274. številka. Ljubljana, v petek 28. novembra. XXIII. leto, 1890 Ithaja vsak dan «ve*er, izirnši nedelje iu praznike, ter velja ;po posti prejemati za a vst ro - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., z:i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za iodon meBec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na m račana ■« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oz nan i la, plačuje se od čet.iristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Deželni zbor kranjski. (XV. seja, dne" 2 5. u o ve in br a leta 1890.) Ob 10. uri zjutraj orlpre dež glavar dr. Poki u k ar sejo konstatujoč sklepčnost. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje. Posl. dr. Papež poroča o načrtu glede pre-skrbljevanja vode za občino A m brus v Suhi krajini. — Upravni odsek stavlja naslednje predloge: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: 1. Naj se obrne do prizadetih posestnikov, da se pridobijo potrebna zemljišča in vodne moči za napravo vodovoda ali brezplačno ali vsaj za najnižjo ceno in se pri tem tudi ozira na §§. 29. in 30. vodn zakona; 2. naj potem glede prispevkov udeležencev, v kolikor ne obsegajo njih prizadeta v 1. točki omenjena zemljišča, upelje obravnave; 3. naj na podlagi omenjenih poizvedeb iu obravnav in na podlagi praktičnih načel o potrebščinah za napravo vodovoda stavi novi znižani proračun; 4. naj Bff obrne do viBoke vlade za zdatno podporo troškov vodovoda ; 5. naj poročilo o izvršitvi VBeh predstoječih točk za to deželno podjetje v prihodnjem zasedanji predloži, oziroma stavi primerne predloge. Vsi predlogi so vsprejmejo brez ugovora. Prečita se interpelacija posl. Hribarja in tovarišev, katero smo že prijavili. Deželni predsednik baron Wi nkler odgovarja, da bode vlada postopala, kakor velevajo gozdne postave. Ugovarja, da bi bil on navedene besede rekel tako, kakor trdi župan Turk, rekel je le, da se sme sekati, ako se ne prestopijo gozdne postave. Posl K rani k poroča v imenu upravnega odseka glede jezikovne uredbe na c. kr. državni višji realki v Ljubljani. Iz letnih poročil je razvidno, da realko obiskuje primerno število Slovencev, posebno v prvih razredih, katero pa se od 3. razreda naprej izdatno zmanjšuje, in to morda iz uzroka, ker se zaradi nezadostnega znanja nemščine mnogo slovenskih učencev ustraši, da zatorej izstopijo iz Sole. Da se v tem za slovensko prebivalstvo Krauj-skega važuem vprašanji veuder jedenkrat ustanovi zakonita podlaga, nasvetujo se : Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se uaroča, da v prihodnjem zasedauji v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem v pietrea iu sklepanje. Poslanec dr. Schaffer, ki se oglaša vedno, kadarkoli je potreba ugovarjati kaki opravičeni slovenski zahtevi, tudi v tem vprašanji ni mogel ostati tih ter z navadnimi razlogi skušal pobijati predlog, govoreč o potrebi nemškega jezika za realce, ter da je na realki vse v najboljem redu, da se ne čujejo nikakeršne pritožbe. Dež. predsednik baron W i nkler pravi, da dokler ne dobi naloga od rninisterstva ne bode mogel sodel jvati od strani vlade. Po kratki končni besedi poročevalca Krs-nika vsprejme se predlog upravnega odseka. Posl. V iSn i kar porača o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. Želja po odpravi bolnice iz mesta je splošno priznana. Prvotno število postelj bilo je odločeno na 358, katero število pa se je znižalo na 816. StavbinBka zaklada obsega skupaj 324.000, stroške za novo stavbo proračunil je arhitekt Waid-marm v Zagrebu na 320.000, tako da je torej potrebščina popolnoma pokrita. Omenja že znane po- nudbe Gorupove, da odkupi za 120.000 bolniško poslopje, katero je namenil višji dekliški šoli. Potem čita novo izjavo, katera je nastopila na mesto prve, za katero je čas že potekel, in ki se glasi tako-le: Izjava. Svoji ponudbi z dne 19. septembra 1888 in 26. novembra 1888 glede nakupa deželne bolnice v Ljubljani dodajem sledeče: 1. Ker obveznost moje ponudbe, da kupim deželno bolnico z vrtom za 120.000 gld. po mojem mnenji koncem tega zasedanja neha, podaljšam ta obrok do 1. aprila 1891. 2. Ako mi dežela kraujska to posestvo proda in izroči, zavezujem se mestu Ljubljanskemu, katero je sklenili* ustanoviti višjo dekliško šolo, v namen te šole podariti, po izselitvi bolnikov iz stare bolnice, poslopje bolnice do velikih vrat. 3. Ako bi se pa višja dekliška šola v Ljubljani iz kakeršnih koli uzrokov ne ustanovila ali ustanoviti ne mogla, sem pripravljen prepustiti mestu brezplačno imenovano poslopje za obrtno šolo in druge učne namene. 4. Želim sicer, da se mi posestvo izroči v treh letih po Bklepu definitivno pogodbe, a tega obroka ne stavljam kot pogoj nameravanega nakupa. V Ljubljani dae 24 novembra 1890 Josip Guru p. Peter Grasselli, Dr. Iv. Tavčar, priča. priča. Dalje došla je druga ponudba za nakup bolnice od knezoškofa Ljubljanskega, ki se glasi tako-le: „Veleslavni deželni zbor! Dovoljujem si vele-slavnemu deželnemu zboru naznaniti, da bi bil pripravljen kupiti deželno bolnišnico s pripadajočim vrtom, ako mi slavnoisti stavi primerne pogoje, vzlasti glede obrokov za izplačevanje kupnine. Za celo posestvo ponudim sto in dvajset tisoč goldinarjev. Prosim torej, naj mi blagovovoli slavnoisti s Bvoje strani javiti natančneje pogoje, pod katerimi bi hotel prodati imenovano posestvo. Kne zoškof i j s t vo Ljubljansko due 23. novembra 1890. Jakob, knezoškof." Finančni odsek pretresa val je obe ponudbi in našel, da pri jednaki kupnini je prva glede plačilnih pogojev in glede namena ugodueja, da se torej vsprejme in sklene pogodba. Posl. baron Schwegel izreka čut zahvalnost gOHpodu Gor upu, ki je po velikodušni ponudbi izdatno ukrepil zidanje nove bolnice. Stavlja samo neki mal dostavek, ki se vsprejme brez ugovora. Predlog fin. odseka s pristavkom barona Schwe-gla sc glasi torej: '.. Ponudba gospoda Josipa Gorupu, da kupi sedanjo deželnobolniško poslopje z vrtom za 120.000 gld., se vsprejema ter se deželnemu odboru na-oča, da nemudoma sklene definitivno kupno pogodbo z g. Jos. Gorupom v zmialu njegovih ponudb s tem pogojem, da se od sedanjega bolniškega sveta odttopi brezplačno oni del, kateri se bode za slučaj paiceliranja tega sveta v stavbene namene za od občinskega sveta sklenene ceste potreboval. Deželni oi'bor Be ob jednem pooblašča, da sme del posestva odstopiti kupcu, predno se stara bolnica izprazni. 