glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana December 1982 6 v Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo' Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441-673, int. 32 Tisk: ČGP Delo, TOZD TOR, Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Kaj pričakujemo od leta 1983? Novoletna poslanica Marka Soka. glavnega direktorja Žita Ob zaključku 1982. leta moramo napraviti bilanco in ugotoviti, kako smo gospodarili. Na žalost ?® tudi v ZK Žito nismo mogli ,2ogniti vsem težavam, s kateri-mi se danes srečuje celotno gospodarstvo. Zapiranje nabavnega kot tudi prodajnega trga, neurejena politika cen in zaostrovanje zunanjetrgovinske Problematike je močno vplivalo tudi na našo organizacijo združenega dela. Posledica splošne situacije in, ne nazadnje - tudi naše problematike, ki jo ustvarjamo sami, se odraža v zaostajanju proizvodnje za načrtovano, v zmanjševanju dohodka v celotnem Prihodku, zmanjševanju akumulativne sposobnosti ter v postajanju ravni osebnih do- Kljub težki situaciji lahko ugotovimo, da smo delavci Žita s Pojačano aktivnostjo v veliki meri ublažili pritiske težav, ki so nes pestile ter na mnogih področjih kvalitetno utrdili polo-‘®i. ki ga imamo v živilsko-pre-uelovalni industriji. Potrebno je Poudariti, da smo z velikimi nabori uspešno reševali probleme oskrbe s pšenico, moko in dru-9'mi manjkajočimi surovinami ®r kruhom, in da smo zadovo-*!_!' našo izvozno politiko z novimi kvalitetami. Temeljito smo Udi posegli na področje zmanjšanja uvoza surovin in njiho-o nadomeščanje z domačimi. . pmembno je tudi, da smo speli z velikimi težavami manjšati tiste pritiske, ki teže k n* £P|ienemu, neurejenemu in ■ "Učinkovitemu Kombinatu, eto 1982 ie bilo v Živilskem ombinatu Žito tudi v znamenju esničevanja sklepov problemski konference ZK ter Bohinj-K'n dogovorov. Z velikimi na-tr°r' vseh nas in v neprestanem . °iu s posamezniki, ki se noče-vključiti v skupne akcije, smo v UsPeli usmeriti razvoj ZK Žito ^.normalne tokove gospodarjenj pričakujemo od leta 1983? ^Povedi niso ugodne in prav J”? je naša prva naloga, da še °čneje združimo moči ter se q ubpo lotimo vseh problemov. uriti se bomo morali za razvoj: 6k POVe.čevanje proizvodnje in kat n°mil<0" ®amo to j® Pot- na jen bomo ohranili delovna tii»S a in s tem tudi socialni sta-Dn Vs®h delavcev, ni ®?v°rimo se, da bomo enot-bom 3 130,1,10 gospodarni in da Van0 prav Preko samoupravno nilr®nega in brez iskanja oseb-čjn interesov preživeli leto 1983 ^ugodneje Va1u.DELAVCEM ŽK ŽITA, IN družinam, UPOKO- aFM 'N POSLOVNIM SO-1983|VCEM ŽELIM SREČNO WMm SEtSI ¥'' ■ - NEBO JE NASULO BELO PŠENICO PO GOZDU IN POLJIH ZELENE BRSTI, BELA PŠENICA PREK ZIME ZELENO OGREJE, SONCE JO Z ZLA TIMI ŽULJI STOPI, MATI BO SPEKLA SVEŽ KRUH IN POTICO, NEZNANI POPOTNIK V NOV ČAS SLED SEJE... I. C. kAAAAAAAAAAAicAAirkAAAAAAAAirkkArAkAAAAAAAAAAAAkkAAAA Srečno in brstečo 1983 - Uredništvo Ž**************************************** *****-** it Trije tozdi - en hlebec Uspel referendum za združitev ljubljanskega pekarstva Ljubljana, 16. 11. 1982 Tozd Pekarne Ljubljana in tozd Pekarna Bežigrad, ki sta v sestavu DO Žito, Ljubljana, sta se združili s tozd Pekarna Center, ki je bila doslej v SOZDU Emone. Glasovanje, ki so ga izvedli delavci, je dalo sledeče rezultate: »ZA« je glasovalo v tozd Pekarna Bežigrad 56%, v tozdu Pekarna Center 53,8% in v tozdu Pekarne Ljubljana 69,8%. Razlogi, ki so privedli do te združitve, so predvsem ekonomske narave, pobuda pa je prišla tako od družbenopolitič- nih forumov kot s strani proizvodnih delavcev. Prednosti, ki jih navajajo, so: delitev proizvodnega programa (osnovne in posebne vrste kruha in peciva, slaščičarski in testeninar-ski izdelki), bolj ekonomičen izkoristek obstoječih strojnih zmogljivosti, racionalnejša dostava, poenotenje predvidenih investicij in skladnejši skupni razvoj, boljša izkoriščenost delovne sile. Seveda pa vsaka združitev prinaša s seboj niz vprašanj kot je delitev dohodka in dolgoročne perspektive razvoja 634 delavcev, ki bodo odslej združeni oskrbovali svoje ljubljanske in druge potrošnike - znano je, da tozd Pekarna Bežigrad v sezoni oskrbuje tudi Istro in Dalmacijo, da DE Pekatete izvažajo svoje testenine itd. - zlasti pa si lahko potrošniki obetajo več osnovnih vrst kruha. Po dogovoru so ga namreč dolžni napeči 35% od vseh vrst. Poleg peke kruha, ki je osnovna dejavnost in so ga s pecivom vred napekli v letu 1981 23.970.350 kg, bodo v okviru novega združenja posvetili posebno pozornost tudi proizvodnji zmrznjene hrane in peciva ter testenin, saj se PEKATETE (Prva Kranjska tovarna Testenin) ponašajo z več kot 50-let-no tradicijo. Vsem delavcem je ob združitvi zajamčeno delo - socialna varnost. Potreba po kadrih se bo celo povečala, saj je tozd Pekarne Ljubljana tik pred uresničenjem programa zmrznjene hrane, kjer bo predvidoma dobilo delo 64 delavcev. Do nove analitične ocene del in nalog, ki bo v bodoče za vse tri tozde skupna, bodo izplačevali osebne dohodke po dose-daj veljavnih aktih. Organizacijska shema bodoče TOZD predvideva službe kot so za: splošno-kadrovske, komercialne in ekonomske zadeve, za tehnološko pripravo proizvodnje in vzdrževanje. Ostale funkcije bodo prenesli v Delovno skupnost skupnih služb Živilskega kombinata Žito. V okviru novega TOZDA bo zaživel tudi svet potrošnikov, ki bo zastopal interese kupcev. Odločitev za tovrstno združenje jamči Ljubljančanom bolj harmonično oskrbo, sodi pa med stabilizacijske uspehe pri prizadevanjih za čimboljšo oskrbljenost. Predvidevajo, da se bo zmanjšala tudi količina odvrženega kruha, ki ji je nemalokrat botrovala hkratna »navzkrižna oskrba« večjih prodajnih mest. I. C. ...... ^ Glasovanje v tozd Pekama Bežigrad... ...v Pekarni Center ....inv tozd Pekarne Ljubljana ABC Pomurka in ZK Žito začenjata novo obdobje Podpisan samoupravni sporazum o osnovah trajnega poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev Šestnajsti december bo šel na pragu novega leta v zgodovino kot prelomnica, ki napoveduje vse večje opiranje na lastne sile in vračanje k slovenski zemlji in njenim darovom. Predstavniki SOZD ABC Pomurke pod vodstvom predsednika kolegijskega poslovodnega organa Gusti-ja Grofa in predstavniki ŽK Žito pod vodstvom glavnega direktorja Marka Soka so podpisali Samoupravni sporazum o osnovah trajnega poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev, s katerim se ŽK Žito zavezuje, da bo vložil 26.187.749 din v projekt melioracij 692 ha zemljišč v okviru SOZD ABC Pomurka. S tem sporazumom si je zagotovilo Žito 3000 ton pšenice letno za dobo 15 let. Celotna vrednost te investicije znaša 110.917.038 din, od tega je prispevala Vodna skupnost SRS 62.134.812 din, Gospodarska banka Ljubljane pa 22.594.477 din. Temu slavnostnemu trenutku je prisostvovala vrsta uglednih gospodarstvenikov in družbenopolitičnih delavcev: Milan Kne-ževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo gozdarstvo in agroživilstvo SRS; Ivo Marenk, član predsedstva CK ZKS Stane Juvan, direktor Žitne skupnosti SR Slovenje, Andrej Lasič, predsednik komiteja za preskrbo mesta Ljubljane Uroš Janko, predsednik komiteja za gospodarstvo občine Ljubljana Mose-Polje, Nina Jevšnik, predsednica komiteja za družbeno planiranje občine Ljubljana Mo-ste-Polje, Polde Maček - direktor Ljubljanske banke - Gospodarske banke in drugi. V pozdravnem nagovoru je glavni direktor Žita Marko Sok strnil nekaj najpomembnejših misli: »Ocenjujemo, da s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo pomemben dokument, ki nas končno dejansko uvršča v globlji neposredni do- hodkovni odnos do slovenske primarne kmetijske proizvodnje. Zavedamo se, da oskrbujemo več kot 90% ljubljanske regije z moko in kruhom ter prevzemamo tudi odgovrno nalogo zagotavljanja dolgoročne oskrbe z žitaricami. V naši sredini so še delavci, ki so delali v časih, ko so prodajalci žitaric trkali na naša vrata in ponujali pšenico po izrazito ugodnih komercialnih pogojih. Zaostrovanje problematike preskrbe kot enega izmed področij, ki je predvsem »nominalno« v prioriteti že vrsto let, je odprlo povsem nove dimenzije te problematike. Od vseh nas se zahteva temeljita akcija za aktiviranje vseh možnih ukrepov za uspešno reševanje teh težav. Konkretno je ŽK Žito že močno občutil posledice nedorečene problematike kmetijstva v jugoslovanskem prostoru. Kljub temu, da smo z ostalimi slovenskim žitarji v letu 1978 realizirali sovlaganje v silose v Zrenjaninu in Sremski Mitroviči in da ta odnos predvideva 15-letno oskrbo slovenskih žitarjev s 63500 tonami pšenice, oziroma s 26650 tonami za Žito, je to le 42% od slovenske mlinske kvote oz. 48% od mlevne kvote Žita. * Upoštevajoč slovenske tržne količine v letu 1982, imamo dolgoročneje zagotovljenih v SR Sloveniji 110500 ton pšenice, od tega v Žitu 37650 ton. To pa še vedno pomeni 74% slovenske mlevne kvote oz. 68% mlevne kvote ŽK Žito. Zastavlja se nam vprašanje: kako naprej? V naših sredjeročnih planskih dokumentih smo sprejeli obveznost, da bomo do leta 1985 zadovoljili naše potrebe po pšenici 80% z dolgoročnimi dogovori s kmetijsko sfero. V okviru take problematike, ki za ŽK Žito konkretne pomeni, da čez dva meseca ustavljamo vse pšenične mline, smo se odločili, da vse tozd v Žitu, ne gle- de na dejavnost, združijo sredstva za sovlaganje v melioracijo v ABC Pomurki. To pomeni za nas nelahko odločitev, ki dokazuje, da se s polno odgovornostjo lotevamo tudi naložb v slovensko zemljo.« Nadalje je tov. Sok izrazil prepričanje, da se bo odslej posvečalo več pozornosti s strani mesta Ljubljane na področju oskrbe s pšenico in mokami ter povedal, da se Žito vse bolj povezuje s slovenskimi kmetijskimi zadrugami, pospešuje setev, vlaga sredstva v seme in si tako zagotavlja vse vrste potrebnih žitaric. Med govorniki, ki so pozdravili to pomembno povezovanje s severovzhodno Slovenijo in ljubljansko regijo - je izrekel Ivo Marenk, član predsedstva CK ZKS misel, da je to povezovanje pionirska poteza in predstavlja osnovo za nadaljnje povezovanje velikih kmetijsko-predelo-valnih delovnih organizacij, primarnega kmetijstva z živilsko-predelovalno in sorodnimi industrijami. Podpis tega sporazuma je tudi ena izmed poti iz zagat, v kateri se je začelo naše razdrobljeno gospodarstvo, ki se mora povezati v večje reprodukcijske celote in dati več hrane s skupnim tveganjem in sovlaganjem. Ob koncu smo povprašali predsednika KPO SOZD ABC Pomurke, tov. Gustija Grofa, o njegovem vtisu ob tem dogodku. Dejal je: »Ta sporazum je nadaljevanje politike, ki jo že nekaj časa vodi mesto Ljubljana na področju sovlaganja v proizvodnjo mesa. V Sloveniji je tovrstno sovlaganje za pridobivanje pšenice - novost. Pomurje bo postalo na ta način vse pomembnejši proizvajalec pšenice. Letos smo imeli 23000 ton odkupa, za leto 1983 planiramo 30000 ton, v bodoče, če bomo izpolnili naše načrte, ki zadeva- jo komasacijo in malioracijo, pa načrtujemo do 50000 ton pšenice letno. ABC Pomurka namerava do leta 1985 meliorirati 5200 ha zemljišč. Z Žitovim deležem in drugimi upamo, da nam bo to uspelo. Veseli nas, da smo začeli iskati skrite rezerve v naši, slovenski zemlji, saj smo predolgo zaviseli od uvoza in drugih, doma pa imamo velike možnosti, ki jm malce pozno obujamo!« ABC Pomurka o sebi Iz osebne izkaznice sestavljene organizacije združenega dela ABC POMURKA lahko povzamemo; da zajema sledeče dejavnosti: - kmetijsko proizvodnjo: poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo in proizvodnjo krmil* - gozdarsko proizvodnjo: nega in izkoriščanje gozdov - živilsko prehrambeno proizvodnjo: meso, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, vina in šampanjci, pekarski in slaščičarski izdelki, predelava kave, pridelava gob in prireja divjadi; poleg tega pa še trgovino na veliko in na malo, zunanjo trgovino, gostinstvo in turizem, promet, storitvene dejavnosti za motorna vozila, inženiring itd. Temeljna dejavnost te sestavljene organizacije pa je kmetijska proizvodnja ter predelava živil. V sestavu ABC POMURKE je 34 delovnih organizacij, v katerih je organizirano 62 temeljnih organizacij združenega dela ' tozdov, 16 temeljnih zadružnih organizacij TZO in 4 temeljne organizacije kooperantov (TOK). Od 34 delovnih organizacij so 3 kmetijske, 1 gozdarska, 4 kmetijske zadruge, 3 industrij' sko-predelovalne, 13 trgovskih. 6 gostinskih, 3 storitvene in 1 zunanjetrgovinska organizacija. ABC POMURKA zaposluje okrog 9700 delavcev. Preko kmetijskih zadrug in temeljnih organizacij kooperantov sodeluje s Pomurko več kot 18000 kmetov, članov zadrug in kmetov kooperantov. Zasebni sek' | tor jim dobavlja osnovne surovine, govedo, prašiče, mleko, brojlerje in drugo. ABC Pomurka je nastajala v obdobju 1975-1976. Med vsem' dejavnostmi sozda je zavzemal9 trgovina v začetku naj večji delež - 48,9%, sledi ji živilsko-pre' kolegijskega poslovdnega organa ABC Pomurka delovalna dejavnost s 23,6 ter kmetijska proizvodnja z 21,3%. Delovna skupnost SOZD ABC POMURKA opravlja dela in naloge, ki so skupnega pomena. To so predvsem na področju razvoja in marketinga, samo-upravno-pravnega poslovanja in komercialne koordinacije, za kar skrbe posebni centri. Velikega pomena v sozdu je in-. terna banka, ki igra odločujočo vlogo na področju financiranja razvojnih programov - pri sprejemanju samoupravnih odloči- tev o združevanju dela in sredstev združenih organizacij ter pri sprejemanju kreditov. Iz teh sredstev so že zgradili novo mesno industrijo v Murski Soboti, preskrbovalni center v Veliki Gorici pri Zagrebu, razširili so mlekarno v Ljutomeru, v Gornji Radgoni pa zgradili sadno hladilnico. V okviru interne banke delujejo hranilno-kreditne službe, ki združujejo več kot 35.000 vlagateljev. Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš? Ivan Veselič Seznaniti se moramo z nevarnostmi, ki pretijo na nas pri delu 'n upoštevati varnostne predpise. če stopiš po kakšnem obratu, mnogokrat niti ne opaziš opozorilnih nalepk na strojih, zidovih, v različnih prostorih. Pa bi jih moral, saj opozarjajo na tvojo osebno varnost: Kaditi prepovedano, Med obratovanjem oe čisti stroja, Uporabljaj zaščit-na sredstva. Prihajaj na delo spočit in zdrav! itd. Tudi če bi se vprašali, kje stojijo aparati za gašenje, bi bili verjetno v zadregi. Saj - dokler je vse v redu, je Pač vse v redu, in malokdo ve, česa vsega ne ve. Ko pa je treba v trenutku nesreče ukrepati, reševati ali gasiti, ko ni časa za razmišljanje, spraševanje in iskanje, takrat se zavemo, kaj Pomeni naše znanje o varstvu Pri delu in protipožarni varnosti in vsestranska pripravljenost, takrat šele vidimo, koliko smo naredili, saj vsak izgubljeni čas zaradi nesreče pomeni izgubljeni denar. Lahko se zamislimo ob številki 1500 starih milijard izdatkov zaradi nesreč, ki bi jih •ahko s pridom uporabili za živ-ijonjski standard nas vseh. ^a zboljšanje stanja nesporno veliko pomenijo občasni semi-narji o tem in sprotno preverja-nie znanja. Vodstva naših tozdov se tega dobro zavedajo in tem vprašanjem zato posvečajo precejšnjo pozornost. Tudi 2akonodajalec je vedel za te Rednosti in je določil, da mora 'N vsak delavec poučen in tako Usposobljen za varno delo. Za-°n pravi, da tozd ne sme dopust' delavcem, da samostojno “Pravljajo ali vodijo dela tako 0|go, dokler nimajo potrebne- ga znanja o varnosti pri delu. Ko smo letos v novembru opazovali, kako se v času predavanja polnijo dvorane v tozdih in DSSS, smo videli, da je bil obisk zelo velik in da so delavci z zanimanjem sledili besedam strokovnjakov, ki so jih opozarjali na nevarnosti, ki so jim pri delu vsakodnevno izpostavljeni in kako bi se tem nevarnostim izognili, oziroma, kako bi se pred njimi zavarovali. Predavanjem se je odzvalo nad 400 delavcev. Predavatelji so vedeli povedati, da je bilo zanimanje delavcev za predavanja veliko in da so izjavljali, da si jih še želijo, saj nato vedno bolj razmišljajo o lastni varnosti; da bi tako dočakali upokojitev zdravi in nepoškodovani. Tudi praktični prikazi gašenja po obratih tozdov so pokazali, kakšno spretnost smo že dosegli. Kadar so delavci izjavljali, da znajo gasiti, so to dokazal i že v več primerih. Tudi delavke se ne bojijo več gasilnih aparatov in so že tudi dokazale, kako uspešno znajo gasiti. Začetni, zadušeni požari v pekarnah, na pečeh, komorah in skladiščih bi lahko povzročili ogromno škodo, če ne bi imeli tako prisebnih in usposobljenih delavcev, ki so pridobili to znanje prav na takšnih tečajih in s praktičnimi vajami, ki jih izvaja varnostno - požarna služba Kombinata. Služba varstva pri delu in požarnega varstva želi, da to znanje stalno obnavljate, ker bomo s tem dosegli večjo varnost, napredek tozd in DO ter vašo osebno srečo. ŽELIMO VAM VARNO IN ZDRAVO 1.983. LETO! Siamski dvojčici ■2 pekatet 1° sta dve mladenki, Slavka in dravka, z zaščitnim priimkom .^lopdžija, ki pa ne napoveduje nedostopnega, neubranljiva. Obe sta sestri, čeprav ne vojčici, Vtisdvojčicvzbujataza-opravljata ista dela. Kar ® “šlosarki« su ju proglasili. avka je vzbudila našo pozor-°st, saj se v njej družijo različni ^vGtovi: poezija in tehnika. Kon-aa je srednjo strojno šolo v °vem Sadu, in v Pekatetah ima "aivečkrat ključe v rokah. Pri 'sanju diplomske naloge , --'ju uipiomsKe naloge v sr-I 0 lrvaškem jeziku je »zagreši-" tudi pesem o Titu. al° je manjkalo, pa bi ta pe-^ postala hit, natisnili so jo, brat vzel 9us,e'tisto 9°" lj ° na eno struno, ki ga tako žat ^'rno9°rci- da nanj ob e9U melodiji pojo epske pe? srni o junaških dejanjih in slavnih, izjemnih junakih ter o bojih za osvoboditev izpod Turkov in prepesnil tekst, ki so ga posneli. Slavka in Zdravka sta obe priložnosti »pesnici«, vendar je to preveffka beseda, trdita. Kadar čutita tesnobo, strah ali pa ju navdihuje veliko čustvo, recimo - ljubezen, se besede razcvetijo. Največ jih je domotožnih, saj sta daleč od rodnega Ključa blizu Banja Luke. Sodelavci trde, da sta vsestransko uporabni. Če je treba, pomagata pri pakiranju, remontu (linij za testenine). Kadar prenehajo delati na enem.stroju, se lotita dela na drugem. Vmes so popravila in povsem ,moški* opravki. Z vedrino in smehom premagujeta težave, kaj ne bi -saj sta komaj dvajset let - mladi. Trenutki slavnostnega podpisa so mejnik za žitarje in začetek novega obdobja za - kmete... Doseženi rezultati v letu 1982 - temelj načrtovanja za 1983 Franc Rutar Prav te dni ob koncu leta v vseh temeljnih organizacijah naše delovne organizacije intenzivno potekajo razprave o gospodarskem načrtu temeljnih organizacij za leto 1983. Večina temeljnih organizacij je že, oziroma bo, v kratkem sprejela plane za leto 1983. Planiranje je bilo, žal, tudi letos, tako kot mnogo let doslej, otež-kočeno zaradi pomanjkanja vseh inštrumentov ekonomske politike za leto 1983. To je bilo veliko težje ob letošnjem planiranju, še posebej zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, katerih delovanje se odraža tudi pri poslovanju vseh temeljnih organizacij. Tako je bila osnova za načrtovanje v letu 1983 doseženo v letošnjem letu, ob upoštevanju temeljnih ciljev ekonomske politike, ki so v kratkem naslednji: ciljev ekonomske politike iz leta 1982 ne bomo uresničili, nakopičene probleme pa prenašamo v leto 1983, zato bo to leto še težje; prednost bo imelo jačanje in krepitev samoupravljanja, družbenoekonomskih in socialnih pogojev, usmeritev v stabilizacijo, ter pospešen izvoz na konvertibilno področje in podpora delovanju ekonomskih zakonitosti. Problemi oz. težave, ki jih tudi v naši delovni organizaciji v letošnjem letu nismo uspeli rešiti in se bomo zato z njimi spopadali še v prihodnjem letu, ki so prišli do izraza ob analizi doseženih rezultatov devetmesečnega poslovanja, so predvsem: - Upadanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je po dejavnostih različno, za celotno DO pa ‘pomeni skoraj 11% zaostajanje za proizvodnjo, doseženo v letu 1981. Največji delež odpade na manjšo proizvodnjo v mlinih in proizvodnjo čokolade zaradi znanih težav pri uvozu surovin. Posledica tega je seveda padec produktivnosti, kar je povsem v nasprotju z družbenimi prizadevanji. - Zaostajanje prodaje, ki se kaže predvsem v razkoraku med naraščanjem proizvodnje in prodaje in je še posebej vidna pri plasmaju testenin. Tudi prodaja nekaterih konditorskih in mlevskih izdelkov nazaduje in še zaostruje že tako nizek obseg fizične proizvodnje. - Delitev dohodka oz. ekonomskih kategorij izkazuje, da nekaj temeljnih organizacij že deluje z motnjami, saj so dosegle v ve-čih mesecih manjšo akumulacijo, kot v istem obdobju lanskega leta, nekatere pa sploh niso formirale poslovnega sklada. S tem. je povezana tudi problematika razporejanja sredstev za osebne dohodke, kjer je večina temeljnih organizacij ob devetih mesecih kršitelj družbenega dogovora, nekaj pa jih bo kršitelj tudi ob koncu leta. To bo seveda na socialnem področju zaposlenih v prihodnjem letu predstavljalo precejšen problem. - Gospodarjenje z obratnimi sredstvi, kjer se še vedno ne obnašamo racionalno in se še ne zavedamo, da imajo tudi obratna sredstva svojo ceno, ki v letošnjem letu izredno narašča. Tako so npr. samo zaloge v primerjavi s preteklim letom po-rastle za 36 milijard starih din, za kar smo brez dvoma morali najemati kratkoročne kredite. - Izvoz in uvoz, kjer sploh ne dosegamo predvidenih rezultatov, vzrok temu pa so poleg objektivnih težav na področju ekonomskih odndsov s tujino žal, večkrat tudi subjektivni vzroki oz. naša neustrezna organiziranost. Vse to so izhodišča, ki smo jih upoštevali pri izdelavi planov za leto 1983, v katerih predvidevamo: - da bomo družbeni proizvod v letu 1983 povečali najmanj za 1,5% za kar bomo seveda morali povečati fizično proizvodnjo in maksimalno zmanjšati porabljena sredstva oz. vse vrste stroškov, - da število zaposlenih v celotni delovni organizaciji lahko naraste največ za.1%, če ne upoštevamo izpraznjenih in novih delovnih mest, s čemer bomo prispevali k dvigu produktivnosti, - da bomo investicijska vlaganja usmerjali v okviru planiranega družbenega proizvoda v produktivne naložbe, ki bodo dale tudi želene ekonomske učinke, - da bomo izvoz blaga na konvertibilno področje povečali realno najmanj za 15%, uvoz pa ohranili na ravni iz leta 1982, kar nam še vedno ne zagotavlja normalno proizvodnjo oz. oskrbo surovin iz uvoza za delo v konditorskih temeljnih organizacijah, - da bodo sredstva za osebne dohodke zaostajala najmanj za polovico za rastjo dohodka oz. da bodo v globalu porastla nominalno največ za 12%. Vse to so seveda predvidevanja, ki jih ne moremo uresničiti, v kolikor se ne zavedamo resnosti gospodarskega položaja, v katerem je ne samo naša celotna družba, ampak tudi naša delovna organizacija. Zato teh rezultatov, ki bodo vsem zaposlenim zagotavljali socialno varnost in stabilnost, ne bomo mogli uresničiti, v kolikor ne bodo naš skupen cilj, h kateremu bomo skupno in solidarno težili z vsemi našimi aktivnostmi in prizadevanji. Marko Sok ob pozdravnem nagovoru predstavnikov ABC Pomurka in političnega ter gospodarskeg življenja Naša konditorska industrija se sooča s svetovno Konditorska industrija v Jugoslaviji, ki zaposluje okrog 20.000 delavcev v 60 organizacijah združenega dela, je dosegla v letu 1982 skupen prihodek več kot 29 milijard (starih) din. V dvoizmenskem delu, ob evropski kvaliteti proizvodov in sodobni opremi zmogljivosti te industrije niso dovolj izkoriščene. Na končno ceno nenehno vpliva porast cen surovin, repromate-riala, transporta in energije. Zanimivo je, da so imele tiste veje industrije, ki konditorsko industrijo oskrbujejo ob ugodnejših cenah, ki niso »pod kontrolo« -kot v sladki industriji - mnogo večje (denarne) uspehe. Kondi-torji nenehno plačujejo višje cene od dogovorjenih, uradnih, če nočejo, da stroji stoje z delavci vred. Da bi zavrli tako stanje, se konti itorji vse češče povezujejo z dobavitelji osnovnih surovin, z njimi se združujejo in prispevajo delež za posodabljanje tehnologije. Česti so sporazumi z dobavitelji sladkorja, moke, olj, mleka, embalaže, da si zagotove lasten obstoj. To se odraža tudi v delitvi skupnega prihodka in dohodka. Konditorji pa se povezujejo tudi s turizom in drugimi vejami gospodarstva, ki izvažajo za devize, da bi si zagotovili sredstva za nakup kakaovca. Le-tega ni mogoče nadomestiti z nobenim doma pridelanim nadomestkom. Dražje plačevanje surovin in investiranje partnerjev pa se odraža v velikem odlivu dohodka in akumulacije iz konditor-ske industrije - torej denarja, ki ga rabijo za nakup omenjenih surovin in popolno izkoriščenost strojnega parka. Če zmanjka surovin, jih morajo konditorji d raže plačati, in če so skladi prazni, kupijo manj, pade količina proizvedenih proizvodov, to vpliva na padanje proizvodnje surovin Konditorji se rešujejo iz krize tako, da prosijo za zvišanje cen končnih proizvodov. To traja dolgo, če je kupna moč potrošnikov ustrezna (dandanes pada), zaloge ne ostanejo neprodane. Tako konditorska industrija plačuje do 80% stroškov drugim, stroškovna cena proizvodov je s tem jasna, prihranijo lahko le pri izmetu, morda transportu, manj pri embalaži... Notranje rezerve te industrije so torej izčrpane, vsa leta prosjačijo za višje cene, ki so nenehno pod kontrolo, prostega formiranja cen na svobodnem tržišču ne poznajo, vrsto zvišanj cen (in soudeležb), ki jo diktirajo dobavljale!, pa jim ne priznajo. Že dolga leta ne priznavajo tej industriji stroškov pri rasti konvertibilnih deviz, osebnih dohodkov, energetike in transporta, vse to je morala plačati iz lastne akumulacije in dohodka. Nič ne pomaga »svetovna zmogljivost strojnega parka«, če pa zaradi osnovnih surovin nenehno prihaja do zastojev, pogostega menjavanja artiklov, kar »krona« še slaba embalaža. Zaradi nihanja povpraševanja in ponudbe tudi specializacija za izdelavo nekaj izdelkov na kon-ditorskem področju ne pride v poštev. Delavci konditorske industrije žive po večjih mestih: Beogra- du, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Osijeku, kjer so življenjski stroški veliki in pri plačah ni mogoče ničesar prihraniti. Izvoz in uvoz »sladkarij« Usodnost tropske klime in pomanjkanja kakavovca čutimo nenehno. Konditorska industrija v Jugoslaviji potrebuje okrog 20.000 ton kakavovca letno. Ceno formirajo na velikih svetovnih borzah, najnižja pa je od oktobra do februarja, ko to surovino obirajo. Ravno v tem času pa je naša industrija ne more kupovati, ker so ob koncu leta znane restrikcije (devize!) da bi izravnali našo negativno plačilno bilanco s tujino. Zato smo že dolgo obsojeni, da plačujemo kakavovec poprečno za 10-15% dražje. Če pridamo še stroške inozemskih kreditov, nas stane tona kakavovca poprečno 2000 ameriških dolarjev. Skupno potrebujemo okrog 40.000. 000 dolarjev za zadovoljitev jugoslovanskih potreb. V 1981 in 1982 je poskušala konditorska industrija zamenjati kakavovec in kakavovo maslo z zmanjšanjem deleža te surovine in rastlinskimi maščobami. Nadomestki niso kvalitetni, na tržišču manjka klasičnih čokoladnih proizvodov. Na svetovnem tržišču bi morali tako prodati (da si pridobimo devize) štirikrat večjo vrednost blaga - kot pa je vrednost uvoženega kakavovca! To pomeni, da bi morali izvoziti za 160.000. 000 US dolarjev, ali nekaj več kot 33% celokupnega prihodka jugoslovanske konditorske industrije v 1982. letu, kar je nemogoče doseči. Poleg kakavovca moramo uvažati še rastlinske masti, ki so zamenjava za kakavovo maslo, »gumi bazo« za žvečilno gumo, arome, aditive in drugo. Zato smo že začeli gojiti lešnike, prizadevamo si za vzgojitev kvalitetnih oljnih rastlin, prav tako smo začeli izdelovati domače aditive in barve. Embalaža je že povsem jugoslovanska. Da bi dosegli visoko kvaliteto, tradicijo, konkurenčno ceno in sloves »znane firme«, s kakršnim konkurirajo po svetu znane firme, je treba še mnogo časa. Konvertibilni tujci kupujejo poceni surovine na svetovnem trgu, na katerega mi z dinarji ne moremo poseči. Če Amerikanec kupi Šumijeve bonbone, mora biti naša cena približno enaka ameriški ali švicarski. Zaradi dragih surovin ponujamo izdelke torej vedno - z izgubo. Velika zahodna združenja tudi ščitijo svoje tržišče in ovirajo prodajo. Nafta je zanje mnogo cenejša kot pri nas, druga goriva doseg-Ijivejša. Devalvacija dinarja je proizvajalce konditorskih izdelkov zelo prizadela. Nekatere uvožene surovine smo torej zamenjali z domačimi, vendar so domači proizvajalci zahtevali od konditorjev, da jim (v Jugoslaviji) plačujejo delno z devizami. Cene moke in mlečnih proizvodov so v nekaterih republikah dvignili, 30. 