Posamezna številka 40 vinarjev. St. 41. Y 6ELJII, TOREK 29. APRILA I9S9 LETO I, Izhaja vsaktorek, detrtek in •oboio. - Cena i Za celo leto 36 K, za pol Ida 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mcsec 3 krone. Po«amozna 6*evilfca »tssne 30 vinarjev« Na pismene naročbe brez posiljatve denarja se ne Riorenio ozirati. Naročnilu naj posiljajo naročnino po postni nakaznici. Reklanuicije glede liata so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne spivjemajo Na dopisc brez podpisa se ne ozira* ^H iHf VB Has lffflU BB JBB ^h ^V ^B ^V Bl hh ^V_^B Urednl&tvo in upravnlttvo se naliaja v Zvezni Hskarni v Celju, Schillerjeva oesta ötev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- tnantla občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekslom 2 K od vrste, Mali oglasi (najvec 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZDAJA IN TBSf&A ZUEZ13A TI3&ARHA V CELJU. 0DG0V0REII UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. 30. aprii ten. Celje, 28. apr. 1919. Po 24S letih so prepeljali danes zemeljske ostanke prvih jugoslovan- skih mučenikov iz tujine v domovino 'n jih slovesno položili v domovinski grob. 30. t. m. Zagreb ter ves jugoslo- vanski svet proslavlja spomin njih, ki sta prva sanjala o svobodi in umrla za njo, katero smo doživeli šele mi. Ideja združitve Jugoslovanov v skupno oržavo z uničenjem dveh odličnih hr- vatskih plemiSkih rodbin Zrinjskih in Frankopanov ni bila uničena. Danes počivajo zemeljski ostanki Petra Zrinj- skega in Frauja Frankopana v domo- vini in prvikrat slavimo v svobodi nJun spomin. * * * Ko so Turki 1. 1663 priceli voisko proti takratnemu avstrijskemu cesarju Leopoldu I. in je cesarska vojska bila preslaba, da bi se uspešno upirala, sta se na Hrvatskem proti Turkom zlasti odhkovala brata Nikola in Peter Zrinj- Skl *er mn°so pripomogla. da je ce- S V0Jeka kOnČn° TUrke P° d0lßjh kh Pv"^h Qoth^u Popolnoma po- tolkla. Vkljub temu je cesar sklenil s vs mir' S katei'^ Jim ie prepustil :' , r,S° Si zad"Ji l*s osvojili. Mir * sk'en,l, „e da bi bii zaslišal ogrske •n hrvatske stanove. Ker je avstrijska viada tudi sicer prezirala pravice Hr- sl? Sn °grske in Pusti!a nemSko J datesko v teh deželah pleniti in po- . ' 'Jud|. ker je vse kazalo, da du- 0'Skl dvor noüe rešiii Hrvatov in jjt ,iz tl»rškega gospodstva, ampak J] .°avzeli še zadnjo betvico pravic, df llh Podvreči svoji oblastL je neza- °vo!jnost rasla vedno bolj. Hrvatski an Pete!- Zrinjski (1665 - 1670) in °8jski palatin Veseleny sta vsled tega Z\x>o miSliti na osvobo^° Hrvatske m Ogrske od dunajske nadvlade. Po aolg,h pogajanjil! se je sklenila zarota, ^atere se je udeležilo več ogrskih pie- Pete7 7° .dostoJailstvenil ^tnllc ve< gradov ^ in goriln ^r Srof Tatten- Valsasina. L 1670 ! I g UVar grof kopan zbrala vojsko krog SOOO mož. Zvezala sta se tudi s Francozi in Turki, da bi z njihovo pomočjo vrgla cesarja Leopolds. Peter Zrinjski je stremel za tem, da postane dedni kralj združene t r o e d i n e k r a 1 j e v i n e Hrvatske, h kateri bi se priklopile tudi slovenske dežele. Na Dunaju pa so po izdajicah zvedeli za zaroto. Cesar je poslal na Hrvatsko močno vojsko in presenetil zarotnike, katerih voiska je izven tega obstojala iz večinoma mladih, v orožju neizvežb&nih ljudi. Ker so jih tudi Francozi in Turki pustili na ce dilu, je cesarska vojska čete zarotnikov hitro razgnala. Cesar je odstavil kot bana Petra Zrinjskega, ki se je takoj udal in se 17. apr. 1670 podal s svakom Frankopana na Dunaj, kjer sta prosila cesarja milosti. Vrgli so ju pa v ječo kot veleizdajnika. Vkljub priprošnjam mnogih vladarjev in pa- peža samega za odlična hrabra Hrvata in vkljub temu, da jima je minister Lobkowitz pomiloščenje obljubil, so ju odpeljali v Dunajsko Novo mesto, kjer se je jeseni 1. 1670 vršila proti njima razprava 7— seveda Ie zaradi lepšega. zakaj od cesarja in njegovih ministrov sta bila že vnaprej obsojena na smrt. Dne 23. aprila 1671 re jima je prebrala obsodba: odsekati se ima vsakemu desna roka in glava, smrt. določena za ljudi, katerim se vzame z njo tudi cast. Zaplenili so vse njuno imetje in tako hoteli za vedno zatreti niun spomin. Frankopan je cesarja dne 28. aprila 1671 V posebnem pismu prosil, naj tnu pusti mlado življenje. Bil je star Sele 28 let. Tudi Zrinjski je prosil milosti. A cesar in ministri se niso dali ornehčati. Bila sta pač Jugo- slovana. Edino.kar je cesardovolil, jebilo, da ie 29. apr. 1671 odredil, da se jima ne odseka desna roka. Dne 30.aprila 1671 sta bila od krvnika v Dun. Nov. Mestu obglavljena in tarn pri cerkvici Sv. Mihaela pokopana. Na njihov grob so dali dva sramotilna napisa. Prvi se je glasil: »V tem grobu počivata grof Peter Zrinjski, ban hrvatski, in markiz Franjo Frankopan, posleduji svojega rodu, ki sta, ker je slepec slepca vodil, oba padla v to jamc«. Drugi pa: „Učite se smrtniki in iz našega se učite slučaja, ohraniti zvestobo kraljem in Bogu". Ker se je cerkev Sv. Mihaela že sčasoma začela rušiti, so 1.1802 vse mrtvece, ki so bili tarn pokopani, iz- kopali in jih prepeljali na pokopališče pri Ferdinandovih vratih. Kot nepobiten dokaz. da so se našli telesni ostanki Zrinjskega in Franpokana, je zlatovezen svilen robec s tremi črkami P. C. Z. (Petrus Comes Zrini) in še več drago- cenosti. L. 1871 so hrvatski rodoljubi slovesno obhajali 200-letnico njihove smrti. Od takrat naprej je vsako leto na smrtni dan prišla deputacija slovan- skih visokošolcev na njun