2. Deželni odbor se pooblašča, da proda hišo št. 42 na Poljanah, v katerih se nahaja infekcijska bolnica, družbi sv. Vincencija za ponu- đeno svoto 8 000 gld. To posestvo je pa še le tedaj izročiti kupcu, ko se dodela nova infekcijska bolnica. 3. Pogodba z arhitektom K. VVaidmonnom o nagradi zx napravo načrtov in sestavo proračunov za novo bolnico v znesku 3.500 gld. se potrjuje. 4. Deželni odbor se pooblašča, da 1. 1891. prične zgradbo nove bolnice po načrtu arhitekta K. Waidmanna s proračunjeuimi troški .'J2000O gld. Za katere je zagotovljenih: a) skupilo za staro bolniško posestvo v znesku 120.000 gld., b) za bolniško podružnico hiš Št. 42 na Poljanah v znesku 8 000 gld., c) od kranjske hranilnice obljubljena podpora 60.000 gld , d) od mestne občine Ljubljanske dovoljeni prispevek 36.000 gld., e) po deželnem zboru v seji dne 18. novembra leta 1889. iz deželnega zaklada privoljeni donesek 100.000 gld., kateri se ne sme prekoračiti. 5. Načrte K. "VVaidmanna je natanko pregledati in stavbo oddati konkurenčnim potom. 6. Za stavbinske troške v prvem letu dovoljuje se razen od mestne občine in kranjske hranilnice zagotovljenih, in na to leto spadajočih prispevkov in skupil za prodano bolnično poslopje in za podružnico na Poljanah kredit v znesku 30.000 gld. iz deželnega zaklada. 7. Za zgradbo infekcijske bolnice v znesku 20.000 gld. in za razširjatev stavbinskega proBtora v znesku 5.000 gld. dovoljeni kredit se vzdržuje za 1. 1891. 8. Za sklepa, tikajoča se prodaje deželne bolnice in podružnice na Poljanah (točka 1. in 2.) pridobiti je Najvišje potrjenje. Posl. dr. Bleiweis omenja, da so nameravani prostori nedostatni, od 358 skrčilo se je število postelj na 316. Na kirurgičnem oddelku je vedno mnogo bolnikov, vsi prostori v novi bolnici bi bili zasedeni. Sezidati bi ae morali novi paviljoni. Dobro je premisliti, da bode nova zgradba dovolj prostorna. Da se ne odlaša zgradba nove boluiee, neče se sjmščati v daljne razprave. Potem govori nadalje o uravnavi tečaja za babice, pri katerem se prikazuje neka privilegirana nemška ravnopravnost glede poučnega jezika. Glede šole za babice Btavlja naslednjo resolucijo : V novi bolnišnici sezidali hoče dežela paviljon za porodniški oddelek, v katerem ima biti tudi šola za babice Naglasa se, da bi bilo v interesu pouka, če bi učenke stanovale v tem paviljonu in vsled tega imele priložnost biti navzoče pri vseh porodih. V tem uprašanji naj deželni odbor poizve mnenje c. kr. vlade, dalje pa tudi, ali je ona z ozirom na učne namere pripravljena donašati k zgradbi porodniškega paviljona primeren prispevek, ali pa plačati primerno najemščino za nastanjeuje šole, oziroma stanovanje za učenke. Posl. dr. Vošnjak po nekaterih strokov-njaških opazkah izreka zahvalo zboru, da je dovolil take velike vsote, ter s tem omogočil, da se zgradi nova zbornica. Pri glasovanji obveljajo vsi gori navedeni nasveti fiu. odseka ki se vsprejmo brez ugovora, isto-tako resolucija dr. Bleiweisa. Dež. glavar dr. Poki u k ar izreka še jedenkrat zahvalo poslancu Gorupu za njegov velikodušni dar, kateremu predlogu zbornica pritrdi z krepkimi odobrovalnimi klici. (Dalju prih.) Andreju Einspielerju! Govoril mestni kaplan g. Fr. T r e i b e r pri slavnosti v t'elovci dnu 26. novvinbra t. 1. Slavna gospoda! Slavnost, ki jo obhajamo današnji večer, posvečena je spominu ranjkega mou-signora Andreja Emspielerja, j)rvoborite!ja in pro-buditelja, — očeta koroških Slovencev. Narod, ki ne časti in pozabi svojih zaslužnih in slavnih mož, — mož ki so posvetili vse svoje moči in žrtvovali ogromne svote ljubljenemu rodu svojemu, ispušta se sam in ni vreden, da ga stavimo mej olikane uarode vseh časov in vseh dežel. Mi Slovenci smo ubog odrod ; mi nemarno mej nami velikih bogatašev in plenienitn.kov, zato tudi ne moremo staviti našim odličnjakom podob iz dragega kamena, kakor jih stavijo naši bogati sosedje, a tem globokejši se je utisnila Andrejeva podoba v naša srca, in ne časov sila, ne druge ne/gode ne bodo mogle je izbrisati. Da se ime slavjjenega našega prvaka vedno bolj česti, da se spomin do njegovega delovanja in truda oživlja in širi mej nami, da pa tudi m i si okrepčamo naš značaj, spomuivši se Andrejeve značajnosti, napravilo je politično društvo za koroške Slovence današnjo veselico. Saj je Einsjuelerjev upliv, da se zavedamo po starodavnem Korotanu svoje slovenske krvi, da branimo naše pravice ; — njegov uplivje, da smo se danes tukaj zbrali, popo-ludoe k resnemu delovanju, zvečer k pošteni slovanski zabavi. Ne bode torej odveć, ako si ogledamo v kratkem Einspielerjevo delovanje ; slu vijencu v čast in slavo, nam samim v izgled in posnemo. Gosta megla narodne nezavednosti pokrivala je še milo našo domovino, ko se je šolal naš Andrej. Vender njegov bistri duh Bpoznal je, da kri ni voda". Vzbudil se je še pred letom 1848. in ostal je zvest svojemu rodu do zadnjega izdiha. Hitro, ko je Einspieler ; rišel do spoznanja, da slovenska kri jjo krepkih njegovih žilah teče, lotil se je dela. In koliko ga je takrat bilo! Težko, zelo težko si mi dandanes predstavljamo, česa je bilo