7. 1982 pa so bile določene najvišje cene konditorskih proizvodov v Bosni in Hercegovini, Sloveniji, Makedo- niji in Črni gori. 14. 9. 1982 je Zvezni izvršni svet določil najvišje cene sladkorja in prodajne cene jedilnega olja in oljnih proizvodov. Za bonbonski sirup, ki ga proizvajajo iz koruze, je bilo treba odšteti (javno prikrito) razliko med uradno ceno koruze 10.30 din in resnično, ki je dosegla tudi 15 din za kilogram. Tudi za olja so »tajno« zrasle cene od dogovorjenih 19 na 26 din. Konditorska industrija mora plačati proizvajalcem sladkorja 30 do 40% vrednosti vseh enoletnih naročil sladkorja takrat, ko komaj klije seme sladkorne pese, in še prej. Poslovna skupnost konditorske industrije Jugoslavije predlaga nekaj rešitev za gospodarjenje v tej situaciji: razvojne službe naj načrtujejo nove proizvode, v katerih bi bilo čim manj uvoženih surovin. Doseči je treba čimveč-ji delež domačih surovin v izdelku in vzpodbuditi pridelovalce le-teh s sovlaganji. Štediti moramo pri energiji, surovinah. Parkiranje bonbonov v Šumiju za zahtevne ameriškega kupca Kako bo gospodaril Šumi? Ivan Cimerman Stanje konditorske industrije v Jugoslaviji je v bistvu tudi stanje v Šumiju, seveda z nekaterimi specifičnimi potezami. Rojstvo novega leta bi bilo čudovito, če bi bilo tudi hkrati rojstvo vseh dolgoletnih želja, ki tarejo kon-ditorje. Nekatera bistvena izhodišča za pot naprej je nakazal Janez Železnikar, direktor tozd Šumi, ki je tudi predsednik izvršnega odbora konditorske industrije Jugoslavije: »Letošnje leto zaključujemo z mnogimi nerešenimi problemi. Lahko rečem, da smo v Šumije- vi proizvodnji uporabljali za izvoz naših izdelkov skoraj v celoti domače surovine, ki so vkomponirane vanje. V tem pogledu imamo v Žitu, kar zadeva izvoz, prednost pred drugimi. Seveda pa se še vedno ne moremo izogniti deviznim izdatkom za določeno surovine kot so pektin želatina in arome. Tako moramo tudi pri nas odšteti Etolu in TOK-u v Ilirski Bistrici delež v devizah, če si jih hočemo zagotoviti.« Za izboljšanje opisanega stanja v konditorski industriji Jugoslavije in s tem tudi Šumija, je tov. Železnikar izjavil, da bo Šumi težko uresničil izhodišča, ki jih navaja plan za leto 1983, če ne bodo ustrezni forumi vsaj delno kompenzirali izpad dohodka zaradi podražitev surovin v času zamrznitve cen, podražili so se sladkor, maščobe in bonbonski sirup - konditorji pa so morali prodajati še po stari ceni. Kompenzacije pričakujejo tudi zaradi novih stroškov, ki so nastali v njihovi panogi v letu 1982. In kdo naj da denar? »To sodi v pristojnost Zveznega izvršnega sveta in Zvezne skup-, nosti za cene. Konditorji so vso navedeno problematiko obravnavali in poslali Skupnosti živilske industrije SRS, z njo so seznanili tudi Republiško skupnost za cene, Izvršni odbor združene konditorske industrije Jugoslavije pa je zavzel dokončno stališče, ki so ga obravnavali na Zvezni gospodarski zbornici 2. EK® ' .- Janez Železnikar 12. 1982. Izvršni odbor konditorske inudstrije Jugoslavije je torej posredoval Zvezni skupnosti za cene in ZIS, ki sta edina pristojna za IZREDNE INTERVENCIJSKE UKREPE, vso perečo problematiko, od rešitve katere zavisi vsa nadaljnja proizvodnja v teh težkih pogojih gospodarjenja. Izvršni odbor je posebej obravnaval problematiko čokoladne industrije, ki ni vprašljiva le zaradi rentabilnosti, pač pa je OGROŽEN NJEN OBSTOJ zaradi pomanjkanja deviz za nabavo kakavovca. Ta industrija dela v Jugoslaviji poprečno s 60% zmogljivosti. Bo dpvolj sladkorja v letu 1983? Šumi si je zagotovil s pogodbenimi obveznostmi ustrezne količine sladkorja, ki ga potrebuje v prihajajočem letu. O tem je izjavil tov. Janez Železnikar sledeče: »Svojo soudeležbo smo morali plačati vnaprej, kar je velik napad na likvidna sredstva. Denarja za soudeležbo nismo imeli sami dovolj, ampak smo morali zaprositi banke za reeskontne kredite. To pa po drugi strani pomeni povečanje stroškov poslovanja. Ker smo morali odriniti sredstva vnaprej tudi za druge surovine, kot je bonbonski sirup, bo skupni seštevek obresti kmalu dosegel MILIJARDO STARIH DINARJEV. Takšni nabavni pogoji so v celo- ti še otežili položaj konditorjev v Jugoslaviji. Šumi pričakuje v letu 1983 1300 ton sladkorja od tovarne v Ormožu, ki si ga je zagotovil na osnovi združevanja sredstev. Neobhoden uvoz Surovine kot so želatina, pektin, razni dodatki, odnosno arom6 iz uvoza so neobhodne za Pr01' zvodnjo bonbonov v Šum'iUi ker jih v Jugoslaviji ne proizva' jamo. V sodelovanju s tozdom Razvoj-inženiring pa smo v zadnjem času že precej surovin, K smo jih doslej uvažali, nadom6' stili z domačimi, tako nekater6 arome in olja. V Šumiju so začeli sami pro1 zvajati olje za mazanje trakov-To olje so poprej uvažali za d6 vize. Računajo, da so v minul6 letu, za razne doma narej6f1 strojne rezervne dele in naved^ ne surovine in drugo pri h ran okrog 700 milijonov (starih) viznih dinarjev! Tudi tehnik izboljšava, ki sojo uvedli naz® vijalnih strojih za bonbone H6 ba, bo prispevala svoje k št6" nji. ■ NAGRAJENI INOVATORJI |V® Baznik, Emil Šajnovič in 3° Kokalj . Delavski svet tozd Šumi j6 svoji seji dne 7. 12. 1982 sp^g dva sklepa: 1. Po Pravilnik0,^ izumih, tehničnih izboljšava*1 koristnih predlogih pripada ® torjem tehničnih izbo* J akontacija kot posebno na mesti lo (od marca do sep10 bra 1982) prejmejo: ^ 1. Za tehnično izboljšavo strojih Theegarten in GD 500" v Ivan Baznik in Emil Šajnov' višini 6.898.100 SD. gp 2. Za izboljšavo na stroji*1 ^ 5000, s katero prihranimo celofana, in ki jo je opravil t° o riš Jože Kokalj, prejme 763 SD. / Uredništvo Glasnika avt °rJ/ prisrčno čestita. Hkrati pa va delavce iz preostalih j(i ki so doslej o svojih poskUs 1 >i prihrankih molčali, da naj j pišejo, in nas povabijo na °9^ p Hkrati pa naj pošljejo Pri!Lv^ svojih izumih in izbolj ustrezni komisiji DO Žito* Odlazak u tudinu Zdravka Oklopdžija, Pekatete Zdravka Oklobdžija, tozd Pekarne Ljubljana, DE Pekatete Oh, kako samo boli taj odlazak sa Budelja! Plakala sam svaki dan. Ta prokleta tučina! Proklinjem ti svakog ko ode iz svog zavičaja. Polazim. Vrijeme za rastanak. Tiho, bez riječi. Plač in vječno čutanje. Tata, mama, brača, sestre, strina i stric stoje. Oh ta draga lica! Plaču. A ja? Ne da plačem več jaučem. Krečem, pozdravljam sve prijatelje, gledam kuču, drveče, ptice... Oktobra sam počela raditi. Posao za koji sam bila odredena nišam mogla obavljati. Sve je bilo bez veze. Svaki korak u Ljubljani je bio užasno težak. ONOM KOGA VOLIM Jože J. Petelin: Ti, koji si bio moj san, Ti, kome sam poklonila sve svoje snove, želje i nadanja. Čuj me sad, čuj onu kojoj si slomio jednu želju, želju za onim što se zove život. Voljela sam te, jer ti si ideal muške Ijepote. Da, to si za mene, sve ono što je lijepo. Uprkos svemu, ja te i dalje volim, volim te i ti to nečeš da shvatiš. Kronika leta 1982 Čar moške igre ^arko Repovž o svoji veliki ljubezni, hokeju elik, suhljat In mišičast, na videz skoraj krhek je zaposlen v Kopirnici DSSS, kar Je le »uradniški« videz tega borbenega, tekmovalca hokeja, ki ga poznajo predvsem poznavalci. Poskušava označiti tisti »veliki nekaj«, kar ga že od malih nog (24 let mu je) zvablja na ledeno ploskev. Ljudje trdijo, da je to najbolj,moški' aPort, kar jih poznamo. Moškost se kaiže v ostrini, hitrosti,- moči. meji z grobostjo jo včasih srečamo. Gledalci celo pričakujejo, Poteg elegantnih, duhovitih solo prodorov tudi tu in tam kakšno krepko. Arena tuli, vse skoči na noge, izkričijo se doma zatišani In Potlačeni, morda kuhinjsko zasužnjeni, v službi odrinjeni, za čisti P°j vneti; morda nikjer ni boj tako očiten, kot ravno na ledu. Drsi, majavo je, zmagujejo res vrhunski. Kdor je kdaj videl igrati finale takmo med Čehi In Rusi, ta jih ne bo nikoli več zamudil. Vsak dnu' •oodnarodni boj ima tudi politično obeležje, narodno prebu-akl, geografski značaj. Boj za svoj prapor, t hi nas ta igra ni tako groba, kot je pri profesionalnih moštvih,« rdi Darko, »kriterij sodnikov je za amaterska moštva povsem ru9ačen, milejši. Prevzel me je cel ,cirkus*, ko sem kot deček 9'edal derby tekmo med Olimpijo In Jesenicami In sklenil sem, da a&nem še sam. Z dvanajstimi leti sem začel igrati zares, pri .®n,rilh v Olimpiji. Moj prvi trener je bil Čeh Staršy, eden najbolj-P. kar smo jih Imeli. Nato sem bil tri leta v mladinski reprezen-. Pel. S 15. leti sem potoval po evropskih prvenstvih v Romuniji, vlci-.. kjer smo igrali v B skupini. Nastopal sem v boju za Vropskl klubski pokal v Sofiji, Amstredamu, kjer smo se prebili v otrtflnale. Velik uspeh Je bil nastop v Moskvi, kjer sem Igral v tVU Olimpije proti državnemu klubskemu prvaku CSK - tekmo seveda Izgubili. Iz vrst CSK-Ja so mnogi najboljši hokejski “si, ki ?tvih.. nastopajo na olimpijadah in evropskih ter svetovnih prven- v ...... p^rnei® in potovanja, način življenja, drugačen od vseh drugih, »M*Ve*en tel ve|lla takšno raven, ki bo ustreza^ obsegu in zahtevnosti vzdrževanja opreme v DO Žito. IZ OTROŠKE BELEŽNICE Parna Pekarna Peče Preste Pet Par. Pa Pride Policaj, ™ 1 Prepove Peči Pekom Preste P® , Pet Par. Pek Posluša. Pot<^ Peče Pek Preste Po Petde50 Par. ( I Pa Pride Policaj: Po PetdeS6' Par? Pravi. , Pek Prikima: Podražitev Pa*e Pojasni. Triglav - Gorenka na poti v novo leto Jože Vidic Ob otvoritvi nove Emonine (konkurenčne) trgovine na Šmartinski si je ta mamica izbrala prav Gorenj- Izhajajoč iz srednjeročnega plana 1981-1985 stopamo v leto 1983 z vrsto nejasnosti. Zaradi izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja, ki izhajajo iz resolucij občine, republike in Jugoslavije za leto 1983 in zaradi nejasnosti v pogledu zagotovitve deviznih sredstev za uvoz potrebnih surovin in repromateria-lov iz uvoza, kakor tudi domačih surovin, embalaže, energije itd., so planske zadolžitve, ki jih posredujemo v tabelah, izredno težke. Zato se bomo morali tekom leta stalno prilagajati možnostim proizvodnje, kar neposredno vpliva tudi na organizacijo proizvodnje, zlasti pa tudi na finančni efekt proizvodnje in seveda na produktivnost dela. Dobro organizirane in finančno uspešne so lahko le tiste proizvodnje, za katere imamo ustrezne surovine, repromate-riale, embalažo ter energijo in, seveda, tudi pravilno oceno. Že v letu 1982 je razkorak med cenami energije, surovin, repro-Hteterialov, embalaže in prodaj-nimi cenami takšen, da ne zagotavlja normalne razširjene reprodukcije in se bo ta razkorak z °zirom na poznane ukrepe v tetu 1983 še poglobil. Zato bo-teo morali v letu 1983 posebno Pozorno spremljati vsak strošek, ki nastaja v proizvodnem Procesu. Bistveno bomo morali spremeniti navade do dela, do kino čokolado surovin, do energije, do prevozov, do dela v tehnologiji, do dela v administraciji itd. Izhajajoč iz analize poslovanja v devetih mesecih leta 1982 ugotavljamo, da nam v nekaterih proizvodnjah produktivnost pada, v nekaterih pa imamo še možnosti, da jo povečamo. V letu 1983 bo še več premeščanj po potrebah kot v letu 1983, kar je sicer zelo neugodno za sodelavce, vendar se temu ne bomo mogli izogniti. -V letu 1983 si zadajamo v naši TOZD pomembno nalogo, to je preselitev proizvodnje čokolade in mehkega peciva v novozgrajene proizvodne prostore, slaščičarno Jesenice pa bomo preselili v proizvodne prostore mehkega peciva v prizidek pe- karne. To nalogo smo si zastavili, da bi tako lahko ustrezno organizirali vse proizvodnje v Rožni dolini v Lescah in s tem dosegli boljše finančne efekte. Vodstvo delovne organizacije je skupno z Razvoj - inženiringom, na osnovi »Izvajalske naloge po poslovnih funkcijah« skupno z nami odgovorno, da-to preselitev realiziramo. Poleg naštetih problemov vedno bolj izstopa vprašanje likvidnosti v naši TOZD, po predvidevanjih se bo to vprašanje v letu 1983 še bolj zaostrilo, zato bo racionalno gospodarjenje z denarjem (optimalne zaloge) moralo biti prisotno pri vsaki nabavi vseh materialov, ki nam vežejo obratna sredstva. Investicijsko vzdrževanje neposredno vpliva na dohodek TOZD. O vseh vlaganjih iz investicijskega vzdrževanja se moramo sproti dogovoriti in jih šele nato realizirati. Opredeljene planske zadolžitve ne bomo mogli realizirati, če ne bomo rešili pridobivanja deviznih sredstev na ravni delovne organizacije in z lastnim izvoj zom TOZD, saj TOZD za reševanje te problematike postaja premajhna. Zavzemamo se za intenziviranje procesov integracije celotne delovne organizacije Žito v nek večji živilsko-pre-hrambeni kompleks, s čimer bi si lažje zagotovili določene osnovne surovine in potrebna devizna sredstva. Pričakujemo, da bodo samoupravni organi, politične organizacije in strokovni sodelavci vsak na svojem področju vložili maksimalne napore, da dosežemo s planom postavljene cilje in da zmanjšamo s planom predvidena porabljena sredstva. Mar peš do strank in bencina? Dome(n)jeni aforizmi Ivan Cimerman ®°doben trgovski potnik, ki ni zajet v 8, člen UREDBE O OMEJITVI PROMETA Z MOTORNIM BENCINOM IN PLINSKIM OLJEM, je na ®mi da svoje stranke obišče - na konju, peš, s kočijo, z avtobusni ali - po telefonu. Zakaj gre? Ta, osmi člen, ne navaja dveh besed, ki bi nam prihranili mnogo hude krvi; TRGOVSKI POTNIKI tekoj za besedo kurirji. Navedimo ga: “Zdravniki, patronažne sestre, veterinarji, Inšpektorji, kmetijski Pospeševalci, gozdarji, delavci PTT organizacij, kurirji (tu manjka TRGOVSKI POTNIKI!) In drugi delavci, ki za opravljanje dejavno-*" organizacije združenega dela, druge samoupravne organlza-cii® ali skupnosti oziroma nalog organa uporabljajo lastno vozilo, s° upravičeni do bonov za nabavo goriva v količini do 80% Porabljenega goriva v istem obdobju v letu 1981, v skladu z oločbo 3. člena o začasni prepovedi razpolaganja z delom družnih sredstev za nabavo plinskega olja In motornega bencina.