fteo. 30. V Ljubljani, g ponedeljek, dne 8. februarja 1909. Velja po poŠti: ia celo leto naprej K 26"— «a pol leta „ „ 13-— sa letrt leta „ „ 6-50 M en mesec „ „ 2'2G V upravniStvu: SSi celo leto naprej K i 2 40 in pol leta „ „ U'20 m ietrt leta „ « v hO sr« '.n mesec „ „ '90 StoSlIJ na dom 20 h na me»ec ^♦amezne Jtev. 10 h. Leto XXXVII. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9, za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. ssh^- Političen list m slovenski narod Ur.dallkea* telefona Jtev. 74. IWIIU%WII H*& fc* »IVV^IMIII I1MIVM Upravnlikega telefona Itev. 188. Današnja Številka obse«a 6 strani. Državni 5&or zaključen. »Slovenski klub« se je zbral v soboto zvečer na posvet in je soglasno sklenil, da objavi sledečo izjavo: »Slovenski klub« odobrava, da se je državni zbor zaključil in tako rešil ljudski zastop iz sramotnega položaja, ki je bil škodljiv ljudskemu blagru in kvarljiv državnim financam. Vlada se poziva, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta in potem čimpreje'zopet skliče državni zbor. XXX S to svojo izjavo je »Slovenski klub« pravilno in točno označil položaj. Ni je stranke, ki bi bila zadela tako v črno, kakor »Slovenski klub«. Poslanska zbornica se je v zadnjem času nahajala v sramotnem položaju, ki je bil v kvar ljudskemu blagru in državnim iinancani, — pravi izjava »Slovenskega kluba«. Tako je! Poslanska zbornica se že več časa ni lotila nobenega stvarnega dela v blagor ljudstva. Cas se je tratil s prepiri o češko-nemških jezikovnih vprašanjih, to je o vprašanjih, ki so za ljudski blagor brez pomena. Kako je bilo to mogoče? Zato, ker ima državni zbor tako neumen opravilnik, da najmanjša stranka lahko ovira resno delovanje. In take stranke so se dobile ■— na levi in desni. — Te so češki in nemški liberalci, ki od nekdaj ne delajo drugega v naši poslanski zbornici kakor zgago in prepire. Tako se je tratil čas dan za dnem. Vsak tak izgubljen dan pa je veljal ogromno vsoto denarja; saj znašajo samo dnev-ščtne poslancev dnevno 10.320 kron ! Ta denar je vržen proč, če državni zbor ne dela uspešno za blagor ljudstva. Tako ima »Slovenski klub« prav, ko izjavlja, da je bil položaj državnega zbora kvarljiv ljudstvu in državi. Izprememba je bila mogoča le, ako se izpremeni opravilnik državnega zbora tako, da ne bodo mogle male stranke in strančice, ki jim resno delo mrzi, več zavirati koristnega delovanja drugih strank, ki se zavedajo svoje vestne dolžnosti napram ljudstvu in državi. LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. PreveJ J. M. (Dalje.) XXXI. POGLAVJE. Lov na zaklad. — Flintov kažipot. »Jakec,« je rekel Silver, ko sva bila sama, »ako sem jaz tebi rešil življenje, si ga ti rešil meni, in jaz tega ne bom pozabil. Videl sem zdravnika, ko ti je dal znamenje, da bi pobegnil — po strani sem videl, da; in videl sem te reči: ne, tako- jasno, kakor da bi bil slišal. To je prvi žarek upanja, ki sem ga imel, odkar se je napad ponesrečil, in tebi se imam zahvaliti. Sedaj pa, Jakec, pojdemo z zapečatenimi povelji iskat ta zaklad; in ti in jaz se morava skupaj držati, rama ob rami, in rešila bo-deva svoje vratove kljub usodi in sreči.« Ravno v tem trenutku je nama eden izmed mož zaklical, da je zajutrek pripravljen in kmalu sva sedela tamkaj med njimi na pesku in jedla pečenec in praženo, ne soljeno meso. Zažgali so tak ogenj, da bi lahko celega vola pekli na njem, in sedaj je postalo tako vroče, da so se mu mogli približevati samo od vetrne strani Jn Baš v tej točki se je pa pokazalo fari-ze.'stvo takozvanih »svobodomiselnih« strank — liberalcev in socialnih demokratov. liberalci kakor tudi socialni demokrati so se uprli pametni izpremembi opravilnika in so tako preprečili ozdravljenje ljudske zbornice. Go.lo farizej-s t v o je torej, če socialni demokrati danes protestirajo zoper zaključenje državnega zbora in trde, da so oni za resno delo v ljudski zbornici. Stranka, ki ni za po-slovnikovo preosnovo, n i in n i za stvarno parlamentarno delo, nasprotno, ona je sovražnica pametnega delovanja ljudske zbornice. Ravno to pa velja tudi za liberalne stranke na levici in na desnici. Osobito velja to še za nemške liberalce, ki so hoteli svojega lastnega pristaša S t e i n -w e n d e r j a, ki se je izrekel za poslov-nikovo izpremembo, kar križati kot »izdajalca« nemško-liberalnih načel. V takih razmerah od državnega zbora ni ničesar pričakovati. Zato pa ima »Slovenski klub« zopet prav, ko poziva vlado, naj ustvari predpogoje za uspešno delovanje državnega z b o r a in ga šele potem, ko se bo to zgodilo. znova skliče. Dokler niso ustvarjeni predpogoji za pametno delovanje državnega zbora, bi bilo zborovanje brezpomembno, potrata časa in sleparija. Naloga vlade je pa, da ustvari take predpogoje. Vlada ima sveto dolžnost, da stori vse, kar je potrebno, da se omogoči redno delovanje ljudske zbornice. Ljudstvo svojih poslancev ni volilo za to, da bi uganiali v državnem zboru burke, kakor to delajo nemški in češki liberalci, marveč za to, da delajo za blagor ljudstva, ki živi in se bori za svoj obstanek v najtežavnejših razmerah. Poslanci S. L. S. so bili in so vedno pripravljeni za to delo. Zato je njihov poziv do vlade pravilen in umesten. Njihov poziv pravi z drugimi besedami: »Vlada, povzroči nam, da vršimo svojo dolžnost, za katero smo izvoljeni. Ne strašimo se nobenega dela, nikake odgovornosti. Toda ti, vlada, moraš skrbeti, da nam delo ne bo onemogočeno po sramotnih burkah posameznih ljudskih škodljivcev in za-pravljivcev!« Upajmo, da bo glas resnih mož »Slovenskega kluba« na merodajnem mestu zalegel. še celo tukaj ne brez previdnosti. Z isto razsipnostjo so ,mislim, tudi kuhali trikrat več kakor smo mogli povžiti, in eden izmed njih je s praznim smehljanjem vrgel v ogenj, kar je ostalo, in ogenj je pri 'tem nenavadnem gorivu zopet plapolal in prasketal. Nikdar v svojem življenju nisem videl ljudi tako brez vse skrbi glede prihodnjega dne; iz roke v usta so edine besede, ki morejo nekoliko popisati njihovo ravnanje; in ko sem se spomnil, kako so trosili živež in so njihove straže po noči spale, sem spoznal, da so popolnoma nezmožni za nadaljevanje boja, četudi so bili sicer v boju zelo pogumni. Celo Silver, ki je s kapitanom Flin-tom na rami vneto jedel, ni imel besedice graje za njihovo brezobzirnost. In to tne je toliko bolj osupnilo, ker sem mislil, da sc ni nikdar pokazal tako premetenega kakor ravno tedaj. »Da, tovariši,« je rekel, »sreča za vas, da imate Barbecue, da misli s svojo glavo tukaj za vas. Jaz sem zvedel, kar sem hotel. Gotovo je to, da imajo oni ladijo. Kje jo imajo, nc vem šc, toda potem, ko najdemo zaklad.'bomo poskočili naokoli ter jo poiskali. In potem, tovariši, otii, ki ima ladijo, je močnejši.