grob. L. 1885 se je začela akcija za prevoz kosti obeh mučenikov v Zagreb. Mesca aprila istega leta pa se je naenkrat raznesla novica, da so kosti odstranjene po višjem ualogu, da bi jih nihče več ne našel. Vendar pa jih je grobar Pugl zakopal v poseben grob, katerega je pokazal mnogim hrvatskim rodoljubom. L. 1907 so bili ostanki zopet izkopani, položeni v rakev in zopet zakopani. Misel prenosa v domovino pa je za- spala in šele zdaj nanovo oživela. # * * :!: So zgodovinarji, ki obema narod- nim.i muüenikoma ne pripisujejo tako odličnega pomena. kakor ravno hrvat- ski narod. So, ki pravijo, da je njuno delo izviraio iz častihlepnosti in osebnega koristoiovja. So, ki pravijo, da sta se v zadnjih hipih življenja obnašala nedostojno svoje casts, svo- jega junaštva in svojega rodu. Mi ne bomo tega raziskovali. Vzore popolno- sti se najde malokje in jih bomo po- sebno v vrstah takratnega p'emstva težko iskali. Eno pa je gotovo: vodila je oba Ijubez.n do svojega naroda, hrepenenje po svobodi, po zedinje- nju Jugosiovanstva. In če bi to bilo njima trermtno v osebno korist? Za koliko pač bi bila njuna zaslugamanjša, če bi se bile izpolnile njih sanje? Zato s polno zavestjo z bratskim narodom, kateri osobito v obeh pokojnikih slavi svoje narodne junake — mučenike, kličemo danes mirne vesti tudi mi: Slava Petru Zrinjskemu in Franju Frankopanu! Spomini . .. L.S. sajen golobradec - SloTenec' ""^0" Bilo je lansko Veliko no«. Tam daleč v tuiini sva se sešla in skleniu prijateljstvo, ker sva čutila to naravn potrebo. Cel polk nas je bil. jaz edjnj Slovenec, drugi po večini Čehi. z vse- pii sem se razumel čisto bratovsko- a izmed vseh mi je bil priietni učiteli naJljubSi. I On je bil praporščak, moja ma- n^.?°st pa — poročnik. V vzajemnosti za^'t16^"? dulla se Pa^- msva zm^nila am e Cudovite prikazni rajne Avstrije, Blsva bila kot oče in sin. nočne'0 Je na ve^er lanske veliko- Sega pnolikel-ie: Celi ^astniški zbor na- paokusno51 ^ bil ^Dran v priprosto, hrurn in w?renil-'eni obednici- Zivahni ahko zelo I me ^e °p02arJal» da sem , esel* ker imamo s sovraž- nikom premirje. Vse je bilo veselo glasno; vse je pelo, kričalo, si napivalo ter napevalo. Dobro ubrana polkovna godba je ravno zaigrala živahno: „KdyŽ pujdu na posviceny ..." Tedaj vstane nioj prijatelj in poje, navdušen kakor je bil, iz vsega grla — s tovariši to domačo popevko. Porragal sem mu. V tem trenutku pride mimo njegov stotnijski poveljnik — star nadporočnik češki Nemec — prsi so mu komaj nosile po kiivem piidobljene svetinje ter cdlikovanja — in se zadene — bil Je nekoliko vinje.n — ob pevajočega praporščaka, mojega dobrega prijatelja. peveda moj prijatelj ni imel križcev '" "obenih hrabrostnih svetinj. Toda strah mi stisne srcel Kaj je to?! Že zgrabi mimoidoči nadpcročnik mojega pnjatelja za vrat ter ga potegne izza najine miZG v sredino dvorane in ga / t _1VSO sil° ~~ razžaljcne častniške casti v tla; zravcn je pa sikai kot strupena kača: „Prokleti praporgčak, crknit Prokleti Ceh, tisirota, ti pokveka strahopetna, ki še odlikovan nisi, ti se upaš meni pot zastavljatil?" In nograbi ga znova — in orjaški nadporočnik trešči neodlikovanega praporščaka ob Steno lesene dvorane, da so zvenela okna. Gledal sem in se čuclil. Strme sem škripa! z zobmi in občudoval sem nemo avstrijsko častni- ško kulturo. Kajti povem resnico — nobeden se ni zmenil za to hrabro delo — okinčanega ter našemljenega nadporočnika. Saj je bil „hraber" Nemec! Ampak neodlikovani praporSčak je moral na velikonočni pondeljek od- riniti, — nekam daleč. Nisern ga vi- del več. In bil sem osamljen, užaljen do smrti lansko leto na Velikonoč ... Kiel sem svojo in našo onemoglost in rotil sem velikonočno jagnje, naj mi pomaga. Krvavelo mi je srce radi te krivice . . . Kaj dela danes ona „pošast", ki ne pusti peti človeku, kot mu lastno srce veleva? POLiTICNE VESTI. Polom italijanske politike. lm- perijalistična italijanska politika je do- živela v Parizu hud poraz. To je danes, po Wilsonovi izjavi, ki zahteva rešitev jadranskega vpra^anja po narodnostnem načelu, izven dvoma. Taktika italijan- ske delegacije v Parizu je zadnji čas šla očividno za tem, da v jadranskem vprašanju ustvari položaj, iz katerega bi ne bilo drugega izhoda nego ali ltalija ali Jugoslavija. Uporno je odbi- jala vsak sporazum: odklonila je Wil- sonovo razsodbo, odbila je plebiscit ali ljudsko glasovanje, odbila je končno vsak posktis kompromisa. Trdovratno je zahtevala izpolnitev lodonske pogodbe in izvcn tega še Reko. Nadjala se je, da bo s svojo trmo prisilila entento h kapitulaciji. Računala je s tem, da bo ententa pri izberi med Italijo in Jugo- slavijo se odloäia za prvo. Račun je bi! zgrešen. Ko so končno italijanski delegati zagrozili, da zapuste konferenco, je Wilson to grožnjo hladnokrvno vzel na znanje. Ne Ie to, ampak odkrito je izjavil, da on smatra Reko za go- spodarsko izhodišče ne Italije, ampak Jugoslavije, Čehoslovaške in Ogrske; dalje ie izjavi!, da bi londonska po- godba imela podlagö, če bi še vnaprej obstajala bivša Avstrija, proti kateri je bila sklenjena; ker pa je ta izginila, je izgubila ta pogodba svojo podlago. In oni „ali — ali'1, ki so ga hoteli Italijani izzvati v svojo korist, se je zdaj zasukal v drugo smer: ali ltalija ali Amerika. Angleži so bili že itak dolgo časa napram Italiji indiferentni. Edino Francozi so doslej iskali v Italiji zaščitnico svojih zahtev napram NemČiji. Italijani so seveda to prisiljeno