« rj»ko zakon. Kako življenje? Kaj menijo trgovski potniki v Žitu? “Nove artikle lahko prodajamo le še - po telefonu, Zmanjkalo ®n’ Je bencina! Po odročnih krajih ne moreš hoditi peš, z vlakom , avtobusom, saj pelje enkrat na dan, pa tudi vzorcev, koledar-^ v* vsega ne moreš nositi na grbi kot Ribničan Urban suho robo. bvedati se moramo, da od našega dela v marsičem zavisijo ®Če 2073 delavcev v ŽK Žito, saj sl ni mogoče misliti tovarne, ki telzvaja brez potnikov, ki prodajajo. V skladiščih tudi zaradi L^teanjkanja bencina rastejo zaloge »mrtev kapital«, kupci pa $r> zla8t* nove artikle - vzorce v večjih količinah, zlasti še, ker l, * nimamo denarja za televizijsko, radijsko In drugo reklamo, ki ^ nam utrla pot . teesto 80% od lanske porabe bencina dobi tak naš potnik le j /®’ toliko kot vsak »navaden« državljan, katerega kruh ne Na* °d bencina In se lahko vozi v službo z mestnim avtobusom. Potniki pa prodajajo po vsej Jugoslaviji In to OSNOVNE vUENJSKE ARTIKE; HRANO. Glasba ne pozna meja, če so cariniki gluhi. ★ ★ ★ Če nosiš svojo ljubico v srcu, si na meji ob milijon din. ★ ★ ★ ♦ Vse so mi pobrali, le ljubezen do domovine sem pretihotapil čez - v srcu. ★ ★ ★ Za omejene je meja večno zaprta. ★ ★ ★ Kdo bo ocarinil vodonosne oblake, ki jih veter nosi iz Saharske v Havajsko deželo? ★ ★ ★ Inozemski smučarski Olimp je bil nekoč rezervat za bogove, zdaj se vozijo nanj zasebniki preroki z žičnicami. ★ ★ ★ Mislil sem, da imam omejenega sina, pa mi je pod temelje prigarane hiše podtakni! neomejeno demokracijo. ★ ★ ★. CARINIK: » To pa presega vse meje! Tri milijone boste plačali.« ★ ★ ★ bonboni Živim mrtvecem dovolijo grobarji, da delajo revolucijo v njihovem žepu. ★ ★ ★ Na neomejenih poljih je carinik - lenoba. ★ ★ ★ Najnevarnejši so tisti mejaši, ki nosijo dinamit v glavi. ★ ★ ★ Ponte Rosso (Rdeči most) so v Trstu prekrstili v Ponte dei suspiri (Most vzdihljajev). Gledališče ni privilegij izbrancev Bodoči zanamci vzljubijo slovensko besedo ob dobri knjigi, nato lutkah in naposled v gledališču. Pomoč... V človeku je neke vrste lakota, ki ga žene, ko poteši osnovno, telesno lakoto. Ta druga, višje vrste lakota pa je lahko podedovana, največkrat pa je pridobljena, privzgojena. Oglaša se, kadar te puhlice vsakdanjosti iz-gladnijo in izvotlijo, ko si truden od večno istega javnega in zasebnega stokanja nad neurejenim svetom, pomanjkanjem dobrin ali plemenitega človeka; ko nimaš nikogar, ki bi bil s tabo dober, nežen, zaupljiv; ko se ti izmikajo prijatelji in te zajame otožnost ali ko moraš začeti sredi življenja novo, še nepre-hojeno življenjsko pot. ELEKTRONSKA TELEFONSKA CENTRALA E PA BX 300, najsodobnejša V letu 19s3 se nam obeta zgovorna novost: od sedanjih 32 preidemo na 54 telefonskih linij. Zmogljivost hišne centrale pa se bo povečala od dosedanjih 100 na 200 številk. Poleg tega bo obstajala možnost, da povečamo število internih zvez na 300. Uradna prošnja, ki smo jo iz Žita naslovili na Podjetje za PTT promet, se je glasila: »Naslov prosimo, da za potrebe DO ŽK Žito rezervira 100-parni TT kabel ob polaganju novega TT kabla v okolišu Novih Jarš v letu 1982.« Pri Iskra Commerce smo glede na naše potrebe po internih in zunanjih linijah dobili neobvezno ponudbo in ustrezno dokumentacijo za elektronsko telefonsko centralo E PA BX 300. Ta centrala ima od začetnih 18 do končnih 36 istočasnih javnih zvez z možnostjo 317 internih priključkov in možnostjo kombiniranih blokad izhodov v javne zveze. Cena te centrale znaša 2.500.000. 00 din, montaža 400.000. 00 din, sedanjo centralo pa nameravamo prodati za 300.000. 00 din. Vrednost investicije bo tako znašala okrog 2.600.000. 00 din. Kot smo že zgoraj omenili, bomo izkoristili to centralo tako, da bo ostalo okrog 25% zmogljivosti v rezervi. Izbereš si slikarsko razstavo, poiščeš dobro knjigo, greš na koncert zabavne ali resne glasbe, napotiš se v gledališče. Resda te drži v svojih kleščah televizija, ta velika sodobna diktatori-ca, toda zdi se, da se je v zadnjih dveh letih utrudila in ponavlja svoj program po večkrat, sega v .bunkerje', po prastarih filmih, kupuje nadaljevanke, ki so najbolj poceni za nekonvertibilni dinar - in predvsem si zaželiš med ljudi, na ulico, v velike, svetle dvorane, kjer srečuješ znance in somišljenike. Greš v gledališče, ki ima običajno za abonente program sestavljen iz klasičnega ter sodobnega sveta. Presunejo te usode na odru, poistovetiš se z njimi, podoživiš velike umetnine in izziv času, dobi, ki jo živiš. Mestno gledališče ljubljansko je tudi letos pripravilo šest odrskih del za delavce iz kolektivov, poleg drugih abonmajskih redov. Če preletimo tematiko teh šestih del, vidimo, da niso zgolj .težke, tragične, filozofsko ra-zmišljujoče', kot smo pripravljeni takoj izreči sodbo. Ne, med njimi je dovolj humorja. Sestavljenka Žarka Petana Obrekoval-nica je polna satiričnih bodic; kogar zanimgjo študentska gibanja, in iskanja generacije velikih študentskih gibanj v letih 1968-1972, si bo ogledal politično grotesko Hrvata Iva Brešana Hudič na filozofski fakulteti. Italijan Carlo Goldoni nam ponuja komedijo Grobijan, nekako .pivsko ljudsko igro' ki se raz- plete na munchenskem Okto-berfestu in govori o preprostih, nam podobnih ljudeh, nam nudi delo Čdona von Horvvatha Kazimir in Karolin. Za »pravo« dramo lahko proglasimo Antigono Dominika Smoleta, ki sicer posega na antični dvor, najde pa mnogo sorodnega z agonijami in strastmi sodobnega, današnjega človeka, ki je prav tako podvržen zakonom in oblastem. Anglež Arnold VVesker nam bo predstavil igro Caritas, govori o lepem dekletu, ki se odreče mamilom sveta in postane puščav-nica in kot pravi napoved, ki posega v jedro krščanske nesmiselne samoodpovedi: »Toda leta tečejo in Christine le spozna, da razodetja ne bo, vendar cerkev ne dovoli prekinitve puščav-ništva.« Povedati je še treba, da je to igro zrežiral eden največjih živečih slovenskih pisateljev Andrej Hieng, ki je nedavno izdal knjigo Obnebje metuljev, enega izmed vrhov slovenske povojne proze. Tako stojimo pred vrati novega leta in ni potrebno, da zavijemo ravno na abonmajsko karto v Talijin (boginja gledališča) hram. Vem, vem, eni raje zavijejo v Tavčarjev ali drug, vinski hram. Toda, če že ne drugače: vsaj zablodijo lahko v tega, drugega, in ko se bodp enkrat odžejali duhovno, jih bo minilo tudi mnogo telesne žeje, ki je ni mogoče pogasiti samo na en način. Tudi žeje imamo več vrst, kot je več vrst živih bitij na tem planetu. Nam, dvonožnim pravijo: najvišje razvita. Ali smo res? I. C. Krofi so vse bolj priljubljeni za Kočevarje; ej, predpust, vsak dan si tu! Kočevska pekarna razširila delokrog Od otvoritve nove Žitove pekarne v Kočevju, ki je bila 3. 10. 1981, je minilo dobro leto. Spomnimo se pisanja o besedah sreče in olajšanja, ko so se preselili po desetletnem prizadevanju in štednji v sedanjo lepotico - iz stare grajske konjušnice, ki je delovala strašljivo kot srednjeveški film o grajskih, drakul-skih duhovih. To je osišče: občutenje novega, lepega, ki ga ob ekonomskih zakonitostih in računicah tako radi zanemarjamo, pa je poleg velike marljivosti in novega strojnega parka, ob enakem številu zaposlenih, pripomoglo k uspehu, ki ga beležijo v letošnjem letu. Ne le v pekarstvu, viden je napredek tudi v slaščičarstvu. Poleg tega, da sami poravnavajo svoje velike anuitete in ne .visijo na grbi tozdu', so dosegli še več: ob koncu leta beležijo okrog tristo starih milijonov v dobro. To pa je ob večnem stokanju o obdobju kriz vzpodbudno. Vodja slaščičarne Vida škoda ve povedati, da so letošnje leto zelo uspešno zaključili. Tako kot v stari slaščičarni, jih tudi v novi dela pet delavk. K pecivu, ki so ga takrat pekli, so zdaj dodali še nekaj artiklov. Potrošnikom nudijo zelo iskane torte (po naročilu), kekse, kremšnite, krofe... V povezavi s tozd Tehnični obrati, točneje z njihovim obratom plastike na Vrhniki, ki ga vodi Jule Kratochvvil, so začeli osvajati tržišče s pecivom, ki ga embalirajo v plastiko. Pri tem opažajo mnogo več naročil, saj dobe kupci njihove izdelke v trgovinah s prehrano in samopostrežnih trgovinah. Tako prodajajo tudi slano pecivo in čajne zvezdice. Krofe embalirajo v kartone, po dvajset v vsakega. Kočevska regija ni majhna Njihove sladkosti okušajo kupci od Kočevske reke, Ribnice z okoliškimi vasmi, do krajanov ob Kolpi, ki meji na Hrvaško, Loškega potoka in še kje. Delovni čas deklet, moškega nisem opazil, je dopoldanski. Ko mi tov. Vida Škoda pripoveduje, ne brez ponosa, o uspehu, ji uide ljubek izraz SLOVENSKI IZVOZ. Pri tem ima v mislih dinarsko valuto, širši kočevki brevir, na katerega zdaj pošiljajo izdelke, poprej so v glavnem oskrbovali ožje Kočevje z okolico. Za primerjavo s .starim' letom 1981 z minevajočim 1982 so v enem mesecu leta 1981 imeli za 30-38 milijonov (starih) din realizacije. V novi pekarni letos pa se ta številka suče v razponu od 41, 51, tja do 63 milijonov. To pomeni mnogo več dela, izdelkov, za okrog 20-25%, pri enakem številu zaposlenih. Ker pa naročila sezonsko zelo nihajo, še ne vedo, če bodo morda zaposlili še eno slaščičarko. Za 20% več kruha v letu 1982 Pekarstvo, njihova osnovna dejavnost, se je prav tako razmahnilo. Zasebni pek v Ribnici z otvoritvijo nove Žitove pekarne ni ob kruh, ljudje - nasprotno, radi iščejo ročno izdelani kruh, poleg industrijskega, saj ima le - ta nesporne odlike. »No, ko smo začeli z Žitovo kočevsko pekarno oskrbovati še Ribnico,« je dejal vodja pekarne, Dušan Tošaj, »se nam je povečala proizvodnja skoraj za 30%. Če spet primerjamo indekse plana za leto 1982 in 1983, vidimo, da je porasta za okrog 25%.« To smelost planirajo ob dveh Ter-motehnikinih pečeh z zmogljivostjo 1200 kosov na uro. V pohvalo novogoriške tovarne Gostol je treba povedati, da je nova peč tipa .burja' odločno prestala preizkušnjo in da je od otvoritve pa do konca leta 1982 brezhibno delovala. Kot vse kaže, se bomo odslej povsem naslonili na domačo pekarsko opremo, saj o devizah vemo bolestno resnico in uvoza ne bo. Temu se pravi: ohraniti tradicijo, saj so opremo za prve Žitove pekarne izdelali prav jugoslovanski strokovnjaki (Gostol in TEB iz Zagreba in drugi) in po evropski uvozni drznosti spet merimo svoje, domače moči. Sicer pa: če pogledamo, v kolike-re dežele izvaža Gostol, se bo ob izglajevanju nekaterih reklamacij morala najti skupna pot naprej. Kočevska pekarna je naredila v oktobru 1982 178 ton kruha in peciva ali 6840 kg na dan, od česar je 500 kg peciva. Oktober je tudi mesec, ko so začeli dodatno oskrbovati še Ribnico. Vse lepo in prav, toda: skladišče je borno opremljeno Načrtovalci nove pekarne so pri skladišču spregledali nekaj reči, vedo povedati prevozniki, še sami smo si vse ogledali. Za zimski čas še vedno ni strehe, pod katero bi parkiral kamion, ko razklada. Spremljevalcu kaplja dež ali sneg za vrat. Tla v skladišču so kmalu po otvoritvi razpokala: pretanka cementna glazura za veliko težo tovornih vozičkov. Skladišče je zelo nizko in hitro polno. Dodatke k moki nosijo ,peš' navzgor. Ni (še) lifta. Iz kleti je treba prinesti še marsikaj - v naročjih. Viličarja posodi -sosed! Zamislite si: pripelje kamion poln moke, v kočevski pekarn' pa ni nobenega viličarja, dvig8' la za palete. Drvijo k sosedu-enemu ali drugemu. Kemičn8 tovarna je zelo oddaljena, agrO" sosed je 100 m daleč, i n če sos® sam rabi viličarja! Kaj torej-spremljevalec šoferja lepo vre' če na grbo - in jih eno za drug® pretovori na staroveški vozile ,rudel‘, če ne - morajo vsi nek8| ur čakati, da bi sosed posod' viličarja. , Temu je treba narediti kon®j? Od tistih letos trdo prihranjen' dinarčkov bo delavski svet V>t da Pekarne Ljubljana gotovo z leto 1983 odobril enotonskeS viličarja!? ,j To si sila marljiv kolektiv tu ^ zasluži in še spremljevalci z V' ali Centralnega skladišča Šmartinski. Rad bi poznal nek ga, ki bo ob dveh vožnjah zne5 na plečih 14 ton moke. ,j| Dedek Mraz jih bo gotovo re . teh bremen, v to smo preprid® ^ in z večjim veseljem bodo izpj^, nili smelo zastavljeni plan za to 1983. Pa srečno! s/3ščicah, kar priteguje sodelavce in kupce. Slaščice z Rakeka Ivančič Ljudmila Majhna delovna enota sn ,u- na Rakeku pri Postojni. P™'1 Pogled bi lahko rekla. smo skoraj odrezani od Kom nata- pa vendar ni tako! Čept nas je malo, smo vendarle £ stavni del Žita in prispevamc ®vojim delom - z našimi slaš epskimi izdelki k boljšer asortimanu. Spadamo pod To t ekarna Vrhnika. V tej smeri odvija druga stran naše aa - samoupravljanje. St asih samoupravnih organ ip°tekajo na Vrhniki. Potreb torej naša udeležba. Druga Sm° povezani s telefonom turt°2niki' Občasno nas obiš ta 'tov' direktor, ing. Košak. I način rešujemo probleme, ( ■ jih v zadnjem času ne manjka. Vse težje nabavljamo embalažo in surovine, a tu je pekarna, ki nam vseskozi pomaga. Zato v letošnjem letu ni bilo večjih zastojev v proizvodnji. Naj na kratko opišem začetek naše proizvodnje: Ko smo se z integracijo leta 1974 priključili Žitu, so bile na Rakeku trgovina, pekarna in zelo majhna slaščičarska delavnica. S proizvodnjo 'peciva in keksov smo zadovoljili le našo trgovino na Rakeku. Ko pa se je kmalu zatem peka kruha preselila na Vrhniko, smo začeli proizvajati slaščice v prostoru prejšnje pekarne. Od dveh zaposlenih v slaščičarni smo prešli na pet, toliko nas je še danes. Omeniti moram še trgovino z dvema zaposlenima. V času bolniške ali dopustov si pomagamo med seboj, tako je trgovina nemoteno odprta. Tudi naša proizvodnja se je precej povečala, saj sedaj zalagamo notranjsko območje. Brez naših pridnih deklet pa delo ne bi potekalo tako, kot je treba. Če zahteva naročilo nočno delo, ga opravimo tudi ponoči. Vendar v zadnjem času opažam, da tudi naš trud več ne zadostuje. Ko preverjamo naše poslovne uspehe, smo slabe volje. V letošnjem letu pričakujemo - izgubo. »Zakaj se to dogaja pridnim?