« Tako je govoril, usta pa je imel polna gorke slanine; na ta način je vzbudil njihove nade in zaupanje, in je v več kakor enem oziru popravil svoje. Na]nove]ie. Prihodnje ministrstvo. Praga, 8. febr. »Narodni Listy« objavljajo z vso rezervo, da bo prihodnje ministrstvo sledeče sestavljeno: Bienerth, min. predsedstvo; baron Hardtl, notranje ministrstvo; dr. Schremer, nemški rnini-ster-rojak; dr. Žaček, češki minister-ro-jak; vitez pl. Abrahamovicz, poljski min. krajan; dr. pl. Horster, železniški minister; Aleksander Spitzmiiller, naučno ministrstvo; gosposkozbornični član gr. Stiirgkh, naučno ministrstvo; gosposkozbornični član prof. dr. Henrik Lammasch, justično ministrstvo; sekčni načelnik vit. pl. Ross-ler, trgovinsko ministrstvo. Češki uradniki proti poštnemu ukazu. Praga, 8. febr. Tu se je vršil včeraj shod, ki se ga je udeležilo do 1500 čeških uradnikov. Govorilo je več poslancev. Sklenili so resolucijo, ki obsoja znani poštni ukaz in postopanje hetiskih Nemcev proti češkim poštnim ambulancam. Japonci nameravajo anektir.ati Korejo. S o e u 1 , 8. febr. Ito zapusti svoje mesto kot rezident in se povrne na Japonsko. Sledi mu Terauchi. Ito je ponovno izjavil, da če kmalu ne končajo vstaje, poseže Japonska energično vmes, kar razlagajo, da namerava Japonska anektirati Korejo. BALKAN. Turčija ne sprejme brezpogojno ruskega predloga. Kakor znano, je Rusija v svrho poravnave bolgarsko-turškega spora Turčiji predlagala tak način poravnave, da bo Turčija za 18 let osvobojena plačevanja dolga, ki ga ima do Rusije od časa zadnje vojske. Turški ministrski svet pa tega ni brezpogojno sprejel, marveč predlaga Rusiji, naj se stvar tako uredi, da Turčija Rusiji sploh nič več ne bo dolgovala. Turčija bo namreč 74 anuitet vojnega dolga kapitalizirala tako, da jih bo s plačilom 800.000 funtov popolnoma likvidirala. Teh 800.000 funtov odplača Turčija Rusiji takoi, prepušča pa Rusiji vsoto, katero hoče Turčiji kot finančno kompenzacijo Bolgarije dati, da se poravna ostanek vojne odškodnine. Kaj Turčija s tem predlogom namerava, ni jasno; na rus- kem poslaništvu so celo nejevoljni, ker pravijo, da bi Turčija morala ruski predlog, katerega sta podpirali tudi Francija in Anglija, ali sprejeti ali zavreči. Najbrž Turčija Rusiji ne zaupa in se boji, da bi Rusija iz svoje ponudbe, ki je nekaka usluga za Turčijo, pozneje ne izvajala kakih pravic. Pogajanja z Avstrijo se nadaljujejo. Turški ministrski svet izprememb, ki so se glede na avstrijsko-turško pogodbo sklenile na Dunaju, ni odobril. Gre se za odpravo posebnih ko>nsulaniih sodnih pravic in carine. Tudi hočejo Turki, da bi se Bosanci, ki bivajo izven Bosne v Turčiji, smatrali za turške podanike. Treba se bo torej pogajati dalje . Bojkot ponehal ? Lloydova ladja »Baron Beck« je v Carigradu izkrcala svoje blago. — V Saf-fedu v Palestini je policija vdrla v hišo nekega Avstrijca. — V Skoplju bojkotirajo dalje avstrijsko iu bolgarsko blago. Srbija hoče vojsko. Vojni minister Zivkovič je v finančnem odseku skupščine izjavil, da je vojska neizogibna in naj mu zato skupščina dovoli 40 milijonov kredita. Nekateri pravijo, da s tem denarjem izvestni generali dobro žive. S temi 40 milijoni bo minister baje v stanu v 8 tednih spraviti skupaj 250.000 mož in 50.000 prostovoljcev. Vojska bo začetkom maja. Vojni minister je vse inozemske tvrdke brzojavno pozval, naj se žurijo. Prestolonaslednik igra zopet veliko ulogo. Note na velevlasti, v kateri se zahteva avtonomija Bosne in odstop teritorija na jugu Bosne Srbiji in Črni gori, Srbija še ni odposlala. V Pcter-burgu z noto niso zadovoljni. Francija je svetovala belgradskemu kabinetu, naj se z Avstrijo jame direktno pogajati. Nota na velevlasti ne bo nič pomagala. Konference itak ne bo. Srbi sami pa tako mislijo: Velevlasti res ne bodo odločile v srbskem smislu. Zato pa je dobro, da mobiliziramo in ustvarimo med nami in Avstrijo tako položaj, kakoršen je zdaj med Bolgarijo in Turčijo. Potem bodo velevlasti v interesu miru primorane intervenirati. Ampak v takem slučaju bodo Srbi morali zelo odnehati, ker jih, če bodo zahtevali do zadnjega odstop teritorija ali pa celo avtonomijo Bosne, nobena vele- »Kar se tiče poroka,« je nadaljeval, sem zvedel z njegovo pomočjo, kar mi je bilo treba. Vzamemo ga seboj, ko pojdemo iskat zaklada, kajti držali ga bomo kakor zlato za slučaj, ako se kaj prigodi. Ko imamo enkrat zaklad in ladijo v svojih rokah, in se vozimo po morju, kakor veseli tovariši, potem pa bomo govorili z gospodom Havvkinsom ter mu dali njegov delež, gotovo, za vso njegovo prijaznost.« Ni se bilo čuditi, da so bili možje sedaj zadovoljni in dobre volje. Kar se mene tiče, sem bil strašno potrt. Ako bi se pokazalo, da je načrt, ki ga je Silver sedaj razvil, izvedljiv, bi se Silver, že dvakratni izdajavec, gotovo ne obotavljal izvršiti ga. Se vedno je imel po eno nogo v vsakem taboru in nobenega dvoma ni bilo, da bi raje imel bogastvo in svobodo v družbi morskih roparjev, kakor pa samo rešitev pred vislicami, kar je bilo edino, česar se je mogel nadejati na naši strani. In ako bi se zgodilo, da bi bil pripravljen ostati zvest dr. Liveseyu, kakšne nevarnosti so bile potem še pred nami! Kaj bi se zgodilo, ako bi se sumnje njegovih privržencev uresničile in bi se morala on in jaz bojevati za svoje drago življenje on, pohabljen človek, in jaz, deček — proti petim močnim in čvrstim mornarjem! K temu dvojnemu strahu pride še skrivnost, ki je šc vedno obdajala obnašanje mojih 'prijateljev, njihov nepojasnjen odhod iz o-stroga, njihova nerazumljiva izročitev zemljevida, ali kar je še težje razumeti, zdravnikovo poslednje svarilo Silverju: »Pazite na vihar, kadar ga bodete našli!« in radi mi bodete verjeli, kako malo mi je dišal zajutrek in kako nemirnega srca sem se podal za svojimi gospodarji iskat zaklada. i Čuden prizor se bi moral nuditi onemu, ki bi nas videl. Vsi smo bili v umazanih mornarskih oblekah in vsi razun enega, oboroženi do zob. Silver si je obesi! dve puški okoli rame — eno spredaj, eno zadaj, vrhu tega je imel veliko sabljo okolu pasu in samokres v vsakem žepu svoje suknje. Da izpopolni njegovo čudno zunanjost, mu je sedel kapitan Flint na rami in govoril vse mogoče in nemogoče stvari. Jaz sem imel vrv privezano okoli pasu in pokorno korakal za kuharjem, ki je držal za drugi konec vrvice sedaj s svojo prosto roko, sedaj s svojimi mogočnimi zobmi. V resnici, vodili so me kakor kakega medveda. Ostali so bili oboroženi na različne načine; nekateri so nosili tudi lopate in krampe — kajti to so bile najbolj potre'bne stvari, ki so jih prinesli s Hispaniole na suho — drugi so pa nosili svinjino, kruh in žganje za popoldansko kosilo. Vsa ta živila so bila iz naše zaloge, kakor sem opazil, in uvidel sem resničnost Silverjevih besedi iz prejšnje noči. Ako bi nc bil