216, ifevllRu. V UuMjanl» v tor« n. septembra nzi. liu. leto Izhaja Tsak dan popoldne, lavzezaal nedelje la praznika. •nserafti: Prostor 1 m/m X 54 m'm za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčij ski in uradni oglasi 1 ml m K 2—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke SO K. Ženltne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži inamka za odgovor. UpravnišUo „8 lov. Naroda*1 ln „Narodna tiskarna'1 Snailova ollca it 5, pritlično. — Telefon št. 304. »iiovenck! Narod*4 valj* t L*nbl|aal In po peetl: V Jngoftia?lil3 celoletno naprej plačan . K 300*— polletno......., 150*— 3 mesečno.......73*— I ........25* celoletno polletno 3 mesečno 1 480-— 120-— 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplaeatL* Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznfcT. Na samo pismena naročila brez poslat-/e denarja se ne moremo ozirati. ■ i . aEBE5B5E5M53sagsBgB_ws_—aa česa ggaBM^aaaaaamaaaai ■ ai OrtdsJit/d „ilov. Naroda** Knaflove nlioa e\ S, I. aadstrople Telefon ftov. 04. Dopis* sprsjeaoa la podpisane tn sr.duatao fr&nk07sne« Rokopisov aa no vrača, "fjajaj Današnja številka velja 2 kroni. Pottnira platana v gotovi«*!. •man- Dr« Rada Kušej: PmraE dufiouniSfuu. Človečnost in pravica zahtevata, da se zapiše tudi o tem predme* tu odkrita in jasna beseda. Naše duhovništvo dandanes po veliki večini živi v bedi in pomanjkanju, »osebno kaplani, pa tudi župniki na slabih župnijah. In teh je na Kranj* akem, Štajerskem in Koroškem naj* manj 80 odstotkov. Zadnja regulacija kongrue se ie Izvršila spomladi 1918. toroj še pred preobratom. Kongrua znaša po temi zakonu za samostojne župnike 2000 do 2S00 K, za pomožne duhov« nike 1200 do 1600 K letno, provi* aorji dobivajo 140 do 190 K mesec* no in poleg tega letno doklado 300 kron. Plača korarjev v stolnih in nadškofijskih kapitljih znaša 3600 do 5200 K letno in se poviša vsakih pet let za 400 K. Penzija za umirovljene župnike je odmerjena na 1000 do 2400 K, za pomožne duhovnike n* 600 do 1000 K na leto. Na kongrui se od prevrata sem nI nič spremenilo, pač pa se je po* ložaj za mnoge župnike poslabšal zaradi tega, ker v državnih papirjih naložene cerkvene dotacije ne do* našajo nikakih obresti j, čeprav tvos rij o bistveni del njihove določene kongrue. V istini tedaj niti onih prejemkov ne dobivajo, ki jim gredo po zakonu« Vse, kar se je za naše duhovni* Stvo do sedaj storilo, je dovolitev malenkostnih draginjskih doklad leta 1919. mesečno 450 do 500 za kaplane in za župnike, ki dobivajo dopolnilo za kongruo iz verskega zaklada. Kar jim odpade na obre* stih dotacijske glavnice, jim ne povrne nihče. Mnogo župnikov je^ za? vezanih, da vzdržujejo za te obre* sti kaplane, a navzlic temu ne dobe za to niti beliča. Nihče se ne briga za to, da župniki, ki nimajo dovolj velike nadarbinske ekonomije, tega naravnost ne zmorejo, še manj za to, da je za kaplane mučno in po* nižu j oče, jesti po milosti Iz tuje sklede Recimo, da dobi kaplan poleg draginj ske doklado 500 K še za maše in druga cerkvena opravila 450 K mesečno in da plača župniku za hrano samo 300 K, potem mu ostane za vse druge potrebščine me* sečno 650 K. Nemogoče je, da kri* je s tem izdatke za obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo, in vendar je študiral 12 let in ima pravico do obstanka vsaj ravno tako, kakor kdo, ki je študiral samo 4 leta in Dr. It. Lah Ustur. »Ko ima more, ima Boga, ko nema mora nema Bogax; tako nam je pravil stari Meto Marazovič v zaporih ljubljansko policije leta. 1914. Ta Marazovič je bil etar Dalmati-nec- zdi ?e nii, da fs imel že dvainse-demdeset let, bil je še samec in je imel hotel v Kotoru. Bil ja iz onih ljudi, ki «0 začeli pri vinarju in so si z lastno pridnostjo ustvarili premoženje. Ko se je začela svet. vojna, so Marazoviča prijeli in zaprli. Pa je imel Marazovič dobre znance v lrradih, policijski komisar mu jo bil pobratim in glavar je bil njegov prijatelj. Naenkrat pa ni hotel nihče več poznati Marazo-viča; pred tednom so Se pili skupaj pri njem — sedaj pa ne smejo niti govoriti ž njim. Marazovič je zahteval, da g«, peljejj pred glavarja, glavar pa jo samo mignil z roko: »Idi, Mato, idi, nije moguće.« In sedaj si mislite položaj ubog-e-ga Marazoviča! Komu naj pusti hotel in vsa gospodarstvo-, v hiai so dami tuji ljudje in vojaštvo prihaja. Vse, kar ima, si je moral prislužiti z dalom svojih rok. In poleg tega jo prišla še nova nesreča: Marazovič je pred časom naročil v Gradcu automobil, da bo *njna vozil na Cetinje: nov lep automobil za ?ao tisoč kron; Automobil ifi ravuoka* ima danes najmanj 3000 K mesečne plače. Pri tem pa dobivajo župniki in kaplani :.a poučevanje vero-nauka v ljudskih šolah še danes kakor pred 3 Leti samo 70 K za te* densko uro na leto, kar znaci po* vprečno 2 K za vsako uro. Ta položaj je ncvzdržljiv in krivičen. Politika in strank arstvo tukaj ne smeta priti niti najmanje v poštev in očividne krivice tudi ne bi mogla nikdar izbrisati. Ne gre za vprašanje, ali je vera po* trebna ali ne, ali je stvar države ali zasebna zadeva državljanov; zadostuje, da je cerkev, in sicer tu* di katoliška cerkev od vidovdan« ske ustave priznana kot javno* pravna korporacija, ki ima nalogo, da skrbi po svojih zakonih za duševni dobrobit katoliškega dela ju* goslovenskcga naroda. Dokler ne moremo zatajiti dej* srva, da daje vera neštetim tiso* čem v teh težkih časih, ki pomeni* jo za marsikoga pekel na svetu, no* tranje tolažbe in utehe, ne smemo omalovaževati naloge in poklica na* šega duhovništva. Mnogokrat se slišijo o njem pritožbe, da so sovražniki našega edinstva, da so habsburgovci in sovražniki Srbov itd. To rovarjenje obsojamo. Toda objektivno: Koliko služabnikov pa se bo našlo na svetu, ki bi blagro* vali svojega gospodarja, čeprav ta pripušča, da lakote umirajo? Člo= vek, ki ga tare vsakdanja skrb, ki ne ve, kako bo jutri živel, ki leze dan na dan globlje v dolgove, iz* gubi zdravo razsodnost, izgubi ideale m postane za pozitivno, ustvarjajoče delo nesposoben. Pač pa se njegova nezadovoljnost pre* nese na vse, ki čutijo z njim, in za* vzema tako vedno širše kroge. Ako bi oni, ki imajo za duhov* ništvo vedno samo pikre obsodbe, psihološko premotrili njegov položaj, bi morda našli proti tem poja* vom duševne bolezni uspešnega zdravila. Nezadovoljnosti je nako* pičene pri nas v vseh slojih naroda dovolj. Včasih je duhovnik neza* dovoljne in žalostne tolažil, jih po* učil in prišli so zopet boljši dnevi. Ali se čudite, da danes tega ne zmore? Kako naj druge tolaži in spodbuja, če se sam kruto bori za eksistenco? In ne pozabimo, da je naše du* hovništvo branilo naše narodne meje stoletja in stoletja, da so nje* ga zastopniki po veliki večini od- dospol, ko je izbruhnila vojna; izkrcali eo ga na suho in ga je bilo treba Se sestaviti. Vojaška oblast pa je automobil meni nič tebi nič konfiscirala. Kaj bo zdaj a automobilom? Kdo ga bo plačal? Take skrbi je imel Marazovič, ko je bil zaprt v Kotoru in niti toliko ga nisro spustili domov, da bi bil pospravil svoj denar in uredil najnujnejše stvari. Hotel, automobil, zaloge, denar, vse je bilo v rokah tujih ljudi, on pa ja dalal in trpel vse življenje. Nekega jutra pa so prišli vojaki In so zvezali vse, ki so bili v zaporih, po dva in dva in so jih spravili na ladjo. Marazoviča bo uklonili skupa.] a nekim študentom. Tako so Jiti odpeljali polno ladjo; sami niso vedeli, kam jih peljejo. Včasih Je vklenjene obšla grozna misel, da jih boda potopili kje v morju. Ako so pomisli, da so bile takrat po morju že položene mine in da se je nekaj dni prej razl&tel >baron Gautschc na laatni mini, — potem si lahko mislimo, kakšna je bila ta vožnja našega ubogega Mate Marazoviča. Pri tem pa. si mislimo &a hotel, automobil, zaklade! Kajti Mato je hranil v svojih kleteh za posebne prilike stare buteljke z najboljšim vi-nom — ln vse to bo adaj postalo plen domačega vojaštva . , . Mato Marazoviča so poznali po vsej Dalmaciji, težaki v pristaniščih in tr-«ovqjU ki a&> stali nred prodajalnami ločni narodni možje, katerim se gotovo po krivici podtika protidr* žavno mišljenje. Če kdo reče, da le Avstrija bolje zanje skrbela nego naša sedanja vlada, kdo mu more dokazati, da to ni res? In vendar zaradi tega še ne mora biti habs* buTgovec! Celo bankrotna Avstrija jo za duhovništvo poskrbela teme* ljito regulacijo kongrue, ki se gib* Ije med 8000 do 10.000 mesečno za župnike. Pri nas pa se navzlic ope* tovanim prošnjam ni storilo prav nič, in no bomo smeli biti presene* ceni, ako bo naša koroška duhovščina, ki živi v izredno težkih raz* merah med dobro plačanim dclav* stvom, primorana, da zaprosi svojega nemškega škofa v Celovcu za pomoč, v Temelj države ne tvorijo samo zakoni, ampak tudi socijalna in etična pravičnost. In ta zahteva, da se ne sme noben stan prepustiti kratkomalo poginu. Naši duhovšči* ni je treba pomoči ravno tako, ka* kor se je priznala svečeništvu v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in