francoskozavezništvo izkoriščau v svoje svrhe. Pa tudi Frp.ncozi danes ne rabijo več zavezništva Italije v oni meri ko doslej, zakaj njihove zahteve so v glavnem priznane že tudi od Anglije in Amerike. ltalija je ostala osamljena. Zato zapušča mirovno konferenco. Drugo ji ne preostane, dokler ne opusti svoje dozdajne politike, ki je doživela v Pa- rizu polom. To, kar danes dela ltalija, je politika obupa — za katero tud; trezni ljudje v Italiji ne bodo hoteli prevzeti odgovornosti. Mogoče je sicer še, da je italijanska grožnja, da zapuste konferenco, Ie manever. Zakaj že po- ročila od 25. tm. pravijo, da je Orlando samo zato odpotoval v Pariz, da izve stališče italijanskega parlamenta glede jadranskega vprašanja. Slišijo se pa tudi Tinenja, da bi ltalija utegnila na- stopiti s sovražnostmi napram Jugosla- viji. Sklenila bi mirovno pogodbo z Nemčijo in Nemško Avstrijo in si pri- dobila v njih zaveznice napram nam. Ljudje, ki poznajo razmere v italijan- ski armadi, tudi 0 tem dvomijo. Zakaj dejstvo, da se je ob priliki generalnega štrajka v Milanu vsa milanska garni- zija pridružila socijalnim revolucijonar- jem, govori samo nasebi dovolj jasno. Vsekakor pa moramo brez predsodkov zreti bodočnosti v obraz! V Itahji so znoreli. Wilson ostane neupogljlv. Po znani Wilsonovi Ljavi glede Rcke in Dalmacije je v Italiji izbruhnil laški šovinizem v oblike, ki se skoro ne dajo popisati. V vseh več- Ur&r -t *N x? V A s: ^ :; A'. Stev. 41 j!h italijanskih mestih so bile burne i demonstracije proti ententi, zlasti proti Wilsonu. V MiJanu je pred zbranim Ijudstvom Ferrari imenoval v govoru Wilsona navadnega trgovca in ameri- škega sleparja, množica pa je vpila: „dol z Wilsonom !". Svoj govor pa je končal Ferrari z besedami: „Na plan, prostovo'.jci, ki hočejo proti Reki, proti Splitu in Zadru!" — Wilson pa je dal po svojem tajniku izjaviti, da ga po- stopanje italijanskih delegatov ni niti najmanj presenetilo. Wilson obžaluje italijansko zaslepljenost. Ne veruje v italijansko-jugos]ovanski konflikt, za- gotavlja pa, da Amerika ne bo posre- dovala, če spor vendarle izbruhne. Iz- javil je pa tudi, da je Italija tako glede prehrane, kakor glede finančnega ravno- težja odvisna od svojih zaveznikov. Blaznost italijanskih zahtev. Ita- lijanski min. predsednik Orlando je izdal proglas na narod, v katerem pravi med drugim, da hoče Italija, naj teče vzhodna meja ob Kranjskem Snežhiku na Notranjskem. Regent Aleksander se glasom poročil iz Beograda. udeleži slavnosti ob priliki prevoza zemeljskih ostankov Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu. Jugoslovanske čete proti Mad- žarskl? Ogrski korespondenčni urad poroča 26. tm., da so na južni fronti jugoslovanske čete 25. tm. zvečer na- padle v smeri proti Szekszardu in po- tisnile madžarske čete nazaj. — Če- hoslov. tiskovni urad pa poroča, da nameravajo jugoslov. čete prodirati čez Čakovec. Vpad v jugoslovansko ozemlje, da odrešijo pod jugoslovanskim jarmom zdihujoče nemške brate, pripravljajo nemški agitatorji pri Lučanah. Smešne laške laži. Neki Virginio Gajda je nedavno v italijanskem listu „Messagero" priobčil članek, da se je predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič izrekel proti ujedinjenju Dalmacije in Črne Gore z Jugoslavijo. — „Idea nazionale" in „Corriere d' Ita- lija" pa sta prinesla iz Trsta poročila, da sta „Hrvatska in Bosna v plamenu" ter da je pri nas popolna revolucija.— Ali si morete misliti še hujše lažnike ? IZ K0R0TANA. Anarhija v Celovcu. Minoli torek ponoči so nemški vojaki pred hotelom, v katerem je nastanjeno od nemško- avstrijske vlade oficijelno priznano za- stopstvo države SHS, priredili 2 uri trajajočo hrupno demonstracijo in opu- stošili vse pritlične hotelske prostore. V četrtek pa so vdrli v uradne pro- store navedenega zastopstva, jih oro- pali in ves pisarniški materijal zmetali na cesto med druhal, ki je vsak kos sprejela z radostnim vriščem in vse, kar ji je prišlo pod roke, razbila in uničila. Obenem so oropali in opusto- 5ili tudi pisarno slovenskega odvetnika dr. Müllerja. Da je podivjano nemško vojaštvo zraslo vojačkemu svetu čez glavo, kaže dejstvo, da je moral voja- ški svet dva vojaka, ki ju je dal are- tirati, na zahtevo združenega moštva takoj zopet izpustiti. Vsled razdejanja nastala škoda se še ni dala ceniti. " PTUJSKE NOVICE. Slovenskaljudskašola v Ptuju se ta teden otvori. Vodja šole je Ivan Klemenčič iz Ptujske gore.- Za otroke pristnih Nemcev ostane Sola pri okr. glavarstvu, dokler bo zadostno število otrok (40). Vodja te sole je Jos. Gorup s Polenšaka. Francaski kurz se otvori v Ptuju. Sestanek v svrho dogovora je 0. tm. ob 5. uri popoldne v pritličju gimnazije. Predavanje o ltaliji in Italijanih (dr. Gosak) je preloženo na 3. maja ob 8. uri zvečer. MARIBORSKE NOVICE V proslavo 1. maja priredi Ju- goslovanska demokratska stranka v Mariboru ob 10. uri dop. v Narodnem domu velik Ijudski shod. Popoldne pa je tarn Ijudski koncert. Predstava »Graničarjev« se je zaradi nedeljskih slavnosti ob prevozu Zrinjskega in Frankopana preložila na 4. maja. CELJSKE NOVICE. Sprejem vlaka z zemeljskimi ostanki Zrinjskega in Frankopana dne 28. t. m. se je razvil v veličastno manifestacijo slovenskega Celja. Fronta ob železnici okrašena s slovenskimi trobojnicami, kolodvor sam v zelenju in zastavah, tisočglava množica naroda, ki je spontano prihitel od vseh strani, vse to brez velikih priprav, brez po- sebne agitacije. Pijeteta