v istih časih vsega potreba. Beseda Slovenec — bila je nepoznana; politično življenje — spalo je pod kruto roko absolutizma; šole — nijsrao jih imeli, kakor pravih, po naših zahtevah urejenih Še dandanes nimamo; narodna zavest — ni je bilo; ljudska omika — še besede niso poznali. Andrej se ni dolgo obotavljal; poprijel je za pero in začel pisati. Najprvo je kazal in razodeval svetu, da smo še tukaj Slovenci; kjo stanujemo, koliko nas je ; kje so stanovali naši pradedje. Nasprotnikom, ki niso hoteli nam priznavati imena Slovenec, kazal je, da so Slovenci naselili ne samo »elo koroško deželo, temveč, da so zasedli celo Štajersko iu precejšnje kose Tirolskega, Soluogra-škega in Nižtavstrijskega. Dokazoval je iz zgodovine, da so Slovenci ustanovili starodavno kronovino Karantaniju ali Koratan, da so slovensko-koroški kmetje imeli pravico postavljati koroškega vojvodo na Go-sposvetskem polji v slovenskem jeziku, žu da so koroški knezi imeli nekdaj pravico pred nemškim cesarjem zagovarjati ae v slovenskem jeziku. Andrej je bil jeden izmej prvih sloveuskih boriteljev, ki je zahteval za koroške Slovence jednakopravnog. V časniku, ki ga je začel izdajati leta 1861., „Stimun- n aus Inneidsterreicb'', zahteva Einspieler, da se mora juipozuavati, da je Koroška dežela nemško-slovenska, da nema samo nemških prebivalcev, ampak da jih je dobra tretjina Slovencev. Do istega časa se je ta resnica vedno tajila ali vsaj zakrivala. Ker pa je Koroška dvojezična pokrajina, zahteval je Andrej nadalje, da se mora vlada na to ozirati v šolah, občinah iu cesarskih uradih. Šole morajo biti v slovenskih krajih slovenske, občine naj bi urado-vale in dopisovale slovenski, v cesarskih uradih naj se nastavljajo samo taki uradniki, ki so smožui slovenskega jezika, da ne bode treba pravice iskati v nerazumljivem jeziku ali pa s tolmačem. Vsa ta in druga vprašanja razpravljal je An-rej iz početka kot dopisovalec v razue časnike in časopise. Z mimo vestjo moremo reči, da ni ga slovenskega ali v slovenskem duhu pišočega nemškega časnika, v katerem ne bi se nahajali manjši ali večji dopisi iz Einspielerjevega peresa. Naj jih imenujem samo nekaj: Ljubljanska „Slovenija", „Slovenska Bčela", Zagrebški časnik „Slidslavische Zeitung", v zlati slovanski Pragi izhajajoči „Slavi-bche Cenralblatter" in „Union". A to mu kmalu ni zadostovalo več. Imel je za svoje misli, ki so tako plodno porajale se v njegovi glavi, premalo prostora. Leta 1852. že osnoval si je hvoj list, „Šolski prijatelj" imenovan, katerega je 1. 1856. prekrstil v ^Slovenskega prijatelja". Kateri* duhovnik bi ne j)oznal tega izvrstnega časopisa, ki je Bkozi celih 30 let izhajal in nam toliko lepih, v srce segajočih pridig ali cerkvenih govorov donašal. In mnogo t"h pridig se je potem govorilo na leci in bode se še govorilo ; spodbujale bodo Andrejeve besede verno ljudstvo k čednemu, pobožnemu življenju; tolažile ga bodo v zemeljskih stiskah iu nadlogah ; poatav-Ijale mu izglede Bogu dopadljivega obnašanja še potem, ko od Andreja ne bo več drugega, ko prah :n pepeli Ko se je po oktoberakem diploma in fe hruvarskem patentu začelo tudi časnikarstvo krepko razvijati, izdal je naš neutrudljivi Andrej zraven ^Slovenskega prijatelja" nov časopis politične vsebine, to so izvrstno uredovane „Stimmen aus In-tjf idsterreich". A, ker je kmalu slanca padla in to prvo cvetlico na političnem polji pomorila, kupil je drug časopis, ...Draupost" imenovan; — tudi ta je splaval po Dravi. Vender ne da se oplašiti. Od 1 1865. —1867. izhajal je pol njegovim vodstvom „Slovenec" ter zbujal svoje rojake in jim klical: „Vzdramite se koroški Slovenci, u«' dajte se potuj-čiti ; biti slovenske krvi bodi Slovencem v ponos*. Stroge politične razmere zadušile so mu tudi »Slo venca". A glej ! Namesto njega stojnl je nemško pisani časnik „Karntner Blatt", ki se je imenoval pozneje „Karntner Volksstintme". Tudi v teh listih, ki sta bila namenjena vsem koroškim konservativ ceni, nemškim in slovenskim, branil je Einspieler, kakor vselej iu povsod možato pravice slovenskega r aroda in svetu razkrival krivice, ki se mu goite. In kako bi jiozabili istega časnika, ki ga je kot btarček ustanovil, ko so jele njegove moči že pešati, oko mu slabeti Z mladeniško ognjevitostjo oklenil se je „Mira", ki ga je namenil osobito kmetskomu stanu, da ga vzbuja, poučuje in vodi do politične zrelosti. Po vsej pravici moremo torej Andreja Ein-Fjdelerja imenovati ustanovitelj:: slovenskega časnikarstva, slovenske Žurnalistike. On je že pred 40 leti spoznal važnost, katero ima pisana beseda, spoznal upliv dobro uredovanih časnikov na razvoj političnega probujenja in mišljenja narodov. Zares, bolj jasnega dokaza za njegovo bistro oko, česa nam je potreba, ne moremo navesti. Tem veča pa je njegova zasluga, ako vidimo, da je spisoval skoro vse sam. Takrat še ni bilo, kakor danes, stalnih dopisnikov; kmetje še niso bili tako probujeni, kakor v sedanjem času, da bi bili pošiljali poročila o važnih dogodkih vsak iz svojega kraja. Bilo je na-Kaj časa, da je Andrej uredoval dva čaBopisa „Mir" in ^Slovenskega prijatelja", a še tretji časnik „Karntner Volksblatt" je takrat slonel na njegovih ramah, tako, da je prav za prav Einspieler vzdr-žaval tri liste. Kje nahajamo mej Slovenci toliko delavnosti, toliko trudoljubja? Mimo vsega truda in dela, koliko je moral iz svojega žepa žrtvovati. Da bi mu bili časniki kaj dobička prinašali, na to še misliti ne smemo. (Konec pnh.j Politični razgled, V Ljubljani, 28. novembra. Stranke na Ogerskem. Poročali smo že, da se napravlja preosnova strank na Ogerskem. Zmerna stranka bode razpala. Večina z grofom Appouviam pristopi vladni strauki. Budgetua debata je pokazala, da *e glavni vodjo zmerne opozicije približujejo