skle- vlast ne bo obvarovala prave vojske z Avstrijo, dočim se grejo zdaj vojake le na popirju. NEMČIJA - ANGLIJA. Spre;em angleškega kralja, ki pride te dni v Berolin, bo tudi velikega politiS-kega pomena, ker pride s kraljem državni tajnik zunanjih zadev, sir Hardinge, ki bo s knezom Biilovvom konferiral o politiških zadevah. — Kdor pomisli, da je kralj Ed- j vard VIL sklenil pogodbo z Japonsko, leta 1903 entento s Francijo, leta 1907 pa pogodbo z Rusijo ter tako Nemčijo od vseh strani obkrožil, ne vč, kaj naj si od obiska Edvarda v Berolinu misli. Mogoče je Anglija uvidela, da je napetost že prevelika, mogoče tudi, da se Francija in Rusija branite nastopiti proti Nemčiji. Morda smatra i Edvard VIL za potrebno nasprotstva z ozirom na prekritični mednarodni položaj nekoliko ublažiti. ITALIJA. Konec trozveze. Italijanski poslanec dr. Cirmeni prorokuje konec trozveze. Francoski ministrski predsednik Clemen-ceau je dejal še nedavno, da mora Francija ob priliki mesinskega potresa pokazati do Italije toliko simpatijo, da se bo Italija lažje iznebila trozveze, kajti spomladi je vojska med Francijo in Nemčijo gotova. Clemenceau je dal le drugi del svoje izjave dernentirati, ne pa prvi. Cirmeni opisuje razmerje med Italijo in Francijo od časa Crispijevega. Crispi je Francijo sovražil, zlasti, ker je osvojila Tunis. Za Rudinija, zlasti pa za vlade markija Visconti-Venosta se je pa začelo francos-ko-laško prijateljstvo. 'Propaganda za to stvar dela v prvi vrsti francoski poslanik Barrčre v Rimu. Ta mož, bivši član komune od leta 1870, velik »svobodomislec«, je že 18 let poslanik v Rimu in ima 300.000 frankov od Francije samo za reprezenta-cije. Od leta 1903 do 1908 se je razmerje Italije do Avstrije izboljšalo, zlasti Tittoni je delal v tem zmislu. Toda atieksija Bosne in neugodna rešitev vseučiliškega vprašanja za Lahe v Avstriji je trozvezo zelo omrzela; bliža se zdaj koncu . . . Razpustitev zbornice. Italijanski ministrski svet je sklenil zbornico razpustiti, dasi poteče doba zasedanja šele novembra t. 1. Minister za zunanje zadeve, Tittoni, je namreč zahteval, da se mora v zbornici preprečiti vsaka nova debata glede na trozvezo, ker so zunanje razmere take, da bi bili napadi nevarni. Drugače je pretil, da demisionira. Ker pa ministrski predsednik Giolitti nikakor ne pusti Tittonija, je sklenil zbornico predčasno razpustiti in razpisati nove volitve, ki se bodo vršile koncem marca ali začetkom aprila. Vlada na ta način prepušča volivcem, ali se odločijo za trozvezo ali proti. Vlada upa, da bo narod pametno razsodil in upošteval koristi zveze. GARIBALDI O VOSKI ITALIJE Z AVSTRIJO. Rim, 8. febr. »L' Italia aH' Estro« objavlja članek generala Ricciottija Gari-baldija z naslovom »Italija in njen vojaški problem«. Garibaldi oporeka po Italiji zelo razširjenim trditvam, da Itali'ja vojaško ni kos Avstriji in da ni pripravljena za vojsko. Garibaldi trdi v svojem članku, da prekaša Italija v dveh ozirih sosedno Avstrijo. Italijanski generali mislijo bolj lo-gisko kakor avstrijski, italijansko brodovje gospodari neomejeno v Jadranskem morju. Na morju je Italija še enkrat močnejša kakor Avstrija in razpolaga z dobro urejeno transportno in aprovizijsko službo. Garibaldi priporoča, naj se izboljša organizacija italijanske armade in prostovoljce. Mike vremenske nezgode. (Brzojavna poročila »Slovencu«.) Zaradi sedanjega vremena dohaja jako veliko poročil o raznih nesrečah iz vseli delov sveta. O raznih nesrečah nam je došlo zelo veliko brzojavk. Nevarnost povoderij. Nov sneg. Gradec, 8. febr. Iz cele dežele (Štajerske), dohajajo opasna poročila o povodnjih. V judenburški okolici so poplavljena polja in travniki. Okolica izgleda, kakor da so nastala nova jezera. V Mariji Kumici je pa zapadel na novo sneg 2 m visoko. M o n d s e e , 8. febr. Mondsko jezero je zelo naraslo. Boje se, da prestopi bregove. Več jezerskih dotokov je prestopilo bregove in povzročilo ogromno škodo po vrtovih in travnikih. Moravska T ribava, 8. febr. Vsa okolica je poplavljena. L i t a v a , 8. febr. Zaradi povodnji, ki jo je povzročila Morava, je utonilo pet oseb. B I a n s k o, 8. febr. Tu sta vsled povodnji vtonila dva delavca. O I o m u c , 8. febr. Morava je poplavila okoličanske 'kraje. Na pomoč je prihitelo vojaštvo, ki je odstranilo ledene plošče, ki so 'se nagromadile pri mostu. Gmunden ločen od prometa. G m u n d e n , 8. febr. Od petka 'sem je Gmunden ločen na dve strani od železniškega prometa. Porušen most. Lambach, 8. febr. Narasla voda je povzročila, da se je podrl most pri Schwarzmajerjevi pivovarni. Neurje v Srednji Nemčiji. Bamberg, 8. febr. Tu je vedno večja povodenj. Brzovlake Berolin-Fran-kobrod-" itev 30. dni 8. februarja 1909. Po zahljučKu. Dunaj, 7. svečana. V zbornici je danes kakor na pogorišču. Na mižati leže svežnji uničenih vladnih načrtov, po tleh in pod klopmi kopice raztrganih predlogov in interpelacij. Samostanska tišina vlada v temni dvorani, koder je še pred 48 urami divjal ljut vihar divjega narodnega sovraštva. Poslanci so že večinoma zapustili prostore »parlamentarne anarhije«. Prvi so bili »slavni junaki«, katere je v petek zvečer tisočera množica kot triumiatorje sprejela na praškem kolodvoru 'in s slava-klici spremljala po ulicah. Sedaj, ko je v parlamentu utihnil krik faznih demagogov na levi in desni, je morda umestno in tudi potrebno kratko razmišljevanje o vzrokih in posledicah zadnjih dogodkov. Ako sem v zadnjem poročilu govoril o poslancih s Češkega, mislil sem na češke in nemške. To storim i danes m — kar izrecno iiaglašam — na svojo odgovornost in ne 'svojih tovarišev. Baron Beck je bil obljubil ob svojem nastopu, da smatra kot tretjo svojo glavno nalogo rešitev jezikovnega vprašanja. Pripravil je bil tudi že načrt jezikovnega zakona za Češko. Ko pa je zaslutil, da pade njegov načrt in on sam ž njim, prepustil je to neprijetno nalogo baronu Bienerthu. Ta je skrpucal nov načrt in ga zbornici predložil minolo sredo. Preden je sploh kdo mogel prečitati vladno predlogo, zagnali so krik proti nji češki in nemški radikalci. V češkem in nemškem taboru pa so ljudje, ki v odločilnih trenot-kih izgube trezno pamet in se kosajo z najradikalnejšimi življi. Cujte dokaze! Pred sejo minolo sredo je zborovala zveza vseh čeških poslancev. Radikalni poslanec Kalina je nasvetoval, naj istočasni zvezni predsednik Udržal v zbornici predlaga takojšnjo razpravo o izjavi barona Bienertha, da morejo češki poslanci raznih strank takoj označiti svoje stališče napram vladni predlogi. V smislu tega sklepa je Udržal v isti ni predlagal v zbornici, naj se takoj prične razprava o Bienerthovi izjavi. Udržalu so pritrjevali in ploskali vsi češki radikalci, in predlog je obveljal skoraj soglasno. Dr. Weiskirchner je prekinil sejo, da se