pravoslavnim duhovnikom. Pro* vedba dosedanje kongrue na enake zneske v dinarjih, kakor je nameravana, je popolnoma nezadostna. Poleg kongruo bo treba priznati ie dnevnice po 10 do 12 dinarjev, ka< kor se izplačujejo že v drugih delih države. Saj je val draginje prepla* vil že tudi naše kraje, tako da lah* ko tekmujejo v cenah z vzhodnimi. Na ta način bi se ne popravila samo očita socijalna krivica, ampak bi se odsrranil tudi eden glavnih razlogov močno napete ljudske ne* volje. Izjavljam, da sem te vrsffoe oa* pfsal zaradi tega, ker me je uredništvo »Slov. Naroda* naprosilo, naj pojasnim objektivno položaj du* hovništva, Želim, da bi pripomogle prizadetim do olajšanja njih gmot* nega stanja, javnosti pa do pravic* nejšega presojevanja navedenih pojavov, ki se včasih po nepotreb* nem pišejo na rovaš celemu etanu. Pismo tz Prage. Dne 15. t. rr±. je minilo ravno leto dni od nastopa sedanje vlade, ki jo v kratkem nadomesti parle* mentarna *ii vsaj napol parlamentarna, Sedanja vlada ne odhaja za* to, ker je bil r;en vladni sistem v širokih ljudskih masah r.epriljub* ljen — treba je priznati, da je za časa svojega enoletnega delovanja storila mnogo za državo, pred vsem je okrepila državno avtoriteto, ki je bila pod Tusarjevo vlado nekoliko omajana! Uradniška vlada je bila takoj ob svojem nastopu proglašena za provizorij, za kar se je tudi sama proglasila. V minulih mescih se je dosegla parlamentarna večina na podlagi pogodbe petih čeških državotvornih strank (narodna de* mokracija, agrarna, češko socialistična, soc. demokratska in ljudska stranka). »Petka«, ki so jo ustvarili voditelji teh strank, je prevzela vodstvo parlamenta in bo najbrž vodila tudi usodo češkoslovaške države. Teh pet strank bodo zastopali v vladi njihovi voditelji, člani »pet* ke«. Nova vladi io zamišljena kot moćna vlada, ki bo prevzela nalo* go, da uredi državne finance in da doseže pred vsem s prihranki v dr* žavnih izdatkih ravnotežje v dr« žavnem proračunu. Vlada s« namerava energično upreti prevratnim komunističnim nameram, razdiral* nermi delu Nemcev in Madžarov Sredi septembra, ter na bo popuščala v prilog različnim demagoškim agitatorjem poli* tienih 6trank. V svrho dosegi državnih pri* hrankov se namerava skrčiti število I ministrstev. Ministrstvo za Slova« ško naj bi se združilo / unifikacij-skim ministrstvom, ministrstvo za pošto in želejiiico * prometno mi* nististvo, zx socialno skrbstvo z ministrstvom za narodno zdravje, prehranjevalna ministrstvo pa naj bi se priključile* kakemu drugemu ministrstvu kot poseben odbor. Vsi znaki Kalejo, da se bo se* stavila vlada i aajznačilne]širni vo-ditelji državotvornih političnih strank s pos!anar-.ai Švehlom kot ministrskim predsednikom. Ako bi proti vsakemu pričakovanju ne prišlo do sestave te vlade, ne bi preostajalo drugega, nego da se poveri sedanjemu ministrskemu predsedniku Cernvju sestava urad* niške vlade št. 2. Predsednik Masarvfc je odšel na Moravsko in Slovaška. Trvič £:* je pozdravila njegova rodna zemlja kot poglavarja države. 9. t. m. je umrl eden najboljših poznavalcev češkega manjšinskega šolstva in nje.!.»v fcortč branitelj ur. Jindrich Metelko. Pokojni je bil prvi med prvimi znanstveniki v zemljepisni stroki. Vse svoje skrbi je posveti! manjšinam za njihovo šolatvo, aa katero jc skrbel fce kot bivši avstrijski poslanec in pozneif kot namestnik pre^sedniKa drzen ne šolskega sveta in kot iolg^Iftnl predsednik »Ust-ednO Marice ,*koti ske«. V prašičih krotfh fo r simpafl jami proglasili imenovanje dr, Drat gotina Prohaske za k a! turnega trt 6nektarja pri jufloulovrnakem pot skniirvu v Pragi. Prohaskn jo zna* kot marljiv delavec v vpra&anuh kulturne Češkoslovaška * jugoela vensken vzajemnost. Proslava scdcrode^offetTrtoo fot rtv« ljubljanskega kc nokrajfnskei ga namestnika Ivana Hribarja ji nasla ▼ našem časopisju prisrčen odmev. Listi gro se sprjminjal! v slavnostnih člankih njegovih velfc klh zaslug za slovansko vzajemnost in pred vsem 2a 6eškos!ovaško • ju* gesiovensko zbHŽsnjc. Hribat in njegovo delovanio zs časa njevu vsga poslaništva v Pra-gi jc &e vsotp v svetem srx>mrnvL V Mastnem gloduftfcči* na R* Vinogradih se radu \a številno občlr* srvo ob Petrovičevi veselo!»Plh* sak« vkljub temu, da kritika de*> ma ni pozdravila igre s poeefrrtlc simpatijo. V vodstvu tega gle*iaji. Iča se izvrii si, oktobrom som memba. Za mv-natelja jo imenovan bivši fcef d^eme v Narodnein dlva> dlu Jarosiav Kvapfl. z s draciafurfli pa mladi eeškt OMrnaffk dr. JCajcJ Capek. Program ra letošnjo serom se objavi pozneje. Kakor sc rhije, bodo prišla na pc^ornico rudi dtl# Dimoviča, Kosova tn Lovriče. Ha proarnmu komornih iser v Švendoi vem gledališču je fe pred enim Id tom obljubljena Ftrntkova »Tek. ma« in Kosovov *Požar srraztT«* Narodni divadlo nima na svojem programu za sedaj, žal, nobene ju* .goslovenske igrq, _ J. K. S. — d Beograd, 25, septembra Nekateri listi so objaviH vesti, s?? v odredbah zoper padanje ntrik valute nahaja tudi moratorij za dolgove naših trgovcev v inozen> stvu. Lpričo teh vesti stornlraja nekatere inozemske tvrdke naroČSi la v Jugoslaviji. Ker so te vesti ne* točne, se uradno objavlja, da nj sprejet nikak moratorij nHi v pro* vilnutu za trgovino m de* haml In valutami, niti v kaki drugi odredbi. (Iz ministrstva za trgovino in indu# s:rijo št. 11.076.) so se čudili, ko po ga videli uklenjen^ £a poiepr Studenta, ko a^ jih v Splitu in Šibeniku odpeljali prenočevat t jet* nišnice. »Kam, Mato?« ao spraševali. »Mato, ti?< On pa Je molčal, ker ni smal govoriti. Tako jo šla pot do Reke in z Reke po železnici Ljubljane. Tam so ga caprli na sodi&ču, ker pa niso vedeli, kaj bi ž njim, so ga oddali v policijske zapore. Ondi sem ga našel, ko sem se vrnil is novomeškega sodišča. Mato je bil nezaupljiv do svoje okolice, kajti kakor je bil sam poSten, je o drugiJi vendarle mislil, da so razbojniki in špij*>ni. Ves dan Je posedal okoli svoje postelje in je govoril: >Boga mi, nikada nisam ništa zla učinio !< In je gledal na nas c vpra&ajoeim pogledom. »Pa gdje mi Je rud?« fa vpraševal. Imel je v Dalmaciji trofa advokatov, ki ao vsi delali za nJega, seveda brez os peha. Svojo zgodbo o hotelu, aat>mobilu in buteljkah je pripovedoval vsak dan po večkrat Ni čuda: njegovo življenje je bilb pokopano v tem, kar ao zdaj nemoteno uničevali tuji ljudje« In vmee je vzdihoval: »Ko ima more, ima Boga, ko nema mora, nenta Boga,c Tožila ee mu je starcu po morju v tistih zaduhlih policijskih zaporih. Vse Življenje Je preživa! ob morju, oh njem je delal, snoval« gradil, užival. In zdnj je bilo daleč tisto morje. Se pozno v saoči, kk> smo 2o pospali, je se vzdihoval o morju. Meni Je zaupal in me je imel rad. kar sem se mu zdel poiten človek. Po ivooi. ko ni moa-ei apati. me je klioal, cU bi govoril z men .»j. Tudi jaz včasin nisem mogel spati, pa ne zaradi zunanjih skrbi, hotelov in automobilov ojii-pdk vabile ao me sanje o bodočnosti. Sedel sem pMeg Marazoviča, ki je tudi ponoči več presedel kakor prelelal in mi je pravil: >£, jeaam grešen, da ti ka£cm,< In potem mi je pravil^ kako Je zbiral denar za bosansko vstajo 1. 1875., kako ao Sli tisoči skozi njegove roke po skrivnih potih v Bosno, kako Je bil pri Nikiu* na Catinja kot gost, bil je na svatbi kralja Petra — sploh Jugoslovenskih grehov je imtel mnogo, seveda vse to jo bilo aekdaj in pravzaprav nihče o tam ni vedel in tudi če bi bil vedel, takrat to se ni bilo prepbvedano, kvečjemu ono podpiranje ustaeev. A koliko je bilo podobnih sobojevnikov v DalmiaeiJU V vsakem mestu so bili. Dalmacija ae je borila a Bost** in Hercegovino za svojo usodo, kakor Je mogla; zato je bolj čutila tuji jarem, težje je čakala na odreSenfe in ae bolj zavedala svoboda. Zalo J* dano« tako vneto jugoslovanska. Pa vrnimo se k Maraeovićn! Nekega dne smo čitali v listih, da ee je francoska UuUfiv\e ustavila Dred Eofa> * I\otorš»ko in je obstreljevalo Kotor. Za nas je bila to devej.v vesela no v lesa in v duhu smo ei predstavljali, knk^> su mšijo kotor. utrdbo in avztrijafcaka ladje lete v zrak, Na& YMo pa Je gledal resno, kajti spomnil so je na svoj hotel in si jo mislil: drugi Bo pokradli kar se J# dalo odn^ti, ti pa bodo porušili, kar je ostalo. Gotovo neprijetna migol za starega gospodarit. T.>da po-časJ se je pomiril- vedel je, da so okoli Kotoaja trd'i skalo in moocie trdnjave, Jn zopet je vzdihnil: »Ko ima more. ima Bc^a, ko n/*ma mora, nema Boga!« Kdor ima morjs. tl^ti bo zmagal... Dolgo so ie fio pi>ki> ril nafi Mato Varazorir? v f^ubljatiBkih zaporil za svoft* jugosloveneko greha. Nekoga dne pa je prišel stražnik in Je lakonično naznanil: oMarazovid, fraila, Mato skoraj ewn aebi ni verjel, Petam Je zaool pospravljati srroje stvari in se je poslovil od nas. Kjogova prva Id **Hnej misel je bila, ali eo bo smel vrniti v Dalmacijo. Nismo gfa videli več: vojna Je trajal* Se Štiri leta in Bog ve, kaj bc jo zgodilo z njim, z njegovim Us-tslom, automobilom in onimi starimi iHteljk^mi, ^jrmgaU, SO, 0W\ ki SO imeli «... -m m (Konec 5rHioStaro prav-d o* sem hotel vso ohiaviti v čitanki že v avstrijski dobi, a sem jo moral na Striktno * zahteve cenzorjevo vzeti iz rokopisa. Torej Je res ostanek mojega >bivsega mentaliteta«, a ne avstrijskega. Zmisel pesni >Pred cesarja« pojasnjuje stavek (v opomni ah, str. 294): ►Kmetje so) se pritožili radi krate-aia svojih pravic in krivičnih davščin pri cesarju. Ko to ni nič pomagalo, so se uprli...