do velikih po- kojnikov je privabila tisoče naroda. Streli iz topov so pozdravili prihod vlaka, narodna društva, na čelu Celjski Sokoi, so se poklonili slavljencema s svojimi zastavami, in narod je navdu- šeno pozdravljal brate Hrvate, ki so se pripeljali kot spremljevalci pozemskih ostankov svojih narodnih mučenikov na krasno okrašenem vlaku. Glavar Andrejka je v imenu naroda proslavil v vznešenih besedah spomin pokojnikov in njun pomen v zgodovini Jugoslo- vanstva; zahvalil se je njemu in slo- venskemu narodu zastopnik Hrvatov. Pomnoženi zbor Celjskega pevskega društva je zapel mogočno Zrinjsko- Frankopanko, in streli iz topov so zopet pozdravili odhajajoči vlak. Ves čas so po vseh cerkvah zvonili zvonovi. Vlak se je odpeljal med navdušenimi klici »živijo« vsega zbranega naroda proti Zagrebu, kjer se vrše te dni velika slavja. Zvoki himne »Lepa naša domo- vina« so zaključili krasno manifestacijo. General Malster v Celju. Včeraj se je z vlakom, ki je peljal kosti Zriniskega in Frankopana v Zagreb, pripeljal tudi general Maister iz Mari- bora in ostal tu do večera. Že na kolo- dvoru ga je pozdravljala množica na- roda in potem ves* čas po ulicah do glavarstva, kjer so mn pevci zapeli v pozdrav „Od Urala do Triglava" in „Hej Slovani". Z okna glavarstva se je Maister zahvalil zbrani množici s pozivom, da vztrajajmo celjski Slo- venci v navdušeni Ijubezni do domo- vine. Popoldne je general Maister in- špiciral tukajSnjo posadko, Uinrl je v Celju v noči od 26. na 27. tm. krojaški mojster g. Jos. Hočevar po dolgi mučni bolezni v 67. letu starosti. Bil je zaveden narodnjak. Blag mil spomin! Uspüh cvetličnega dneva v Gelju v korist akademskemu domu v Zagrebu je po naših dozdajnih informacijah zelo lep, zakaj na'bralo se je krog 8000 K. Kot subskripcijska poslovalnica v Celju za državno posojilo posluje tudi podružnica Češke Union-banke v Celju. Trgovski sestanki vsaki četrtck se vršijo v mesecih maj in juni v hotelu Balkan, ter se želi polnoštevilne udeležbe. Kolektivna obrtnlška zadruga za Celje in kolico je pri nedeljskem občnem zboru preSla v slovenske roke. Izvoljeni so v odbor: Dobravc, Grilec, Kapus, Perc. Ropas, Strelec, Strupi in Altziebler. Sklenilo se se tudi, da za- druga pristopi k zvezi spodnještajer- skih obrtnih zadrug. Iz Gaberja. Glede dogodka v cin- karni, kjer so nekateri nahujskani de- lavci napadli svetnika Humrnla, se nam javlja, da orožništvo drugi dan ni pri- šlo z namenoni tja, da koga aretira, ampak da zadevo preišče. Vsled tega tudi ni bilo povoda izjaviti orožniku, da ne bo nikdar nikogar aretiral. Izpit za stavbinskega mojstra je napravil v Ljubljani pri gradbenem ravnateljstvu dne 26. tm. g. Konrad Go- logranc iz Gaberja pri Celju ter pre- vzame obrt svojega očeta v Gaberjih št. 51. Obrt, ki je začasa vojne poči- vala, se zopet otvori. Mladega Slovenca toplo priporočamo! »Slovensko trg. društvo v Celju« naznanja svoj občni zbor dne 4. maja t. I. ob 10 uri dopoldne v mali dvorani „Nar. doma". Isti dan ob 9. uri dop. se vrši ustanovni občni zbor „Zveze trgovskih zadrug", ter se vse zadruge pozivajo, da vpošljejo takoj tozadevne pristopne prijave, ali pa da jih delegati prineso s seboj. Z ozirom na važnost „Zveze" se pričakuje, da bodo gotovo vse spodnještajerske zadruge na občnem zboru zastopane — posebno, ker je železniška zveza na vse strani jako ugodna. Izredni občni zbor „Društva sl odvetniških in notarskih uradnikov v Celju" se je vršil v sredo 23. tm. ob dobri udeležbi. Storili so se po dolgi, zelo temeljiti debati soglasni sklepi glede ureditve piač in doklad, ki se bodo z okro2nicami naznanili vsem cdvetnikom in notarjem. lzvolil se je tudi nov odbor. Izgubljene in najdene stvari: srebrni obesek. Shranjen pri mestnem magistrate Dijaški predstavl Desetega brata ste dali Dijaški kuhinji v Celju čistega dobička 1722 l< 65 v. Klub naprednih slovenskih aka- demikov v Celju je poklonil učiteljski knjižnici celjske drž. gimnazije znatno število prav lepih knjig, za kar se mu učiteljski zbor iskreno zahvaljuje. Za invalide, ki vsled svoje pohab- ljenosti ali druge bolezni ne inorejo priti osebno k nadpregledu, veljajo slekeči predpisi: Nesposobnost za poto- vanje podi potrjena po možnosti s spričevalom aktivnega vojaSkegazdrav- nika. Kjer to ni rnogoče, zadostuje tudi uradno zdriwnisko spričevalo. Za slučaj, da bi ne bilo mogoče dobiti ni enega ni drugega, zadostuje katero- koli drugo zdravniško spričevalo, ki pa mora bin potrjeno od občinskega uradči, kateri mora tudi potrditi, da ni bilo mogoče dobiti vojaškega zdravni- škega spričevala. Dopolnilna povelj- stva morajo ugotoviti zdravstveno stanje invalidov, vrhtega še potem orožniške postaje. Upoštevati je natančni opis zdravstvenega stanja in navedbe znižanja poklicne zmožrjosti. Navadna zdravniška potrdila, da je vpoklicani invalid nespos'oben za potovanje, ne zadostujejo v nobenem slučaju. Sklep je izstaviti na isti način, kakor da bi bil invalid nadpregledan. Preskrboval- nine je nakazati navadno le za gotovo dobo (za eno ali 2 leti). Preskrboval- nine invalidov' sme določiti izključno le nadpregledna kornisija. Izvzeti so umobolni in epileptični (božjastni) vojaki, katerim odloči preskrbovalnino vojaška intendanca za Slovenijo. Do- datno k temu se pozivljajo vsi oni invalids, ki so vsled gmotnih razmer in zdravstvenega stanja v posebno bednem položaju, naj se prijavijo pri mestnem magistratu, da se jim po potrebi prisodi prednost pri