« se sprašujemo. Prvi problem so cene. Imamo zelo nizke cene naših izdelkov. Ne morem razumeti, da se lahko surovine podražijo tudi za 100%, nam pa so odobrene naj-. več 20% podražitve - pa še na te moramo čakati do srede leta. Drug problem je naša delavnica. Skoraj vse delo je še ročno. Stavba je stara. Za prostore plačujemo najemnino. Tako je skoraj nemogoče povečati proizvodnjo, čeprav bi morali stremeti za tem, saj je samo razširjena reprodukcija zdrava za naše gospodarstvo. Omenila sem nekaj problemov, ki nas tarejo. KDAJ BO TUDI SLAŠČIČARSTVO ZDRUŽENO? V zadnjem času, ko smo priča združevanju pekarstva in drugih sorodnih panog, bi bila tudi jaz za združevanje slaščičarstva. Vendar le pod določenimi pogoji. Cene naših proizvodov naj bi bile po Sloveniji približno enake, pa tudi osebni dohodki slaščičark so še vedno prenizki. S to mislijo naj zaključim prispevek. VSEM DELOVNIM LJUDEM V KOMBINATU ŽELIM OB TEJ PRILOŽNOSTI SREČNO IN PREDVSEM USPEŠNO NOVO LETO 1983! Kdo je vučko? ° ie maskota, zaščitni znak 'Opijskih zimskih iger, ki bolj! v Sarajevu leta 1984. Ljubite-sd r'Sanl< se bodo -ob tem liki ta0ainili na marsikoga: na Plu-hnt elno na p'nk Panterja. Ne-fjQ 6 'maš vtis, da so že znane *e ,rePr'šle do nekakšne sinte-vid« ri*anca' ki pa daje humorn p0 Z' sai drži - fige, kar bi na Si *"i'°. da navija za »svoje« grar pa je lik simpatičen, razi-vs ’ veder, zlasti v različicah jih olimPijskih disciplinah, k *ahP°nazarja v stiliziranih po- i^kih3 treh ži,ovih oj* Kokol 9enblimpiiske9a komiteja, ki or-SaraJa z'mske olimpijske igre Uradnj ° °4, smo dobili v Žitu dard ^ročnik grafičnih stan-s točno določenimi liki Vučko, maskota olimpijskih iger, že drži fige za naše in barvno skalo. To smo uporabili pri izdelkih, ki smo jih izbrali za proizvodnjo v Šumiju in Im-perialu. Vučko, tako je liku teh olimpijskih iger ime, se bo pojavil na Šumijevih lizikah POLI ter karamelah FRU - FRU in na Im- perialovi žvečilni gumi CEKIN. Izdelovali bomo prav take proizvode, kqt so že v prodaji, kefje zanje cena že potrjena in je ni treba na novo uveljavljati. Spremenili bomo le osnovno figuro na embalaži. Tako bo pri lizikah POLI namesto znanih živalskih figuric nastopal zdaj Vučko v različnih pozah in barvah. Isti motiv se bo ponavljal pri karamelah FRU - FRU in na žvečilnem gumiju CEKIN, v okrogli, ploščati obliki cekina, ki ga že izdelujejo, največ za izvoz, v krškem Imperialu. Cekini bodo zapakirani v plastičnem, prozornem tulcu s pasico. Vučko je simpatična figurica volka, simbol olimpijskih iger Sarajevo '84. Maskota je zelo primerna ravno za naše sladke izdelke in je otrokom, ki so veliki potrošniki tovrstnih izdelkov, zelo blizu. Trgovski potnik -novator... Ivan Cimerman Ob koncu leta zapišimo nekaj pomembnih dejstev, ki kažejo na mrežo, v kateri so naši trgovski potniki, 29 jih je za Žito, od tega 11 za Slovenijo, ostali pa za druga jugoslovanska območja. Ta mreža je silno občutljiva, kot pajkova, in radarsko zaznava utripe na tržišču. Doslej smo jim vse premalo prisluhnili. Zanimiva so nekatera dejstva o letošnji prodaji, ki so jih razkrivali na svojem sestanku in se do konca leta niso predrugačila, spremenila. Ko se potnik znajde na sestanku, kjer preverjajo, koliko je prodal na kakšnem področju, se počuti zelo neugodno. Če je dosegel, na primer, en potnik pri prodaji bonbonov indeks 100% v primeri s planom, preprosto pomeni, da je prodal toliko, kot so v tozdu planirali. Takoj se zastavi vprašanje: Zakaj pa ostali potniki niso prodali toliko kot on?! In klobčič se odmotava: najprej izvemo, kaj imamo na zalogi, katere artikle. Če jih ni, jih bo prodal nekdo drug. Primer: že eno leto ne oskrbujemo s pšeničnimi mokami Reke in Opatije. Trgovci iz teh mest so kupili moko iz Vojvodine, ker je Žito ni imelo, »TRŽIŠČE JE POSTALO NORIŠNICA,« je izjavil eden izmed potnikov. »Zdaj pa se obnašaj v norišnici kot normalen človek!« Ljudje kupujejo po devalvaciji nemogoče reči. V kašče kopičijo zaloge kot hrčki pred zimo! Mlinotest, Mercator, Merx in Intes tudi ne držijo križem rok. Za hrustavček so bile pripombe, da je na Dolenjskem krompir poceni, krompirjeva moka pa predraga in zato prodaja zaostaja. Čokolada, hit leta Skoraj vsi potniki so si bili edini, da jim prodaja šepa zaradi pomanjkanja čokolade. To čutijo tako v prodajalnah v centru Ljubljane (Vodnikov trg, Gradišče) kot tudi po širšem terenu. Predstavnik Gorenjke; tov. Janez Ferjan je povedal, da dobivajo potniki čokolado po določenem ključu, vsaka trgovina je dobi določeno količino. »Za 60 kilogramov čokolade lahko prodam 1 tono bonbonov,« se oglasi potnik. »Ker je nimam, vskoči potnik iz Emone ali Mer-xa, vse jim da, jaz pa tudi ostale- Ena najlepših Šumijevih embalaž, izdelek tozda Razvoj - inženiring poleg moke pa so kupili še testenine. Tako se vrinja konkurenca (v Kočevju, Novem mestu), ki proda moko samo pod pogojem, če od njih kupijo tudi testenine. Trgovski potnik je zastavil vprašanje: Zakaj so pripeljali testenine v Novo mesto šele 12. dan po naročilu? Prav tako je bilo boleče vprašanje: zakaj so na 300 kg testenin čakali v Bohinju 1 mesec!? Te trgovine so resda ,majhne' in posebej se tako male količine ne splača peljati na Gorenjsko. Zastavlja pa se drugo vprašanje: Zakaj ne bi pripeljali v osrednje skladišče v tozdu Triglav - Gorenjka, ki ga imajo zakupljenega Murka in drugi - iz ljubljanskih Pekatet nekaj ton in jih vskladiščili tam, saj smo Ži-tovci, ne? Iz Lesc do Bohinja pa bi zlahka pripeljali teh 300 kg s kombijem, ki oskrbuje s kruhom in pecivom Jesenice, Tržič, Radovljico... In jedro? Denar! Tozd Pekarna Ljubljana, DE Pe-katete naj plačajo tozdu Triglav Gorenjka skladiščenje testenin? Koliko? No, v tozdu Mlini so te dni v Centralnem skladišču sprejeli v brezplačno skladiščenje dokaj ton testenin DE Pekatete, ker jih niso imeli kam spraviti, saj imajo že polne hodnike, ga ne morem prodati.« »V savinjskem kotu in Dravski dolini so dejali: Ne hodi več k nam, ker nimaš čokolade, zato tudi peciva ne bomo kupili!« meni drugi. Čokolada je torej ključni artikel in če ne bomo kmalu rešili vprašanje kakavovca in uvoza, bo porušeno celotno prodajno ravnotežje v testeninarstvu, mlinarstvu in konditorstvu. Ta nujnost je tem večja, ker bomo kmalu dobili tudi stroje (iz Avstrije), čeprav rahlo rabljene, za načrtovano Gorenjko. In že smo v* drugi mreži deviznih pajkov in najbolj boleči točki te dobe: devizni bilanci in izvozu. Konkurenca po tihem nudi boljše pogoje Trgovina je deklica za vse in kdor prej pride, prej melje, to ve vsak otrok. Pa vendar niso imeli naši trgovski potniki razen vzorcev - katerih otroci mnogokrat niso bili na zalogi - nobenih dodatnih možnosti, da bi pritegnili kupca, pa tudi drugih, denarnih ugodnosti mu niso mogli nuditi, recimo - boljše marže, višji rabat. Ta dejstva so neizprosna, kot je bila letos po žetvi neizprosna zahteva proizvajalcev pšenice, da naj jim damo 100 Nadaljevanje na 10. strani Trgovski potnik - novotar na tržišču Iz te moke ne bo več kruha Pohabljenca so pripeljali v Mline, da uporabijo, kar se še da... Nadaljevanje z 9. strani dolarjev pri toni, če hočemo imeti zrnje. Seveda takšnele zahteve pljuskajo preko roba uradnih sporazumov, v areni življenja pa se moraš z njimi bojevati, ne da bi si upal poklicati zakon - na pomoč. V čem je novatorstvo trgovskega potnika? Za prodajo vsakega novega izdelka je potreben kompleten projekt, ki zajema nekaj naših tozdov: Razvoj - inženiring, šumi in Blagovni promet. Gre za sklenjeno verigo, ki skrbi za prodajo: ideja, zamisel, ki da nov artikel - proizvodnja - propaganda - marketing - trgovski potnik - trgovina - potrošnik. Kot vidimo, je trgovski potnik tisti, ki bi naj prišel na že »utrto pot«, če prodaja nov artikel, pri čemer naj bi računal na to, da je zanj že narejena reklama in da potrošnik zanj že ve. V mnogih primerih pa ni tako! POTNIK PRIDE K POSLOVODKINJI KOT NOVATOR (primer s keksi Simfonija ter s prvo fazo prodaje Hrustavčka). Nihče o tem novem izdelku nič ne ve. Kaj zdaj? Če je poslovodja podjeten, če so prodajalke domiselne, če je tu še aranžer, ki v izložbo (naših) trgovin estetsko zloži novosti in pritegne mimoidoče - potem je nekaj narejenega, vendar - prepozno. Ta ljubi potrošniški svet je navajen, da ga bombardirajo in manipulirajo (reklame, razprodaje, reklamne prodaje, dobitki pri nakupu, popusti). Zato mu v glavi brni majoneza Thomy, pa Argo juha, pa Coca-cola, morda še kakšen Visoki C. Televizija ga mehča, radio uglu-ši, časopis oslepi, degustacija pripravi do mlaskanja z jezikom - na vse čute torej planejo psihološko prekanjeni pisci propagandnih tekstov, snemalci reklamnih filmov in uredniki revij, ki si z oglasi pomagajo iz denarne stiske. Naš, Žitov trgovski potnik, se brez predhodne reklame znajde v gluhem prostoru. V tozdu Blagovni promet dobi vzorec z opisanimi značilnostmi izdelka, dobi navčdila o okusih in se »slepo« pelje k svojim stalnim odjemalcem. Taka pot do potrošnika je dolga, predolga Ko gospodinje pokupijo recimo nekaj TRIO bonbonskih škatel in po dolgem obotavljanju še VITABON, ki ga je pravkar (v decembru) začel izdelovati Šumi s polno paro in preden to povedo sosedom in znancem -imajo lahko v Šumiju že polna skladišča. Stal sem torej (pisec teh vrstic) ob tekočem traku nemškega stroja za bonbone in vodja izmene je zaskrbljeno dejal: »Le kako bomo zdaj to prodali?« V tozdu Blagovni promet so mi povedali (sredi decembra), da so trgovski potniki že dobili vzorce TRIA in VITABO-NA. Za TRIO jih ne skrbi, saj je na tržišču že poznan, le da bo zdaj v drugačni embalaži. VITABON, ta naš vrhunski bonbon z 8 vitamini in sijajno embalažo pa je še neznanka. In spet -nismo videli nobene reklame v sredstvih obveščanja - trgovski potnik torej prihaja k odjemalcem kot pionir, novator, bojni oven, ki naj opravi vse tisto, za kar bi morali poskrbeti drugi. In omenjena veriga je tako pretrgana. Pretrgana je že dolgo. Zakaj pa je in kdo jo bo zakrpal (razen denarja) pa naj povedo njeni členi. ZIMSKA OLIMPIJADA SARAJEVO 84 je pred vrati (v komercialnem smislu). Žito bo dalo na trg dve vrsti bonbonov in Poli lizike z maskoto VUČKOM, ki jo objavljamo. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se bomo vključili v prodajo, olimpijado z našimi (tudi ostalimi) proizvodi! Vse kaže,da se bomo povezali s turističnim in gostinskim podjetjem Kompas Jugoslavija, ki je generalni pokrovitelj jugoslovnske moške alpske smučarske reprezentance. Tem, Šumijevim bonbonom se bodo verjetno pridružili še drugi izdelki. Megla in nepravilno prehitevanje je botrovalo prometni nesreči, v kateri sta bila poškodovana dva delavca Žita - Jože Zalokar, katerega so rešili izpod prevrnjenega tovornjaka in Branko Dolinšek, voznik Mihael Govekar pa je dobil lažje poškodbe. Zgodilo se je v Dobu pri Domžalah. Ivan Petrovič, kateri je vozil tovornjak ptujskega Agrotransporta, je začel prehitevati v megli stoenko. V tem trenutku mu je pripeljal nasproti Žitov tovornjak, naložen s šestimi tonami krmil. Bliskovita reakcija našega šoferja Govekarja je rešila tri življenja naših delavcev In dve ,tujl‘. Trčenje je bilo tako silovito, da je zdrobilo keson Žitovega tovornjaka, zvilo kabino in zadnji most, potrgalo vzmeti. Spremljevalec Jože Zalokar je pri trčenju padel skozi nasilno od-sunjena vrata, ki so ga prikovala pod prevrnjenim tovornjakom h kesonu in je težje poškodovan. Krivda je nesporno na strani prehitevajočega voznika Agrotransporta, vendar ni s tem dejstvom z ničemer zmanjšana škoda In.psihični šok ter poškodbe prizadetih. Vodja prevoznega parka tozd Mlini, Silvo Rus, nam je povedal, da je bil karambolir^ni TAM star 6 let, takrat v .starih dobrih časih' pa so ga kupili za 74 starih milijonov. Po oceni cenilca iz Slovenijaavta so razbitine ponesrečenega vozila vredne 6-7 milijonov, za rezervne dele bo še ,mašina‘, diferencial, plašči in še kaj. Lepotec TAM 130 T 10 B za Žitovce v Novem mestu Avtopark Žitovega novomeškega tozda Pekarna in slaščičarna Dolenjska bo nedvomno vesel nove pridobitve, lepega Tamovca 130 T10 B, ki ga bodo dobili pred novim letom. Njegova cena: 1.259.070 din. V tem času bencinske štednje je zanimivo še to, da ta novinec potroši na 100 km }8 do 18,40 litrov goriva, prejšnji, Tamo-vec, tipa 110 pa je porabil 2 do 3 litre več. Njegova nosilnost je 5600 kg, največja odlika pa, da je zračno hlajen, ima pa moč 128 KS ali 91 kW pri 2500 obratih na minuto in direktnem vbrizgava- nju goriva. Za kabino zatrjujejo konstruktorji, da je udobna, pregledna, z dobro toplotno in zvočno izolacijo. Omogoča tudi hitro in vsestransko dostopnost do motorja in je prekucne izvedbe. Domača »nadgradnja« najcenejša! Za tozd pekarna Vrhnika TAM 170 T 14 - K Osemtonski tovornjak s 176 KS (129 kW) pa je stal, brez nadgradnje 888.772 din. Tozd Mlini so se povezali s tozdom Tehnični obrati, ki sp jim v rekordnem času enega meseca naredili »nadgradnjo«, kar je pohvale vreden primer sodelovanja med dvema bazama v Žitu-Seveda so se mlinarji pozanimali tudi izven Žita, koliko bi jih stala taka dela. No, osupniliso-saj so bili zunanji ponudniki dva do trikrat dražji v svojih kalkulacijah, predvidevali pa so čas izdelave 3 do 6 mesecev. Brez plašča je avto -bos V tozdu Mlini so kot po naroči' lu, v slutnji pred devalvacijo, kupili okrog 200 avtomobilskih plaščev različnih dimenzij za dveinpol, petinpol ter sedem ln enajstonska vozila, po doka) ugodni, še stari ceni. Vse kaže. da vodje avtoparkov v Žitovih tozdih, tako kot v tozdu Mlini Silvo Rus, sami skrbe zase in da ni centralnega .oskrbnika', ki bi delal zalogo na primer " na Šmartinski 154, od koder hj se kot iz .centralnega korita' napajali vsi! V ta namen je bil® treba poprej skleniti odgovaf' jajoče sporazume z AvtoobnO' vo, Savo Kranj, Petrolom in s kom, in DATI DEVIZE K O' SOUDELEŽBO. Tudi mlinarji s® jih odšteli, menda 31000 nem' ških mark. Tisti, ki so ostali za' vedni rodoljubi, .dinaroljubi' preprosto - pač niso imeli p°® palcem... no, tisti, zdaj vseen® dobivajo plašče od Mlinov n9 posodo. Imperialu so posodi' 2, DE Pekatete 7, pekarni BeŽ'” grad 4... In tako vsi skupaj č®' kamo da: »Vremena bod® Kranjcem (beri Jugoslovanom) se zjasnila... jim milše zvezd®’ kakor pred, sijale... Vitabon, za katerega ne vidimo reklame, je novorojenček tozd Razvoj - inženiring Lični vzorci - predlogi za tržišče z motivi kosovske narodne noše, ornamentike Zemlja je najbolj omejena - koliko morij ima za mejo. ★ ★ ★ Današnji svetovljani bodo našli svet - v sebi. ★ ★ ★ Igre brez meja imajo največkrat tuje sodnike. TAM 130 T10 B ima za poletne mesece veliko prednost, ventilacijo. Kdaj jo bodo imeli vsi Žitovi vozniki? Skupne službe na pomoč proizvodnji Slovenijo je zajel val Iskanja notranjih rezerv in nesebične pomoči. Na televiziji večkrat Vidimo, kako si delovne organizacije pomagajo med seboj tako, da si sposojajo delavce in tudi tozdi med seboj. Eno delovno soboto nameravamo tudi v Žitu pomagati mlinarjem, konditorjem in pekarjem tako, da bo Delovna skupnost skupnih služb »prišla v bazo«, neposredno proizvodnjo. No, nekateri smo v tej ,bazi‘ vsak dan, glede na naravo našega dela. Pomagali bi naj v eni solidarnostni soboti, po potrebi še v drugi. Med delavci neposredne proizvodnje pa nastajajo vrzeli zaradi bolniških izostankov, pomanjkanja surovin ali zastojev strojev vsak dan, za »petek in svetek«, zlasti pa je potrebna pomoč, če na primer Allan - Muray iz New Yorka naroči pet kontejnerjev lizik, ki morajo biti narejene v dveh dneh. Matere in žene, samohranilke In dekleta Šumija, vse hiti takrat, nadure delajo, pa komaj dohajajo. Zato, tako predlagajo delavci: iz Skupnih služb bi prihajali pomagat ob ,špicah1, po potrebi in dogovoru. Ne pa vsi hkrati. »Kam pa naj v enem dnevu denemo teh 120 režijcev Iz DSSS, ki se jim naj pridružijo še režijci iz posameznih tozdov - saj v enem dnevu ni toliko potreb. Trije ne bodo polnili ene škatlice z bonboni!