131 Glasnik SED 62|1 2022 * Mag. N at aša Nemeček , k onser v at or sk o-r es t a vr at or sk a sv e t o v alk a, N ar odni muzej Slo v eni je / N ational Museum of Slo v enia; nat asa.nemecek@nms.si. Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Nemeček* Osnovna naloga konservatorja-restavratorja je fizično ohranjanje kulturne dediščine za sedanjo in prihodnje generacije. Konservator-restavrator pripomore k razu- mevanju materialnih dimenzij predmeta, upoštevaje nje- gov estetski in zgodovinski pomen. Konservator-resta- vrator sprejema odgovornost za izvajanje diagnostičnih preiskav, ohranjanje in konserviranje-restavriranje. Konservator-restavrator: Definicija poklica, trienalno srečanje ICOM-CC, Köbenhavn, 1984 Prelomen dogodek za afirmacijo konservatorsko-restavra- torskega poklica na muzejskem področju je bila konferen- ca ICOM-CC v Köbenhavnu leta 1984. Z dokumentom Konservator-restavrator: definicija poklica je bil namreč poklic konservatorja-restavratorja dokončno izenačen z drugimi strokami, ki delujejo na področju ohranjanja kul- turne dediščine. Definicija namreč vsebuje tudi etična na- čela, saj pri konservatorsko-restavratorski obravnavi pred- metov poudarja znanstveno metodologijo: raziskovanje vira, analiza, interpretacija in sinteza. Prav tako zagovarja neločljivo povezanost ročnih spretnosti in teoretskega zna- nja, da bi lahko predvideli vse posledice posegov na pred- metu, in interdisciplinarno povezovanje s humanističnimi, naravoslovnimi in tehničnimi strokami. Cilj je torej široko izobražen posameznik, ki zna izvajati kompleksne konser- vatorsko-restavratorske naloge in jih dokumentira tako, da pripomore ne samo k ohranjanju dediščine, ampak tudi k novim spoznanjem o predmetu (Nemeček 2011: 47). Na konferenci v Köbenhavnu so torej prvič jasno definirali poklic konservatorja-restavratorja, 15. trienalna konferen- ca ICOM-CC v New Delhiju septembra 2008 pa je pome- nila še korak naprej (Spletni vir 1). Sprejeta je bila namreč uporaba enotne terminologije na področju konserviranja- restavriranja muzejskega gradiva (Nemeček in Šubic Pri- slan 2018: 211). Določeni znani izrazi, uporabljeni v stroki, imajo namreč v različnih državah, govornih območjih in obdobjih različen pomen, to pa otežuje razumevanje. Sprejeto je bilo, da v množici izrazov, ki opisujejo delo konservatorja-restavra- torja, štirje izrazi natančno definirajo postopke dela. Izrazi so pojasnjeni z opisi ukrepov in dejavnosti, njihovimi cilji, vplivom na material in posledicami, ki jih s posameznim izrazom razumemo (Šubic Prislan 2010: 144). Termino- logija je nastajala dve leti, ob širokem sodelovanju stro- kovnjakov. Na spletni strani ICOM-CC je objavljena v angleškem, francoskem in španskem jeziku (Spletni vir 2). V Sloveniji je v nasprotju s »severnjaškim « poimenovanjem konservator oz. konserviranje od leta 1996 v uporabi izraz konservator-restavrator oz. kon- serviranje-restavriranje. Poklic konservatorja je namreč v Sloveniji povezan s strokovnjaki drugih izobrazbenih profilov, npr. umetnostnih zgodovinarjev in arheologov, ki delujejo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Tudi Evropsko združenje konservatorsko-restavratorskih orga- nizacij E.C.C.O., katerega član je Društvo restavratorjev Slovenije, uporablja izraz konservator-restavrator. Termin konserviranje-restavriranje je sicer kot definicijo našega poklica že leta 1984 na konferenci v Köbenhavnu sprejel tudi ICOM-CC kot »zgodovinski kompromis med Sever- Izvleček: Od sprejetja t erminoloških izhodišč k onference IC OM-CC v Ne w Delhi ju (2008) t a pr i nas še v edno niso splo - šno spr eje t