rešitvi nadpregleda. Mestni urad cefjski. DNEVNE NOVICE. ~~ Za glavnega poverjenika za agrarno reformo v Sloveiiiji je ime- noval minister za agrarno reibrmo dr. Fr. Lukana, bivSega okr. glavarja v Celju. # fJemŠke reklamne table za Roga- ško Slatino še vedno stojijo ob progi južne železnice in nas spominjajo na žalostni čas, ko se je prevzeten tujec ' šopiril v našem kopališču. Takoj proč ž njimil Proti 200 %-nemu zvišanju tari- fov na južni železnici se je vzbudil v vseh krogih prebivalstva odločen odpor. Posledica zvišanja se pa kaže tudi na železnicah samih, zakaj osebni promet se je vidno zmanjšal. Gotovo je, da bo tudi naše Narodno pred- stavništvo spregovorilo o tem še odločno besedo. ' Oserfiurni delavnik na Franco- skeni. Francoski senat je sprejel zakon o uvedbi osemurnega delavnika na Francoskem neizpre:nenjen. Dnevni Čas od 1—24 ur se uvede s 1. majem na železnicah naše kralje- vine. Peter Zrinjski je glasom zgodo- vinskih podatkov potomec srbskega kneza Lazarja in despota Gjurgja Brankoviča. Razpisane so tobačne trafike v radgonskem preglednem okraju fi- nančne straže: Radgona št. 2, 5 in 216, Radenci št. 33 in 25, Ljutomer "A. 128 in 93. Prošnje do 4. junija. Uradni list deželne vlade za Sl:- venijo, St. 81, prinaša naredbo o kon- troli proste trgovine v kraljestvu SHS, naredbo giede obligatornega cepijenja koz ter razna imenovanja in razglase. Na zagrebškem vseučilišču je z ukazom regenta Aleksandra ustanov- Ijena profesorska stolica za slovenski jezik in slovensko književnost. Na vsej progl od Špilja do Celja je giasom poročil, ki smo jih prejeli, naš narod dostojno sprejel vlak z zemelj- skimi ostanki Zrinjskega in Frankopana. Osobito veličastna sta bila sprejema v Špilju in Mariboru. Zanimiv podlistek začnemo priob- čevati v prihodnji številki: spomine dr. V. Brezovnika, zdravnika celjske bol- nice, iz Albanije. Opozarjamo že danes vse naše cenj. čitatelje. Sokolski zlet in narodnö slavje v Čakovcu se vrši 4. maja v velikem obsegu. Mnogobrojno pridejo bratje Slovenci in Srbi, pričakujejo pa tudi brate Čehe. Pridejo Sokoli na konjih, sokolska fanfara, vojaška godba iz Zagreba, ter slovenska in hrvatska pevska društva. Bo to prva narodna slovesnost v osvobojenem Medjimurju, prva slavnost Ju?,oslovanskega Sokola v Čakovcu. Sokoli'in drugi gostje do- be posebne vl::ke. Medjimurski narod pride v ogromnem številuj Skrb za Itailjo. Odlični ententni časnikar je te dni priznal, da je enten- tnemu časopisju zabranjeno pisati o italijanskih nasiljih v okupiranih krajih. Güspodje ententni državniki torej no- čejo, da bi njih narodi izvedeli, kaj se godi pod italijansko upravo. Tako so si Lahi zasigurali javno mnenje enten- te. V Parizu je na stotine italijanskih časnikarjev, ki vsakogar prepričujejo, da ni bilo iz okupiranih krajev niti 20 oseb deportiranih v Italijo. Bolj drzno pač ne morejo lagati! Ljudsiko glasovanje v Zadru se je izvršilo na veliko žalost Italijanov. Od 14.000 prebivalcev ie glasoval» 6500 odraslih ljudi za Jugoslavijo, to- rej nad polovico odraslega prebivalstva in to vkljub temu, da Italijani svojim uslužbencem niti niso dovolili podpisati. Akratermalno zdravilišče Krapin- sks Toplice (Hrvatsko), last jugoslov. delniškc duižbe v Zagrebu. P. n. gostom in posestnikom se s tem vljudno javlja, da se bo v IetoSnji sezoni pod novo upravo v vsakem oziru tako v termal- nih in blatnih kopelih kakor tudi v restavracijah popolnomazadostilo vsaki želji in zahtevi. Kopeli se otvarjajo 1. maja. Vsi kopališki prostori so pre- novljeni in tako urejeni, da bo našel vsak bolnik najboliši komfoit. Nova kopališka uprava uvede počenši s 1. majem t. I. zopet predvojni promet z avto-omnibusi s postajan^i Zabok in Rogatec in angažira stalno kopališko ^: 41 ¦J\ \f V Ä t> il K '¦>: -v 1 ; ; ; ¦ - godbo. — P. n. gosije iz inozemstva se sprejemajo kakor doslej, samo mo- rajo svoj prihod pravočasno javiti in se preskrbeti s predpisanimt potnimi listi in zdravniškimi spričevali. Natančne informacije daje in prospekte razpošilja brezplačno kopališka uprava. !Z JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Shodi JDS v mariborskem o- krožju so se brez izjeme dobro ob- nesli. Razen že poprej navedenih so se vršili v naslednih krajih: Sv. Bol- fenk pri Središču, Ljutomer, Ivanjkov- ci, Bučečovci. V Bučečovcih se je ustanovila nova kraj. org. JDS. Tudi na zaupnem sestanku pri Sv. Križu. Na vseh shodih je govoril domačin g, prof. Voglar. Shod JDS v Slov. Bistrici v ne- deljo 27. tm. se je izvrši! ob veliki ude- ležbi. Govorili so Iv. Kejžar, dr. V. Ku- kovec in dr. Reisman o vseh tekočih Političnih in gospodarskih vprašanjih. Sprejela se je resolucija za enotno za- konodajo ter za takojšnjo uvedbo samo- uprave po okrožjih. Na shodu JDS v Studencih pri Mariboru v soboto 26. tm. sta govo- r'te dr. Kukovec in Fr. Voglar v vseh tekočih vprašanjih. Obisk je bil lep. Sklenila se je rezolucija, v kateri se zahteva takojšnja uvedba samouprave v okrožjih. Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor na vseh sestankih in shodih JDS, kjer Rovori prof. Voglar. je naglašal tudi Llkaj potrebo organizadje vsakega po- sameznika v tej ali dmgi politični st.ank,. Tisti Casi| ko so moral! jemati nasi Ijndje ozire na Nemce in se niso «Pah vtikati v politiko, so sedaj mi- nun Mi si vrejujemo lastno državo in vssk posameznik je dolžan sodelovati Pri tej urcditvi. Druge poti za to pa, Kakor da se organizirajo Ijudje po strankali, ni. Jasno in odlcčn« pa je naglašai, da se mora pri konsolidiranju trank opuščati vsak rnedsebojni na- ^ ' kakor so je to dogajalo pred >oino. Popolno svobodo mora uživati lyd'\ pri tem, ali se odloči za našo *l! drugo slranko. Čudno se nam «di, * tolmačijo „Slovenčevi" dopisniki at(e lojalne izjave kot napoved vojne. z takih dopisov se vidi jasno velika nervoznost, ki se je polotila voditeljev - LS danes, ko se je priklopiia večina Parlamenta naši JDS. — DOPSSI. shodÄ!; .Na vellkcm iiarod»em odločnei«» ana mti°žica naj- mirovna konferencl v 7 "* b° niej „apram Italiu or ^"^ "^ L* bo reS.1 v dog edn * "° "*"* ~ Mozirje. Pr- ni n*rod Sam" Mannheim - osebtT ?e 2ad"«« žid vse easti vreden n'ož _!T !f ^ in razlagal svoj boIjSevKu *" dru2bi se je nazadnje v ^J " zabll take dale, da leUn^To v sluCaju, če b« nastopHi v naši dr2av° boljšcviki, takoj sestavil svoj »sovjet« ki bo začel delovati po že znanem' vzorcu. In to v našem narodneni Mo- zirjii! Tako dobro se godi temu 2idu Pri nas, na naši zemlji živi, z blagom nage zornlje trguje, nihče mu noče kaj 2al«ga, zdaj pa slišiš kaj takega! Res, aba Potrpežljivost je veiika! Pa vse d° n^e meje! v ostanj. Bralno in pevsko društvo Sokolsk n<< J'° 13< tm> ponovil° vprid »NagaS,e5a doma v Šoštanju lepo igro uspela p*' Igra Je' kakor Prvič> dobro imenom ° konCani-iS" se je na odiu feesedah l^T^ poslovil v iskrLnih *• ^urnik od g. nadučiijelja Ko- ropca, ki je-imenovan okrajnim šolskim nadzornikom. G. Koropec ima največ zaslug, da je kot predsednik vseh na- rodnih društev v težkem, vztrajnem delu dolge vrste let dvignil male po- četke dramatične umetnosti v Šoštanju na nivo, na katerem je možno uspešno kulturno delo zanaprej. V skromni hva- ležnosti so mu podarili igralci in igralke, katere je takorek^oč vzgojil, šopek s slovenskimi trakovi, s tisto lepo tro- bojnico, na katero je odhajajoči vedno in povsod v najtežjih naših dneh su- ženjstva zvesto prisegal.' Oddelek pev- cev in pevk je pod vodstvom gospoda Baršiča zapel v slovo dovršeno lepo dve Ipavčevi pesmi. G. Koropec se je vidno ginjen zahvalil za prisrčne izraze slovesa in bodril k nadaljnemu narod- nemu delu. S tem utisom Ti sežemo v roke, dragi prijatelj, in želinio vso srečo v novem kraju Tvojega dela. Slov. Bistrica. V nedeljo se je vršil tu shod vseh županov slov. bi- striškega okraja ob sondeležbi velike množice Ijndstva zaradi vojnega poso- jila, katero je naprtil okr. komisar dr. Kramer okr. zastopu. Sklenilo se je, da se stori prejšnji okr. odbor osebno od- govoren za to posojilo in se zahteva od njega plačilo. V Ivanjkovcih se je pri poštnem uradu otvorila telefonska govorilnica. TrbovJje. Dne 25. tm. je umrl po dolgi bolezni učitelj in posestnik Gustav Vodušek ml., star 34 let. Zadnja porocila Zmeda v Parlzu. — Kuje se kom- promis med Ameriko in Italijo. — Uoyd George posreduje. LDU Bern, 17. apr. Clemenceau in Lloyd Georgn si prizadevata, da bi omogočila sporazum. Wilson je objavil svojo spomenico o Adriji na lastno odgovornošt. LDU Bern, 17. apr. V četrtek je bilo v hotelu, kjer je nastanjena itali- janska delegacija, zelo živahno. Zjutraj sta Lloyd George in Clemenceau ob- iskala Orlanda. Bila sta pri njem eno uro. Po/.neje je Orlando sprejel časni- karje, katerim je izjavil, da sta prišla imenovana k njemu na prigovarjanje Wilsona in ga prosila, naj počaka še nekaj ur, ker je upati, da se bo našel način sporazuma in zadovoljive rešitve. LDU Bern, 27. aprila. Listi poro- ročajo: Francoski merodajni činitelji so dobro vedeli, da namerava Wilson iz- dati spomenico o jadranskem problemu. Lloyd George in Clemenceau sta sku- šala preprečiti objavo. Anglija in Fran- cija bota storili, kar jima veleva pod- pis v londonski pogodbi. Zadrego je povzročila Italija z zahtevo po Reki, ki po londonskem paktu ne pripade njej. LDU Pariz, 27. aprila (ČTU.) Lloyd George je prevzel ulogo posredovalca med Ameriko in Italijo. Predlaga kom- promis, naj bi bila Reka gospodarsko mednarodna, politično pa naj pripade Jugoslaviji. Italijanski sodjaiisti odobravajo, Wilsonovo stališče. LDU. Pariz, 28. aprila. Pod naslo- vom „Wilson napoveduje šah Sonnino- veniu imperijalizmu" piše italijanski socijalistični list „Popolare", da je Wil- sonova spomenica velepomemben do- Sodek, kat^rega sozveseljem pozdravili vs' narodi Že nekaj mescevsem zboruje P^riška konferenca v vzdušnem ozračju. W/ * l wiison je s svojim opominom za na- cela, ki naj jDodo ecjino nierodajna, dosegel, da je pretirani laški imperija- lizem moral stopiti v ozadje. Wilsonova izjava je dokument, ki ostane ena naj- lepših spomenic izvanredne duhovitosti in odločnosti. Italijanske demonstracije ob odhodu Orlanda iz Pariza. Amerikancl jih obsojajo. LDU Bern, 27. apr. Jugoslov. tisk. urad v Parizu poroča: Ko je Orlando odhajal na kolodvor, so pariški Italijani priredili po ulicah manifestacije za Ita- lijo. Skupine Amerikancev, ki so bili prisotni, niso pnkrivale ogorčenja in so ostro obsojale poskus ltalije, pri- tisniti na zaveznike. Udušenje vsakega glasu v prilog Jugoslovanom. LDU Bern, 37. apr. (Jugoslov. tisk. urad v Parizu); Važno sredstvo za pro- pagando italijanske vlade tvori udušenje vsakega glasu v prilog Jugoslovanom. Cenzura je zaplenila vse brošure in članke mnogih publicistov, ki so nasto- pali v prilog Jugoslovanom proti itali- janskemu imperijalizmu. Lahi obdrže Reko, tudi Če bi bila priznana Jugoslaviji. LDU. Pariz, 27. aprila. Član itali- janske delegacije