< Aškerca braniti oportunizma in >avstrlfakantstva<, ni mv> f a naloga. Idejo Levstikovega >Kr-a a n a< pojasnjuje razprto tiskana ©pomnja (st. 307): Ta del (III., v 84 al.) ima tudi simboličen pomen: nehvaležnost bivše avstrijske vladarske hiše in avstrijskih vlad do slovenskega naroda«. Dolžnost učiteljeva je, da na to znano dejstvo učenca opozori. Tudi Levstika braniti aavstrijankantstva< ni moja naloga. Prešernov klasični p r e - poročal o dogodkih ob albanski meji In o najnovejšem vpadu albanskih čet na naše ozemlje, zlasti v smeri proti Pri-zrenu in Djakovici. Pašič je posebno povdarjal* da je treba zadevo izročiti Zvezi narodov in Vrhovnemu svetu, ker je ravno sedaj albansko vprašanje pri obeh aktualno. Ministrski svet je soglasno sklenil, da se mora to vprašanje pri Zvezi narodov in Vrhovnem svetu rešiti diplornatičnim potom, vsled Česar so dobili naši diplomatični zastopniki, posebno zastopnik pri Zvezi narodov dr. Spalajkovič podrobna navodila. Ministrski svet je za diplo-matično rešitev, v skrajnem slučaju za ofenzivo proti Albancem. ALBANSKE ZAHTEVE GLEDE NAŠEGA OZEMLJA. — eograd, 26. sept (Izv.) Tiranska vlada je žc dolgo časa pri* pravi jala skrbno in z vso naglico vpad v našo zemljo ter skušala s tem postaviti Vrhovni svet in Zvezo narodov pred izvršeno dejstvo, ko se bo določala meja med Alba* ni j o in našo kraljevino. Albansko pretenzije gredo za tem, da bi dobi* la Albanija one meje iz leta 1913., ko je bil turški imperij še v polni moči. Naša vlada pa stoji na odločnem stališču, da ohrani iz gospo* darskih, političnih in strategičnih ozirov najmanj one meje, ki so bile določene leta 1918, na londonski konferenci. Albanski upad 8 hm. — Beograd, 26. sept. (Izv.) Po Erivatnih vesteh iz Prizrena so al* anske čete v okolici Prizrena vdr* le kakih 8 km v naše ozemlje. Naše slabo zasedene postojanke so se morale premoči začasno umakniti. Sedaj so naše ojačene čete Arnavte pognale preko demarkacijske črte. — Beograd, 26. sept. (Izv.) Prve vesti o albanskem vpadu so vzbu* dile v političnih krogih veliko pre* senečenje. Kakor je izvedel vaš do* pisnik, ukrene vlada vse korake pri Zvezi narodov, da doseže trdne in odločne garancije, da se taki do* godki nič več ne ponove. Napadi Albancev so zelo resni. da v slovensko slovstveno čitanko, ker je bila vzor Prešernovi baladi in izhodišče slovenskemu ba-ladnemu pesništvu sploh. V nemški Čitanki se v bodočo ne bo več čital*, ker za to ni časa. Dantejevega >P ekl m spe-v? I.—V., XXIV. ne zalije nikjer slovenskega čustvovanja. Prav te speve sem moral vse let braniti proti avstrijski cenzuri. Raznrave o narbdnl poeziji v Sketovi čitanki so bile vse zastarele, ker so temeljile na Krekovi potreseni, izključno metereologie-no - mitolocrični teoriji; tudi nisv> spa*-dale v slovstveno čitanko, ki naj nudi pregl ad pesniških vrst Vse potrebno za umevanje narodnega pesništva stoji v dodatku ln sicer po današnjem stališču znanosti. Narodno blago, Sketove čitanke, kolikor se ni sprejelo v čitanko za V. razred, ee je prihranilo deloma za višje razrede, de-bma za L in IT. razred. Besedilo narodnih' pasmi se v čitanki ni popravljalo, tudi >roženkrane« i. dr. ne. Molitev »rožen-kranc« tudi ni >molekc: >Lepo morjo molek«, ali to isti kot >Lcpo morjo roženkranec (str. 11) f V srbskem besedilu sta Ostali obliki ee (enkrat v opomnji ln nedela (enkrat), kakor piše Karadžift, kljub borbi s stavci, oziroma korektorji, ki niso hoteli ver joti mojim poprav- lloo fcnrz Italijanske politike napram Ju- geslauill! Važne izjava italijanske** poslanika Manzonlja. Beograd, 25. aeptembra. vpra, ki se tičejo naših skupnih interesov. Pri tem sva govorila tudi o Albaniji, o Madžarski in o Reki. Pri tel priliki sem mogel ugotoviti, da ie stališče ministrskega predsednika Palica v teh ozlrili pravlno. V pogledu Madžarske bomo meli Italijani In Jugoslo-vetii v kratkem priliko, da se eosredo-toeimo na striktno Izvršenje trlanon-ske pogodbe. Naš" interes zahteva, da se vse to izvrši mirnim potom. Razen tega zahtevajo naši skupni interesi, da nastopimo složno proti pokretu za restavracijo Habsburžanov. Dokler bo med nami sporazum, gotovo ne bo prišlo do restavracije, zakaj če bi došli na madžarski prestol Habsburzovci, bi bilo to za nas enako nevarna kakor za vas. Tudi na Reki Imamo skapne interese, posebno tudi pri ^praianju luke Baroš. Morem reči. da je stališče Italije v tem ozlru že določeno. To jo striktno izvršenje rapailske pogodbo. Naša skupna razmejitvena komisija je dobila nalojro, da doseže sporazum glede luke Baroš. Toda tozadevna pogajanja so prišla v zastoj vsled neurejenega polojaja na Reki. Po mojem mišljenju tu ni treba hiteti. Treba je Čakati, da se položaj na Reki uredi in da se tnmkaj sestavi odgovorna vlada, katero ho izvolilo ljudstvo. Tedaj bomo skupno začeli delovati za razmejitev pri baroški luki. Rečani vedo. da zavisi njihova gospodarska moč v glavnem od prometa s kraljevino SHS. Kadar bo položaj na Reki urejen, bomo mogli tudi na tem polju skleniti sporazum. Z ozirotn na vesti iz Italija, da se |a zadnja Čase pričela javljati v italijanskih parlamentarnih krogih nova struja za direkten sporazum z Jugoslavijo v odprtih vprašanjih, ie beogradska »Politika« poslala svojega urednika k italijanskemu poklaniku ManzonUu, ki je izjavil med drugim: Prijetno me je presenetilo, da se je v slovanskih parlamentarnih krogih kakor tudi med pristaši drJavnika Glo-Uttlja pojavilo gibanje za direktni sporazum med našima dvema državama v nekaterih se nerešenih vprašanjih, šal. da do danes Še nisem dobil tnstruk-cij, ki bi mi naročile, da bi začel z vašo vlado uradna pogajanja v tem oziru, da b se sestali zastopniki naših držav k razpravi dotičnih vprašanj. Tega bi si želel tudi jaz. Želeti je. da bi se pojavil ta pokret tudi v vaših parlamentarnih krogih. Tedaj bi bil uspeh gotov. Te dni bom odšel za nekoliko tednov na dopust v Italijo in ml bo na ta način dana možeost. da se o vsem pokretu podrobneje informiram in ro svojih močeh delam zanf. Vsekakor mora vladati med bodočimi generacijami v obeh drža/ah popoln sporazum glede teh vprašam. Očitanje Italiji, da ima na Balkanu osvoievalne nakane, je brez razloga. Italijani nimajo kolonlzatorskega duha, kar je morda tudi neke vrste napaka. Žele si samo miru na Balkanu in na Jadranu in zadržujejo v to svrho otok Saseno pred Valono. O priliki poseta pri vašem ministrskem predsedniku sem imel priliko, da sem Ž njim govoril o nekaterih Politične m%$h = Incident ne otoku Krim. Kakor smo že v soboto. 24. t m. javili, je notranji minister Pribičević obširno poročal o italijanskih nasiljih, posebno o dogodku na našem otoku Krku. Ministrski svet je sklenil protest pri rimski vladi zaradi kršenja naše suverenitete. O incidentu na otoku Krku nam poročajo sledeče: Dne 20. t. m. dopoldne je pristala v luki mesta Krka italijanska torpedovka. iz katere sta se izkrcala dva gospoda. Prinesla sta z ladje italijansko zastavo in sta jo odnesla italijanskemu konzulu, ki jo ie popoldne že izobesil iz svojega stanovanja. Poleg imenovanih se je izkrcal še italijanski vojak, katerega je pa naš orožnik takoj aretiral Pozneje so ga izpustili. Ko sta se gospoda, ki sta nesla konzulu zastavo, vrnila na torpedov-ko, je torpedovka odplula. Ljudstvo je silno ogorčeno, zakaj italijanski konzul na Krku nima niti eksekvatura. =■= Kako zasramujejo nemški ameriški listi našo državo. Ameriški nemški list »VVestllche Post« je priobčil po smrti našega kralja Osvoboditelja Članek o Jugoslaviji, v katerem kar mrgoli nesramnih in podlih napadov na našo slavno dinastijo, našo državo in posebno na Srbe. Tako so pisali med vojno naši klerikalni listi. Imenovani list napoveduje na podlagi separatističnih tendenc naših nezadovolinežev razdelitev Jugoslavije in trdi, da so Hrvatje načelni nasprotniki narodnega in državnega ujedinjenja. List piše o vse mogočih izmišljenih tiranijah, o preganjanju nemških in madžarskih državljanov, ki jih je mirovna koferen-ca pridelila naši državi. Iz Članka ie razvidno, da jemlje list svoie informacije proti naši državi iz avstrijsko nemških časopisov, ki jih informirajo po svoje deloma naši narodni izdajniki v inozemstvu, deloma pa naši separatisti, ki so lahko ponosni na žalostne sadove svoje protidržavne politike. Kakor nam poroča prijatelj iz Amerike, usiljujejo nemški propagatorji »Westliche Post« in druge podobne li-i ste našim v Ameriki naseljenim delav-; eem, ki pa odločno odklanjajo