a. V skladu s spr eje tim i izhodišči niso bili niti obr azci Minis tr s tva za k ultur o. Dopolnitv e s tr ok o vne sk upine so odraz spr e me mb n a po dr o čju k o n se r vir an ja- r e s t a vr ir an ja mu z e jsk e g a g radiva. Sk upina je namr eč ugot o vila, da je dosedanja delit e v na k onser viranje in r es t a vr iranje nepr imer na, pr edlag ala pa je tudi vključit e v no vih podr oči j, k o t s t a pr e v entivno k onser vir anje in nar a v oslo vne pr eisk a v e. Ključne besede: t er minologi ja, k onser viranje-r es t a vr iranje, pr e v entivno k onser vir anje, nar a v oslo vne pr eisk a v e Abstract: The IC OM-CC Conf er ence in Ne w Delhi (2008) adop t ed a r esolution on conser v ation t er minology , whic h is s till not widely accept ed in Slo v enia. The f orms of t he Minis tr y of Cul tur e ar e al s o no t i n l i ne wi t h t he ac c ep t ed t er m i nol og y . Com - plementing additions b y t he par ticipating g r oup of Slo v enian e xper ts r ef lect c hang es in t he f ield of conser v ation and r es t or a - tion of museum objects. The e xper t g r oup t hus f ound t hat t he cur r ent division be tw een conser vation and r es t oration was inap - pr opr iat e. Pr oposed was also t he inclusion of ne w ar eas, suc h as pr e v entiv e conser v ation and scientif ic r esear c h. Keywords: t er minology , conser v ation-r es t oration, pr e v entiv e conser v ation, scientif ic r esear c h DOPOLNJEN A TERMIN OL OGIJ A K O T ODZIV N A SPREMEMBE PRI DEL U K ONSER V A T ORJEV -RES T A VRA T ORJEV ZA MUZEJSKE PREDMETE S tr ok o vni članek | 1 .0 4 Datum pr ejema: 3. 1 2. 202 1 Glasnik SED 62|1 2022 13 2 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t N at aša Nemeček no in Južno Evropo«. Sčasoma se je pokazalo, da je izraz precej neroden, neprijazen do uporabnikov in neprimeren za komunikacijo s širšo javnostjo, zato je od konference v New Delhiju v angleščini znova v uporabi krovni izraz conservation, drugače pa je v francoščini, kjer je še vedno v uporabi termin conservation-restauration (Spletni vir 3). Definicije pojmov Konserviranje-restavriranje (Conservation / Conservation- -restauration / Conservación) Konserviranje-restavriranje zaobjema vse ukrepe in de- javnosti, katerih cilj je varovanje materialne kulturne de- diščine ob zagotavljanju njene dostopnosti današnjim in prihodnjim rodovom. Konserviranje-restavriranje obsega preventivno konserviranje, kurativno konserviranje in re- stavriranje. Vsi ukrepi in dejavnosti morajo upoštevati po- men in fizične lastnosti predmeta kulturne dediščine. Preventivno konserviranje (Preventive conservation / Conservation préventive / Conservación preventiva) Preventivno konserviranje zaobjema vse ukrepe in dejav- nosti za preprečevanje in čim večje zmanjšanje propada- nja in izgube. Ti se izvajajo v okolju, kjer je predmet ali pogosteje skupina predmetov, ne glede na starost in stanje predmetov. Ti ukrepi in dejavnosti so posredni – ne po- segajo v snov in strukturo predmetov in ne spreminjajo njihovega videza. Primeri preventivnega konserviranja so ustrezni ukrepi in dejavnosti pri inventarizaciji, hranjenju, delu s predmeti, embaliranju in prevozu; zagotavljanje varnosti; obvlado- vanje okolja (svetloba, vlaga, onesnaženost in nadzor nad škodljivci); načrtovanje postopkov v izrednih razmerah; izobraževanje osebja; ozaveščanje javnosti; upoštevanje predpisov ... Kurativno konserviranje (Remedial conservation / Conser- vation curative / Conservación curativa) Kurativno konserviranje obsega vse dejavnosti, ki se izva- jajo na predmetu ali skupini predmetov z namenom usta- vitve