v Parizu je izjavil, da ni težko prisoditi Reko Hrvatom, toda drugo vprašanje je, če jo bodo Mrvati dejanjsko zasedli. Italijani bodo Reko v vsakem slučaju držali z vo- jaško silo. Wilson sprejel sLvenske delegate. LDU. Bern, 27. aprila. Jug. tisk. urad v Parizu poroča: V petek ob 11. uri je sprejel Wilson slovenske dele- gate dr. Schwegela, dr. Gregorina in dr. Vošnjaka. V razgovoru, ki je trajal pol ure, so delegati razložili Wilsonu položaj Slovencev. Wilson je z zaniman- jem poslušal izvajanja. Zasačena tlhoiapska družba pri Ptuju. LDU. Ptuj, 28. aprila. Tukajšnje okrajno glavarstvo je prišlo na sled ponarejanju izvoznic za živila v Nem- ško Avstrijo. Opozorila je obmejne kontrolne organe. Tednisoujeli družbo krivcev. Imela je ponarejeno štampiljo, ki jo je orožništvo zaseglo pri Karlu Zupiču na Bregu. TRGOViNA OBRT. IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Iz živlnorejskega odseka za Slov. Štajer. Ta odsek so si izvolili spod- nještajerski živinoreici kot samostojen odsek slovenske kmetijske družbe. Namen tega odseka je pospeševanje živinoreje na Slov. Štajerskem v vsem obsegu razven konjereje; osobito naj ta odsek vpliva na to, da se ohrani enotnost v živinoreji za časa prehodnje dobe. Živinorejski odsek je sestavljen tako, da ima v vsakem glavarstvu najmanj po enega dobrega in vplivnega živinorejca kot zastopnika. Odbor se je pri zadnji odborovi seji konstituiral sledeče: predsednik: inž. JosipZidanšek, strok. učitelj, Št. Jurij ob Juž. žel., tajnik: Dr.FrancZavrnik,živinozdravnik, Ptuj, blagajnik: Dr. Anton Božič, pos. in odvetnik, Celje. Na deželno vlado se je stavil predlog, da se pri letošnjem licenciranju pregledajo vsi bikeci nad pol letom starosti glede na to, ali obe- tajo biti sposobni za plemenjake. Vod- stvo pregledovanja naj se radi enot- nosti poveri živinorejskernu odseku. Klanje za pleme sposobnih telet naj se prepove. Pri izvedbi agrarne reforme naj se čuvajo živinorejske koristi; pla- nine in pašniki, ki so služili dosedaj živinorejskim namenom, naj ostanejo nerazdeljeni; država naj jih izboljša in daje pašniškim, oziroma med tem časom nastalim živinorejskim zadrugam po ugodnih pogojih na razpolago; dokler ni takih zadrug, naj se dajo do končne rešitve taki kompleksi živino- rejeem v zakup. Nešteto je drugih vprašanj, ki so z živinorejo v ozkem stiku, n. pr. vprašanje gnojišč in gnoj- ničnih jam, melioracija travnikov itd., ki zahtevajo povoljne rešitve cd strani razumnega in mislečega živir.oreica. Sedež živinorejskega odseka je začasno v Št. Jurju ob Južni železnici. Dopisi naj se naslavljajo na naslov: inž. Josip Zidanšek, Št. Jurij ob Juž. žel. Plačevanje zarovalnin inozem- skim zavarovalnim družbam. Deželna vlada v Ljubljani je pozvala vse ino- zemske zavarovalnice, ki so opravljale dozdaj zavarovalne posle na ozemlju Slovenije, naj najkasneje do 25. tm. v Uradnem listu priobčijo izjave, kje je zavarovalnine na njihov račun plačati. Zavarovanci naj torej zasledujejo dotične izjave v Uradnem listu. Ako bi katera zavarovalnica, s katero imajo stranke zavarovalno pogodbo, ne priobčila izjave pravočasno, naj stranka najkasneje do 5. maja tl. na nekolkovani vlogi pred- sedništva deželne vlade javi točno po- datke zavarovalne pogodbe in sicer: firmo in naslov zavarovalnice, svoje ime in naslov, zavarovalno panogo (požar, življenje, vlom), številko zava- rovalne police, zavarovalni znesek, zne- sek in dan dospelosti zavarovalne pre- mije, kdaj, na kateri naslov in kako (poštna nakaznica, položnica post. hr. urada na Dunaju h kontu §t. . . . ), je bila v zadnjem času plačana zava- rovalnina ali obrok, predno je bil pre- kinjen nakaznični promet. Podpisujte prvo državno posojilo! Ali ste že plačali naročnino za »Novo Dobo«? Če ne, ste si saml krivi, da je ne dobivate več! Listnica uredništva. Ljubno: Veseli nas, da je moŽ postal takšen narodnjak, kakor ga slikate, in upamo, da bo tudi ostal. Takrat, ko je hotel celjskim Nemcem spraviti v roke lepe kose Vase doline, to pač ni bil. Čas je že bil, da se je spametoval. Pa zdravi! — K- D., Ma- ribor: Vam vse verjamemo, da je res- nica, pa dokler ne podpišete na dopisu svojega polnega imena — ki seveda ostane tajno — ne moremo objaviti. Žalosti polnimsrcemnaznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod Josip Hočevar krojaftkl mojsler dne 26. t. m. ob '/«U- uri zvečer po dolgi muke point bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 67. lctu svoje starosti mirno v Oospodu zaspal. Pognb predragega rajnkega se je vrSil v pondeljek, dne 28. aprila iz hiše žalosti, Vitna ulica št. 17, na okoliško pokopaliSče. MaSa zadrišnica se je brala v ttrek 29. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi. Dragega rajnkega priporoCamo v blag sponiin. Celje, dne 27. aprila 1919. Jostplna Waida Anfonija Hcčcvar soproga Lojziha PoloLnLk Fran Walda, davčni uprav. Milica Hotevar hčere AloiZ «Poločnlk, rev. dr2. žel. 7. eta Vnukl In netaklnfe. lanko Hočevar nadpoiočnik Mirko Hočevar sedmoSolec, sinova Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 41 Karol Vanič» Celie 9Rotovška ulica st. f 5 Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. 212 Gosniinfl" «ErtfllllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A, Robek. 