vpišejo govorniki. Vsi češki radikalci so drli v rdečo dvorano, kjer se je vršilo žrebanje govornikov. Slučajno je bil kot prvi govornik izžreban češki agrarec. Radikalci pa so prosili Udržala, naj jim agrarci prepuste prvo mesto. Doslej še vse v smislu prejšnjega sklepa. Kako pa se začudijo ostali češki poslanci, ko v zbornici vstane radikalec Ohoc ter zahteva, naj se razprava o vladni izjavi ne prične takoj, marveč šele po nujnih predlogih, torej enkrat pred Veliko nočjo. To je istina, katero potrdi vsak češki poslanec in kar morete citati doslovno v glasilu čeških agrarcev. Kako naj imenujemo to početje? Da so češki radikalci nameravali iz trte zviti obstrukcijo, dokazuje tudi dejstvo, da so že seboj prinesli razna godala in pihala, preden so sploh čitali vladni načrt in slišali Bienerthovo izjavo. Češki radikalci so torej za vsako ceno hoteli preprečiti razpravo o jezikovnem načrtu. Ko pa so začeli razbijati in gosti radikalci, polotila se je divjost še radikalnih agrarcev, ki tekmujejo s Klofačem, Cho-cem in drugimi narodnimi socialci za prvenstvo »narodnih boriteljev«. Tako je radikalna struja potegnila za seboj v vrtinec vso češko delegacijo. Če pa je to pametna politika, potem je bil Herostrat najslavnejši in najzaslužnejši grški junak! Ugovarjati bi mogel ta al'i oni: Vladni načrt jezikovnega zakona je za Čehe naravnost poguben! Torej so ga morali z obstrukcijo preprečiti. V tem smislu piše tudi praška »Union«. Toda ta ugovor je te pretveza. Res je sicer, da vladni načrt povsem ne odgovarja češkim zahtevam in smotrom. Toda previdna taktika je zahtevala, da gredo češki zastopniki v jezikovni odsek in ondi odkrijejo ter dokažejo vse hibe vladnega načrta. In ko bi se prepričali, da vlada ustreza le nemškim zahtevam, potem bi svet razumel njih ogorčenost rn obstrukcijo. Danes je nihče ne razume in menda sami ne. ) Tega mnenja so mnogi ugledni češki politiki. Saj celo dr. Škarda, jiačelnik mladočeškega izvršilnega odbora v Pragi, piše javno: »Navzlic vsem hibam je po moji sodbi potrebno, da se češki poslanci udeleže posvetovanja o vladnem načrtu in stvarno odkrijejo kričeče pomanjkljivosti.« Dalje poštni ukaz! Nečuveno je v istini v Avstriji, da vlada pusti podrejenim uradnikom uganjati politiko na lastno pest. Uradnik naj izvršuje v uradu svojo dolžnost po najboljši vesti. Ako tega noče, proč ž njim! Osrednja vlada pa seveda ne sme dopuščati ali zahtevati od podrejenih organov, da bi uprizarjali anarhijo v ura- I dih, kakor je to delal nemški namestnik poštnega ravnatelja v Pragi ali preje pro-| fesor Wahrmund v Inomostu, sodnik Fre-! yer v Hebu e tutti quanti. Ta poštni ukaz I nna svojo zgodovino. Zanimiva črtica v I tej zgodovini pa je, da dr. Kramar izprva i ni »a litnine« odklanjal tega ukaza, marveč izražal upanje, da se bistveno izboljša. V svojem četrtkovem govoru pa je po treznem premisleku ta ukaz imenoval »gau-nerei« iu tako vlil novega olja v ogenj čeških radikaicev. Odločno je treba obsojati tako vijugasto, neodkrito politiko, katera meče češko javnost iz enega eks-treina v drugi. Ze leta in leta v češki taktiki ne najdemo politične logike, pač pa pomilovanja vredno doslednost v nedoslednosti. Zato so Marti čeških rnalkon-tentov razbili nekdaj ugledno delegacijo v šest taborov, ki drug drugemu mečejo polena pod noge v največje veselje nemških protivnikov. Tudi mi razumemo in uvažujemo radikalizem, živahne izraze močnih čustev in ognjevitega temperamenta. Toda pri čeških voditeljih opazujemo čudno prikazen, da se ta radikalizem pojavlja skoraj vedno o nepriliki, prehitro ali prepozno. Zato so ti nenadni burni pojavi čustev mnogim zde nenaravni, prisiljeni, nerazumljivi. Tako je bila nerazumljiva »nepopisna ogorčenost« zaradi govora dr. Mataje. Ze dvakrat sem naglašal, da je dr. Mataja res skrajno nerodno zagovarjal poštni ukaz in prav brez potrebe označil češki jezik kot »dopusten« v notranjem poslovanju. In vendar odločno trdim, da tudi ta »lapsus linguae« dr. Mataje ni mogel biti zadosten povod za češko obstrukcijo. To so uvideli tudi češki radikalci, ki bi bili konečno zadovoljni z Bienerthovo izjavo, da noben minister ni mislil žaliti kateregakoli naroda. V tem odločilnem hipu pa se oglasi s svojim oholim »veto« tevtonskl tabor. Kakor razljučena bogova stopita pred barona Bienertha nemška generala dr. Chiari in dr. Sylvester in mu zapretita z neizprosno vojsko, ako v zbornici poda Čehom obljubljeno izjavo. V zadnjem tre-notku pride še znani Mefisto in zašepeče baronu Bienerthu na uho: »Če že mora biti obstrukcija, naj nosijo odij in odgovornost Čehi, ne pa Nemci.« In to je odločilo. Baron Bienerth se je ustrašil Nemcev, da niti sam ni mogel prečitati izjave, da je parlament zaključen. Tak konec iz označenega povoda je ravno škandal, ker priča, koliko zaslombo imajo še ravno nemški zagrizenci. Da, tudi mi — rebus sic stantibus — odobrujemo zaključenje državnega zbora. Prizori so bili zadnje dni v zbornici naravnost nečuveni, Smrtni greh bi bil, da bi država plačevala stroške za take burke v zbornici. Toda vprašanje je, ali je moralo priti do tega? In kdo je kriv, da je mladi ljudski parlament tako hitro zagazil v močvirje in da utegne zavladati zopet zloglasni § 14.? Mislim, da sem govoril dovolj jasno. Ako merodajni krogi hočejo preprečiti večje nevarnosti za državo, potem naj ne odlašajo, da ustvarijo pogoje za redno parlamentarno delo. V prvi vrsti pa je treba, da se reši narodno vprašanje v smislu in duhu ravnopravnosti vseh narodov. Slovenski klub. Včeraj popoldne so se sešli člani »Slovenskega kluba« in na predlog načelnika dr. Šusteršiča sklenili izjavo: »Slovenski klub« odobruje zaključenje zasedanja, da se parlament reši iz nevrednega, interesom ljudstva in državnim financam škodljivega položaja. Vlada pa se poživlja, da ustvari pogoje za delavnost zbornice in nato čimpreje zopet skliče državni zbor. Češki listi izgovarjajo nastop čeških radikaicev s tem, da bi bil državni zbor itak prej ali slej zaključen, saj je imel Bienerth v žepu cesarjevo pismo brez datuma, ki je bilo torej namenjeno za že sklenjeno zaključenje. Vladno jezikovno predlogo označujejo kot protiustavno, 'ker je vlada predložila državnemu zboru vprašanje, ki se tiče samo češkega kraljestva. Tudi poljski listi, ki stoje na istem stališču deželne avtonomije, obsojajo vladno postopanje, ker ne puste, da bi se v državnem zboru reševala taka jezikovna vprašanja. Pr SRI izgredi. (Posebno brzojavno poročilo »Slovencu«.) Praga, 8. febr. 1909. Poziv češkega časopisja, naj Pražani prezirajo prikopski bumel nemških buršev in naj ne uprizarjajo protinemških demonstracij, je ostal popolnoma brezuspešen. Ob včerajšnjem bumlu nemških buršev se je na Prikopu zopet zbrala velika množica demonstrantov, tako da je nastopila