vladi. Horanszki, Grliu-wald, Greszak in Apponvi so se tako približali vladnemu stališču, da je že težko najti mej njih nazori in načeli vladne Btranke kako razliko. Poslednji Apponyiiev govor sploh tolmačijo za znamenje, da se bliža čas, ko ustopi grof Apponvi v ministervstvo. Ogersko ministeratvo bode sestavljeno potem iz najboljših inočij. Avstrijsko mini-sterstvo bode potem jako slabo proti ogerskemu in to bode neugodno uplivalo na našo državno polovico. Ogri si bodo znali pridobiti vedno več upliva in večje koristi za svojo državno polovico. u«*tuje tfrža&re. Umor srbskega svečenika Sto Jana. Umorjeni svečenik v Podgorici pri Ohridi je bil potomec jako stare srbske rodbine. Jeden njegovih prednikov odlikoval se je na Kosovem polji, Na smrtui postelji obljubiti mu je moral an njegov, da postane svečenik in da bode v bodoče najstarši t in vojvodske rodbine Krstić vedno duhovnik in bode kot služabnik božji molil za osvobvjenje podjarmi jenega naroda. Nasledniki starega vojvode ^pol- novali so dano obljubo in bili vedno podpora kri-stijans^ega zlasti srbskega prebivalstva v tvb krajih. Jedneruu predniku ubitega svečenika posrečilo se je celo bilo, da je za Podgpriikega svečenika dobil posebne predpravice, iu je ta župnija postala skoro popolnoma samostojna. Turška oblastva ho vedno spoštovala te predpravice« in so vedno ne le Kristijani, temveč tudi inohamedum fako čisiali Pod-goriškega svečeuika. Novi bolgarski škof pa ni vedel, da je ta župnija čisto samostojna in je zatorej pohodil tudi to župnijo, ali pokojni Stojan ga pa ni prišel pozdravit in mu je celo cerkev zaprl. Ko ga je škof pozval na odgovornost, Hkliceval se je Stojan na pravice svoje rodbine, ali škof mu ni verjel in je dal s silo odpreti cerkev, v njej opra-vil službo božjo in vzel seboj nekatere cerkvene stvari. Vali je jio'.neje obsodil škofa, da ima cerkvi v Podgorici povrniti vzete stvari, in vso stvar naznanil Porti V tem je jm začel Stojan po vsem vilajetu rovati /oper bolgarskega škofi. Podpiral ga je pa baje srbski konzul v Bitolijt, Dne L no vembra je Stojan bil v Lebuništu in je narod huj-akai proti škofu. Vračajoč se v Podgorico jes bil ubit. Sodi se, da je kriv svečenikovega umora ar-navtski glavar Izeir, katerega je že ubil neki Turek, prijatelj Stojuuov. Ker Srbi dolže bolgarskega škofa, da je najel za plačilo morilce, obrnil se je škof do Porte, da vso stvar preišče »n jo tudi v Belemgradu pojasni. Za urbsko .stranko v tem kraji je umor Stojanov velika izguba. Ker je bil pokojni Stojan poslednji potomec slavne rodbine, tudi žup nija sedaj zgubi svojo samostojnost in se najbrž priklopi bolgarski škofiji. Volitve v Italiji. Jako razveselila je vladno stranko v Italiji velika zrnata pri volitvah. Crispi je računal, da bode imela vlada v zbornici dvetretjinsko večino, sedaj se pa kaže, da bode imela e.elo štiripetiusko. Udeležitev je pa bila pri volitvah tako slaba, da izid volitev še nikakor ne more veljati za pravo mnenje naroda italijanskega. Z novo zbornico hode Crispi lahko vladal, posebno v vnanjih vprašanjih se mu ni več bati nasprotja. Tripelalijanco so te volitve zopet za nekaj časa utrdile. Občna volilna pravica v EelgiJL Konservativna večina be'gijske zbornice se ni upala Jansonovega predloga, da se uvede občna volilna pravica, kar zavreči, temveč je sklenila, da ga zbornica vzame v pretres. Nazadnje bode zbornica predlog najbrž zavrgla, ali vlada utegue sama predlagati kako razširjenje volilne pravice. Adresna debata v angleškem parlamenta bila je letos nenavadno kratka, trajala ni niti celih pet ur. Opozicijski vodje se debate neso udeležili, ker je Parnellova zadeva tako zmešala položaj, da sami ne vedo, na katero stran bi se obrnili. JParnell. Še vedno ni odločeno, ali ostano Parnell poslanec ali se pa umakne javnemu življenju, Glad-stoue in drugi liberalni vodje zahtevajo, da naj Parnell odloži mandat, ker sicer ne morejo vec Ircev podpirati. Pritiskajo na vso moč na Irce, da bi silili Parnelia, da se umakne javnemu življenju. Gladstone in Morlev sta osebno skušala Parnelia pregovoriti, da naj vodstvo Ircev izroči komu dru-zerau. Govori se celo, da se Gladstone hoče odreči vodstvu liberalne stranke, če še ostaue Parnell v parlamentu. Pri tacih okoliščinah je prav lahko mogoče, da se Parnell nazadnje le odloči, da d& slovo političnemu delovanju, posebno ker ga mnogi iski poslanci tudi že prigovarjajo na to, da ne pride do razpora z angleško liberalno stranko. i Dopisi. 1% Žužemberku 24. novembra. [Izv. do p. | Sinoči okoli V4IL ur0 Je začelo na severo-zapad-nem koncu našega trga goreti. Unel se je na doslej še neznan način dvojen kozolec, na katerem je bila mrva. Najbrže je kakšen pijan ponočnjak z gorečo smodko zlezel v duhtečo seno, da bi ondu prespal noč ter na ta način zatresel ogenj. V hipu je bil suh, s slamo krit kozolec v plamenu. Kozolec ta je stal proti vsem varstvenim predpisom čisto blizu hiš in predno so mogli gasilci in ljudje prihi-teti na pomoč, bila je že z deskami krita streha komaj 10 korakov oddaljene hiše v ognji. Ker je bilo vse suho, se je ogenj neizmerno hitro širil in ravno se je hotela uneti tudi sosedna hiša, ko je došla polna brizgalnica, na kar so gasilci ogenj urno omejili na že goreča dva objekta, ter rešili vsa sosedna poslopja. Za sedaj je bila nevarnost odstranjena, ogenj je bil lokalizovan in bilo je treba le hitro pogasiti goreči poslopji, da bi morebiti ne nastal veter, ter tako v nevarnost Rpravil vtis gorenji del trga. Ali sedaj se je pokazal velik uedo-statek. Naše gasilno društvo namreč mora delovati z brizgalnico starega sistema, v katero treba vode nanašati. Na ta način je zavisno od volje ljudij, če hočejo nanašati vode ali no iu ko je ravno v najboljšem delu, pa