trenutnih škodljivih procesov ali utrditve strukture predmetov. Dejavnosti kurativnega konserviranja izvaja- mo samo takrat, kadar so predmeti že v tako slabem stanju ali že tako hitro propadajo, da jih lahko izgubimo v razme- roma kratkem času. Te dejavnosti včasih spremenijo videz predmetov. Primeri kurativnega konserviranja so dezinsekcija tekstila, razsoljevanje keramike, razkisljevanje papirja, izsuševanje mokrega arheološkega gradiva, stabilizacija korodirane kovine, utrjevanje stenskih slik, odstranjevanje plevela z mozaikov ... Restavriranje (Restoration / Restauration / Restauración) Restavriranje zaobjema vse dejavnosti, ki se neposredno iz- vajajo na posameznem stabilnem predmetu z namenom, da bi bolj uživali v njem, ga bolje razumeli in laže uporabljali. Dejavnosti se izvajajo le, kadar je predmet zaradi preteklih predelav ali propadanja izgubil del svoje vrednosti ali funk- cije. Temeljijo na spoštovanju originalnega materiala. Te dejavnosti največkrat spremenijo videz predmeta. Primeri restavriranja so retuširanje slike, sestavljanje raz- bite skulpture, vračanje košare v prvotno obliko, dopolnje- vanje manjkajočih delov na stekleni posodi ... Ukrepe in dejavnosti konserviranja-restavriranja včasih lahko uporabimo za več namenov. Nekaj primerov: od- stranitev laka je lahko tako restavriranje kot kurativno konserviranje. Nanašanje zaščitnih premazov je lahko ta- ko restavriranje kot preventivno konserviranje. Ponoven zakop mozaikov je lahko tako preventivno kot kurativno konserviranje. Slik a 1: K onser v at or sk o-r es t a vr at or ski posegi na čeladi iz 1 9. s t ole tja (f o t o: Blaž Gutman. 1 0. 6. 202 1). Slik a 2: Pr imer pr e v entivneg a k onser vir anja – r azpr aše v anje pr edme t o v na s t alni r azs t a vi k o vina, N ar odni muzej Slo v eni je – Me t elk o v a (f o t o: ar hiv NMS, 2 7 . 2. 20 1 2). Glasnik SED 62|1 2022 133 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Nemeček Kako je s konservatorsko-restavratorsko terminologijo v Sloveniji? Izraz konservator-restavrator oz. konserviranje-restavri- ranje je uradno v uporabi od leta 1996 (Spletni vir 4). Pred tem je zlasti na področju konserviranja-restavriranja mu- zejskih predmetov vladala zmeda, saj ni bilo jasne razlike med preparatorji, konservatorji, tehniki in restavratorji. Po trinajstih letih od sprejetja terminoloških izhodišč kon- ference ICOM v New Delhiju (2008) ta pri nas niso splo- šno sprejeta. Prav tako v skladu s sprejetimi izhodišči niso bili obrazci Ministrstva za kulturo. Zato smo se na pobudo sekretarke Ministrstva za kulturo Vide Koporc Sedej ter Službe za premično dediščino in muzeje julija leta 2019 sestale predstavnice konservatorsko-restavratorske stroke iz nacionalnih in pokrajinskih muzejev: mag. Jana Šubic Prislan, Goriški muzej, predsednica Sekcije za konser- vatorsko-restavratorsko dejavnost pri Skupnosti muzejev Slovenije (SMS); mag. Nataša Nemeček, Narodni mu- zej Slovenije, članica Sekcije in podpredsednica Društva restavratorjev Slovenije (DRS); Irena Porekar Kacafura, Pokrajinski muzej Maribor, članica Sekcije in članica IO Društva restavratorjev Slovenije (DRS); mag. Irena Po- točnik, Muzej krščanstva na Slovenskem; ter mag. Ana Motnikar, Slovenski etnografski muzej, članica Sekcije. Po usklajevanju smo predstavnice konservatorsko-resta- vratorske stroke iz Sekcije za konservatorsko-restavrator- sko dejavnost pri SMS in Društva restavratorjev Sloveni. je pripravile predlog za dopolnitev dosedanjih obrazcev Ministrstva za kulturo z naslovom Pobuda za spremembo obrazcev v letnem Predlogu programa dela (Konservira- nje in restavriranje) in