policija proti njim in jih razkropila. Okolu 10. ure dopoldne je bik) na PFikopu ' zelo živahno. Češki poslanci niso prišli. Ob pol II. pridejo prvi burši iz kazine, ki prično promenirati po Prikopih. Pfikope izpraznijo in zapro. Ko zapazilo navzoči češki narodni socialci in češki dijaki nemške burše, prično kričati in jih hočejo odstraniti. Položaj je vedno bolj kritičer.. Bati se je, da se Čehi in nemški burši spopadejo. Policijski višji svetnik Pioch ukaže zato, naj policija izprazni Prikope, kar se naznani tudi lnir-šom, ki se umaknejo v kazino. Policija navali na občinstvo in porine množico na Vaclavov trg in v druge stranske ulice. Drugi bumel na Vaclavovem trgu. Na Prikopu so promenirali le burši nemških naprednih društev, nemško-nacionalni burši so pa promenirali na Vaclavovem trgu. Ko je policija izrinila demonstrante s Prikopov na Vaclavov trg, so začeli demonstrirati proti buršom. ki so ondi bumlali. Aretirana babica. Babica Novak je ob tej priliki zbila z dežnikom čepico nemškemu buršu. Babico so zaprli. Policija je nastopala zelo energično in je preprečila spopade. Demonstracija proti socialnim demokratom. Socialni demokrati so imeli med tem shod, na katerem so razpravljali o zaklju-čitvi državnega zbora in o politiškem položaju. Češki narodni socialisti so z Vacla-vovega trga korakali pred socialno-demo-kraško zborovališče v Smečki ulici, da demonstrirajo proti socialnim demokratom. Policija je pa zaprla dohod do so-cialno-dernokraškega zborovališča. Ko je bilo končano socialno-demokraško zborovanje, ki se ga je udeležilo do 2000 oseb, so korakali socialni demokrati na Vaclavov trg, kjer so jih narodni socialisti sprejeli s »Hanba«-klici, socialni demokrati so pa odgovarjali s pfuj in s »Hanba« Klo-faču in njegovi stranki. Kakih 400 narodnih socialistov je sledilo socialnim demokratom. Peli so »Hej Slovani!«, in sicer nekoliko izpremenjeno, tako da so peli: »Rus je z nami, kdu prot nam je, teha Francoz snčti«. Položaj je postajal vedno bolj kritičen. Policija je zato nastopila proti narodnim socialistom in jih razkropila, med tem ko so izdali socialni demokrati parolo, naj se mirno vrnejo domov. Ob 1. popoldne so že odpravili kordon na Prikopu. Popoldne je bilo popolnoma mirno. Treznost Alkoholizem v našem siovstvu. O tem predmetu je predaval v petek dr. Lčnard v »Abstinentu«. Razprava s sledečim razgovorom je bila velezanimiva. Pokazala je, kako da naši slovstveniki, katerih vzvišeni poklic je, uporabljati svoje duševne proizvode v dobrobit naroda, mnogo pripomorejo, da se naš narod le še bolj in bolj alkoholizira. V vsem našem slovstvu igra alkohol velikansko in silno odlično vlogo. Ze narodnim pesmim je predmet večinoma ali zaljubljenost ali pijača — dokaz, da je duša našega naroda alkoho-lizirana. Alkoholizem pri nas ni od včeraj, je stara bolezen. V takoimenovanih »zdra-vicah«, s katerimi se pivci spodbujajo k še bolj obilnemu pitju in ga »eksajo«, se čestokrat blasfemično kličejo Bog in svetniki na pričo in na pomoč k nezmernosti in opijanjenju. K večji slavi alkohola so mnogo pripomogli naši pesniki, ki večinoma — ne da bi jim hoteli sicer njih zasluženo čast kratiti — niso bili sovražniki vinske kaplje . . . Naše povesti, zlasti ljudstvu namenjene, se večinoma začenjajo ali vrše ali končajo v gostilni, ki naj je središče vsega našega javnega življenja. V tem oziru se je grešilo zlasti v knjigah družbe sv. Mohorja, pa tudi Matičinih. Tudi na naših odrih se veliko »popiva«. Pisatelji in igralci, ki ne znajo boljših do-_vtipov delati, nadomeščujejo to suhoto s tem, da prav veliko alkohola iztočijo v svojih povestih in igrah. — Narodne slav-nosti si seveda nc moremo drugače misliti, kakor da se na njej na zdravje in srečo domovine popiva do ranega jutra. Tudi naši časniki — če se sme o tem v časniku pisati — so v zadevi raznih alkoholnih prilik dokaj kulantni in postrežljivi . . . Po predavanju se je unela živahna debata o naših literatih, pri kateri se je izrekla marsikaka odkrita beseda in praktična misel. Med drugim se je izrekla želja, naj bi se po konsumnih društvih ne smele točiti alkoholne pijače, da bi jim ne bilo treba biti odprtini celo nedeljo, kakor tudi druge prodajalne niso. Na podlagi predavanja so sc pa soglasno sprejele in sklenile sledeče tri resolucije: 1. Šolske knjige morajo biti pisane če ne protialkoholno vsaj brezalkoholno, 2. zahtevati se mora, da se v knjigah, za ljudstvo pisanih, ne proslavlja al- koholizem in ne zavaja ljudstvo še v večje pijančevanje, 3. naši časniki brez razlike strank se uljudno prosijo, da bi v uredniškem delu ne vabili preveč k pivskim prilikam, naj se že napravljajo pod kakor-šnimkoli imenom, in naj enakih prilik preveč ne opisujejo; glede inseratov se pa iz istega vzroka kakor pri družbi sv. Mohorja prosi, naj odklanjajo vsaj one inse-rate, v katerih se ponuja žganja v kakor-šnikoli obliki ali pod kakoršniinkoli imenom. Razlog temu je ta: Če bi inserati nič ne koristili, bi sc gotovo ne inseriralo, če pa »koristijo«, potem taki inserati gotovo pospešujejo alkoholizem. Po skoro dveurnem razpravljanju so se zborovalci razšli jako živahne volje. — Prihodnje predavanje v petek, 20. svečana. Predava g. urednik Fr. Klemenčrč. KranjSKo NemStvo O kranjskem Nemštvu je dr. Wutte iz Celovca v »Deutsche Erde« podal zanimiv zgodovinski pregled do najnovejše dobe. Po Wuttu je od 504.332 prebivav-cev na Kranjskem (1900) 28.177 Nemcev, torej 5-59%. Od Teh }\K odpade 610 na belopeški nemški jezikovni okraj, 18.300 na kočevski, 5.421..na Ljubljano. Če primerjamo štetje od 1880. s štetjem od 1890. in 1900., opažamo nazadovanje kranjskega Nemštva. Leta 1851. je bilo po Czornigu na Kranjskem 37.626 Nemcev, torej 8-11%. Leta 1869. je Ficker cenil Nemce na 32.000, torei 6-62%. Leta 1880. jih je bilo 29.392, torej 6-157«. leta 1890. pa 28.033, torej 5-65%, zdaj jih je 5-597«. Torej so od leta 1851. nazadovali za 9.500 glav ali za 2-52%. Tudi krajev z nemškimi manjšinami je črezdalje manj. Od I. 1880. do 1900. so padli za 100. Kar se tiče Ljub-l:ane, je bilo po Fickerju leta 1869. še 40-667« Nemcev, leta 1880. po ljudskem štetju 22-8%, leta 1890. 17-3%, leta 1900. pa le še 15 27''. Udmat, Šiška, Selo, Vič imajo nemško manjšino 715 oseb, od teli samo v Spodnji Šiški 638. Po posameznih glavarstvih je razmerje sledeče: Postojna: leta 1880. 0-65% Nemcev, leta 1890. 07 7". leta 1900. 037«; Kočevje: leta 1880. 35-47", leta 1890. 357". leta 1900. 3477«; Krško: leta 1880. 0-77", leta 1890. 0-47c, leta 1900. 0 5%; Kranj: leta 1880. 0-977", leta 1890. 137", leta 1900. 1-6%; Ljubljana: leta 1880. 117", leta 1890. 1-1%, leta 1900. 1-5%; Litija : leta 1880. 27", leta 1890. 1-47«, leta 1900. 1-2%; Logatec: leta 1880. 0-67", leta 1890. 0-4%, leta 1900. 0-57«; R a d o 1 j i c a : leta 1880. 