je brizgalnica prazna in treba je 1 čakati 10 ali še več minut, da se zopet napolni. J Mej tem časom pa se zopet razgori in lahko si je misliti, kako težavno in zamudno je delovanje s tako nedoatatnimi rekviziti. To se je poaebuo po kazalo pri včerajšnjem ognji. Na gorenjem konci hiše bilo je pod sreho (!) natlačene več centov mrve, ki je z neizmerno silo gorela. In baš tedaj, ko je bila vsa mrva v ognji, da je nakrat nastal precej močau veter in zasuknivši se proti Žužemberku, pretil celemu trgu z največjo nevarnostjo. Sedaj pa je veljalo napeti vse sile, da se zabrani večja nesreča. S skrajnim naporom se je vse po piiielo dela: vrlo so delovali gasilci podpirani od c. kr. žandarmerije, za kar jej bodi tukaj javna hvala, pridno so donašale naše ženske vodo, kar moramo tudi pohvalno omenjati, tudi s sodom se je pridno dovažaia, posebno pa nam je omeniti nekaterih gospodov, ki so od začetka pa do konca naj-ustrajnejše delovali, tako, da kar obžalujemo, da neso delujoči člani našega gasilnega društva. Toda vzlic največji pridnosti je delo le počasi napredovalo, ker je vedno in vedno nedostajalo vode Da se odstrani nevarnost, morala se je mrva razko pavati, to pa z največjo previduostjo, da bi goreče veter ne razDašal. Morala se je torej sproti močiti in le tedaj so jo mogli plezalci razkopavati, ko je bilo dosti vode v brizgalnici, na kar pa se je moralo vedno po več minut čakati in tako je prišlo, da se je še le čez dolgo časa posrečilo razmetati in pogasiti vso mrvo, katere je bilo toliko in tako gosto natlačene, da bi bila gorela vso noč. Se-le, ko je bila mrva razmetana, bila je nevarnost odstranjena in si jo vse oddahnilo. Potem pa je bilo lahko delo. Kar je bilo še gorečega ostrešja, so plezalci hitro razbili in pometali na tla, kjer se je kmalu in lahko pogasil«. Ob 1. uri je bil ogenj popolnoma udušen. Kozolec ni bil zavarovan, hiša pa za 300 gld. Od te je pogorela streha in kar je bilo pod njo, mrva, koruza itd., kar pa ni bilo zavarovano. Čudno se Vam bo morda zdelo, g. urednik, da se take unetljive reči vkljub vsem predpisom, ki kaj tac ga najstrožje prepovedujejo, pri nas shranjujejo pod streho. Ali še bolj čudno pa se Vam bo menda videlo to, če Vara povem, da v ta-cih hišah navadno še dimnika nemajo izpeljanega in da je tako v celi vrsti hišic in koč uprav na trgu! Pa je že tako v našem ljubem Žužemberku: za take malenkosti se nihče ne briga. Pač bi boljše storil neki gospod, ki ima pri občinskih sejah vselej glavno in skoro bi rekel izključno besedo, ko bi kdaj svoj glas pouzdignil proti takim, varnostnim nareilbam naravnost nasprotujočim nedostatkom, ki utegnejo jedeukrat postati pogubni za ves trg, nego da bi veu in ven jahal „policijsko uro", ki pa ima menda veljavo le za One kraje, v katerih se zbira „liberalna" družba. Pa preidimo k glavnemu namenu našega dopisa. Tržani Žužemberski! Včerajšnji večer nas je uveril in na pogorišči bil je čuti le jeden glas, da je že skrajni čas, da si Žužemberski trg omisli novo brizgalnico. V jedni uri bi bili gasilci gotovo udušili ogenj in predno je veter nastal, bi bila že vsa nevarnost odstranjena, ko bi bila pri Krki stala nova brizgalnica. Vsakdo se je lahko prepričal, da požarna hramba brez poštenega orodja dobro organizirana biti ne more. Vsakdo pa tudi ve, da našemu trgu more koristiti le močno, dobro organizirano gasilno društvo iu na vas je sedaj, Žu-žemberčanje, da našemu mlademu društvu omogočite tako, da bodo kos svoji nalogi, ne pa, da je z indifereutizmom ali celo javnim ali skritim na-aprotstvom udušite. In to nasprotstvo pojavilo se je baš pri zadnjem požaru, ko so domači fantje kar v celih gručah stali okrog ognja, roke uavskriž držali, ter, podpihani od nekaterih izvržkov, ki so bili izbacneni iz gasilnega društva, smijali se in norce brili iz vrlo delujočih gusilcev in jih je slavna žandarmerija s silo morala poditi k delu, ko gasilci že čisto utrujeni neso mogli več brizgalnice goniti. Tako bi pač ne smelo biti ! Za tako prepo-trebno društvo bi moralo biti vse uueto in vsak bi je moral podpirati dejanjski ali gmotno. Pred vsem bi pa bilo potrebno, da bi se preskrbelo z dobrim orodjem, v prvi vrsti z novo brizgalnico. In to je vaša naloga, vaša dolžnost, posestniki Žužemberski. Od občiue, to je vsakemu znano, nam ni pričakovati beliča podpore, trg tudi ne bode inogei dajati, ker bode imel obilo stroškov z zi danjem sodišča, na zunanje podpore se nam ni zanašati, od tujcev v nas naseljenih, ki so „danes tukaj, jutri tam", tudi ne moremo zahtevati vednih žrtev jedino le v uaŠo korist. Na vas je torej se- daj, dčt skrbite za svojo varnost. Vsakdo naj da po svoji moči in sčasoma se bode ntbrala potrebna svota. Saj se dobi brizgalnica na letne obroke, le prvikrat je treba plačati tretjino kupne cene. Prvikrat torej je pač treba seči malo globočje v Žep, pa saj to je denar, naložen v vašo korist in kar se bode nakupilo zanj, ostane vaša last za zmirom. Po drugod v take svrhe podpisujejo stotako in pet-desetake, pri nas pa — — the rest is silence! Zdaj pokažite sotržani, da omete ceniti vrednost gasilnega društva, skrbite za to, da se ojači in napreduje, pristopajte mu v obilnem številu kot izvršujoči in pod]>orni udje. Ako pa ga ne mislite postaviti na tako stališče, da bode lahko izvrševalo svoj trudapolen poklic, potem je boljše, da se danes razpusti, nego jutri, ker potlej le životari iu svoji težki nalogi zadostovati ne more Domače stvari. — (Gospodu deželnemu glavarju) došel je telegram od g. dr. Poznika, ž upana Nove« meškega, v katerem se prav tojilo zahvaljuj e visokemu deželnemu zboru, osobito pa poRlaneem, ki so za deželno poroštvo na korist dolenjske železnice govorili odroma glasovali in s tem pokazali svojo naklonjenost do