Letno poročilo, Poslovno poročilo – državni muzeji, 2. Posebni del – poročilo o izvedbi, I. sklop 'Naloga'. Dopolnitve odražajo številne spremembe na področju konserviranja-restavriranja muzejskega gra- diva in bodo pripomogle k preglednejšemu spremljanju konservatorskega-restavratorskega dela na muzejskem gradivu. Ugotovile smo, da je dosedanja delitev na kon- serviranje in restavriranje neprimerna, predlagamo pa tudi vključitev novih področij, kot sta preventivno konservira- nje in naravoslovne preiskave. Pri dopolnjevanju obrazcev »Predlog programa dela« in »Letno poročilo« smo med drugim upoštevale mednarodne dokumente, kot so termi- nologija ICOM-CC (sprejeta v New Delhiju leta 2008) in priporočila Evropskega združenja konservatorjev-restavra- torjev E.C.C.O., ki so jih lani oblikovali za Svet Evrope. Pojasnilo in utemeljitev Konserviranje-restavriranje Dosedanja delitev na dve ločeni področji, konserviranje in restavriranje, je neprimerna, kajti mednarodno sprejeta terminologija – terminologiji ICOM-CC in E.C.C.O. – ju prepoznava kot posamezni stopnji obdelave istega pred- meta, med katerima je za potrebe štetja predmetov zelo težko razlikovati (Spletni vir 2; Spletni vir 5; Spletni vir 6). Zato predlagamo, da Ministrstvo za kulturo (MK) v obrazce za število obdelanih predmetov vključi skupni ter- min konserviranje-restavriranje. Preventivno konserviranje V zadnjem desetletju preventivno konserviranje postaja vse pomembnejše, zato je v muzejih vedno več nalog po- vezanih s tem področjem – zlasti pri uravnavanju klimat- skih razmer in seveda pri drugih nalogah, ki so naštete pri opisu tega področja. Ker do zdaj teh nalog nismo ustrezno številčno vrednotili, Sekcija za konservatorstvo-resta- Slik a 3: Pr imer pr e v entivneg a k onser vir anja – mer jenje klime v depojih in r azs t a vnih pr os t or ih danes po t ek a elektr onsk o, na f o t og r af i ji s t a sis t ema za mer jenje T elehum in Contr olant (f o t o: ar hiv OKR NMS). Slik a 4: N ar a v oslo vne pr eisk a v e z r entg ensk o f luor escenčno spektr ome tr i jo XRF (f o t o: Blaž Gutman, 1 0. 6. 202 1). Glasnik SED 62|1 2022 13 4 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t N at aša Nemeček Konserviranje in restavriranje (zbirni obrazec – za vsa področja) Navodilo: Konserviranje-restavriranje je skrb za fizično ohranjanje zbirk in zagotavljanje čim daljše življenjske dobe predmetov z različnimi ukre- pi/posegi. S temi ukrepi/posegi ustavljamo škodljive procese in utrjujemo strukturo predmetov (kurativa), prav tako pa želimo predmetu vrniti čim bolj prvotno obliko in videz ob upoštevanju originala in etičnega kodeksa stroke. Pomembna sestavina vsakega konserviranja- -restavriranja je tudi natančna dokumentacija pred ukrepi/posegi, med njimi in po njih. Preventivno konserviranje so vsi ukrepi in dejavnosti za preprečevanje in čim večje zmanjšanje propadanja in izgube. Izvajajo se v okolju, kjer je predmet ali pogosteje skupina predmetov, ne glede na starost in stanje predmetov. Ti ukrepi in dejavnosti so posredni – ne posegajo v snov in strukturo predmetov in ne spreminjajo njihovega videza. Primeri preventivnega konserviranja, za katere predlaga- mo, da se jih numerično spremlja, so: zaplinjanje z inertnimi plini, izdelava obešal in druge specifične embalaže za predmete, izdelava paspartujev, priprava predmetov za transport (izdelava ustrezne transportne embalaže), priprava predmetov za razstavo, pregled stanja predmetov v depojih in razstavah (izdelava ali zamenjava embalaže ali podpornega sistema), uravnavanje klime (T, RH, osvetlitev – zapisi stanja, izdelava