« Premislimo torej: pomoč ob pravem času, razpored in morda, ob šibki zavesti, evidenca skozi vse leto - in izkoristek .prostovoljcev' bo učinkovit. Zahtevno področje dela ženica Kmetijskea kombinata Ptuj na zemlji, odkupljeni od kmetov J^arko Svetina, ki je kot t€ °9 prešel iz službe za kon *Va|itete v tozd Razvoj-in ln9. ima med opisom svoji 'n nalog tudi tole: »Pri| ahtevkov po kvalitetnih sl ■ • ■ Za poljščine, sai ubstitucijske sestavine... °‘žen je za koordinacijo i ^nizacijo pridelave in od ^ aric; kar zajema še izbolj Dopolnjevanje in zamei stoječih surovin in embe asti uvozne, z domačo. F avlja živo vez Žita s kr stvom. "^okrat se bomo ustavili pr Klh in ajdi. ^amesto uvoženih ^°ir»ači lešniki a Potrebe Gorenjke, ki je sveJ uvažala lešnike za izd. Sle.J9 znane čokolade, bodi Spn na osnovi samoupre Vjn razumov pridelovali to • 0 zasebni kmetovalci, Z**' ^ zadruge. Takšer 16 D°9°dba s kmetova S nr'S°m Slapšakom iz Boš renj, P^lki tozda Triglav Ca t°2di Blagovni prorr rrien l'nŽenirin9 iz proizvodnjo lešnikove čokolade. Slapšak Boris se za 10 let zavezuje, da bo za potrebe DO Žito prideloval lešnike na površini 0,8 ha, pri čemer se bodo dogovorili za vsakoletni hektarski donos. Zanimiv je 4. člen pogodbe, po katerem se DO Žito zavezuje, da bo zagotovilo proizvajalcu 4000 kg u meti h gnojil, 800 sadik lešnikov (do novembra 1982), ter da bo vsako leto od 1. marca priskrbelo škropivo za ta nasad in 700 kg umetnga gnojila za dognojevanje. DO Žito se tudi obvezuje, da bo v času trajanja sporazuma odkupilo od proizvajalca celoten pridelek, ne glede na morebitne tržne viške. In cena? Udeleženki se bosta dogovorili za ceno pridelka, ki ne sme biti višja od veljavne tržne cene. Vse stroške rizika, ki bodo nastali na zasajenih leskah v času rodnosti, prevzame preko Zavarovalne skupnosti DO ŽK Žito. Akcija za nabavo kvalitetnih sadik se je torej pričela. Marko Svetina .nam je povedal, da potekajo razgovori za zagotovitev sadik za naslednje leto s Pore-ško Piavo laguno ter Agrarijo iz Zagreba. Za naše bodoče pridelovalce lešnikov bi nam dobavili 2000 sadik, ki jih predvidoma posadili zgodaj spomladi. Prav tako se dogovarjamo z Emona kmetijskim kombinatom v Ptuju, tozd Sadjarstvo Osojnik za nakup 6000 do 8000 sadik, ki jih goje v svoji drevesnici.. Pogovori so potekali s KZ Metliko, kjer so pokazali veliko zanimanje za gojitev lešnikov. Najprimernejša zemlja za nasade bi bila proti Gorjancem, na območju, ki ni primerno za trto ali kakšno drugo kulturo, ki pa je dovolj sončna in na odprtem kraju, saj vemo, da se lesnika oplojuje z - vetrom. Ing. agronomije Kravos Aleksander je za naše kooperante napisal brošuro, iz katere povzemamo poglavje: Gospodarski pomen pridelovanja lešnikov Pridelovanje lešnikov v nasadih je z gospodarskega vidika pri nas zanimivo za gričevnato območje. V prvem večjem nasadu leske v Ruju istrska debeloplo-dna leska dobro uspeva in rodi, kljub skromni negi, mali uporabi delovne sile in nizkim pride lovalnim stroškom. Spomladanska pozeba je v sedmih letih zmanjšala pridelek le enkrat. Tudi točo prenaša leska bolje kot naše ostale sadne vrste, saj plodove v notranjosti grma varuje gosto listje. Kakovost plodov istrske debeloplodne leske ne zaostaja za nekaterimi najboljšimi svetovnimi tržnimi sortami. Lešniki so kvalitetrnejši od onih iz Turčije, ki prevladujejo na svetovnem trgu. Po teži in izkoristku so plodovi enakovredni plodovom sorte »barcelo-na«, ki jo gojijo kot glavno sorto v nasadih ZDA. Zaradi odličnih proizvodnih sposobnosti, ki jih je pokazala istrska debeloplo-dna leska v slovenjegoriškem sadnem okolišu, je zelo primerna za sajenje na ustreznih legah in zemljiščih. Za trg prideluje lešnike le malo dežel. Te so v glavnem: Italija, Grčija, Španija, ZSSR, ZDA in največja pridelovalka - Turčija, kjer raste leska pretežno kot samorasla. Večina zahodnoevropskih držav lešnike uvaža. Potrebe po njih so vedno večje, ker se z rastjo standarda veča potrošnja slaščic, oziroma naglo razvija predelovalna industrija. Evropski lešniki imajo zaradi boljše kvalitete prednost pred turškimi. Tovarne slaščic izdelujejo okoli 30 izdelkov, ki vsebujejo lešnike, razen tega jih rabijo tudi v industriji zdravil, v kozmetiki in oljarnah. Drugod pojedo mnogo praženih jedrc. Jedrce vsebujejo okoli 64% ma- sti (olja), 18% beljakovin, 7% ogljikovih hidratov, 3,5% vode, 3,5% surovih vlaken, 2,5% mineralnih snovi in še nekatere druge snovi, med njimi tudi 0,35 do 0,50 mg vitamina B1 in B2. Sto gramov jedrc da 670 kalorij. Izredno cenjena je lešnikova aroma. Predvsem so cenjene tiste arome, ki ostanejo po praše-nju jedrc, oziroma tiste sorte, pri katerih ostane izrazita aroma še po praženju. Jugoslovani uvažamo lešnike iz Italije, ZSSR in Turčije, čeprav so pri nas ugodne razmere za pridelovanje. Po nekaterih podatkih uvozimo več kot 80% potrebnih lešnikov. Leta 1966 smo jih uvozili 750 ton. Nasadi leske so se po vojni pri nas sorazmerno zelo malo širili, ker smo preveč poudarjali ostale sadne vrste. Zato bo proizv-donja še dolga leta deficitna. Iz vsega tega je razvidno, in dosedanje izkušnje to potrjujejo, da ne bi smelo biti težav s prodajo lešnikov. Predelovalna industrija sklepa pogodbe za dobavo lešnikov vnaprej in sprejema večje količine. Zato mora biti proizvdnja organizirana tako, da na posameznih področjih pridelamo večje količine lešnikov. Le-ti imajo tudi to prednost, da niso občutljivi za transport, da jih je lahko uskladiščiti za dalj časa in da za njihovo skladiščenje niso potrebna draga skladišča kot so hladilnice. tmr/jMfmmmj Pflff m i2 ■ ‘'tujski lešniki so bili letos dvakrat. Trboveljska pekarna z novo pečjo Družbeno-politično in izboljšavami izobraževanje V februarju in marcu smo v Trbovljah zamenjali eno peč, ki je bila že dotrajana, z novo polavtomatsko. S tem so se povečale pečne zmogljivosti. Da pa peči ne bi bile neizkoriščene, oziroma polprazne, je bilo potrebno predvsem več delati. Popolnoma se zavedamo, da bomo prodali več peciva, če ga bomo pripeljali na prodajna mesta pravočasno, in to - svežega. Da bi dosegli ta cilj, moramo nabaviti še stroje za žemlje in pecivo. Denarja zanje ni, in čeprav bi jih dobili, ne b1 imeli prostora, kamor bi jih postavili. Začeli smo uporabljati napravico za oblikovanje žemelj, ki praktično nič ne stane, njen učinek pa je večji, kot da bi imeli stroj. Druga novost so noži za narezo-vanje kruha, s katerim smo si v proizvodnji prihranili pri 3000 kosih kruha 16.000 gibov manj. Tretja novost je polica pri peči za podstavljanje košar, kamor padajo pečene žemlje. Ukvarjamo pa se še z eno zelo pomembno idejo, zamislijo, ki bi nam v zimskem času prihranila najmanj 20 litrov kurilnega olja na dan. Da bi to zamisel uresničili, pa nimamo še ničesar. Če si želi kdo ogledati naše novosti, naj pride v našo pekarno v Trbovljah. Z veseljem mu jih bomo pokazali. To so novosti, ki skoraj nič ne stanejo, ne potrebujejo elektrike, v srednje velikih pekarnah pa dvignejo produktivnost in olajšajo pekom delo. Pripis: Tov. Medvešek je znan po svoji skromnosti, zato smo za kratko omenjene izboljšave izvedeli ,po ovinkih ‘ in ga naprosili, da nam jih na kratko Žvečilna guma -drag izvoz Že devetmesečno poročilo tozda Imperial zajema vse bistvene značilnosti prodaje žvečilne gume, ki še bolj kot bonboni zavisi od uvoza nekaterih uvoženih surovin. Za domači trg so planirali v devetmesečju za domači trg 1562 ton, proizvedli pa 1594 ton. Za izvoz so bili najzanimivejši izdelki: d raže, cigarete, cekini, ploščice, kroglice, MIX, Blister pak, Šport. Planirali so 700, dosegli pa 672 ton izvoza teh artiklov. Če združimo proizvodnjo za domači in tuji trg, znaša skupaj 2262 ton (plan), dosegli pa, so 2266 ton ali indeks 100,17%. Plan prodaje pa so glede na isto obdobje lani presegli in beležijo na jugoslovanskem tržišču indeks 110,60. Realizacija prodaje na tujem tržišču pa je občutno narasla, če jo primerjamo z lansko, saj so dosegli indeks 132,99. Prodaja na domačem in tujem tržišču se je v primeri z lansko tudi občutno povečala, na indeks 116,13. Posamezne artikle so prodajali bolje, druge slabše. Zelo se je povečalo povpraševanje po cigaretah, zlasti v prvem polletju. V tretjem kvartalu pa je začel izvoz pešati. Svetovna cena sladkorja je padla na najnižjo stopnjo, narasle so uvozne dajatve kupcev in prišlo je do padca cen. Imperial' je prodajal na tujem tržišču svoje izdelke (ki ga vedno več stanejo 'zaradi uvoženih sestavnih delov žvečilne gume) v devetmesečju za okrog 10% ceneje kot v istem obdobju lani. V deželah, kamor izvaža NA/ater Hitschler, Čutijo krizo, zmanjšanje potrošnje in povpraševanja kupcev. INVESTICIJA IN UVOŽENA OPREMA Investicijski program za rekonstrukcijo skladišča, ki je v bistvu izvozno usmerjen, predvideva skupno vsoto 14,835.815,15 din. V tem programu ni le gradbeni del, temveč gre za nabavo nekatere strojne opreme in za plačilo carine za uvoz strojne opreme firme Hitschler. Od skupne vsote je prispevala skupščina občine Krško 16,188.000 din, kredit Franc Kovačič pri banki (e "znesel 7,000.000 din in lastna sredstva 11,540.679,85 din. Do konca leta 1982 so opravili predvidena dela. Od 266 zaposlenih v tozdu Imperial je 221 žena, ki so marljive in produktivne, saj vedno več naredijo in se prilagajajo muhavostim tržišča, ki zahteva delo ob neugodnem času. Imperia-lovce tare tudi naraščanje odsotnosti z dela. V devetmesečnem obdobju 1981 je bilo 45.489 ur skupne odsotnosti z dela, leta 1982 v istem obdobju pa 52.908 ur. Delež porodniškega staleža se je povečal od 13.920 ur na 21.208 ur, ali za 52,4%. Več državljanov bomo imeli! Zanimivo je, da se je za 7,7% zmanjšala odsotnost z dela do 30 dni. Celotni prihodek se je pri boljši prodaji v devetmesečju povečal letos za 34% glede na lani, za-46,7% pa so porabili več sredstev. Najbolj pa jih je prizadela splošna rast cen surovin in embalaže: za 46,5%, energije za 34,1%, neproizvodnih storitev za 48,5%, k temu je treba dodati še višjo ceno repromateriala zaradi starejših zalog po nižjih cenah in vse več uvoženih repromaterialov za vse večji izvoz. Tako je bil kot seštevek čisti dohodek v devetmesečju le za 1,1% višji od lanskega. Do novega leta se menda ni bistveno popravil? Plan prodaje predvideva za domači trg 2180 ton izdelkov, za izvoz pa prodajo 1000 ton. V letu 1983 predvidevajo povečanje celotnega prihodka od realizacije v letu 1982. Tako bi po predvidevanjih celotni prihodek, ki naj znaša za letos 34,155.000 ND porastel v letu 1983 na 39,473.000 ND. opiše. Vendar gornji zapis bralcu ne pove dovolj. Zlasti smo se pozanimali za tisto »napravico« za oblikovanje žemelj, ki jo bomo predstavili našim bralcem. Izvedeli smo, da so VRNILI STROJ ZA OBLIKOVANJE ŽEMELJ in da zdaj oblikujejo s to .napravico' ročno, mnogo hitreje. Stroju je streglo več delavcev, naredil pa je 3200 žemelj v 8 urah, zdaj pa rabita za isto delo 2 delavca POL URE! Za kaj gre? To je preprost železni model z ročico, ki ga povezneš na testo in ga oblikuješ v žemljice. Hitreje so narejene, pa še boljše so, trdijo. Takšnile modeli, ki ga v pol ure naredi vsak vzdrževalec ali kdo drug, bodo primerni za manjše pekarne kot so v Trebnjem in Kočevju. Uvoženi stroj, ki je zaostal za urnimi rokami trboveljskih pekov pa stane 100 starih milijončkov. To pa ni mačji kašelj, pač pa levje rjovenje! »Rabimo le 15 dekagramov starega železa in izboljšava je tu!« zatrjuje vodja delovne enote trboveljske pekarne, Vinko Medvešek. V Trbovljah napečejo okrog 15 ton peciva na mesec, vsak dan pa 3300 žemljic. Uredništvo Glasnika jim čestita k preprostemu odkritju in delovni vnemi ob prehodu v leto 1983. Mari Medved Konferenca OOZS ŽK ŽITO je nosilec družbeno-političnih izobraževanj v naši DO. V maju mesecu je organizirala seminar za člane IO OOZS. V novembru pa je naša organizacija pripravila v Emoninih prostorih seminar za delegate delavskih svetov in člane izvršilnih organov, in sicer za našo organizacijo za SOZD EMONA IN SOZD ASTRA. 