dolenjske strani. — (S I a v n o s t v spomin Andreju E i n -spielerju v Celovci) vršila seje prav sijajno, kakor je že na kratko poročal včerajšnji naš telegram. Da ni baš v noči pred slavnostnim dnevom zapadel visok sneg ter tako ouemogočil mnogim koroškim domoljubom udeležbe, ni miBliti, kam bi se bila dejala vsa množica došlih čestilcev očeta koroških Slovencev, kajti navzlic temu bili sta obe dvorani Sandwirtbovega hotela čisto napolnjeni odličnega občinstva, a tudi kmetski stan bil je prav dobro zastopan. JSlavnost morala Je na vsacega udeleženca narediti globok utisek, a preverila nas je, kar nas je bilo udeležencev s Kranjske, da na Koroškem Slovenstvo še ni izgubljeno, da ima krepko zaslombo, da seme idej, katero je sejal jmkojni Andrej, klije ve»elo naprej. Kjer vlada tako naudu-šenje, kakor smo ga videli pri tej slavnoati, tam se rnorujo prepričati tudi najhuji nasprotniki naši, da to ni umetno narejeno, kakor trdijo oni, temveč, da to prihaja iz srcu in gre do srca, da to je na-udušenje za sveto domovinsko stvar, čisto kot zlato. Odboru »katoliškega političnega društva za Slovence na Koroškem", posebno pa neumornemu in vrlemu podpredsedniku g. »V. Legatu, ki je toliko truda imel in tako izborno priredil vse, katerega glavna zasluga je, da se je tako sijajno vršila prelepa ta slavnost, moramo izreči naigorkeje čistitanje in priznanje. Pokazalo se je z elementarno silo, da narod slovenski na Koroškem živi, da napreduje, da tudi mora dočakati srečneje dni, ako bode uztra-jen in ne omaga. V svetem boji ga pa moramo podpirati pri vsakej priliki mi, sreČneji njegovi bratje, a ne samo z besedo, nego tudi z dejanjem. Ker nam je obljubljen obširen popis iz peresa našega Celovškega dopisnika, pričnemo danes z objavo Jepeea slavnostnega govora, in naj zadoščajo te kratke vrstice, katere sklepamo s klicem: Živeli koroški Slovenci! — (Pri ljudskem številjenji) dne 31. decembra šteli se bodo tudi prostovoljni gasilci po v^ej AvBtriji. Vodstvo zveze avstrijskih prostovoljnih društev priredilo je v ta namen posebne tiskovine. Na Kranjskem bode to številjenje nadzorovalo vodstvo „Zveze gasilnih društev kranjskih". Gasilce po vsej deželi opozarjamo, da store tem povodom svojo rodoljubno dolžnost. — (Slovensko gledali*iie). V nedeljo dne 30. novembra predstavljala se bode veseloigra : „Slovenec in Nemec". Ta veseloigra igrala se je letos že mnogokrat v češkem narodnem di-vadlu v Pragi z velikim uspehom, in ker so naše in češke razmere jednake, pričakovati je, da bode ta veseloigra zelo ugajala našemu občinstvu. — (Razstavljen bode) v prodajalnici g. K o 1 1 m a n a na mestnem trgu od dne 3.—7. decembra kip lurdske Matere božje, katerega je zvršil v Vodnikovi delavnici naš kipar Andrej Rov-š e k za župno cerkev sv. Jakoba ob Savi. — (VodmatBke tovarne konsorcij) je sedaj likvidacijo že končal. Tovarna ne bode več delovala, ker konsorcij neče nič več žrtovati za nov način izdelovanja sukna in kocev in ker ue jez na noben način ne bode mogel vzdržati, ko se začne osuševanje barja, kar je samo še vprašanje časa. — (Policija Ljubljanska) prijela in zaprla je včeraj nad 45 razuih postopače v, ki so M potikali po raznih žgunjarijah in hlevih. Večine izmej njih bode zaradi pohajkovanja kaznovanih pri okrajnem sodišči, potem pa BO po odgonu v rojst-vene kraje pošljejo. Drugi bodo kaznovani zaradi različnih pregreškov in prestopkov. Občinstvo bode izvestno z veseljem pozdravljalo ta korak, bajti postopači bili so celo v zasebnih stanovanjih že tako silni iu predrzni, da se jih je bilo ie teško iznebiti. — (Politično društvo „ E d in ost") v Trstu imelo je v nedeljo dopoludne svoj občni zbor. Došlo je do 300 članov in prijateljev društva, da je bila dvorana v hotelu „Evropa" vsa polna. Predsednik g. poslanec Nabergoj otvorit je sejo in obširno govoril o bodočej užitnmskej Črti. V tem o zim je neki mestni zastopnik '.ukrivil, da se |e stvar za okoličane neugodno zasukala. Da se to zrmet uravna, sklene zbor, da se predloži posebna peticija državnemu zboru. V odsek za sestavo te peticije so izvoljeni gg.: J. Nabergoj, M. Mandič, M. Cotić, dr. Saucin, Ivan Martelanc, Sancin-Dre-jač in Anton Trobec. — Daljo se y> sklenilo, da pojde posebna deputacija okoličnnskih posestnikov na Dunaj, prosit presvetlega cesarja, da usliši njih osnovane prošnjo glede užitni/iske črte. Poslanec M. Mandič govoril je o bodočem ljudskem številjenji in poudarjali kako zvito nastavljena je past „občevalni je/.ik". Nihče naj se ne da slepiti io vsakdo naj pomisli, da vlada ne gieda na to, koliko nas je v resnici, temveč le na to, koliko nas je zapisauih. Zato naj vsak stori svojo dolžnost, vsi pa naj strogo kontrolirajo postopanje magistiatovih organov. Ko je predsednik g. Nabergoj prav dobro ožigosal nesramno taktiko lahonsklh listov njemu nasproti, priredili so mu navzočniki prav srčno ovacije, katera je najboljši dokaz, da ima Nabergoj okolico za seboj. S trikratnimi živioklici na cesarja zaključil se je zbor. — (V Buzetu) vrše 86 to dni občinske volitve. Italijani se v tretjem in drugem razredu niti ganili neso. Voljeni so torej jednoglasno sami hr-vatski kandidatje. — (V Rovinj i) bila je v sredo končana končna obravnava proti Rigu, deželnemu blagajniku istrskemu in proti njegovi soprogi. Zagovornik je poudarjal, da je le slabo in nemarno skontrovanje zapeljalo zatoženca, da torej ni zakrivil uradnega poneverjenja. Porotniki so soglasno potrdili krivdo in Rigo bil je obsojen na sedom let, njegova soproga na dve leti teške ječe in v povrnitev škode. — (V Trstu) umrl je dne 20. t. m. slavni ruski slikar Fedor Ilijifi Bajkov v G7. letu dobe svoje. Bajkov bil je rodom iz Peterburga ter bival zdržema 17 let v Trstu. Pogreba udeležili so se umetniški