poročil), izdelava replik, tehnična podpora pri pripravi razstav itd. Nekatera izmed naštetih del lahko opravljajo tudi drugi muzejski strokovni delavci (npr. kustosi), vendar po navodilih konservatorjev-restavratorjev tako, da svoje podatke posre- dujejo konservatorju-restavratorju, s katerim sodelujejo. V muzejih, kjer konservatorjev-restavratorjev nimajo, pa podatek o številu preventivno konserviranih predmetov strokovni delavci v obrazec vpišejo sami. Naravoslovne preiskave so pomembna sestavina konserviranja-restavriranja, saj so v veliko pomoč pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov/ posegov na muzejskem gradivu, npr. rentgenska radiografija (RTG), rentgenska fluorescenčna spektrometrija (XRF-EDS), mikroskopi- ranje, ramanska spektroskopija ipd. Število konserviranih-restavriranih muzejskih predmetov: za lastno zbirko za druge naročnike SKUPAJ v drugih delavnicah vratorstvo pri SMS predlaga, da to področje vključimo v obrazce MK (Spletni vir 7). Preventivno konserviranje so vsi ukrepi in dejavnosti za preprečevanje in čim večje zmanjšanje propadanja in izgu- be. Ti ukrepi in dejavnosti so posredni – ne posegajo v snov in strukturo predmetov in ne spreminjajo njihovega videza. Primeri preventivnega konserviranja, za katere predlagamo, da se jih numerično spremlja, so: zaplinjanje z inertnimi plini, izdelava obešal in druge specifične embalaže za pred - mete, izdelava paspartujev, priprava predmetov za transport (izdelava ustrezne transportne embalaže), priprava pred- metov za razstavo, pregled stanja predmetov v depojih in razstavah (izdelava ali zamenjava embalaže ali podpornega sistema), uravnavanje klime (temperatura in relativna vla- žnost, osvetlitev – zapisi stanja, izdelava poročil), tehnična podpora pri pripravi razstav, izdelava replik ipd. Nekatera izmed naštetih del lahko opravljajo tudi drugi mu- zejski strokovni delavci (npr. kustosi), vendar po navodilih konservatorjev-restavratorjev tako, da svoje podatke posre- dujejo konservatorju-restavratorju, s katerim sodelujejo. V muzejih, kjer konservatorjev-restavratorjev nimajo, pa po- datek o številu preventivno konserviranih predmetov stro- kovni delavci v obrazec vpišejo sami. Zato predlagamo, da se v obrazcu za predmete, ki so deležni takšne obravnave, vodi ločena rubrika »Preventivno konserviranje«. Naravoslovne preiskave Nepogrešljiv del konservatorsko-restavratorskega procesa so tudi naravoslovne preiskave, saj nam omogočajo bolj premišljeno načrtovanje posegov na muzejskem gradi- vu. Z njimi ugotavljamo, iz kakšnih zlitin so sestavljeni predmeti (rentgenska fluorescenčna spektrometrija), kako ohranjeni so arheološki predmeti (rentgenska radiografi- ja), kakšne vrste tekstila so uporabili pri izdelavi tekstilij (mikroskopiranje), kateri materiali so bili uporabljeni pri izdelavi slik (spektroskopija FTIR, ramanska spektrosko- pija) ipd. Zato je naš predlog nova rubrika »Naravoslovne preiskave«. Predlog dopolnjenega obrazca za »Letno poročilo« o konservatorsko-restavratorskih posegih Na podlagi teh izhodišč je skupina predlagateljic pripra- vila predlog obrazca »Letno poročilo« za Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki po mnenju predlagateljic bolj ustreza aktualnemu stanju na področju konserviranja- -restavriranja muzejskega gradiva. Glasnik SED 62|1 2022 135 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Nemeček Število preventivno konserviranih muzejskih predmetov: za lastno zbirko za druge naročnike SKUPAJ v drugih delavnicah Naravoslovne preiskave (število) za lastno zbirko za druge naročnike SKUPAJ v drugih delavnicah Zbirka / gradivo Načrtovano