70 slušateljev se je zbralo na tem seminarju. Anketni listi, ki so jih izpolnili ob koncu, so pokazali navdušenje nad takimi seminarji, saj so vsi slušatelji ugotavljali, da je potrebno izvesti v pri-* hodnje še več takih oblik izobraževanj tudi z drugih področij. Na tokratnem seminarju je bil program usmerjen v široka tematska področja. O samoupravnem razreševanju družbeno-ekonomskih problemov in vlogi subjektivnih sil v sistemu samoupravljanja je govoril predsednik odbora za družbeno-politično izobraževanje pri Republiškem svetu ZS tov. Janez Železnik. Kakšni so psihološki vidiki komuniciranja, je v neposredni in pristni obliki podal tov. Pavle Kogej iz SOZD Emone. Kako mora potekati informiranje in odločanje v sistemu samoupravljanja, je razlagal predsednik Skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SRS tov. Andrija Vlahovič. O celotnem delovanju, vlogi delavskega sveta in odgovornosti delegatov v delavskem svetu, o razmerju delavskega sveta do izvršilnih organov in individualnih poslovodnih organov, o pojmu upravljanja itd. je govoril predsednik sodišča združenega dela tov. Vinko Kastelic. 2 zadnjo temo o krizi mednarodnega družbeno-ekonomskega položaja, o protiinflacijskem programu in programu ekonomskih odnosov s tujino, je slušatelje seznanil tov. Jože Marolt, delegat v Skupščini SFRJ. Seminar se je ob živahni razpravi zaključil ob okrogli mizi, ki sta jo vodila tov. Marolt Jože in tov. Kastelic Vinko. Priznani in izkušeni strokovnjaki so vodili seminar. Slušateljem so posredovali svoja znanja, izkušnje in jih s slušatelji izmenjali ob okrogli mizi. S seminarja so slušatelji odšli zadovoljni, bogatejši z novim znanjem in željo, da bi se na takih seminarjih še srečevali. Konferenca OOZS bo v prihodnje še organizirala podobna izobraževanja in prav je, da se vanj vključi čim več zainteresiranih delavcev vseh temeljnih organizacij. Spoznavno srečanje tozda pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana Ob koncu leta 1982 so se srečali v Žitu peki novonastalega tozda Pekarstvo in testeni narstvo Ljubljana. Prišli so iz nekdanjih samostojnih pekarn: Center, ki je bila pod okriljem Emone ter Bežigrad in Pekarne Ljubljana, obeh Žitovih tozdov in enot. Ogledali so si Pekarne in Mline ter priredili spoznavni večer v prijateljskem vzdušju. Žitovi nagrajenci za 10, 20 in 30 let zvestobe matični hiši Tozd Triglav -Gorenjka, Lesce ZA 10 LET: Pavla Vidic, Vida Berčič, Franc Hrustelj, Ana Ple-jo, Kalman Ficko, Francka Schaffer, Marija Žalik, Zikreta Husedžinovič, Danica Žibert, Milka Hodak, Bogdan Daševič, Branko Pavlin, Ivan Volčanjšek, Mimi Bergelj, Milena Emeršič. ZA 20 LET: Zdenka Bere, Bernarda Klemenčič, Pavla Prešern, Marija Gabor, Majda Ličef, Miloš Klančar, Vera Mencinger, Marjana Meze, Ana Špec, Stane Perc, Miro Jakopin, Ivanka Berčič, Janez Goričnik, Severin Kleindienst, Helena Suhor, Tončka Ropret. ZA 30 LET: Ivan Kovačič, Milena Drobnič, Mihaela Pfajfer. Tozd Imperial, Krško ZA 10 LET: Marija Arh, Karolina Arenšek, Anton Bromše, Andrej Cimerman, Marija Cimerman, Ida Jankovič, Irena Jankovič, Angelca Kiler, Marjana Kmetec, Stanka Koritnik, Milena Kozole, Vitka Kunej, Marjana Levičar, Milena Lindič, Peter Kukovičič, Darinka Marčen, Sonja Oštir, Antonija Pacek, Alojzija Pribov-šek, Jožica Rep, Marta Starec, Albina Zidar, Pavla Živič, Marija Župevc. ZA 20 LET: Franc Jeršič, Marija Omerzu, Rozalija Osojnik, Anton Pavlič, Alojzija Znoj. ZA 30 LETAnica Čuber, Anica Kukovičič. TOZD Šumi, Ljubljana ZA 10 LET: Koviljka Boškovič, Bojana Čik, Haseda Harbaš, Marta Humar Ana Jagodic, Dušan Kraševec, Draga Milenkovič, Franc Piškur, Ciril Škof, Jelena Todorovič, Tatjana Teka-vec-Hribar, Veronika Turk. ZA 20 LET: Angela Bergant, Frančiška Flis, Vlasta Martinčič. TOZD Pekarna Kranj ZA 10 LET: Jovo Sredojevič, Anica Vodopivec. ZA 20 LET: Ivanka Bevk, Ivan Marn, Vinko Šenk, Janez Malovrh. TOZD Pekarna in slaščičarna Novo mesto ZA 10 LET: Jože Bojane, Marjan Vidrih, Janez Karin, Franc Mihalič. ZA 20 LET: Tone Rems, Ste-vo Radakovič, Martin Luzar. TOZD Pekarne Ljubljana ZA 10 LET: Francka Dimnik, Milenko Gojkovič, Nada Ilič, Alojzija Jankovič, Alenka Jack, Zdravko Zajc. ZA 20 LET: Stane Lenič, Azis Sulja, Jerko Semija-lac, Rudi Turk, Ludvik Zalar. ZA 30 LET: Franc Blaževič, Aleksander Bešlin, Jože Križmanič, Faik Ljalič, Matej Ritmanič. Obrat testenin pekatete ZA 20 LET: Slavka Okoren, Pavla Pintar, Rada Strajnar. DE Pekarna Kamnik ZA 10 LET: Martina Černe, Stanislava Nograšek, Marija Jerov-šek. ZA 20 LET: Majda Fronti ni. ZA 30 LET: Pavel Urankar. DE Pekarna Kočevje ZA 10 LET: Vojko Goljevšček, Franc Mohar, Marija Križman. ZA 20 LET: Marija Čolnar. ZA 30 LET: Ivan Zavodnik. Delovna skupnost skupnih služb ZA 10 LET: Ružiča Antič, Angela Burnik, Mira Hrvoj. ZA 20 LET: Marija Cerar, Janja Frol, Jelka Križman, Joža Zalaznik. TOZD Blagovni promet ZA 10 LET: Metka Kosin, Antun Malnar, Julka Meglič, Rudi Pra- protnik, Mikloš Šajti. ZA 20 LET: Rudi Lešnjek, Alojz Ščap. TOZD Razvoj -Inženiring ZA 10 LET: Alenka Pogačar, ZA 20 LET: Minka Grablovic, Marija Nared. Tozd tehnični obrati ZA 10 LET: Janez Kotnik. ZA 20 LET: Milan Malavašič, Alojz Fle-rin. Tozd Pekarna Vrhnika ZA 10 LET: Nikola Bunjevič, Irena Kogovšek, Osman Bosnič, ZA 20 LET: Tončka Rožmanec. Dekle, ki se Senja Poško o sebi Ta zapis nikakor ni odsev dela disciplinske komisije, kot to napoveduje naslov, biti hoče pogovor z eno najmlajših delavk v bivšem Bežigrajske pekarne. Tri leta so minila, odkar je iz Prnjavora blizu Banja Luke pripotovala Senja v Ljubljano in se zaposlila v bežigrajski pekarni. Slovenske stavke oblikuje pravilno, malce še pomisli, ozki e-ji in o-ji ji še nagajajo, toda pri študiju ob delu - obiskuje namreč dveletno administrativno šolo - bo obogatila besednjak in ujela melodijo. V nekaj drobcih je sestavila mozaik o sebi: »Pri 30 nadurah in 70 nočnih urah ter ob 7.200 din osnove sem ND prejšnji mesec zaslužila 14.300 din. Od tega moram odriniti za sobo v Delavskem domu 4600 din. Sicer imam centralno gretje, skupno kopalnico in sanitarije, vendar v sobi ne smem kuhati, tako da se moram hranjti v menzi. Nekaj denarja pošiljam domov, kjer se Tozd Mlini Ljubljana ZA 10 LET: Dušan Indžič, Milica Jovanovič, Samil Kumalič, Branko Plahutnik, Andrija Ristič, Dobrivoje Stankovič, Ludvik Šubelj. ZA 20 LET: Bernacd Štante, Cveta Zupanc. DE Mlin Vrhnika ZA 10 LET: Julij Sedej: ZA 20 LET: Andrej Juršič. ZA 30 LET: Marjan Kržič. DE skladišče Novo mesto ZA 20 LET: Janez Zarabec. DE Domžale ZA 10 LET: Drago Kolenc, Franc Pestotnik. ZA 20 LET: Ivan Zore. samo brani šolajo tri sestre. Oče je kvalificirani zidar, ki se je vrnil iz Avstrije in nikjer ne dobi dela. Ljudje tudi ne zidajo več mnogo v teh stabilizacijskih časih! Kadar grem domov, plačam za vožnjo 700 din. Moda, hm, to so sanje zame! Letos si nisem kupila nobene obleke, čeprav si to zelo želim. Po delu hitim v šolo, ki traja navadno štiri šolske ure. Administrativni tečaj me stane 1.250 din mesečno... Skoraj mi ne preostane nič časa za takozvano rekreacijo, saj se moram boriti za osnovne reči.« V beli čepici in hlačah'kljubuje ob peči vročini in prispeva svoj delež k lepim, svežim hlebčkom. Kot da bi jim dajala kos svoje triindvajsetletne mladosti, v dnevni in nočni izmeni, pa tudi ob nedeljah in praznikih, če je treba. Od oblikovalke testa se bo preselila k »delu in nalogam« komisionarja peciva, kar preprosto pomeni preštevanje in sortiranje. Doma, v njeni najemniški sobici, jo čaka druge vrste stroj, pi- Tozd pekarna Krško ZA 10 LET: Jože Jan Tozd pekarna Bežigrad ZA 20 LET: Štefan Balažič, Vera Jarc, Martin Kramberger, Rudi Rauh, Vida Rožmanec. ZA 30 LET:Marjan Miharija, Ciril Ritmanič. Tozd maloprodaja ZA 10 LET: Cvetka Kranjec, Rozalija Koren. ZA 20 LET: Urška Kotnik, Anica Potočnik, Cveta Javornik. Uredništvo Glasnika vsem zvestim Žitovcem čestita in želi srečno 1983! salni, na katerem s6 vadi, in ji ga je posodila šola. »To je velika vsota, teh 4.600 din, za najemnino. V Termiki, PAPu in drugod prispeva svoj delež za najemnino delovna organizacija ... Tudi jaz sem vložila prošnjo, pa so mi jo v Žitu zavrnili... Škoda, da ni nobene ženske športne sekcije pri nas, za košarko in namizni tenis se zanimam in med znanci bi rada trenirala, ne v klubih izven Žita, s tujci. In največja novoletna želja? »Boljše plače, cenejše stanovanje!«, se zamišljeno nasmehne. Na trepalnicah se ji belijo delčki moke. Moka na zrelem zrnu. Dekle na pragu novega leta, ki peče kruh. Še to mi je zaupala, da je, vitke in nežne, ni strah. Pol leta je trenirala karate. Zdaj se brani sama. Pred vidnimi in pritajenimi napadalci. Ko bi mogla z enim karate udarcem izbrisati leto, ki je minilo, Ko bi le mogla... mr\ Jp a 5LJf |J1 jpjjfc Mlinarji - jubilanti o sebi Svečano oblečeni, malce v zadregi so sedeli, 16 jih je bilo, le eno predstavnico nežnega spola so imeli med seboj, povabili so glavnega direktorja tov. Soka, ki je bil poleg direktorja tov. Šefefmana in pomočnika tov. Pu-ša priča domačnosti, ki se je ob nagovoru predsednika delavskega sveta DO Žito, tov. Breznika razvila v obujanje spominov in prijateljsko kramljanje. Nekateri so povedali o sebi par besed. Milica Jovanovič: »Skromno sem začela, kot čistilka, nekaj časa sem delala pri embalaži, zdaj sem v pakirnici. Zelo sem vesela priznanja,« se je v neznanski zadregi nasmihala. Dušan Indič: »Teh 10 let je hitro minilo, lepa in težka so bila. Iz Pekatet sem prišel, stanovanje so mi dali v Mlinih. Da ostaneš v kolektivu, ga moraš imeti rad, prijateljsko vzdušje cenim bolj kot vse drugo.« Andrej Juršič: »Začel sem v kmečkem mlinu ob potoku Studenice pod Bočem pri Poljčanah, 1949. leta, 16 let star. Pri takem starem mlinu se vsega naučiš. Nosili smo vreče, pa škafe in vse dni mleli za mlado državo. To je bil mlin s porcelanastimi valjčki. Poleg 228 PRA-PRASTARIH DIN plače na mesec sem dobil še hrano, stanovanje in mlinarsko obleko. Zak-mašna obleka je takrat stala 1000 din. Eno leto sem se učil. pa so vodo iz potoka preusmerili za vodovod, da je usahnil. Mlin se je ustavil, pa sem šel za kruhom v Maribor, v »Mlin in testenine«, današnji Mlinotest. Najlepši doživljaj? Hm, ko sem prišel v Bistro, kjer sem še zdaj.« Small Kumalič: »Prihajam iz Tomina, vasi blizu Sanjskega mosta. Poprej sem bil v Javnih skladiščih, slab mesec. V Žitu so bili boljši pogoji, fizični delavec sem. Lani sem dobil stanovanje, z rojakinjo, Bosanko, sem poročen in dva otroka imava. Slovenijo sem izbral, ker ni-sern dobil doma službe. Žena dela kot snažilka in krepko morava poprijeti, da se v tej dragi- nji prebijeva. Največja letošnja želja? Zdravje za družino, zame.« Andrija Ristič: Poznajo ga vsi, predvsem kot šaljivca, ki natrese marsikako bridko med smeh, kot spremljevalca voznika, kapetana nogometne ekipe tozd Mlini, Veladžiča. »Samo na ovinkih se včasih prenehava smejati in potem, ko moram nositi vreče po kakšnih stopnicah. Na terenu spoznava mnogo ljudi, naporno je in tudi nevarno, zlasti ob poledici. To odličje ne bi zamenjal za noben denar!« žari Andrija, »zalijmo ga!« in ga-zalijemo, ob šali. Dobrivoje Stankovič: »Kolektiv je tisti, ki se nanj navadiš in ga je potem težko zapustiti, čeprav so plače drugod večje. Moj najnevarnejši dogodek: Da, pred tremi leti me je hotel prehiteti tovornjak z nemško registracijo. Cesta mokra, dež, sneg, pri Trojanah je bilo. Nisem ga pustil naprej, izsiljevalca, na ovinku. Pa me prehiti, zavre. Skoči iz kabine z gromozanskim nožem in hoče planiti name, ustaš, četnik, kaj vem, kaj je bil! Sedim v kabini, ne pustim ga noter. Kolona hupa, Ljudje rojijo na kup. Končno pbpusti, odpelje. Prijavim ga policiji, ki ga pohopsa na poti... Sicer pa se v Sloveniji dobro počutim, le plača, plača -ali ne pride beseda PLAČA od PLA-KATI?« se posmeje. Imperialovi in Šumijevi izdelki gredo v svet Na 900 kilometrov dolgo pot s tovornjakom, na katerega bo naložil Imperialove in Šumijeve izdelke - se šofer Fritz Becher s spremljevalcem Hansom Irikom le redko odpravi. Te dni, pred novim letom je bilo to tretjič letos. V Jugoslavijo seveda ni prišel prazen saj je pripeljal stroj za Šumi. Šestnajst ur je potre- boval iz Frankfurta do nas, seveda ne računa tiste ure, ki so mu jo vzeli cariniki na Ljubeljskem prelazu. »Deset let že delam za VValterja Hitschlerja, to leto vozim prvič za Žito. Odkar je firma Unibon začela tako tesno sodelovati z Žitovim Impe-rialom, se mi nudi prilika, da spoznam tudi Jugoslavijo. Imel sem srečo, da na strminah ni bilo snega, saj bi moral uporabljati tudi verige « V Imperialu je že naložil njihove proizvode žvečilne gume in zdaj so mu iz Šumijevega skladišča nalagali še lizike. Kramljala sva o tem in onem in povedal je še, da dobiva poprečno plačo 1600 mark, ta plača je nespremenljiva, pa če vozi doma v Nemčiji ali pa gre v tujino. Zato v tujino gre nerad, saj si mora plačati hrano pa tudi domačih ne vidi. Prav presenetil me je s podatkom, da ključavničar s kvalifikacijo, ne mojster, zasluži 30 mark na uro... Seveda ti časi za naše delavce v tujini počasi minevajo, saj pravkar slišimo po radiu in televiziji, da bo marsikdo od 4,6 milijona tujih delavcev, ki so zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, ostal po novoletnih praznikih kar doma. Kot kaže, se tudi nemški čudež počasi spreminja v zemeljskega. Tudi hiša, ta velika življenjska sanja naših delavcev »gastarbeiter-jev« bo vse redkejši sen, saj jo je treba segrevati s tisoči in tisoči litri kurilnega olja, premoga, drv - energijo, za katero se mora boriti tudi osnovna panoga kot je naša živilsko-predelovalna industrija. Pa srečno pot! sem zaželel Fritzu in Hansu, ki sta vezni člen med Imperialom in g. Hitschler-jem, ki je dopolnil Imperialov strojni park z marsikakim strojem in prodaja njegove proizvode po vsem svetu. Le da največkrat ni Žitovega znaka na teh izdelkih. Kaj hočemo, izvoz ima več nians. Nafto, ki sta jo tanka-la, sta morala seveda plačati v markah. I. C. Fritz Becher, 10 let zvest firmi VValter Hitschler, našemu uvozniku Skupna ambulanta, manj bolnikov? III. konferenca delegacij ZZD predlaga, da se dopolni 106. člen Predloga aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 In sicer: Pri spremembi programa samoprispevka III. se predvidi ureditev prostorov za splošno ambulanto za KS Jože Moškrič in Dušan - Kveder Tomaž, Nove Jarše. Obrazložitev: Kljub izredno intenzivni gradnji stanovanj v Novih Jaršah se osnovno zdravstveno varstvo še vedno zagotavlja v prostorih BTC. Ambulanta v teh prostorih dela že preko 20 let. V tem obdobju se je poleg naraščanja prebivalstva šilila tudi gospodarska dejavnost. Samo na področju BTC je trenutno prisotnih 80 OZD. Vedno večji problem, predvsem v času zaostrenih pogojev gospodarjenja in gospodarske stabilizacije pa predstavlja vprašanje zdravstvenega varstva delavcev s tega področja, predvsem pa na področju preventivnega zdravstvenega varstva. Imamo vedno več primerov nastankov invalidnosti, kar povzroča velik Izpad dohodka. Iz navedenih razlogov nameravajo OZD BTC, Žito in Carinarnica Ljubljana v teh prostorih (last BTC) urediti obratno ambulanto: Poleg tega pripominjamo, da se je v zadnjih letih na področje KS Nove Jarše preselilo več velikih OZD, ki vsaka na svoj način rešuje problematiko izvajanja zdravstvenega varstva in je v bodoče potrebno z večjim dogovarjanjem, usklajevanjem in sodelovanjem enotno reševati to problematiko. Naši sodelavki Mici v slovo Nenadoma nas je za vedno zapustila naša dolgoletna sodelavka MICA BERTONCELJ. Ko smo jo 13. 