krogi in lepo število Tržaških Slovanov. — (Duhovniške spremembe v lavan-t i na k i škofiji.) Goap. Iv. Košar, župnik pri sv. Florijanu v Doliči, je dobil župnijo sv. Jakoba v Galiciji, g. Val. Tamše, župnik na Keblji, župnijo M. Device na Prihovi in g. Gregor Presečuik, kaplan v Braslovčah, župnijo sv. Urha v Podgorji. Gosp. Jurij Bezenšek, župnik v Ćadramu, oskrbuje pa župnijo na Keblji in g. Fr. Pečnik, provisor na Prihovi, pride za kaplana v Braslovče. Kaplauija na Prihovi ostane začasno prazna. — („ Popotnik,") Časopisi za učitelje in prijatelji šole. Glasilo „Zaveže slov. učiteljskih društev v Ljubljaui" ima v 22. štev. nastopno vsebiuo: Temperament glede na vzgojo otrok. — Prirodopisui pouk v jednorazrednicah. — Iz deželnih zborov. — Slovstvo. — Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani. — Iz „Zaveže slovenskih učiteljskih društev. — Pisma iz Gradca. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — Natečaji. — (Žaloigra na kmetih) Na Visokem pri Kianji možila se je pred kratkim Kobiljekar-jeva Ivana. Ženin je je moral biti zelo vesel, ker plačal je vaškim fantom nič manj, kakor 100 litrov nlikofa". V goBtilni se je veselilo tega „likofau 11 fantov, trudili so se z vinom pošteno in ga izpili 60 litrov. Oh polunočni uri zdelo se je fantoma Tinetu G. in Janezu P. potrebno iti na zrak iu šla sta pogledat, ali pri Kovačevih še plešejo. Na potu bila sta na mah uapadena od dveh tujih fantov, ki sta na boj prežala s koli. Na tla pobit bil je prvi Janez P. in da bi se rešil, splazil se je do strmega brega Kokre in se proti vodi valil. Za tem udarjen je bil Tine G. po glavi in po roki, da se bi ubra* nil, prime za svoj tolminski nož iu sune V. njim napadnika nesrečno v trebuh. Krvava in hudo poškodovana fanta Tine G. in Janez l'. vrnila sta se potem oba v gostilno, kjer se je pozneje ves fantovski roj ulegel spat po tleh in klopeh. Drugo jutro izvedelo se je, da je bil napadovalec neki Stružni k, kateri je pri tej priliki dobil od Tineta (t. smrtno rano s tolminskim nožem. Stružnik bil je jako hud v bojih. Dvakrat je bil že zaprt zaradi teško poškodbe, petkrat zaradi pretepov. Navzlic temu pre naial je svojo žalostno osodo čudno udan in sodnijski komisiji, ki ga je prišla zasiišat, je svojo volj o tpO-ročil sledeče: jaz zi bole'.n" nič ne terjam, Tinetu, če bodem tudi umrl, vso odpustim, neseni nič jezen nanj, saj sva se komaj poznala Kmalu potem je Stružnik umrl. Tine G. pa so je imel danes zagovarjati zaradi prestopit ve silobrana pred tukaj-šnimi deželnim sodiščem, katero ga je obsodilo na osem mesecev zapora. Da žalostni ta dogodijo j ni ostal brez tragičnega humorja, zato skrbel je župan dotičnega kraja, spisal je namreč obtožencu spričevalo, da je „kakor pravimo jedna pokrita rihta" ! — (Na Dobravi pri Ljubljani) bili so pri občinskih volitvah voljeni: Miha Novak, posestnik v Razorih, županom, J. Fr. Seunig, grasčak na Bokalcih, Josip Zoreč na Dobravi, Anton Rotar v Šinartinu in Fran Črne v Kožarjih, svetovalci. — (Na smrt obsojen) bil je včeraj v Trstu Andrej Job, ki je dne 6 avgusta služkinja Marijo Koman umoril in potem iz stanovanja žandarme-rijskega polkovnika Bona uropal železno kaseto, v kateri je bilo za 33.000 gold. vrednostnih papirjev. Obsojen je na smrt na vislicah. — (Poskusen samomor). Anton Kaiser, južne železnice uradnik v Trstu, rodom z Zidane-gamosta, skočil je včeraj v Trstu v morje. Mornarji s parobroda „Cervignano" izvlekli so ga iz vode, policaji odpeljali so ga potem v bolnico. Neozdravljiva bolezen bila je nekda povod poskušenemu samomoru. — (Razpisana) je sv. Ožbalta župnija v moravski dekaniji. Prošnje do 12. decembra. Telegrami „Stovanskemu Narodu*': Beligrad 27. novembra. Zopet se govori, da bode sedaj odsotni ruski poslanik Persiani premeščen v Bukurešt. Beligad 27. novembra. V skupščini pričela je včeraj generalna debata o adresi. Opozicija napadala jako srdito vlado in vso njeno politiko. Peterburg 27. novembra. Pri pogrebu holandskega kralja Viljema bode carja zastopal njegov brat, veliki knez Aleksej, ki je že včeraj odpotoval v Haag. Tešin 27. novembra. Danes zjutraj trčil iz Bjelskega došli osebni vlak severne železnice 8 tovornim vlakom. Od sprevodnega osebja trije lahko ranjeni, dva voza poškodovana. Izmej potovalcev nihče poškodovan. Pariz 27. novembra. Po Pelletanovem izvestji o Francoske finančnem položaji iznaša francoski državni dolg 30.301 milijon nominalne glavnice ali efektivno 22.824 milijonov. Nominalno obrestovanje je po 3.48°/0, v resnici pa 4.62 °/0. Poročevalec je konstatoval, da je to največji doljs, na svetu. On misli, da je kredit Francoske dovolj trden, da se za njegove vrednostne papirje računi le po 3°/o> priznava pa, da redukcija ni možna zaradi pogojev, pod katerimi so se posojila sklenila. Požun 28. novembra. Zjutraj ob 28/4 uri dva močna navpična sunka z podzemeljskim bobnenjem. Rim 28. novembra. Nasproti poročilu liberalnega ogerskega lista, da so je vlada odloČila v uprašanji glede mešanih zakonov navzlic soglasnemu postopanju katolikov iti do skrajne meje, izjavlja „Moniteur de Rome" : Ako je vlada sklenila pričeti kulturni boj, bode odgovornost le njo zadela. liazne vesti. * (Trdnjavski načrti ukradeni.) Pri Krakovski generalni direkciji ukradeni so važni trdnjavski načrti. Vojaško oblastvo je v zvezi s policijo začelo strogo preiskavo. Nadejajo se, da bodo dobili Btorilce. * (Strajk na Tirolskem.) Stavci na Tirolskem in Predarlskem začne strajk dne 8. decembra. * (Zaprli so) v Monakovem Berolinskega kujica, ki je napravil konkurz in pri tem mnogo ljudij oaleparil in poleg tega še pouaredil za 100000 mark menic. * (Umor v žolezniškem kupe j i.) Dne 21. t. m. sta na bfogl iz Varšave v Thorn v železniškem kupeji I. razreda bila umorjena in oropana dva slaloma agenta, ki sta imela kacih 55.000 rubljev denarja |>ri sebi. Morilca, dva fino oblečena gospoda, ki sta se vozila v istem vagonu, sta pa ušla. Ruska iu pruska policija iščeta sedaj morilcev. * (HiSa se je podrla.) V Novem Yorku podrla se je štirinadstropna hiša tvrdke "VVells & Comp. Zn vnaujo porabo. Bolečine udov, protiuske m revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotoviin uspehom ozdravijo k Moll-ovtm „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Mol I-o v preparat, z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 6 (55 — 15) h vit* m t« >J i r.:t v*«* leto g1!