število konserviranih- -restavriranih predmetov Realizirano število konservi- ranih-re- stavriranih predmetov Načrtovano število preventivno konservira- nih predme- tov (navedite ukrep oz. dejavnost) Realizira- no število preventiv- no kon- serviranih predmetov (navedite ukrep oz. dejavnost) Načrtovano število naravoslovnih preiskav (število / vrsta, npr. RTG, XRF-EDS …) Realizirano število naravoslovnih preiskav (število / vrsta, npr. RTG, XRF- -EDS …) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj Konservirani-restavrirani predmeti za druge na- ročnike (navedite naročnika) Skupaj Konservirani-restavrirani predmeti v drugih de- lavnicah (navedite zunanjega izvajalca) Skupaj Kratka obrazložitev podatkov iz preglednice: KONSERVIRANJE-RESTA VRIRANJE: PREVENTIVNO KONSERVIRANJE NARA VOSLOVNE PREISKA VE Obr azec za »Le tno por očilo« o k onser v at or sk o-r es t a vr at or skih posegih. Glasnik SED 62|1 2022 136 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t N at aša Nemeček Sklep Naša pobuda je bila le delno sprejeta. Obrazci za nacional- ne muzeje za leto 2020 po novem vsebujejo tudi preven- tivno konserviranje, ne pa tudi naravoslovnih preiskav. 1 Za pokrajinske muzeje pa obrazci ostajajo enaki, torej ne vse- bujejo niti preventivnega konserviranja niti naravoslovnih preiskav. Literatura in viri NEMEČEK, Nataša in Jana Šubic Prislan: Terminologija na po- dročju konserviranja-restavriranja materialne kulturne dedišči- ne. V: Nataša Nemeček (ur.), V dobrih rokah. 60 let Oddelka za konserviranje in restavriranje Narodnega muzeja Slovenije: In Good Hands. 60 Years of the Department of Conservation and Restoration of the National Museum of Slovenia. Ljubljana: Na- rodni muzej Slovenije, 2018, 211–213. NEMEČEK, Nataša: Etika na področju konserviranja-restavri- ranja muzejskega gradiva. V: Ajda Mladenovič (ur.), Konserva- tor-restavrator : povzetki mednarodnega strokovnega srečanja 2021: Summaries of the International Meeting of Conservators- Restorers 2021. Ljubljana: Društvo restavratorjev Slovenije, 2021, 47–54. Spletni vir 1: Definition of the-profession (1984); https://www. icom-cc.org/en/definition-of-the-profession-1984, 17. 12. 2021. 1 Obrazec MK Program dela 2022 za državne muzeje že vsebuje vse naše predloge. V obrazce pokrajinskih muzejev pa naših predlogov še vedno niso vključili. Spletni vir 2: Terminologija ICOM-CC; https://www.icom-cc. org/en/terminology-for-conservation, 17. 12. 2021. Spletni vir 3: ICOM-CC Resolution on terminology commen- tary; https://www.icom-cc.org/en/downloads/icom-cc-resoluti- on-on-terminology-commentary, 17. 12. 2021. Spletni vir 4: Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine; Uradni list RS, št. 31-2023/1996, 14. 6. 1996; https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/1996-01-2023?sop=1996-01-2023, 20. 7. 2021. Spletni vir 5: Slovenska različica Resolucije ICOM CC; http:// www.icom-slovenia.si/baza-znanja/publikacije, 22. 7. 2021. Spletni vir 6: CORR, Susan: Terminologija Evropskega zdru- ženja konservatorjev-restavratorjev E.C.C.O.; https://rm.coe. int/strategy-21-conservation-restoration-of-cultural-heritage- -in-less-than/16807bfbba, 22. 7. 2021. Spletni vir 7: DOBRUSSKIN, Sebastian: Definicija Evropske- ga združenja konservatorjev-restavratorjev E.C.C.O.; https:// rm.coe.int/strategy-21-preventive-conservation-of-cultural-he- ritage-in-less-than-/16807bfbb9, 25. 7. 2021. ŠUBIC PRISLAN, Jana: 15. trienalna konferenca ICOM-CC v New Delhiju (22.–26. september 2008): Nova resolucija o termi- nologiji na področju konserviranja materialne kulturne dedišči- ne. Argo 53/1, 2010, 144–147.