nemške usiljvce. Na vsak način pa bo treba, da se z naše strani ukrene potrebna akcija, ki bo razkrinkala naše sovražnike ne samo pred našimi ameriškimi izseljenci, ampak tudi pred ameriško javnostjo, ki je žal silno slabo informirana o naših pravih notranjih razmerah. Mislimo, da bi naši listi v Ameriki lahko malo več storili za našo stvar msd našimi izseljenci. = Papeževa pomoč lačni Rnsiji. Iz Ženeve poročajo, da je papež sporočil mednarodnemu odbora Bdečega križ* in Zvezi društev Rdečega križa, da Ja rvodaril milijon lir za žrtve lakote t Rusiji. Fol milifona je dal na razpolago Nansonu, p jI milijona pa mednarodni pomožni akciji pod Nansenovim rodi* tvom. = Ruska sovjetska vlada dovolila iavni twfo. >Daily Mail< poroča, da je sovjetska vlada dovolila javni tisk. = Masarvk Slovakom. >Čas< poroča, da je predsednik Massrvk poslal potom bratislavskega >Slovensk,?yra frennika« Slovakom pi^mo, v katerem pravi med drugim: Vesel sem Slovaške. Poznam vaše željo in pritožbe. Iste željo in pritožba ima po vojni ves svet. Z napornim delom bomo premagali vse tožkoče. Demokracija — to mora biti delo vseh za blagor državo. = Vsenemci in vprašanje Zapadne Odrske. >Corriere della Sora< pi^e: italijanska diplomacija ima dokaze, da nacijonaUstična Nemčija podpira iz da* ljave madžarski upor. Naoijonalistična. Nemčija ima interese na tem, da je v Srednji Evropi neprestano nezadovoljstvo, ki bi moglo preprečiti izvršitev mirovne pogodbe. r= Ruski boljševički o svoji moči. >Izvestja< pišejo o nesoglasju med zavezniki in med francoskim meščanstvom glede politike napram Rusiji. Lrist izraža upanje, da bo boj proti lakoti ko n sol idi ral mednarodni položaj sovjetske vlade in zaključuje: Ruski delavci in kmetje so v zadnjih starih letih spoznili, kako je treba čuvati revolucijo. Ako bo treba*, bomo to dokazali ponovno. se= Odnoš&ji med franroskimi in nemškimi prostozidarji. Na gla-mi skupščini dele/ga tov prostozidarskih Ne 6e ima peleg neće tudi Karadzič (Corović). V cirilici se besedilo ni stavilo (kot v predlogi), ker tiskarna ni imela dosti tipov. V ruskem besedilu stoji u ž dosledno z >jezikom<, ker take piše Puškin sam (Sočinenija A. S. Puškina, izdanje A. S. Suvorina, 1887, IV. z v., str. 185 si.). Glede svojega. >bivš^ga. mentaliteta«: omenjam, da je Šla čitanka v avstrijsko cenzuro že v decembru 1915. j romala nato večkrat nazaj in z mojimi replikami in duplikami zopet na Dunaj, ln to v prvi vrsti, ker je bila premalo avstrijska in premalo navdušena za vojno, nadalje, da je doMa potrditev okrnjene čitanke v juniju 1918., da pa Je obležala čitanka v moji miz-nici, dasi jo 2e davno imela založnika (Kleinmavr & Bamberg). in čakala tam sebi in Slovencem — odrešenja. Dr. Ivan Grafenauer. Opomba uredništva: >Slo-▼enski Narod« stoji na liberalnem stališču, da sme svoje prave ali napačna nazore razložiti vsakdo, ki se pod svdJ spis podpise a polnim imenom; i tem prevzema dotičnik za «voj spis polno odgovornost Uredništvo pa «1 pridržuje pravico, da prinese na vsak tak spis tudi nasnrotno mnenje, ako je le podpisano. Jasn) js, da se z marsičem v kritiki p. prof. dria- Josina Meneeja nismo strinjali, a objavili smo ga, ker }• pisec profesor in doktor, tore} svoj3 kritiko izpostavlja in da sprejema zanjo vso odgovornost. Ako bi hoteli podtikati >avstrijakantstvo< po dr. Meneejevem na>činu našim literatom, potem bi morali obsoditi še marsikatero zgodovinsko delo in za avstri-jakante bi proglašali tudi Jurčiča, dr. Tavčarja, dr. Detelo in še tega in onega! Naš urednik listka fe hotel zatorej sam zavrniti dr. Meneejevo. povsem krivična ocenjevanje Levstikove večno klasične, bridko ironične in tudi za literarnega slepca otipljive satirične povesti ter Aškerčeve >Stare pravden, tega bisera slovenske epike, polnega žolča in reVolueijonamosti. Podtikati Aškercu avstrijakantstvo ali celo strahopetno skrivanje svojega slovenstva, more le človek, ki Aškerčevega granitno nepopustljivega značaja prav nič ne pozna. Gospodu prof. idr. Gra/enauerfu sinb torej hvaležni, d* nas je s svojimi opombami rešil neprijetne naloge, dokazovati, da razumeva g. pp^f. Meneej Aškerca in Levstika cisto oti ški šolarski, a da ni jedra še niti i slutil. Končno dostavljamo, da ao vsa r šlee na našega sourednika listka r vsem zgrešena, ker ni imel z dr. M cejevim spisom nikakega opravka, ni sprejel in ga torej zanj n<» 7- ' niti najmanjša sodo7 v o r n Os t lož, ki so članice francoskega Velikega Grijonta, je izjavil prcxlscdnik, da se vrsi prihodnja modnarodna prostozidarska akupščina v Ženevi, kamor bodo lahko prišli tudi ne;^ki prostozidarji, ako bodo kategorično zanikali kr.-onje na<:el pravičnosti in (fovečanr stva^ ki ga jo zakrivila Nemčija med svetovno vojno. r= Ljeninora r*>lruka. Iz Varčnva javljajo, da jc> ruska sovjetska vlada pozvala k sodelovanju rse bi vda tank« cii.marj^ earistične vlade. «= FrarrkopaiisJii grad na Trsatu* Iz Bakra javljajo, da se namerava stari frankopanski grad na Trsatu v novembru prodati na javni dražbi. Ta vest je povzročila povsod velik odpor. Primorski politični krogi i. ij . ca bo vlada prekrižala te Mlistrske na2r;e in rešila grad kot zgodovinski spomenik na naši zapadni me i. Na Trsatu se mora viti naša državna zastava kot memento vsem inozemskim ladjam, ki plovejo v reSko luko. = BoJjjarik; komunisti in Rusija. Iz Sofije poročajo, da so boL'.:r«ki komunisti ustanovili poseli" odbor za pomoč Rusiji, ki ca ie Da policija razpustila in prepovedala vsako pomožno akcijo za Rusijo. Komunistična parlamentarna skupina pa je predlagala vlndi 50 milijonsko posojilo za nakup živeža, ki naj bi se poslal v Rusijo v treh mesecih. = Mofiarhi«tiCnI plakati i;a Madžarskem. »Arbeiter Zeituuc« poroča, da so nalepljeni na Madžarskem plakati, ki razglašajo obsedno stanje za vse one. ki so za priklopitcv Zapadne Ogrske Avstriji. Plakati nosijo podpis »kralj Kari«. = Polltlčn? atentati v NeraČiii. Berlinski listi poročajo, da je v Luden-scheidn ustrelil nekdo z okna na tribuno, kjer je jrovoril poslanec Strese-mann na zborovanju nemške bud?ke stranke, = Bolj*eviška propaganda in Anglija. Iz Londona poročafo: Toslanoa sir Henrv Wilsou in a4miral J>atthy stA interpelirala angleško vlado radi pr;>na^ande, ki jo širijo bo!i?^viki v AfgantaiPtnu, Perziji. Turkestami In Angori ter o boljševiških intrigah v Indiji. Vlada Jo izjavila, da je opost* rila sovjetsko vlado na to, drvo sejo. Odboru so bili predloženi trije načrti: Prvi načrt predvideva za državne nrad* n'ke sistem, po kate-cm bi uradni« ki avtomatično napredovali, drugi predvideva popolno svobodo v na» predevanju iz razreda v razred, tretji pa je nekaka sred na pot med ci ema prvima. la zakonski r.airr je izdelalo cemaino udruženju dr2amih na-mesencev. Odbor je ugotovil: J, da morajo uradniki napredovati ne» odvisno od v^akojakega vplivanja, in 2. da jim mora biti dana mož; nost, da napredujejo tudi po spoa sobnosti in uspehih. 5ef urada bo moral poročati o sposobnosti in o pridnosti uradnikov in jih predla* gati v napredovanje. Odbor je ugo* tovil, da je načrt, ki ga je »predložiš lo uradniško udruženje, še najbližje nazorom ?n principom odbora in je sklenil vzeti ta načrt za pods lago pri reševanju tega vprašanja, posebno, ker so tudi vso uradniške organizacije odobrile ta načrt, ko jim ga je poslala centrala na o^lcd. Glede plače uradnikov bo sklepal odbor pozneje. Na prihodnjih se* j ah se bo razpravljalo o posameznostih zakona. Iz našs kralfasins. — Proti draginji. Sarajevo, 3«. septembra. Včeraj se je vršila pri pokrajinski unravi enketa za pobijrm => draginje. Udeležili so se io vsi sloji rebivalstva in odposlanci oblasti. Sklenjeno jo bilo, da so izdajo odredbe, zlasti glede izvozA živilskih p^trebečin in da se poostri kontrola nad trgovino, — Obrtna razstava v Sarajevu. S a-r a J e v o, 25. sept. Obrtne poljedelsko razstave, ki je bila ve>raj otvorjena, se udeležujejo ogromne množice prebivalstva z dežele. — Prepovedani listi. Zadnji čas so v na5! državi prepovedani na*>dnji nemški, madžarski in romunski časniki, in sicer: -A Nepc (Budimpešta), »Tribuna« Banatu!- « (TemeSvar), »Kafsertreu« (Miinchen), " ^nrnnis und Befrciung«, »Montags-~r«, »Republlkaner«. — Prepovedan II koledar »Narodnega li«ta*. k! ea je upravnišrvo »Narodnega lista« v "nrlcu. Opustitev poStne nabtralntce ▼ "o§ta PodCetrtck. Z 31. avzu-npustffa poStna nablralnlca v rndrejena postnemu uradu v u obenem so zaradi teza prešli J n tnifi, Brefovee in Polje v podsodfta sme uabiralnice Sedlarjevo^ 216. štev. Mi* . a..