«!. -tAlO; #.» pol letu gld.ftSOj taa fetrt letu gitfi 1.1». —>*V*t j' --------rO Javna zahvala. Blagorodni gospod Henrik Scho 11 may or , knežji Soh(iuburg-Waldenbur6ki nadgozdar na Mašunu, blagovolil je podariti tukajšnjoj šoli prekrasni zbirki žužkov in tri sveske rastlinskih zbirk; na tem se mu javnim potom najsrčnejše zahvaljuje. lvi-;i|m šolski svet v Kuožulcu v 2tj. dan novembra 1890. t871) Prvosednik: Ljudevit Jenko. t?ntrBi s«» -r R^julblja '-i: '25. novembra: Marija Kerstein, sedlarjeva vdova, 71 let, Krojaške ulico št. 8, za belo gobo. 20. novembra: Marija Berlin, kuharica, 92 let, Soteska St. 6, za oslabljonjem. — Marija Maršner, pa/.nikova hči, 2l/, meseca, Dunajska cesta delavske hiše, za katarom v črevib in želodci. ncsijoi: 27. novembra. Pri Mali*! Pl. Thoinann \r. Kočevja. — Claren-bach, Goldschmied, Fischer, Varr ■ Dunaja. — Dimih.:h i/, (iradca. — Cora \l Trsta. — Meidič iz Ksrlovca. — Zadonsav z Angleškega. Pri Slonu : Artnor, Wahiitka, Haw», Kulka, Gold-hamer, Bartha, Breth / 1 'unaja. — Hudovermik iz Kranjske-nore. — Glohocnik iz Skofjeloke. — Janka iz Prage. — Feldmnn iz ftradea. Pri batarskrui dvoru : Schleime iz Ljubljane. Meteorologično poročilo. opalo vari ji Stanje baronerra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki i na v mm. > 1 O 7. I jutraj 7Ml i) mm. —4«aC si. vzh. obl. 7 50 mm. C i 2. popoj. 730'B mm. —5 8° 0 si. svz. snež. r-' i 9. /.večer 732 5 mm. —ti 8" C si. svz. obl. snega. Srednja temperatura 5'7", za 80° pod normalom. XD"L3.3a.^js3s£i borza dne 28. novembra t. 1. ilzvirno telegi afično por^ilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 88*45 Srebrna renta....., 8*J 45 Zlata re.ita....... 107 70 5°/0 marčna renta .... „ 101*50 Akcijo narodno butike . . „ y80- — Kreditno akcije.....„ 298 90 London........ 115*10 Srebro ........ Napol......... n 9 |o C. kr. cekini .... „ :V4*» Nemške uiarke..... „ 56-50 4°/0 državno srečke iz I. 1854 250 %\d. Državne srečke iz 1. 18H4 100 „ Qgerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/„...... Dunava reg. srečko 5"/„ . . . 100 tfld. Zemlj. obč. avstr. 4l/t4,/t *l»tl v.asl.. listi . Kreditne sivčke......100 ftld. liiidolfove srečko..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 Tramway-drnŠt. velj. 170 gld, *. v. . , . — fftd datltM 88 60 HS 65 107-90 101*60 980 — 298 50 115-10 - . 911 ~ , -S46 - , 56 50 130 gld. 50 kr, 182 „ — . 101 99 1*21 114 184 19 161 217 70 50 '25 '25 90 50 RESTAVRACIJA „EVROPA". V soboto dne 29. novembra 1890 zvečer začne se točiti Plinsko zimsko pivo iz meščanske pivovarne. Z velespoštovanjem se priporoča (877) M. Zierer. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški jo vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, uiehurnlb in oblastnih holeanili, pri kataru, hrlpavoHli, ItaMljanjl, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—24; jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organifinib in želodec otežujočih primesi, t; 1 umi u saloga v lij ubijani pri M. E. Nupan-u; prodajajo ga nadalje: M. Kaettner in J. Klaurr; v 14ran)i : F. Dollenz; T L««1"«'« : J. lola/./.I. RAZGLAS. S tem se otvori XV. kralj, ogerska DRŽAVNA DOBRODEJNA LOTERIJA katero «i>ti rioneaek ue vttle«! nii(\ i^ji _ji sklepa Njega ee». in kralj. apoMtoljnkega Vele« <•;!.>< vu z dne i-, aprila 1800 tako razdeli, da dobe po jedno desetino čistega dobička, ki jo pričakovati, društvo „Helena, križa", Budimpeštanski« društvo za otroške počitniške kolonije, „Marije Doroteje društvo", dobrodelno žensk.» društvo v Nagy-B;vnya, obrtni muzej v szellski deželi, deželna sirotiršnica oličin.skili in okrožnih notarjev, Miskolška sirotnišnica ženskega društva v tiorsodskem komitatii, zaklad, ki se osnuje za uboge uradniške udove in sirote, penzijski zavod ogerskih časnikarjev in nazadnje deželna gluho- nemnica v Zagrebu. X3o"oit^o-v je od.lo6ei3.ili. ©T©r7' in znašajo po naslednjem igralnem načrtu nio.ooo gol«liuarjev, iu Bicer: 1 glavni dobitek. . 60.000 gld. j £ *? g g ^ dob. a 10.000 gld. = 10.1'00 a 1000 „ = 6000 a D 00 „ = 5000 a 100 , = bOOO Žrebanj« bode neprekljieljtvo đne IO. decembru i s»»o. Nreeba velja 'Z tsld. avatr. velj. Srečke dobivajo se: Pri loterijski direkciji v Budimpešti (Pešta, Glavni carinski urad, polnadstropje1, — pri vs'-li loterijskih, solnih in davčnih uradih, — skoro pri vseh poštnih uradih, pri „Mereurji*1 ua Dunaji in pri organih, nastavljenih v vseh mestih in večjin telih za prodajo srečk. V Budimpešti, dne 1. oktobra 189U. Kralj. ogerNku lotcrifMkn dlrekoila. ■■■■■^^■■■■■■■^■■■■■■riBBBBnHBiiBBBBSBRSSSS^^ Naznanilo prodaje. V A. Pctscliiii££-ov<» koisliiirzno maso v lira nji spadajoča a a i 5 10 50 ) rSSi S*a I B s h E 3 i- 4> rs -0 h rt it 9 9 —1 n ^00 dob. 6500 „ a 60 gld. = 10.000 gld. a 10 „ = 65.000 , v gotovini. (798—4) sodno cenjena na gld. 5^ kr.. proda se en bloc. Kupne ponudbe, kojim priložiti je 10 odstotkov cenitvene vrednosti kot vadi j um, doposlati so do 6. dne decembra t. I. podpisanemu opravitelju konkurzne mase, pri kojem se tudi lahko ogleda zaloga blaga. Odbor upnikov izjavil bode se i ud. tlo I O.