3-87", leta 1890. 3-97", leta 1900. 3-97"; Novo mesto': leta 1880. 8-6%, leta 1890. 7-3%, leta 1900. 6-87"; Kamnik: leta 1880. 0-7%. leta 1890. 0-87". leta. 1900. 0-8%; Črnomelj: leta 1880. 3-87", leta 1890. 2-8%, leta 1900. 3'6%. Nemška večina je samo ,v kočevskem sodnem okraju, in sicer leta 1880. 717%, leta 1890. 74-47", leta 1900. 74-67", torej precej narašča, posebno vsled delovanja nemških šolskih društev. Drugod so znatnejše manjšine samo v Ljubljani (mesto) 15-2%, v Kranj-skigori (sadni okraj) leta 1880. 1127«, leta 1890. 11-77«, leta 1900. 9-47«; v No-v e m mest u (sodni okraj) leta 1880. 11-57«, leta 1890. 9-67«, leta 1900. 87«, v Črnomlju (sod. okraj) leta 1880. 5-3%, leta 1890. 4-4%, leta 1900. 5-97" in v Tržiču (sodni okraj) Jeta 1880 17%, leta 1890. pa že 8-17« in leta 1900. celo 9-6%. Kar se tiče posameznih ob-č i n, je velika nemška večina v B e 1 i k peči 91-5%>, na Jesenicah in Savi 8%. Nemška kolonija v Belipeči je mlada in črezdaljebolj narašča, narastek se kaže tudi na Jesenicah, in sicer od leta 1880. do 1900. od 4-67« na 87«. Padlo je Nemštvo v Radečah od 47« na 0T%, pa v Lescah od 77« na 0-87«. Drugod na Gorenjskem tvorijo Nemci le neznatne manjšine. Kar se tiče Kočevja (sodni okraj) so 4 občine čisto nemške, 21 občin ima nemško večino, 3 občine nemške manjšine. Prebivavstvo vsled izseljevanja nazaduj (leta 1850. 22.898 duš, leta 1900. le 18.291). Ker pa isto velja tudi aa Slovence, obrestno število Nemcev ni padlo, temveč je v večini občin narastlo. Tako sta občini Suhor in Trava, ki sta bili 1880. le nemški manjšini, zdaj v rokah nemške večine. Nemških ljudskih šol je 30, gimnazija 1. Dr. Wutte pravi dalje, da je od vseh slovenskih mest samosloven-sko le V i š n j a g o r a, od trgov pa le 7. Od zemljiškega posestva je V\ v nemških rokah. Dr. Wutte sklepa končno, da se male manjšine nikjer nc bodo vzdržale — ostala pa bosta Kočevje in Belapeč in napredovalo bo najbrž Nemštvo tudi na Jesenicah. Drugod ni upanja, da bi se širilo. Pomisliti pa je pri teh številkah treba, da je dr. Wutte povsod, tudi tani, kjer le dva Nemca prebivata, napravil »nemško manjšino«. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (morški kvartet ali ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -in u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Sicherl, Velikonočne pesmi (Ri-harjevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. Part. 1 K. Priprosta Sicherlova skladba je pač popolnoma umerjena močem naših cerkvenih pevskih zborov na deželi, kateri se jo bodo zato zelo radi oprijeli.. Poleg tega je pa prav melodijozna, dosti živahna in cerkveno dostojna skladba. Laharnar, Š m a r n i č n e pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi segajo po La-harnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. Kupijo se vsi zvezki A. K a 1 a n o v i h povesti, ki so izšle pred več leti kot ponatis iz »Domoljuba«. — Kdor ima posamezne, ali še bolje, vse zvezke teh povesti, prosimo, da jih odstopi »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ker se bo priredila nova izdaja. Denar pošljemo takoj po prejemu knjižic. Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osubilo se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongesiij.i, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prehavanja 3314 10 9 Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Ceni ]e i a 12 steklenic (1 dvanajstorlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetjn ali Se se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P J U R I S I Č A , lekarnarja v Pakracu št 65 (Slavonija,) Dobro ohranjen Prostovoljna prodaja posestev! V konkurzni sklad tvrdke I. C. Juvančič, vinske veletrgovino v Spodnji Si&tti. spadajoča posestva in sicer: 1. v Spodnji Šiški obstoječe iz velike, prostorne, enonadstropne hiše št. 77 v Spodnji Šiški, ležeče tik ob glavni celovški cesti, oddaljene komaj 1/4 ure od mesta, približno 5 minut od kolodvora drž. železnice v Spodnji Šiški, s prostornim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, dvema prostornima hlevoma, ledenico in prostorno kletjo, nadalje iz vrta, dveh travnikov ter dveh njiv; 2. na Viču pri Ljubljani obstoječe iz ene njive; 3. v Velikih Laščah na Dolenjskem ob dolenjski železnici obstoječe iz hiše št. 65 v Velikih Laščah, vrta, travnika, njive in 4 pašnikov in 4. na Bizeljskem1 Spodnje Štajersko obstoječe iz hiše, koče, hleva, vinogradov, travnikov, njiv, pašnikov in gozdov prodajajo se posamezno ali skupaj, brez jamčenja za kakovost in izmero iz proste roke. Cenilna vrednost: posestva v Spodnji Šiški......K 110.742 02 parcele na Viču.......... 84 — posestva v Velikih Laščah...... 6.050 20 in posestva na Bizeljskem.....„ 15.963 47 Posestvo v Spodnji Šiški je zelo pripravno za vinsko trgovino, ker je tudi sedaj v konkurzu nahajajoča se tvrdka tržila ondi z vinom nad 30 let. Ponudbe za vsa posestva ali pa za vsako zase naj se pošiljajo na upravitelja konkurzne mase dr. Viljema Schvveitzer, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg št. 19 najpozneje do 20 februarja 1909. Na poznejše ponudbe se ne bode oziralo. Ponudniki se o sprejemu ali odklonitvi ponudbe obvestijo pismeno. dr. Viljem Schweitzer 337 2—1 konkurzni upravitelj. Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra> n sen j« prhi ja (luskin ina glavi t.'. Kapilor 6t. I. Cena .franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 00 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juriš č, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3145 1 —10 S^rnogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjig? Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 216 3 K, vezana za 4 K. 10—5 Uradnik popolno zanesljiv v slovenski in nemški korespondenci kot samostojen delavec ter dobro izurjen s knjigovodstvom in blagajniškim vodstvom, zgovoren ter zmožen kavcije, se sprejme takoj v trajno službo. — Ponudbe z zahtevo plače na poštni predal 62, Ljubljana. 327 3 2 Vinske sode nekaj skoio novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov. 6> 9 FRAN CASCIO Šelenbur gove ul ce št. 6. glasovir (Stutzfliigel), želim kupiti proti gotovemu plačilu. Ponudbe pod ,Glaso« vir1 Ljubljen*, poste restante. Stanovanje za majev termin z 2 sobama in kopal o sobo išče zakonski par. Ponudbe takoj na upravo Slovenca pod štev. 318. 318 3 3 Slavnemu občinstvu naznanjam^ da sem otvoril v Sp. Šiški štev. 88 stavbeno in umetno ključavničarsko obrt in popravljanja voznih koles (biciklov). Priporočam se v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del in popravil. 305 3-3 Z velespoštovanjem Leop. GroSelJ stavbeni in umetni ključar. m Kdor hoče varno, mirno in hitro it AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika I6i9 28 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victorla nosi 25 000 ton Amerika ..... 