- ,5LUV£NSK1 NAKOU-, Cuc 27. septembra stran 3 Dneone uesti. V Ljubljani, 26. septembra 1921. — G. kraflevi namestnik Hribar pđpotufo danes za nekaj dni. Vsled tova ta teden ne bo sprejemal strank. — Zaprisega ljubljanskega nčitolf-stva, V dvorani Mestnega doma je bila včeraj v nedeljo 25. t m svečana sv prisega vsega ljublfanskega učiteljstva meščanskih in osnovnih sol. Pred zaprisego je imel krasen patrijotični govor šolski nadzornik g. Fran Hočevar, spominjaoo se junaškega kralja Petra I. Osvoboditelja. Zaprisežno ceremonijo je izvršil g. katehet Cadež. Zapriseglo se je vse ljubljansko učitelja tvo. — patriotski cln mariborskega jffcofa. Iz Maribora javljajo: Povodom dOdnevnice smrti Nj. VsL blagopokojnoga kralja Petra se je v soboto do-Tjoldne v stolni cerkvi vršil pa rast o s, katerega je opravil knezoskol dr. Na-potnik s številno asistenco. Svečanosti so prisostvovali načelniki vseh dr zavrih *n avtonomnih uradov, vojaške oblasti, mnogoštevilno uradništvo in lastništvo. Cerkvena svečanost se je končala z državna himno »Bože pravde«. — Žrtev avstrU. volne lustice. gostilničar in posestnik 1. Brence, ki je Ml po nedolžnem ustreljen v Ljubljani, 5e v kratkem prepelje s Suhega bajer-ia na Dovje in Častno pokoplje na domačem pokopališču. — Imenovanje pri pokrajinski monopolni direkciji v Ljubljani. Imenovani so za začasna računske prakti-k»nte: Hugon Bel tram, računski praktikant pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Fran Z a 1 a r, gim-r.Azijski abiturijent, in Božidar S1 a -novic, absolvent srednje tehniške šole. — Diskusijski sestanek društva ♦Pravnik« v Ljubljani. Nacrt zakona D sodnikih (sodniška službena pragmatika) jo izgotovljen in poslan kompetentnim iaktorjem v oceno. Da se seznanijo z načeli projektiranega zakona pravniki osobito sodniki, poročata o tem zakonu na prihodnjem prav-nikovem sestanku sodni svetnik Peter Keršič in državni pravdnik dr. Avgust Munda. Sestanek se vrši v torek dne 27. t. m. ob 5. pop3ludne v dvorani št 73 pravosodne palače. Po teh referatih diskusija. — Blejski obe. odbor ie v seji dne 30. septembra t. 1. izvolil za častna občana g. ministra pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja in g. profesorja vseučilišča v Newyorku, Mili a j I a P u p i n a, ki si je pridobil za Bled veliko zaslug in kot zaveden Slovan rešil naš gorenjski kot. zlasti Bled in Bohinj. Istočasno s tem imenovanjem je bil preklican dr. Ivan Sušteršič kot častni občan Blejske občine. — Ukinjenje notranje*potnih legitimacij. Iz Beograda javliaio: Minister za notranja dela je izdal naredbo o uklnjenju potnih legitimacij za notranji promet. — Jugoslovenska Matica. Kakor srnj poročali, prireja Jugoslor. Matiea (rx)dAižniea v Ljubljani) predavateljsko turnejo po južnih krajih naše države. Dne 21. septembra je profesor 11 e š i ć predaval v Osijeku in sicer enkrat za dijaštvo, enkrat pa za ostalo meščanstvo. Dvorana kina je bila obakrat razprodana, publika je z velikim zanimanjem poslušala enourno predavanje o Koroški, Primorju in Tstri. Da je kvartet prof. Kozine žel obilo hvale, se oskoro samo ob s^bi razume. Sploh so Osiječani Slovence jako pri-jr.zno sprejeli. Kam se zdi, da bo turneja Jugoslov. Matice rodila obilen plod na medsebojno spbznavanje. — Posnemajte! Ljubljanske sestre Uršulinke so naročile za gojenke svojega učiteljišča večje število Dijaških koledarjev Jugoslovanske Matice in se z ozirom na blagi namen Jugoslovanske Matice odrekle dovoljenemu popustu. Apeliramo na vse srednješolsko nČiteljstvo, da tudi ono posnema č. Trštilinke in da propagira med dija-štvom Dijaški koledar. — ITsposobljenostni izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično v petek dne 4. novem-bra t L Pravilno opremljene prošnje se naj pošljejo potom okrajnih šolskih r-vetov pravočasno, da bodo d"> 25. ok-tobra v rokah izpraševalue komisije, — Še vedno protekcija? V soboto. 24. t. m. ob 3. popoldne sem zahtevni v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu škatljo egiptovskih cigaret, Vdanih oovodom ljubljanskega semnia. nrodaialka ml ie rekla, da nimajo no-bene škatlic več in da mi lahko postrežejo samo še s preostankom 63 cigaret. Kupil sem jih molče, dasi sem videl, da ie ista prodajalka istočasno nrodala neki nemški dami kar tri škatlic sejrnskih egiptovk. Opetovano sem dobival že pritožbe, da uživaio neke nemške dame posebno protekcijo v glavni tobačni zalogi. Nisem verjel temu, sedaj sem se prepričal sam, da te pritožbe niso neupravičene. Nadeiam se. da bodo lastnice zaloge nnnravile red. Pasto P. — *!letnl korenjak. Štefan Rovan, posestnik iz Planine pri Rakeku, se je pripeljal nred nekaj dnevi po opravkih v Ljubljano. Obenem je posetil svoio hčer, sospo 2 Domisli se — ker je bilo lepo vreme —. da hI obtskal tudi vnuka, ki biva ta čas v St Vfdn nad Ljubliano in poprej hčer, naj ga spremlja, češ, da ho krajši čas. Rečeno, storjeno. Trojica: oče, hčer in nje 91ctni sinko krenejo peš proti Št. Vidu. Starček si je vzel na pot tudi pa- j ljudi I *te s sate* aaka£i »daJ» haj "^d.« M 1 brigal. jo je pa vso pot nosil pod pazduho. Med tem ko se je možiček izborno počutil, je vuuček vedno toži!, da ca nose bole. Ko si po obisku malo »dušo privežejo«, jo mahnejo zopet pel v LJubljano. Mož se Je udeležil vojne na Laškem še pod feldmar-šalom Radeckim. Pred 2 letoma, to je v 89. letu, ko je pšenico v kozolec vdeval. Je padel z vrh kozolca — ker Je Imel preslabo pritrjenega »hlapca« — na kup drv tako nesrečno, da si je zlomil roko, ki Je pa danes popolnoma zdrava. Rekel le pa takoj: v kozolee ne grem več! Drva še vedno pripravlja za domačo rabo v gozdu. Moži-ček, dasiravno zelo star, ]• še vedno čil, zdrav In dovtlpen ln pride še v III. nadstropje precej visoke hiše brez vseh tež-koč. Ta le pa res še korenjak! — Konec anarhije as stanovanjskem uradu v Mariboru. Sele na opetovane pritožbe m ko It vsa stanovanjska mizerija popolnoma zavožena, se je Ljubljana odločila napraviti anarhiji konec. Odposlan Je namestnik poverjenlštva za soc. skrbstvo komisar Legat, kateremu so razmere v Mariboru vsaj iz aktov znane. Ce pojde vse posreči, smemo upati, da bo kriza do te sobote že rebrna in se že v soboto vrši prva seja noveza sosveta. Kdo prevzame predsedstvo, še ni znano. Mariborski Nemci, ki so nas it: ves čas od prevrata dovolj nesramno izkoriščali tudi brez naredbe, morajo končno zvedeti, da imamo oblast, ki tudi prizadete najemnike ščiti. Priporočljivo bi bilo. da se takoj izda uradni poziv, da se v najkrajšem roku zglasijo pri t. komisarju vsi najemniki, ki lahko kratko dokažejo, da se Jim je zgodila krivica. Končno opozarjamo še e. komisarja, da v Mariboru treba predvsem radikalne kontrole vseh stanovanj, pisaren in lokalov. Tedaj mora priti na dan, koliko nepoklicanih elementov Izkorišča bivanje v Mariboru v škodo tistih, ki to primorani bivati v Mariboru in da taki elementi 2e dve leti plačujejo sobe vredne 80—200 K kar po 800—1200 K, s čimer škodujejo vsem dru-Cim najemnikom. — Ustreljen tihotapec. V petek zvečer je naletela v Ziroh finančna straža na večje število tihotapcev. Na povelje: Stoj! so se ti obrnili v sovražnem namenu proti straži. Ta Je bila prisiljena rabiti orožje in ie oddala nekaj strelov, pri tem je eden izmed tihotapcev dobil strel v trebuh ter bil na mestu mrtev. Pri njem so našli tobak, kavo in srebrni in drugi denar, s katerim so tudi pričeli tihotapci kupčijo kot splošno v malem z valuto. Izmed ostalih so ujeli še dva, a drugi so ušli. Prejšnji večer so bili napadeni granicarji od teh, kolikor s* je moglo dognati in najbrže še drugih te vrste. Vsi 83 bili od tamkaj preko. Pač žalostno. — Povišanje pasje prcfcranfevalne pristojbine pri konjacu. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane je sklenil v seji dne 15. februarja 1921 ter je temu sklepu pritrdila tudi pokrajinska uprava v Ljubljani z razpisom z dne 13. septembra 1921, št. 3349, da se mestnemu kDnjaču od polovi jenih psov poviša pasja prehranjevalna pristojbina od 4 kron na 20 K dnevno. — Zvišanje zavarovalnin proti požaru. Zavarovalnine proti požaru so z ozirom na sedanje razmere tako majhne, da pri eventuelnih nesrečah skoraj ne pridejo v poštev. Vsled tega se ljudstvo vabi, da zviša zavarovalnino proti požaru sedanjim razmeram primerna, zlaati ker se vedno sliši, da se v čedalje večjem številu pojavljajo požari, pri katerem je škoda velikanska, nasprotno pa zavarovalnina neznatna. K temu se pripominja, da bo pokrajinska uprava v prvi vrsti le one prošnje za podporo pri požarih vpoStevala. iz katerih ie razvidno, da se je zavarovalnina zvišala. — Beležka. Danes opoldne so začeli nekateri kolporterji deliti po ljubljanskih ulicah izredno izdalo »Jugo-slavife« in to brezplačno. Gospod Pesek izjavlja izid ptui^ke razsodbe po svoje. Razdanih ie bilo okoli 2000 izvodov. Molit ne v ceniln o fco-Rilslio za mesto L|iib-Ijans. Včeraj v nedeljo 24. t. m. so bile od 7. zjutraj pa do 5. popoldne volitve davčnih upravičencev v cenilno komisijo za odmero dohodnine za mesto Ljubljano. Volilcev je bilo glasom imenika 15.375. Udeležba pa je bila skrajna minimalna. Pri volitvah ie zmagala demokratska lista. Pokazalo pa so je, kako malo zanimanje vlada ravno v naših gospodarskih in produktivnih stanovih za to važno in-stitueijo. Pa tudi organizacija volitev da mnogo želeti, kajti pri sestavi liste kandidatov