244 104—34 ÖEVLJARSKA BELAVNICA RuiZontic Bolniška (Špitalska) ulica štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—30 Vsahovpstno mineralno vodo razpečava tvrdka Ivan Rovnihar 167 104-37 Celje trgovina s špecerijskim blagoms barwami in de- želnimi pridelki. iRESTAVRACIJA N ARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-34 Lastna mesarija. Restavrater FrailC PflölillC, Stavbena in galant, hleparsho abrt A. Josta nam. ft* Oolžan Celje, Gt*aska c. 8 (nasprati „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoČa dela. Postrežba točna in solidna. Luksus-avto do 18 HP dobro ohranjen, ter pneumatika se kupi, Ponudbe na Ljubljana 1 poštni predal 26. 558 3-3 priporoča špccerijsbo blagofsr vsahovrstne barge za oblehe, s liflte- Fimisilahhovsalido baroa usahoorstno blago sam. 242 104-34 Vo5cH inmed kupujem po najvisji ceni. Zamenja se tudi za sveče. Kihard Kraupncr medičar in svečar CoUd V»tj% 589 3-2 Giauni t*»g 83 na dvoräsöu* Opekar setakoj sprejme v trajno delo, pa samo tak, ki zna opeko dobro žgati. Sprejme so tudi zvest in zanesljiv hlapec h konjem, plača 100 K mesečno, pri Ivanu Bogina, 3—2 Makole pri Poljčanah. 586 fPrpuci mete H atroke, drogisti, kramarji itd- sijajno zaslužijo ^B s prodajo Mastina pri kmetovalcih. — Za H pojasnila troba pisatl dopisnico na naslov. H lekarnar Trnköczy, Ljubljana (Kranjsko) na JH 91edeeI način: ,,Po31jito mi tiskovine, cenc, BB navodila za porabo Mastina brezplačno'1- 591 10--2 Najstarejša in edina slov. 324 pekarna v Celju 26-25 Franc E.Yosnakl u lastni hiiii Grašha cesta št. Vi se prtporoča cenj. občinstvu. Ppodaja SB tudi hehs in siadhorcHi. Štev. 3401. 583 2-2 Razpis. Pri državnem kopališču v Dobrni se oddasta po javnem razpisu za kopališko dobo 1. 1919 proti navedenim letnim najemnim zneskom: 1. Kopališka restavracija s stanovanjem ter vsem restavracijskim in kuhinjskim inventarjem za K 1200, 2. kopališka kavarna s stanovanjem in delnim inventarjem za K 700. Za olektrično razsvetljavo obratnih in stanovanjskih prostorov je posebej plačati pavšalne zneske in sicer za restavracijo 1< 800 ter za kavarno K 260 za sezijo. Navedena najenminska zneska je smatrati za najmanjša ponudka, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Ponudbe, katere naj se vlože do dne 30. aprila 1919 pri poverjeništvu za javna dela, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze : 1. 0 strokovni usposobljenosti, 2. 0 narodnosti in 3. 0 zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo kopališča v Dobrni oziroma so tarn razvidna, ter se pripominja, da se najemne pogodbe pri ugodnih pri- merih na jesen lahko za več let podaljšajo. V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1919. Poverjeniitv® za javna dela» muzikaliie W"I iWHi vLlJVUIlllVUVIIi vDIJG^ Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebsöin na debelo in drobno. PRICfl & KRfimflR, Celje Na debelo in drobno! 375 52-7 ZALOGA galanterijskega, norimberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdeSkov. Električne naprave za raesta, trge, občine, mline in žage ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje „Zavod za teknicne in elektrotehnißne naprave V0JN0VIÖ &Cie.? Ljubljana, Dunajska cesta 22. Vse elektrotelmične potrebščine 8_6 v zalogi. ProraČimi na zahtevo. Koruzni otrobi Na debelo indrobnol se dobe v vsaki množini pri 598 2—2 Zadružni Zwezi vCeliu. Vreče morajo stranke poslati ali seboj prinesti. Iščem srednje velikosti Sckai za v nčijeni v Celju do 15. maju. Ponudbe naj sc bla- govolijo poslati v Gaberje 130, Celje. Tarn se tudi poizve za 200 hi prav finega bizelj- skega vina, belega in rudečega iz leta 1918. 606 H 1 Slaščičarna Petriček, Celje iščc dva pridna. močna fanta iz dobre hiše za učenje. — Vstop takoj. 610 6-1 Iščem dobfcga učitejju elovenščine z natančnim slovničnim znanjem in poiui- dim kot nagrado istočasen pouk v češčini. Inž. Hummel, Gaberje št. 2. 611 3-1 Izgubil ae je v torftk 22. aprila na kolo- dvoru v Zidanem mostu žepni zapisnik v katerem je bil o*hrtni list, potrdila in nekaj denarja. Najditelj se prosi, da vrne najdeno proti nagradi. Lipičnik Aiaks, Čret, St. 32, p. Store. 60S 1 Učenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom Karl Schwentner, Vransko. 605 3-1 Prodata se 2 siyalna stroja Singer za 5i- viljo. Hove za čevljarja. Šolska ulica 13. 1 Išče S3 pisalni stroj. Ponudbe na upravo lista. 607 3-1 Naprsdaj imam fino kislo zelje, tudi pla- tičevo kg po 60 v. — V najem oddam uto. kateraje postavljenaza prodajo v?akovrstne- ga blaga. Antonija Gorenjak, GraSka ulica št. 43, Celje. 5-3 Železne zložljive vrtne stole se proda v večji množini v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 31 (gostilna). 590 3 -2 Karbid ima v zalogi po ugodnih cenah Drago Herzog, Celje. 550 5—5 Äer ves snrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušer.o najboljša in povsod hvaijena sredstva. kakor: Za poljske inišl 5 K, za podgane in mlši 5 K, za ščurke 5 K, iinktura za stenice 2 K, posebno tnočna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti nirče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za us! pri živini 2 K, praifek za uši vobleki in perilu 2 K,tinkrv.ra za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti nirčcsu na sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) 3 I<. Pošilja po povzetju Zövofl ?;a OKspofi M. Junker, 85 —30 Zagreb 37, Pelrfcnjska ulftca 3. Sedlar^ska in tape» tar ska del & vi^ica I §\\§ Samostanska v%IJ%| uSica štev 16. staVbno podjeije in \x0\u LaUa JW. 22 pH CcQb iTEiiraui BALKAIM priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. 177 Kosilo za abonit^ane« 104—23