9. 1982 pričakovali na delo po izteku rednega letnega dopusta, nismo niti najmanj slutili, da nas je že prejšnji večer tiho zapustila zaradi njene težke bolezni. Namesto prisrčnega pozdrava in stiska rok smo zjutraj zvedeli grenko resnico o njeni smrti, ki je nas vse globoko prizadela. Postali smo tihi in prenekatera solza je bila dokaz, da je bila naša in da smo jo spoštovali. Njena življenjska pot je bila težka. Rodi- la se je 13. 8.1913 v New Torku v Ameriki, kamor so šli starši za boljšim kosom kruha. Samo pet let ji je bilo, ko je izgubila mamo in tako se je oče odločil vrniti se v Jugoslavijo, ko ji je bilo 8 let. Da so bile v njeni družini delovne navade izrazito pozitivne, je bil največji dokaz njeno delo. Minevala so leta, poročila se je in živela v Domžalah, kjer je delala v domačem mlinu Bistrica, ki je postal po osvoboditvi družbeni mlin in je tudi naprej od 16. 8. 1949 dalje ostala v mlinski dejavnosti, kot izreno dobra poznavalka tovrstne proizvodnje. Začela je v mlinski industriji Domžale, ki se je leta 1958 pripojila k takratnemu T rgovsko-predelovalnemu podjetju ŽITO-MOKA in bila kasneje zaposlena v tehničnem sektorju Kombinata ŽITO kot samostojni referent za plan in obračun proizvodnje dc formiranja Temeljnih organizacij, kjer je nadaljevala z enako odgovornim delom v TOZD MLINI. Njena resnost, doslednost in pridnost so napravili izreden vtis na človeka že pri samem začetku medsebojnega sodelovanja. Sicer pa ne moremo z besedami povedati vsega tistega, kar naši Mici resnično pripada. Hvaležni smo ji za vse njeno delo, dolgoletno sodelovanje in bomo tako ohranili v trajnem spominu. Sodelavci iz TOZD MLINI. Zahvala Ob smrti Sonje Cokan se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi izrazili svoje sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Blaž Veber Ustanovili smo aktiv upokojencev V letu 1982 lahko zabeležimo kot eno izmed novih spodbud tudi ustanovitev Aktiva Žitovih upokojencev. Nekdanji direktor ŽK Žito Franc Puterle - Cure, Janez Slovenc - direktor splošnega sektorja in mnogi drugi nekdanji delavci Žita so se s sedanjim vodstvom z Markom Sokom na čelu pogovarjali o spoštovanju tradicij, prenašanju izkušenj in ohranjanju trajnejših vezi z delovno organizacijo, z ljudmi -sodelavci, ki še niso upokojeni. Zlasti so poudarili pobudo, da bi v DSSS prirejali vsakoletna srečanja, vmes pa ohranjali z matično delovno organizacijo, v kateri so prebili najlepše ure svojega življenja - živ in ploden stik. Veterani so izkušeni, prihajajoči se lahko marsikaj nauče od njih. »Kot na svoje družine smo vezani na Žlto!«so dejali. Pa so se dogovorili, da postore vse, kar sodi k formalnopravni ustanovitvi aktiva - od komisije za ustanovitev, do pravilnika o njenem delovanju. Sporazumeli smo se za prvo sejo iniciativnega odbora, ki je ustanovila aktiv upokojencev ŽK Žito. Na to sejo so bili povabljeni. Franc Puterle, Janez Slovenc, Franc Tomažin, Ivan Curk, Gabrijel Pugelj, Milena Gorše, Lidija Grafenauer, Vera Krušeč, Vinko Mihelič, Mišo Lipuš, Minka Pogačar, Andrej Gruden in Darinka Hlede. Ožja skupina, v kateri so bili Vera Krušeč, Franc Puterle In Janez Slovenc, pa je sestavila program dela In zadolžitev. Sklenili so, da bodo zbrali za 25-letnlco Žita, ki bo v 1983. letu, tudi dokumentarno gradivo, iz katerega bo razviden razvoj in napredek ŽK Žito. Gre za tekstovno in slikovno gradivo, ki je raztreseno po raznih virih s področja mlinarstva, pekarstva, kondltorstva, testeninarstva, nato še zmrznjene prehrane in pomožnih dejavnosti, avtoparkov itd. Ne nazadnje je treba zapisati tudi vse o kulturnih prizadevanjih, pevskem zboru, slovesnih otvoritvah in športu, skratka, o vseh področjih, ki spremljajo živ utrip tako velikega kolektiva, v kakršnega je s 14 sedanjimi tozdi In DSSS (do novembrske združitve ljubljanskega pekarstva) zrasel v velikana z 2073 zaposlenimi delavci. Od 28.6.1958, ko je Občinski ljudski odbor Ljubljana Center z odločbo št. 03/2-4671/3 ustanovil Živilski kombinat Žito Ljubljana, Je preteklo mnogo vode pod mlinskimi kolesi, ki so postala električna. Ustanovne dokumente Aktiva upokojencev ŽK Žito bomo ob zaključku leta vključili med samoupravne akte Kombinata. Izpolnjene stanovanjske sanje Žltovi tozdi, ki so podpisali samoupravni sporazum, ki izhaja I* temeljev srednjeročnega plana komunalnega gospodarstva z® obdobje 1981/1985 na območju ljubljanskih občin, so bili deleži' ugodnosti - nižjih cen pri kvadratnem metru stanovanjske povi" šine. Za tiste, ki sporazuma niso podpisali, je veljala polna cen® 23.816,65 din za m2. Za podpisnike pa je Žltova služba družb®' nega standarda že leta 1980 rezervirala stanovanja za nakup19 ceno 21.702 din za m2. Stanovanje so tako dobili: v soseski M? , 12/2 N. Jarše; Zdravko Čop, tozd Pekarna Bežigrad - enosobl®’ 39,96 m2, Milan Frol, tozd Tehnični obrati - dvosobno, 62,08 n1! Stanislava Zen, tozd Razvoj - inženiring - dvosobno, 58,08 m2-* * * * v letošnjem letu je bilo obljubljeno še eno qnosobno stanovanjev soseski BS - 3 v Stožicah. V naslednjih letih bo mogoč nakup stanovanj ie na osnovi vklj11' čevanja soinvestitorjev v družbeno usmerjeno stanovanj®^ gradnjo v Ljubljani. Služba za družbeni standard je po sklep* komisije za družbeni standard že oddala prijave na razpis * vključevanje soinvestitorjev - razpisale so ga stanovanj®** skupnosti ljubljanskih občin. Jubilantki Angela Burnik in Ružiča Antič Prve letne igre ŽK Žito v Bistri so bile naš športni dogodek leta V spomin in vzpodbudo Živžav in kipenje življenjskih sil, ki se je razplamtelo na prvih športnih igrah oktobra letos v Bistri, moramo zabeležiti zaradi dveh bistvenih vzgibov. Prvič zato, ker so se razpršili dvomi o hromosti in nemoči Žitovcev na športnem področju, saj so se pokazali tudi mnogi skriti, nadarjeni, tihi trimčkarji, mladinski rekorderji, nekdanji šampioni, amaterski in neambiciozni tekmovalci, ki goje kak šport v klubih izven Žita. Drugi razlog, ki nam naj bo vzpodbuda za de-i° v naslednjem letu, pa je ta, da bi vsaka temeljna organizacija našla v sebi toliko moči, da bi se Vse leto pripravljala na posamezne športe in da bi toždi večkrat letno merili medsebojne moči, ne le na enem zaključnem tekmovanju, ki naj bi postalo Mala Žitova olimpijada. Seveda za to »olimpijado« ne bomo beračili za denar pri vseh forumih, kot se to dogaja za Prvo (zimsko) olimpijado v teh zaskrbljujočih časih. Za obnavljanje zdravja in življenjske sreče ima pri vsakdanjem delu naših delavcev velikanski pomen tudi ustanavljanje rekreacijskih klubov, brez gore papirja in pravniških sporazumov, pa delegatov 'n sej. Tek po gozdu naj odtehta že vsako misel na maratonske seje in hkrati vlije tudi moči zanje, vsaj nekaterim! Ob obeh se mi utrinja še tretja misel: vključimo svoje otroke, sinove in hčerke v takšno tekmovanje, vzpodbujajmo družin-i ®ko tekmovalnost, pa ne tisto televizijsko, narejeno, temveč ti-sto' ki krepi vezi med delavci tozdov, ki so se nekateri prvič sploh srečali. Dolenjec je segel v roke Štajerca, Kranjec je zapel z Ljubljančanom visoki C! Smeh Pa ni poznal meja, vsaj lokali-st'čnih in lokalpatriotističnih Pe- šport je plemenita veščina, 1 nima prostora za zdrahe. In ta ^eder duh naj bi vel v kolektivu v bodoče. Povzamimo samo skupne re-letoig' V spomin in °Pom'n za I. C. Ipllllišm mm .. j| JS&Mrv Ji Pohod Žitovcev Na Triglav - vzpodbuda za v bodoče 8 ^°gar se višina dotakne z modrino, ta bo šeI svetlejši v doiino Krst po »ta zadnji« plati - brez Savice Novoletna nagradna križanka Pravilno Rešene križanke pošljite na uredništvo GLASNIKA, Ljubljana, Šmartinska 154, pod oznako »NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA« do 31.1.1983. Uredniški odbor bo izžrebal tri nagrajence: prvi prejme 800, drugi 600 in tretji 300 din. Horoskop - prerok, ki zadene vse napovedi v 83’ VODNAR VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Moški: v oči ti bo padla živahna črnolaska. Ne poskušaj z bombončki, ker iz te moke ne bo kruha, ampak poskusi z rogljički, te ima zelo rada. Glede denarja: zašij si luknje v žepih, da ga bo kaj ostalo. Ženska: denarnih težav se boš rešila s honorarnim delom. Pri tem pazi na ognjevitega sodelavca, ki ima rad več želez v ognju. Čeprav je šarmanten, je tudi do konca pokvarjen. Pazi na ledvice in jetra! RIBI (od 20. februarja do 21. marca) Moški: z zdravjem, denarjem in ženskami bo v naslednjem letu vse v redu. Kje pa bodo problemi? Pri lastni ženi! Dobro opazuj, kaj dela v prostem času! Odsotnosti zaradi službe In prijateljic so sumljive. Zenska: preveč govoriš, zato se pazi ljudi, ki Imajo velika ušesa in radi prenašajo vesti. Če ne boš pazila, ti jo lahko krepko zagodejo. Obeta se nekaj srčnih težav, vendar lažjega značaja. OVEN (od 22. marca do 20. aprila) Moški: denarja ti bo kronično primanj- kovalo. Apetiti bodo veliki, tudi zdravje se ti bo zboljšalo. Pomoč sorodnikov bo velika, zlasti od tistih, ki ti niso ravno blizu. Pazi pa se rdečelasih sodelavk! 'Ženska: odnosi v službi se umirijo, doma pa poslabšajo. Veliko se boš vozila, pa ne z avtom. Nenadoma vzklije nova ljubezen, ki pa bo hitro utihnila. Končno boš naredila tisto, kar te že dolgo mori. BIK (od 21. aprila do 21. maja) Moški: tvoj vpliv v podjetju se neznansko poveča. Sam ne veš zakaj, skrivnost se ti bo razkrila šele v oktobru. V prvi polovici meseca dobiš nenavadno darilo, v drugi pa boš okraden. Zato pozor! Ženska: nenavadna ljubezen v mesecu marcu, slabo zdravje aprila in srčne težave v oktobru. Do moža bodi ljubezniva, ker nekaj kuha! DVOJČKA DVOJČKA (od 22. maja do 21. junija) Moški: s pralnim praškom, kavo in podobnimi artikli ne bo nobenih težav. Avstrijska zveza dela! Zato ne otresaj jezika in artikle skrbno shranjuj pod posteljo. Tudi ljubicam ne odkrivaj pod posteljnih zalog. Ženska: bogat stric bo široko odprl denarnico, šarmantni sodelavec pa svoje srce. Pazi, da ne odpre tudi hlač. Ker rada izveš resnico, od vseh časopisov beri samo Pavliho. Lahko tudi kakšne ljubezenske zgodbe. RAK (od 22. junija do 23. julija) Moški: mastni vici, ki jih zbiraš, bodo v naslednjem letu kar deževali. Pazi na težo, kajti nenadoma se ti odpre apetit. Seksualno življenje začne pešati, zato jej ustrezne bombončke in pij moško vodo! Ženska: ne skopari, ker se vsaka radodarnost splača! Pri potovanjih z vlakom se ne nagibaj skozi okno, zvezde pa ti žal napovedujejo tudi zlom roke v avtobusu mestnega prometa. Glede ljubezni - vse po starem. LEV (od 24. Julija do 23. avgusta) Moški: pri svetlolaski se izkažeš kot ponižna miška, pazi, kaj bo delala s teboj ta dobra mačka. Denar kar dežuje, v službi napreduješ. V novembru srečaš umirjeno črnolasko zelo dobrega srca. Ženska: čeprav si levinja, ne igraj vloge tigrice, v ljubezni seveda. Na praznovanju rojstnega dne se pazi alkohola, da te ne položi na posteljo. Težave's pralnim praškom rešuje najboljša prijateljica. DEVICA (od 24. avgusta do 23. septembra) Moški: končno boš popustil in se pustil razdevičiti. Zgodilo se bo v službi, zato pazi, da te sodelavci ne odkrijejo. Sodelavke so bolj vročekrvne kot si misliš, zato boš z dejavnostjo nadaljeval. Ženska: strgana najlonka v avtobusu te spravi v stik s prijaznim štiridesetlet-nikom. To bo odkril tudi mož in bo zaradi tega velik halo. Boj se tudi soseda, poštarja in vratarja v službi! IS TEHTNICA (od 24. septembra do 23. oktobra) Moški: kupuj srečke državne loterije s končnico 6572. Dolgo časa ne bo nič, šele v septembru boš zavriskal. Na počitnicah ti nekaj pade v oko, nekaj pa na nogo. Manjša nesreča z avtomobilom bo aprila. Ženska: neverjetno, ampak do maja boš kar naprej pletla. Hčerka doživi veliko ljubezen, tip bo všeč tudi tebi. Vendar bodi stroga, da ne pride do neumnosti. Mož te bo presenetil z lepim in velikim darilom. ŠKORPIJON (od 24. oktobra do 22. novembra) Moški: sredi leta te bo nenadoma pičila čudna ideja o potovanju okoli sveta. Boj se prijateljev, ki te bodo navdušili zanjo. Tudi zapeček ni najprimernejši, zlasti če je žena navdihane in poskočne sorte. Ženske: preneha; kaditi, ker bo narobe z dihalnimi organi. Glede pijače se ni treba vzdrževati, ker imaš zdrav* jetra. Popade te strašna jeza, ker se * vse stvari doma ponesrečijo. Gia^ pokonci - konec leta bo sijajen! STRELEC (od 23. novembra do & decembra) • Moški: gledanje pornografskih fiimjj! pri znancu se bo čudno končalo. I*1®, v planine se konča z bumom in tj* skom. Znanka z rdečo stoenko l,J\, piko nate. Ravnaj kot gentleman, r bo vse O. K. Ženska: malo več pozornosti tvoj “Jj gi že zasluži, zato mu z veseljem srajce. Denarja bo kot pečka, z zdi* jem pa ne bo vse v redu. Visoka prf. teljica te bo razočarala, saj je ve61 čveka kot misliš! KOZOROG (od 23. decembra do * januarja) j Moški: od vseh dogodkov si boš JV. bolj zapomnil počitnice na morju-bežen na osameli sipini bo strastna^ tudi draga, kajti ona zna odpreti , narnico. Vendar se bo splačalo, i denar ni vse. j Ženska: velika radost v bližnjem p rodstvu: kar trije dojenčki. Eden j, popolnoma nepričakovan. Tudi s% čez plot med sodelavci bodo kar nJV križ, tako da bo dosti tem za opmv V zvezde je gledal in horoskop vil: GALLUS NOSTRADAMUS