se je pripetila taka neljuba pomota, da so so demokratje izgubili kljub znatni večini enega zastopnika, ker so v listo stavili napačno ime. V komisijo s j bili izvoljeni: Ivan Je-1 a č i n st., trgovec, Alojzij S u S n i k, trgovec. Josip Medved trgovec (208) Ivana Rozman, čevljarski mojs'.er Fran Kavčič, gostilničar, vsi z 209 •rlasovi. Klerikalna lista z kandidatom Janezom Ogrinom je dobila 133 glasov. Ker ie bil demokratski šesti kandidat neveljaven, pride v komisijo po na^ klfučju Janez Ogrin. Naši vlože proti temu priziv. — Vse hvale vredno pa je bilo organizacijsko in agitn^ijsko po-stjnanje g. Ivana Jakopiča, knjigoveza na Cankarjevem obrežju. Njegovi neumorni agitaciji Je zahvaliti, da je zainteresiral za te volitve nafte ljudi, kajti nikd* a* ni dosti za nje Vellh požar na Glln-cah. Danes okolu pol 11. dopoldne ie nastal na doslej še nepojasnjen način velik požar v delavnici tovarne kemičnih izdelkov Golob & Komp. na Glin-cah ob glavni cesti. Požar jo nastal v delavnici, kjer kuhajo kremo in mast V trenotku postanka ognja je bil v delavnici sam delovodja, 481etni, oženjeni g. Avgust Debevec. Kako je ogenj nastal, trenotno še ni znana Toliko je gotovo, da je iz delavnice ves obupan, kličoč na pomoč in ves v ognju pritekel delovodja Debevec na dvorišče. Z vso naglico so na niern ogenj takoj udušili. Vsega opečenega so z avtomobilom prepeljali v iavno bolnico. Na lice požara so takoj prispele požarne brambe z Viča, tobačne tovarne ter ljubljanska. Reševalno in gasilno društvo z več brizgalnami. Požarne brambe so začele takoi z energično rešilno akcijo in lokalizacijo Požara. Marlijvokti in vztrajnosti požarnih bramb, ki so delale z vsemi napori, se je posrečilo ogenj popolnoma lokalizirati na delavnico, v kateri ie silovito in strašno gorela, oziroma cvr-čala mast in krema. Po dosedanjih cenitvah znaša celokupna škoda okoli 400.000 K. Samo anUlnsklh barv je zgorelo za 200.Jugoslavije, proti nadučitelju g. Ivanu Klera * n č i 6 n zaradi žaljenja časti. Pro-ces ima politično ozadje, kar fe dovolj mano. Razpravo je vodil g. dr. Hud-nik z vso vestnostjo, točnostjo in objektivnostjo. Zasebnega obtožitelja je zastopal dr. Vladimir K r e č iz Ljubljano, obtoženca pa odvetnika g. dr. Fermevc iz Ptuja in g. dr. L i p o 1 d iz Maribora. Obtoženec je nastopil dokaz resnice. Razprava je bila zelo dolgotrajna, naporna, živčno razburljiva, psina dramatičnih prizorov in viharnih debat. Odkrila nam je težko sliko našega javnega življenja. O izpovedbah raznih prič ne beležimo' podrobnosti. Glavna razprava se je osredotočila na vprsfcanje >homoseksuailnosti< g. zasebnega obtožitelja. Kot Peslova zaupnika sta prvi dan razprava prisostvovala g. dr. Ryba! ter bivši dekan ljubljanske medicinske fakulteto in psihijater dr. Alfred šerko. Bila sta prisotna samo prvi dan razprave. Razprava je trajala, v soboto in včeraj v nedeljo 25. t. m. ves dan. Pred sodiščem je neprestano številna množica čakala na izid razprave, ki je bila ves čas tajna. Zaslišanih je bilo 11 prič. Danes ob pol 10. djp. je sodnik razglasil sodbo. Inkriminirana fo bila tri dejanja: 1. G. KlemenČič se je v kavarni javno izrazil, da (zasebni obtoži telj) >Eulenburg bo župan ?< >Vse je res.< >Ljubica g. 6. n^e bo potrjena za župana!< 2. V neki gostilni je g. Klemenčič zasmehoval g. Antona Teška z izrazim: ivon Hintonburg<; X V nekem rnzgovoru je g. Klemenčir« trdil o g. Pesku, da je g. Pesek eodel g. S. na kolenih. Scdba se glasi: I. Dokaz rosnice, ki ga ie ponudil obtoženec za to, da je g. Anton Pesek homoseksualnega nagnenja, da je >E u 1 e n b n r g<. se je popolnoma posrečil, vsled trga se obtoženec oprošČa od obtožbe radi tega očitka; zasebni cibfofi^elj pa so ob^o^a v povračilo zadevnih pravdnih stroškov. II. Glede za sm eho v al nega lzrara >Hintenburg< dokaz resnico v pmislu zakona ni dopusten. III. Trditve, da g. Pesek sedel v narociu g. §.. pa ob toženec ni dokazal Vsled tega se obtoženec obsoja zaradi eorenjih saditev pod 2. in 3. v smislu 488 in 491 knz. rak. na d**pet dni sanora odnosno z ozirom na nie-gov soeiialni položaj na 2.000 K denarne kazni. V razlogih pravi sodba: Očitek >Enlenbnrgovstva< znači očitek homoseksualnega nagnenja in dejanj. V dokazu resnice je treba, dokazati v smd-rIu zakona najmanj dve taki dejanji. To se je obtožencu v polnem o b s e g u p o s r e Č i 1 o. P. F. in 8. sta v vsej verodostojnosti potrdila homoseksualno navnjen'e in dejanja zasebnega obtožitelja. Tudi ostale pričo so podprle izpovedbe gori imenovanih dveh prič. Verodostojnosti teh prič zasebni obtožitolj glob ni oporekal, on je dejanje sam"> zanikal. Obtoženca jo bilo torej gled?» glavnega očitka oprostiti vsled ponolnoma dopri-nešenega dokaza resnice. Kar se tiče obtoženčevega očitka >Hintenburg<. je s tem obtoženec zasebnega obtožitelja izročil javnemu zar umeh'ovanju. V smislu zakona pa v takem slnčafa dokaz resnica ni pripu-$čen. Kar se tiče zadnjega očitka, srna/- I tra sodnik, da se dokaz ni posrečil, ker priča Š. tega dejanja nI izrecno potrdila. Izgubil se le svez ključev na obročku z verižico za pripenianie na blnčnl gumb. med tem trife od zVIezne blagajne. NaiditeP naj jih odda pri vratarju hotela. »Ston*. — Izgubil* sem od Miklošičeve ceste do Reslieve ceste svoto nad .5000 K. Pošteni najditelj naj jo bbgo-volL oddati proti nasrajU V UPr^vniŠtvU. 1 Telefonska in brzojavna poročila, flfenfat m bolgarskega uojnega ministra. — Sofija, 26. septembra. (Izv.) Včeraj jc bil v Plevni izvršen aten* tat na bolgarskega vojnega ministra Dimitrova, Atentat je pone* srečil. Atentator je ubežal. Bolgarski pesnik Uazoo nmrl. — Sofija, 26. septembra. (Izv.) Včeraj je umrl v Sofiji največji bol* garski pesnik in pisatelj Ivan Vazov v visoki starosti. KONGRES NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. — Beograd, 26. septembra. (Izv.T V soboto in včeraj je bil v Beocradu III. kongres narodnih železničarjev. Zastopanih je bilo 17.000 organiziranih narodnih železničarjev po 104 delega- I tih. Kongres ima povsem strokoven značaj. Na kongresu so bile samo razprave gospodarskega, gmotnega, stro-i kovnega in stanovskega značaja. Ob-| širno je kongres razpravljal o izbolj-I šanju gmotnega položaja železničarjev. Kongres je sprejel več resolucij, med drugimi tudi resolucijo, s katero kongres odločno zahteva od vlade, da se vsi protinarodni elementi, ki do danes še niso položili prisede, takoi odstranilo iz železničarskc službe, dalje zahteva, de se vsi protinarodni elementi, ki so položili prisego, a so na važnih eksponiranih obmejnih točkah nastavljeni, premeste v notranjost države in na teh obmejnih točkah name-ste zanesljivi narodni železničarji. Kongres je poslal tudi udanostno brzojavko kralju Aleksandru v Pariz. SPREJET PRAVILNIK O DEVI Z AH IN VALUTAH* — Beograd, 26. sept. (Izv.) Mi* nistrski svet je na včerajšnji seji po daljši razpravi sprejel naredbo o pravilniku glede trgovanja z de* vizami in valutami, kakor ga je bil predložil finančni minister dr. Ku* manudi. Pravilnik bo izročen zako* nodajnemu odboru v razpravo. NAŠA VOJNA MORNARICA. — Beograd, 26. sept. (zv.) Iz Kotora poročajo o velikih priprav vah za sprejem nemških vojnih ladij, ki jih mora Nemčija na podlagi mirovne pogodbe izročiti naši dr* žavi. Prvo skupino tvorijo šest voi* nih ladij novejšega tipa. MUNICIJSKA TOVARNA, — Beograd, 26. septembra. (Tz* virno.) Že zadnjič smo poročali o načrtih francosko-srbske družbe »Orrmium Serbe«, ki namerava zgraditi v Kraljevu veliko municija sko tovarno in tovarno za poljedeL ske in druge stroje. Včeraj je o terri ponovno razpravljal ministrski svet Razprava je bila mestoma ze« lo živahna, V tem vprašanju 36 znatne diference med demokrata skimi in radikalnimi ministri Do* bata je bila odgođena, STROGE KAZNI PROTI BOU GARSK1M ČETA5EM, — Sofija, 26. septembra, (Izv.l »Državni vestnik« priobčuje zakon proti bolgarskim četaiem, ki bi pre* koračili bolgarsko mejo in udrli v sosedno države z namenom pleniti ter delati tam nemire in nered, Kazni so odmerjene s težko ječo od 10 do 20 let. Oficijelna Bolgarija se skuša s tem zakonom zavarovati pred očitanji, da bi ona podpirala eetaŠko gibanje v Macedoniji irt drugih krajih. STAMBOLIJSKIJ ČLAN ZVEZS NARODOV. — Geneva, 26. septembra. (Iz* virno.) Bolgarski ministrski pred* sednik Stambolijskii je imenoval za člana komisije Zveze narodov, ki odloča o sprejemu novih držav v zvezo. AVSTRIJSKI FINANČNI MINISTER ODSTOPI. — Dunaj, 26. sept. (Izv.) ¥u naneni minister dr. Grimm v kra£» kem odstopi. Za naslednika imenu* jejo bivšega finančnega ministra tU Karlovega režima dr, R e d 1 i c h a. NEMŠKA KMETSKA ZVEZA. — Dunaj, 26. sept. (Izv.) Tu zboruje kongres nemške kmetska zveze. Na včerajšnjem zborovanju je bila sprejeta velika resolucija, s katero se nemška kmetska zveza iz* reka za ujedinjenje vseh nemških plemen in pokrajin. Zveza je pc = zdravila priklopitev Zapadne O gr* ske Avstriji. NEMŠKONACIJONALNI ŽUPANI NA ŠTAJERSKEM ŠE NI* SO PAMETNI! — Gradec, 26. sept. (Izv.) W:< raj dopoldne je bila tu skupščina velenemških županov in občinsk odbornikov iz vse Štajerske. Raz* pravljali so samo politična vpraša* nja. Na skupščini so sprejeli tuc1} neko vehementno resolucijo, s ka* tero manifestirajo za priključitev vseh, po mirovni pogodbi v St. Ger* mainu Jugoslaviji priznanih štajer* skih občin in mest. Hočejo ustano* viti neko iredentistično društvo, ki bo vzdrževalo nemški živelj na našem Štajerskem. Sospadarsk^ ogsf?