24 000 . President Lincoln ... „ 20 000 » President Grant..... 20.000 . Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. ara «* k se 4 uinskih sotfou iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. R sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 2b9 156-3 Sluibo dobi v poštenem restavrantu na Dunaju zanesljiv oliUan mladenič od 15 do 25 let star. Plače 25 K na mesec, hrana in stanovanje prosto. Želi se da govori slovenski in nemški. Pisma s znamko za odgovor in vpra« šanja sprejema do 12. februarja iz prijaznosti Uf&ka Okoren, pod Rakovnikom Ljubljana. 298 5 4 Mladenič, star 23let, neoženjen, išče službe 307 3—3 cerkvenika pri kaki župni ali tudi podružni cerkvi. Nastop takoj. Naročila na upravo Slovenca. Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih n Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn. Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst Rezervni fond K 300.000. — Umrl je v Senjii vpokojeni župnik Blaž Polič. + Posvetovale goriške »Kmečke zveze«. Posvetovanje zaupnikov sklicuje »Kmečka zveza« za goriško okolico na dan 11. t. m. ob 1. uri popoldne v restavracijo »Central« v Gorici. Na posvetovanju bo govor o starostnem zavarovanju za kmete in o položaju v deželi. K posvetovanju imajo pristop le zaupniki. — Za ravnatelja na zadrski hrvatski gimnaziji je imenovan Marcel Kušar, doslej profesor na italijanski gimnaziji v Za-dru. Znan je kot izvrsten slavist in je član večili znanstvenih društev. S tem je ugodno končan boj za to ravnateljsko mesto, ki so ga Hrvatje pričeli ob odstopu profesorja Brajkoviča, ko je bil isti izvoljen poslancem. Bali so se namreč, da bo vlada na njegovo mesto imenovala znanega profesorja Lileka. — Ogenj v Novem Mestu. V Novem Mestu je ob cesti v Št. Peter pogorel kozolec g. prošta. Kozolec je bil vreden 4000 kron. Zažgal je v pijanosti mešetar Murgel. — Umrl je v Gorici odgovorni urednik »Primorskega Lista« gosp. Ivan Bajt, star 44 let. — V Žužemberku je umrla soproga okrajnega zdravnika dr. K. Kon-valinke. — Lov krajevne občine Sv. Jošt se bode dnč 17. marca 1. 1909 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr.'okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1. 1909. do ,31. marca 1. 1914. — Lov krajevne občine Smlednik se hode dnč 17. marca 1. 1909. ob 11. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. aprila I. 1909. do 31 .marca 1. 1914. — Nevarno je obolel č. g. Alojzij Volk, kaplan na Brezovici. Priporoča se v molitev! š Ustrelil se ie v Mariboru železniški asistent Josip Čižek. Raznisane so sledeče župnije: Ribno v radovljiški. Križe pri Tržiču v kranjski. Toplice v novomeški, Štriihel v žužetnber-ški dekaniii. Prošnje naj se naslove: za Ribno in Križe na knezoškofijski ordina-riat ljubljanski, za Toplice na kneza Karla Auersperga, za Šmihel pri Žužemberku na c. kr. deželno vlado. Zadnii rok za vlaga-nie nrošenj je 20. februar 1909. lluMlanske novice. lj .lavno predavanje v veliki »Unio-novl« dvorani. Še enkrat opozarjamo na javno predavanje g. dr. Josip Grudna »Francozi na Slovenskem«, ki se vrši jutri točno ob pol 8. uri zvečer v veliki »Unionovi« dvorani (vhod skozi Frančiškanske ulice). — Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze«. , lj Meščanski klub ima jutri (torek) po dokončanem predavanju o Francozih na Kranjskem, svoj redni večer v »Unionu« v mali dvorani. Nanj opozarjamo vse člane, njih rodbine in prijatelje. lj Društvo sv. Marte je imelo včeraj občni zbor. V 'preteklem letu ste pren.v čevali v društvenem domu 1202 dekleti; in mnoge izmed teh po dalj časa. Ta številka dosti jasno govori o važnosti in potrebi tega društva. — Društvo se je preuredilo na podlagi spremenjenih pravil. Zagotovljen mu je miren razvoj in vesel napredek. Udnina se je znižala od 6 na 3 K. Želeti je, da bi se mu pridružile vse ljubljanske služkinje. Ker ima po načrtu postave o starostnem zavarovanju veljati zavarovanje tudi za služkinje, b'i bilo potrebno, da se tudi ta sloj bolje organizira. Vsa v Ljubljano prihajajoča dekleta naj dušni pastirji in drugi prijatelji ljudstva opozorč na društveni dom (Streliške ulice št. 2, zraven »Mestnega doma«). Zavod nikakor nima namena, dekleta v mesto zvabljati ali jim tukaj potuho dajati, marveč če so že enkrat tukaj, dajati jim varstva pred gmotnim oškodovanjem in moralnimi nevarnostmi. V tem okviru bo za vse dovolj prostora — stare in mlade. Težnja društva gre za tem, in mu bo ob svojem času tudi mogoče, svoj krov še razširiti, da more zadostiti vsem vedno hinožečim so potrebam ženskega varstva. lj V stalni pokoj stopi s 1. marcem cesarski svetnik g. Evgcn G u 11 m a n. (ieneralno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju in prometni inšpektorat v Trstu sta radi tega izrazila svoje obžalovanje iu gospodu ces. svetniku izrekla zahvalo in popolno priznanje. lj »V pravljični noči.« Na veliko pred-nustno zabavo »Ljubljane« je včeraj prihitelo v veliko dvorano »Uniona« do 2000 oseb. Uspeli je bil za »Ljubljano« popoln. Najlaskavejše sodbe so se cule posebno o prekrasni dekoraciji, katero sta mojsterski in z največjo požrtvovalnostjo izvršila gg. K. Govckar in dr. Robida. Priznanje temu ogromnemu, a najfinejšemu delu, je bilo soglasno ter se danes o teh sijajnih deko- racijah z najodličnejšo hvalo govori po celi Ljubljani. Poročilo smo morali radi nedostajanja prostora odložiti na jutri. lj Skrajna surovost. Celo divjaki se klanjajo pred veličastvom smrti, samo nemško nacionalno vojaštvo tukajšnjega 27. pešpolka ne pozna pijetete do umrlih. V soboto popoldne se je namreč dogodil slučaj, ki jasno govori, kakšen duh da vlada v tem proslulem polku. Mimo vojašnice Belgijcev je prišel sprevod pokojnega Jerneja Žitnika ob obilni udeležbi vseli stanov in slojev ljubljanskih. Belgijci so imeli okno na stežaj odprto in zatulili so pri pogledu na mrtvaški voz, kjer je slonel na krsti venec s slovensko trobojnico in za katerim je stopala jokajoča vdova. Zagnali so tak huronski vik in krik, divje z rokami mahaje, da je bilo groza!! Vriskanje, hrup in surov smeh je trajal celo minuto. Udeležniki sprevoda so se globoko užaljeni zgražali nad toliko pobesnelostjo, katere je zmožen res le kak neniškonacio-nalen polk, ki nima nobene discipline in nobenega čuta niti vspričo smrti. Kobi se kdo drugi vedel na sličen način, bi ga državni pravdnik preganjal zaradi motenja vere in kdo ve zaradi česa še, ti ljudje pa smejo nekaznovani storiti vse. Dogodek sc mora spraviti v javnost in slovenski narod mora dobiti zadoščenja za to kruto žalitev njegove narodnosti in njegovega verskega čuta. Čujemo, da se je šel neki ude-ležnik pogreba pritožit radi tega dogodka k inspicijskemu častniku v vojašnico