« Zagrebška borza dne 26. septembra, — Zagreb. Devize: Pariz (ček) 15.20. Švica 35.50—38, London 810, Berlin 199—200, Dunaj 10.60—11, Praga 235—240, Italija 885—S90, Amerika 214, Budapešta 33.75—36. Valute: dolar 2C6—210, nemške marke 196— 203, nnpoicondori 700. — g Podpis in žigosanje pred; vojnega posojila. Beograd, 25. septembra. Minister za finance je s sklepom od 19. sept. št. 11.069 ods redil, da se državljanom, ki v dolo* čenem času niso predložili svojih obveznic pred voineua posojila bi v* se a\sirosogrske inonarhije v popis in žigessnje, dovoljuje, da lahko to store naknndno do ±5. oktobra t. 1. Ta rok se ne bo v nobenm slučaju podaljšal in se projme od tega ča* sa dalje ne bodo jemale v poStcv, Obveznice s pro>n|0 je pošiljati generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. — 2 Minimalni plača na Poljskem. Iz Varšave javljajo, da so državni uradniki na svojem zborovanju zahtevali 50.000 poljsih mark kot minimalno plačo. — g Romansko državno posojilo. V Bukarešti se je vršila konferenca zastopnikov vseh bank, ki so razpravljali o državnem posojilu v znesku 100 milijonov Iejcv. Posojilo bo prosto vsakega davka. — 2 Sindikat za Izvoz žiti v Romuniji. »Dimineata« poroča, da se ie ustanovil v Bukarešti sindikat za izvoz žita. —g Tluero Stinnes in praška plinarna. Kakor javljajo >Ijidt/ve Novini«, jo mestna občfnA v Pracri sklenila zirraditi novo plinarno. Občina je dobila iz inozemstva rrmofT') ponudb, od katerib je bila ena izmed najucrod-nejšib ponudba nemškega podjetja Hugo Stinnrs. Kljub ugodnejšim ponudbam pa je me«tno zastopstvo vendar sklenilo, da bo plinarno zgradilo samo s pomočjo domačega kapitala. —g Nova ljubljanska banka v Šibeniku. Te dni je pričela poslovati v Šibeniku p3družnica ljubljanske Zar družne gospodarske banke. —g Nova banka v Spi itn. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo splitski občini, mestni plinarni in električnim rodietiem v Splitu, da smelo ustanoviti >Grad večji krizi luko. Trgovski promet se vedno bolj izogibljo *renoveske luke, vlada pa no stori ničesar. Predsednik zbornice komend*-tor Oberti je priznal vse posledice krizo In izjavil, da je začela Svira pA>Ši-ljati svoje blago v druga sredozemska pristanišča, pa tudi Turin in druga italijanska mesta se ne poslužujejo več genoveške luke. ESriašfuene usstl. — »Žensko telovadne druSrvo v Ljubljani« prične z redno telovadbe s prvim oktobrom. Društvu se je posrečilo pridobiti gdčno. Milo S ve t lici Č evo. ki se je več let izobraževala v telovadbi v tujini. Šolsko vodstvo j? je z ozirom na to poverilo telovadni pouk na tukajšnjih dekliških srednjih šolah. Pridobitev gdčne. Svetličičevo ie za društvo posebno pomembno. ke» bo upeljala že dolgo zaželjeno moderno kombinirano telovadbo, švedski in sokolski sistem. Način te telovadbe sestoji v tem, da se pri vsaki telovadni uri utrjuje vse mišičevje telesa, kako* tudi notranje organe ter se zaključuj« z lahkimi odmornim! vajami. Pripo-ročbiva je ta telovadba vsakomur, zlasti onim, ki so za naporno telovadbo še prešibki, bodisi da njih razvoj tele-, sa zahteva vso pažnjo. Odpre Da vrata tudi onemu ženstvu, ki mora Iz zdravstvenih razlogov posečati telovadnico, V tej točki ima društvo samostojno mesto poleg drugih telovadnih organizacij. S časom upelje tudi ortopedično telovadbo. — Mariborsko zdravniško društvo. V torek. 27. septembra ob 6. zvečer se vrši v kolodvorski restavraciji na Pra-gerskom odborova seja zdravniškega društva v Mariboru. K seji so vabljenj rudi vsi tovariši zdravniki * neodboa% nUa. " ■ ^ ' Mariborska porota. SeraJnikoTB smrt v Rušah. Planinska veselica v Rušah dne T. tv-gmtta le- na vrhuncu opojnega veselja našla Jvoi nepričakovani konec, Tam ob drči, kler se je mladi svet razposajeno zabaval. Sta trčila skupaj dva mladeniča, zal, oba jrinjena. Franjo Serajnik je letos maturiral,' »adebuden, zaveden, živahen fant Tisto atdeljo Je napravil Izlet na Pohorje. Proti jrečeru i«1 dospel na veselico. Na drči Je prišel slučajno skup z mladim delavcem Antonom Trn jakom Iz nepojasnjenih vzrokov sta prišla navskrlž, Serajnik je Trnja-ki oklofutal, dvakrat ali celo trikrat Ko M 5erajnlk zopet pripelje po drči navzdol, ya TmJak sune z malim nožem proti vrata. Sunek Je bil tako nesrečen, da mu je prerezal glavno žilo, kar Je povzročilo takojšnjo smrt Serajnlka. Trnjaka so obtočili na uboj. Njegov zagovornik dr. Štor j t dokazoval njegovo pcpolno pijanost kar SO porotniki tudi potrdili. Obsojen Je bil tamo na 3 mesece zapora. Krvavi sv. Štefan v Račjem. Wa Štefanovo se navadno preveč peniva, Potem se stepo. V Račjem so pričele genske. 2ena Avgusta Peitlcrja je postala jned plesom ljubosumna na svojega moža radi ljubice Antona Baumana. Mož Jo je ohladil s poljubom na roko. In ko mu !e po istem vzorcu sledil tudi Bauman, se Je Peltler naenkrat Čutil razžaljenega mola. Prišlo Je do rabuke, h kateri Je priskočil tudi Štefan Kline, ki Je pri drugem omizju prasnoval svoj god in se je potema* za svojega sorodnika Baumana. Po posredovanju drugih gostov se je prvi akt zaključil brez hujšega Klincu so odviefi nož, nakar se Je vrnil k svoji mizi, Peltler Je pa vzel suknjo In odšel, pustivši ženo v gostilni Pa le čez nekaj minut se vrne s vozno vago, lopne najpreje Baumana, nato še Klinca, slednjega kar trikrat s tako silo, da je Kline kar nezavesten sklonil z glavo ter čez nekaj dni v bolnici umrl. Peltlerjn ni nič pomagal njegov zagovor o silobranu. Po krivdoreku porotnikov na uboj je bil obsojen na dve leti težke Ječe. Ropar — svinjar. Ženski ttrafc ne dr*v* skem polja. V nekem oziru je bilo Skoda, da razprava ni bila dostopna Javnosti. Izpovedi ženskih žrtev roparja-svlnjarja so livene-le tako gorostasno, da bi bile morale učinkovati svareče. Hvala bogu, da je slučaj Vesenjak le posamezen v nas Slovencih! Ivan Vesenjak, 31 let star, visoke postave, zvitih potez v odurnem obrazu, je oženjen ln oče Štirih malih otrok — pa vendar svinjar, kakor jih ne pozna dosti naša kriml-nalfstika. 2e skoro leto dni Je postal na- ravnost strah ve »a §«ns# na vrni aVav- akem ozir. ptujskem polju. Njegova pohota ni bila izbirčna v žrtvah; bilo ntdottno dekletce, bilo te o4 le< izključen* ženica, nJemu bilo vh dobrodošlo. Njegova specijaliteta, kakor le v slični* slučajih perverznosti ne najdemo« Je baa: prešati na I enake, pri katerih je slutil denar. Jih s nožem aH revolverjem prisiliti, de te udajo in r* namečak ia oropati. Koliko fa flora-bH takih žrtev, se ae ne v* Obtožilo a* ga Je a* več slučajev, s* katar* te ta le slučajno svedeJa Med temi se nehalajo leatke nad 50 let ln eno dekle staro 14 let Med žrtvami Je rudi neka gospa ta Ljubljano, ki te Imela v okolici Ptuja opravka; misli pa, da je bil kak drugI podlaš, ker i ja ponujal denar, dočtm Je Vesenjak že zaslovel, da nasprotno svoj* žrtve ie oropa. Ko Je ta Ljubljančanka svojega napadalca tama* kleče prosila naj JI prizanese kot stari ženi, se J* ▼ skrajni elit oprla se ea sadnje rešilno sredstvo na debelo laž, čet, moj mož ml ja is vojne prinesel grdo bolezen. Nikarto se okužiti. A niti ta strah ga M ostrain, naj Je bil podlež Vesenjak ali kdo drugI Neko staro ženico je prisilil iele s noževimi vbodljaji v nogo. Krono drznosti pa Je dovršil, ko je ▼ Ptuja popoldne na pokopališču napadel neko damo v spremstvu dveh hčerk. V tem slučaju se ]e omejil le na rop, ker fe gospa preveč kričala na pomoč. To pot je aasledovalcem osel. Tod* eden Izmed njih ga )e nekoliko pozneje srečal in o njem obvestil redarje. Tako je podlež po dolgem č&eu vendarle prUei v roka previo* Vesenla* atnia laita vse grl* posilstva toda žrtve i* ob*o#ure4o v ohfa* kot str-rllea. Prizna v* pa, da Je ropal. Obeoten Je bi *a deee* k* težke jece Anton Rtih ie bil taposleu Kot ftjrfač ▼ lovmrai usnja VValterja Malherta v Maribora. V tovarni so že dlje časa opetovali večje tavtn* V aprilovl noči Je tovarniški Čuvaj zapazil človeka ki Je lezel po strehi, hoteč priti skozi okno v tovarna Tat le sicer ubežal, p* se )e dognalo, da je bil to Rajh, ki si je pred izstopom cz službe pripravil 4 zaboje usnja, hoteč jih spraviti ponoči It tovarna Prt tej priliki pa se Je ugotovila da ]e Rtjh fe ves čas svoje službe v Sovami kradel kar na debelo. Sam Je priznal, da Je vkradei dO ustrojenih telečjih kož, 40 kg podplatov v vred-noert nad 60.000 K. Usnje jt prodajal največ trgovcu Kodru v Lajter'pergu. Pa;h skesano priznava ln se zagovarja g revščino. Ker so porotniki na priporočilo zagovornika dr. Jana potrdili vrednost nad 40.000 K, Je bil Rajh obsojen samo na M mesecev težke reče. Raznoterost*. * StraAni grejd- V Santo " >>rrIngo na Stranskem Je priW k župniku uo-znaiifsc in £* proeti, uaj ga i*pov% Zupikik jo odšel t neauiancsci r cerkev, kjer mu jo notnanl grešnik izrx>vodaJ svoje gjoh«, ki to tako vplivali na iup« nika, da Jo na mesta umrl. 3 p noska javnost ae sada j vpranuj©, kakjrni so vendar moprii biti ti gre&i* ki so >■ w v*ročili snptskovg amtrt Darila — Kmetska poeoJIlrJct Trnkijtmsftt oftolice Je povodom svofe * tir! desetletnica velikodušno darovala družbi sv. CkrUa in Metoda v LJubljani znesek 30.000 K, a* katere s* jI dralha toplo sahvaljuje. — >Radojroiu* |e dnrovala "Ljul*** Ijana^a kreditne* b«ik* ob jubileju £. kr. namestnik* Ir. Hribarja S0uQ kron. Oiirtjr naj posije po dsoar v d-l. «o uTsdriistvs. Olavrt! nrednlk: Rasto Pastoslcmfek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Šofer monter, govori slovensko, nemJko, italijanako z dobrim zpričevalom Išče službe. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6863 Lipove hlode na lagi ležeče 20nč, 30—50 cm debele, lep les, proda Kralj Franc, Jelka 68 pri tjubljani. 6S56 Dijaki se sprejmejo na stanovanje. Kaitov v upravi SI. Naroda. 6857 netnlke, so na prodaj. Naslov pove upr. Slov. Nsrodt. 6877 Pro9a se violina dobro ohranjena in Izigrana. Proda se pa Dolenjski cesti 7. Strniia. 6853 Staranje s hrono 'pri dobri rodbini iSčem za mimo gospo-* 10, Ponudbe na A. P.f Cesta na Rotit 5. Službe lile mlad gospod, kot skladi&cnik, tli v kaki ptsarni, event temu kaj sliesegs. Vstop Jlkoj. Ponudbe pod , Ves Sta 6865" na upravo Slov, Naroda. 6665 a Išče sb zobotehnin into2en popolnoma dela v kavčuku in nekoliko v zlatu. Vstop po možnosti takoj. Ponudbe s pogoji ln prepisi spričeval je vposiati na Dr. Alojzij Praun-teit, zobozdravnik, Ljubljana, Marijin trg St S. 6864 Romercijelni ravnatelj S* spreime. Javijo naj se le prvovrstne trgovsko izobražene ln praktično izkušene moči po možnosti strokovnjaki Sitne struke. Ponudbe na Vinko MajdtC Oaljčni mlin, Kranj. 6868 ...... .. .. . Vabite se vsi v torek dne 27. septembra na polzifuSnfo grozdja I* deciBĆega vinograda, ICestnl trg 13 pri Fridrihn. Po ceni se proto: 6874 oprava, obleka, kredence za sobe in kuhinje, mize, stoli, zofa, svetilke in drugo. Ogleda se vsak dan don od 1. do z. ure popoldne, Sodna ul. 6.1. nadstr. desno. proDavačicu ^ izučenu, vrlo vjeStu u računanju, Strogo poštenu i marljivu, traži se za delikatesnu i živežnu trgovinu. Košta i stan event. u kući. fonude odmah moli Maslarna agar, Nikolićeva ul. 12, Zagreb. POLIRJI t prakso v betonu in vodr i zgradbah se takoj sprejmejo pr* lat. Lavrenclo 9 Ljubljana, Rimska oeata 1. Ravnotam se sprejmejo ZIDARJI y trajno delo, delo tudi v akordu. Za stanovanje je skrbljeno. Jnotovilcevo seme priporoča trgovina s semeni Sefer ti ana, Wolfova ulica 12. 6869 Sprejme se zdrav, močan ndsatc s primerno šolsko Izobrazbo v trgovino i mešanim blagom. Ponudbe pod .Marljiv 6871" na uprtvo Slov. Naroda. 6871 Poior, troroloe 1 grosletlfl TrgoTPc, kojl potuje po cjeloj Jngosls-vijl, traži zastupstva, kao epela i drugog proizvoda. Naslov: 6873 T. It B. 1898 8, lat**, StoanlJ« Naprodal koza s kozlićem. Sp. ifika, Kolodvor aka nlloa liO. 6781 Sprejme se takoj šivilja na dom za beio perilo. S hrano ln strojem je preskrbljeno. Več v trgovmi Schwab d Bizjak. 6824 Kupi se takoj dobro ohranjena antlnloa modernega stoga. Reflektira se samo na svetio-rumeno barvo. Ponudbe pod .Spalnica 6825' na upravo Slov. Naroda. 6835 Lastniki konj! V zalogi imam vec*'o množino cvsa, kterega oddajam v vsaki mnofinl. L Roje, SeJo pri Ljubljani. 6831 tlMrničorka (raži stan l hranu u centru ^rada. Plača dobro. Ponude pod „Akademičarka 6843" na upravo Slor. Naroda. 6843 Išče se 684« železninar, mlajta, dobro izurjena moč. za takoj ali najpozneje do 15. okt 1921. Pismene ponudbe Je poslati oa Anton Brenčič, trgovina z želsznino, Ptuj. Kol opravite!} mil Mitopafk Uče solidno dosmrtno name5*enfe 35 *etni Hrvat. rim. kat, skademsko na-obraien, oženjen, s poznavanjem več modernih jezikov in 151etno prakso v prvorazrednih podjetjih industrije, trgovine in bank. v provinciji Slovenije. Ponudbe pod .Upravitelj 6732* na upravo Slov. Naroda. 6732 o c o rs BLISK najboljše parketno voščilo. Edino zastopstro V. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra c 25. o. rt Hikola Baškovič ti v Beogradu« Banani oddelek i vrli vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpG-vedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga ln prvovrstnih rrgovrkih meric, kupuje ln predaja vse vrate valut, efektov ln devir.. Blagovni oddelek ■ ime v zalogi ln prodaja »amo na veliko: vae vrste Ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, «se vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, Jeklena In železna žica, kuhinjsko Železno poaodje. sollngensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji in orodje, gum s Oenlop za avtomobile, konjak originalni francoski .MARTEL*. .HENESSV .FRAPEN*, sodo Kaustik ličje prims ,TAMATAVA\ vse po originalnim tvorniSkih cenah. Prodaje izvirno pl-^enjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4119 Lovski peg vporabljlv tudi za čuvaja, te proda pri Andrej Flgar, Smihcl-Novo mesto. 6744 Ite* ea mesef na soba s posebnim vhodom eventualno t oekr-bo, ali pa manjie stanosanje t opravo ali brez oprave pfotl *do dobri najemnini. Ponudbe na poitsti pr*d*l it. 83. 4905 Knjliovfl*in]fl, zmožna tudi drugih pisarniških det. želi premeniti službo. Gre tudi izven Ljflb-Jj«ne. Ponudbe pod .JCnJlgovodkrnJa 6773" na upravo SI. Nar. 6773 Posodi se na dobro porottvo tli L tlrnjifbo ve/Ja vsot t denarje. Nttloe pove oprave S. Narod*. 66 0 Na prodaj foru e fredeljnom (KielbooO dobro ohranjen. Neeiov pove uprava Ssov. Nsrodt. 6807 iaadlattaka Uma Lndovlk Ševar, vd. *a Rakeko !rvr?u}e točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tud! •MrJaJenT*. 153* Mlada novoporočenca tečeta takoj aH S 15. okt. primerno brez pohištva, če mogoče s hrano, proti nagradi in dobremu plačilu, v zameno »e odstopi eventualno 1 meblovana soba v sredini mesta. Ponudbe na poitni predal 110 Ljubljana. 6862 m u mm mw adjordjeva ml. br. 14. Volefan 18 —e« osnovan i protokolitan nt temelja Uredbe od 5. decembra 1030. god, odpoeeo je rad i žtft stopati e ves* i poslovni odnos te svtan PHtantlRia. hbfthantiiN h irosisflian sa životnim namindema i svtzu potrebam* a* život I katu. Zafnteresovani mole se da Jave svoje adrese. 6866 Posojilnica v Mariboru (Varoetai dom) razpisuje za šolsko leto 1921/1922 sledeče ustanove: 1. dr- Fran| a Bapooa za riiokosoloe devet mest po K 300.— 2. lastne in sicer za Vinarske la eatjersko iole ▼ Maiioom, za Kntetllsko šolo pri Sv« Jnrl|a ob južni železnici in za Driaeno obrtno iolo t I4«bl|snt po eno mesto po K 1.000.— Pravico do ustanov pod 1.) imajo dijaki slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja, pri dragih pa se bo oziralo na prosilce i« mariborskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim Šolskim Izpričevalo«! in ubož-nim listom se naj viole do 12. oktobra 1931 v poaojilnični pisarni v Narodnem domu v Mariboru. Bervnatelferto. Reaata lock recommences lesson^ on Tb 1 st of October. 6834 Elesiffitna Kočija pol krit*, popolnoma nanovo lakirana in renovirana, sa prode radi pomanjkanja prostora; event. se za slabšo, a v dobrem stanju zamenja. Ponudbe pod .Elegantna 6774* na opravo Sloven. Naroda. 6774 P?**ne nove ln rabljeno vreie Mjakove) v vmVI mnoHrl no n«)nHJi čini pif ra. SIBC, KRAM J. R*7a|8!& sahe gste. f^sI.irlafeTa oQr Hsfatarlcfl no račan se spreime i 1 oktobrom v večjem r*-dustrijtkem kraju na Spod. Štajerskem Prednoit Imajo one, ki rnijo tuJi šivati Naslov pove irpcsvntStvo Slortnskege Naroda. Dve snonadstr v sredini Ljubljane sta na prodaj. Cena K 750.000. Hiši v dobrem stanju brez popravil. Ponudbe pod .Ugodna trgovina/6809 * nt upravništvo Slovenskega Naroda, Froda ae kam itn 111. železne konstrukcije, vporabljfve za vsaki padec ter množtoo vode VeJaoTlć & tile, Lia¥!!aaa< Dna&Jska oesta §U ŽS. 682T Šolske knjige in potrebščine □ prip oroča Narodna knjigarna Prešernova alica 7. □ HERCEG -BOSNA zemaljski osiguravajući savod a Sarajevu traži sposobnog zastupnika koji bi zastupao zavod za djelu Sloveniju. Reflektanti koji su se već bavili st poslovi* ma osiguranja neka se obrate pismeno i svoje ponude stave na ravnateljstvo n Sarajevu. I i cj to w E Bafnitio oese! 9f a| ali j o oeoe ! VULKAN SSSSS«wm'H«v,h iadetufe prvovrstne podpetnike. SaJbtlaTa^aa u ■■ ■ ■ m Listo domaće podjetje! cc a o sr i Največja zaBoga 10 m iil •« • v v trgovini Ljubljana, IMeatni trg 5 Po znatno nizkih cenah. 6 Slika dr. Tavčarja se dabffo o narodni knjigarni Pri veOtss atfean prtaerea psjaaV tar^j"a in tisk aMarodno zjakamo** Za inanra tni dal odaovaren Vakato Koobo> 8Y 1GC 0 668