ter da mu je natančno obrazložil, iz katerega okna da se je vriskalo, tulilo in smejalo. Odobravamo ta korak, ker vemo, da vojaška oblast ob sličnih dogodkih rada izjavlja, da preiskava ni mogla izslediti pravih krivcev, ker je ovadba šele čez toliko in toliko dnij semkaj dospela. Zdaj je to seveda drugače. Radovedni smo, kaj se bo ukrenilo v tem slučaju podivjanosti nem-škonacionalnih vojaških strastnežev?! — Morda so pa ti ljudje hoteli po svoje proslaviti obletnico zmage pri Oeversee-ju, ki je menda edino, kar premorejo anale tega polka? lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 9. februarja 1909, ob petih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: O dopisu mestnega magistrata glede določil v zadevi snaženja in razsvetljave brvi čez južno železnico na Dunajski cesti; o dopisu predsedstva c. kr. deželnega sodišča glede priskrbe uradnih prostorov za Obrtno sodišče; o prošnji Mestne hranilnice za odobrenje 4lA> odstotne obrestne mere za občinska posojila; o prošnji »Deželne zveze za promet tujcev na Kranjskem« za letno in za izredno podporo; o prošnji »Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani« za zvišanje letne podpore; o prošnji »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu« za prispevek; o dopisu mestnega magistrata glede uravnave Tržaške ceste do potnerijalne meje; o prošnji društva »Mladike« za stavben prostor za dekliški internat; o dopisu mestneea magistrata glede ureditve nekaterih potov v Trnovskem predmestju; o konečnem obračunu in ko-lavdaciji poslopja mestnega dekliškega li-ceja; o odloku deželnega odbora, s katerim se jc razveljavil sklep občinskega sveta glede stavbnega dovoljenja za nekt prezidave v hiši dr. pl. Valente v Frančiškanskih ulicah; o prošnji tlakarja Tomaža Starina za zvišanje enotnih cen za tlakar-ska^ dela; o prošnji Jakoba Vidmarja za zvišanje cene za dobavo sipe za posipanje cest; o delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v IV. četrtletju 1908; ;> računih o prejemkih in izdatkih mestnega dekliškega liceja za leto 1908; o računih o porabi dotacije c. kr. višje realke za leto 1908; o prošnji klavcev za odpravo oglednine od razsekanega prašičjega mesa; o prošnji Frana Cirmana, mesarja v Št. Vidu, za oprostitev dostavljanja zaklane živine in mesa na ogled v mestno klavnico proti pavšalni odkupnini. — Na sporedu tajne seje so poročila: o prošnjah za razpisano mesto magistratnega pisarniškega pristava, odnosno uradnika X. in XI. činovnega razreda magistratnih uradnikov; o dopisu županovem glede razpisa službe pisarničnega ravnatelja Mestne hralninice ljubljanske; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za daljši bolniški dopust; o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede stalnega na-meščenja ravnatelja tega zavoda; o'prošnji Antona Vidra za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Antona Kovača za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Ane Babnikove za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Antona Zupana za prenos gostilniške koncesije; o prošnji Frančiške Meze za prenos in razširjenje gostilniške koncesije; o prošnji Helene Tomčeve za razširjenje gostilniške koncesije; o prošnji nedoletnih Josip Kramarje-vili otrok za prenos gostilniške koncesije; o nrošnii Ane Stadlerjeve za prenos posredovalnice za službe; o prošnji Frana Meisetza za zastavljalnično koncesijo. lj Plesne veselice. Včeraj, in v soboto je bilo v Ljubljani po raznih gostilnah 33 plesnih venčkov. Plesalci so se povsod zabavali po svoje in ni nikjer prišlo do kakih večjih konfliktov, ki bi bili dali povod eventualnim aretacijam. Ij Nesreča. Ko je v soboto skladal na južnem kolodvoru posestnik Ivan Blaž iz Tomačevega št. 44 mrvo, je padel z železniškega voza ter si zlomil levo roko in se tudi na glavi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. lj Umrl je na Karlovski cesti št. 4 bivši gostilničar g. Franc Z a v c r š a n. ■lj Uro je izgubila neka gospodična med potjo z južnega kolodvora do Rožnih ulic. Pošten najditelj naj jo odda upravništvu »Slovenca«. Ij Občni zbor »Konsumnega društva«. Pretečeno nedeljo se je vršil v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Ljubljani občni zbor »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva«, ki je bil dobro obiskan. Izvoljen je bil prejšnji odbor. Sklenila se je sprememba pravil, vsled katere se bo vsako leto izplačevala stalna petodstotna dividenda od blaga in štiriodstotna dividenda od deležev, preostanek se bo pa pripisoval rezervnemu zakladu. Občni zbor se je tudi princi-pielno izrekel za ustanovitev prodajalne na Viču in je prepustil odboru, da o tem nadalje ukrepa. Letos se bo med člane razdelila zopet okrogla vsota 6000 K In rezervnemu zakladu pripisal se bo ostanek približno 4000 K, in ker je dosedanji rezervni zaklad znašal čez 8000 K, se bo le-ta s tem zvišal na 12.000 K, kar je pač precejšnja vsota, ki kaže, da društvo izdatno napreduje. lj Kako se postopa s strankami! V Ljubljani je nek veleposestnik in trgovec, ki ima v svoi hiši nad sto strank, in nima nove hiše, ki bi bila kaj prizadeta pri deželnih dokladah, brez kake prejšnje napovedi pobral od svojih strank za 10 odstotkov povišano najemščino. To je naravnost nečuveno odiranje, ki meji na izsiljevanje; kajti vsaki stranki je jasno, da če bi se branila plačati,, sledi odpoved, radi česar se ne upajo odločno postaviti se v bran. Edino pravilno in dopustno postopanje je, da se stranki četrtletno naprej pove, da se najemščina zanaprej zviša. Potem je vsaki stranki dano na prosto, ali je s tern zadovoljna ali pa stanovanje odpove, ne pfl kar naenkrat proti pogodbi zahtevati višje najemščine. Draginja stanovanj je itak pri nekaterih hišnih posestnikih naravnost neznosna. Stranke, ki se s tem samovoljnim zvišanjem ne strinjajo, imajo pravico zahtevati vračilo preveč plačane najemščine. Ij Aretirali so Jožefa Lončarja, trgovca z moko v Flori'anskih ulicah, J-3 ! to.anjji 9 zveč. 7. zjutr. 2 pop SUnjc barometri v mm 7347 Temperatur* po Celzija 5-0 Vetrovi Neb« sl. sever 35-8 35-4 — 1 5 j sl. svzh. 21 ! sl. jvzh. oblačno ■S S , a. » Veliko zalogo obsolutno zojemtenega pristnega vina, 1097 7 I 9. zveč. 8 7. zjutr. 2. pop. 36 7 38 7 37^ 0-2 - 3 1 - 1-0 sl. svzh. sl. sever sr. vzhod del. jasno pol. obl. i 00 00 Srednja prfdvčerajšnja temp. Srednja vderajinja temp. 5-4", norm. — 11°. 0 1«, norm. — 1 0' SJ2E„Euovs TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 8. februarja Pšenica za april Pšenica za oktober l. 1909 Rž za april 1. 1909 Oves ni april . Koruza za maj 1. 1909 Efektiv: neizpremenjeno. Krasni prostori! ob glavni cesti v Sp. Šiški 66 jako pripravni za trgovino z moko ali Specerijo se oddajo v rajam. Pojasnila daje gospodar Pogačnik. 3293-1 i»IH»