^h-k^vkk
()(iravičiij«Mn<»	p«<l-
j^jy »Slovfiiijit Merkur«
^ j;H)lii-o. ol>javljfiio n;t
j^i ni«~>tM prt-d nedavnim.
f»krat smo namreč v ša-
H (»('■'«ali, da utegne piid-
jftje, I«« X registrirano
liidi	pioiiiet .s kme-
'jj pa tudi tA pnunet z
^bljp"'"'' Predmeti) pro-
"veža jaj<a v -sta-
jtnarnah. .lasii» je, da v
podjetju ita veliko in ma-
i^r kot zastopništvu
tujih firm. promet z rab-
Ijeiiinii pre<inieti pred-
stavlja !e mali del poslo-
vanja. .lajc ne odkupuje-
jo in ne pr<»dajajo. Naj-
nianj pa v starinarnah!
Tega seve<la v naši »žeb-
Ijii-i« niso trdili. Rekli
sni", da se utegne zgodi-
ti, ker smo pač mislili,
dii so tudi jajca knietij-
pridelek, /a to jiomo-
to in sporno trditev, .se
(»ur.«vit'ujenio.
KRITIČNA OCENA REORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE S STRANI MLADIH # POTREBNO JE ANALIZIRATI
DELO VSAKEGA POSAMEZNIKA NA ODGOVORNEM POLOŽAJU
Dvoletno obdobje dela neke organizacije, še
posebej, če je tako številna kot Zveza mladine,
zajema vrsto akcij, uspehov, neuspehov in seveda
veliko število mladih ljudi, ki so se angažirali na
ta ali oni način. Zadnji dve leti sta bili za celjsko
Zvezo mladine, ki je nedvomno ena najboljših v
Sloveniji, izredno pomembni saj so v tem obdobju
pričeli izvajati reorganizacijo katere rezultate so
zelo kritično ocenjevali na nedavni volilni konfe-
renci. Mladi so bili kritični do svoje in drugih
organizacij, do posameznikov, do nekaterih zako-
nov, odnosov in drugega, vendar predvsem z eno
željo, da bi v teh kritičnih besedah našli tudi re-
šitve. Kritika in samokritika bi naj bilo tisto, kar
bi jih popeljalo do še večjih uspehov v prihod-
njem delovnem obdobju.
Nedvomno drži ugotovitev,
da je Zveza mladine po reor-
ganizaciji doživela temeljite
spremembe v vsebinski usme-
ritvi in da ni ve^ dileme, kje
lahko mladi odločilno vlivajo
na odločanje. »Žal, ne more-
mo se strinjati z mišljenjem
krajevnih funkcionarjev, da
je mladina tista, ki bo za
sestanek o krajevnih proble-
mih dala svoj delež z raz-
na.^anjem vabil in ureditvijo
dvorane,« je dejal delegat s
terena. Mladina čedalje bolj
spoznava svojo vlogo odgo-
vornega sooblikovalca in
uresničevalca družljenega raz-
voja. Mladi najteže razume-
jo najrazličnejše nepravilno-
sti od kompromisarstva, sa-
moupravne mlačnosti, korup-
cije in drugega ter na to tudi
najbolj različno reagirajo.
Najhujša je reakcija, kjer po-
mislijo, saj tako ali tako ne
moremo narediti ničesar, pu-
stimo vse pri mini. Prav ti)
je tisto, kar je reorganizacija
v Zvezi mladine precej od-
pravila. NjunreČ, mnogi aik-
tivi v delovnih organizacijah
in na terenu so znova zaživeli
in mladi so se za<'eli bolj
kot kdajkoli zavedati sel)e m
svoje pripadnosti neki orga-
nizaciji.
(nadaljevanje na 6. str.)
. IVljf, dne :W. sojitembra 19:0 — ŠH-viika — I.eto XXIV — Ona «(» par
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
PRED 8. ZVEZNIM TEKMOVANJEM GOZDNIH DELAVCEV
V ROGAŠKI SLATINI
GOZD - NJIHOV POLBGON
Rogaška Slatina bo od 2.
do 4. oktobra gostitelj pred-
stavnikov gozdnih delavcev
(vse Jugoslavije. V teh dnelx
bo tu namreč 8. zvezno tek-
movanje gozdnih delavcev —
sekacev ki so pred tem že
opravili izbirna tekmovanja
in .so pripravili za udeležbo
na zveznem tekmovanju naj-
bolj.še ekipe. Pokrovitelji pri-
reditve, ki jo organizira Ljud-
ska tehnika Jugoslavije, je
predsednik izvršnega sveta
Slovenije tovariš Stane Kav-
čič, medtem ko je potrebne
priprave v zvezi s tekmova-
njem opravilo gozdno gospo-
darstvo Celje.
Tekmovanje gozdnih delav-
cev sekačev ni čista športna
Priretlitev. Ce ima tudi ta.
kot večina diaigih, tudi svoje
turistično obeležje, je za
gozdne delavce hkrati še pri-
ložnost ponovnega srečanja,
in priložnost, ko lahko pred-
stavijo svoj delček svojega
vsakdanjega dela, ki je zara-
di specifičnih razmer marsi-
komu tako malo znano. To
je bil tudi eden izmed razlo-
gov, zaradi katerih se je or-
ganizator odločil, da bo tek-
movanje vsako leto v drugi
republiki. Roga.ško Slatino so
v Sloveniji izbrali zato, ker
je v teh dneh turistično nad-
vse privlačna in je hkrati tu
tudi dovolj priložnosti za
sporedne prireditve, ki lahko.
tekmovanju gozdnih delavcev
dajo še posebno obeležje. Ta-
ko bodo v dneh tekmovanja
v pivnici v Rogaški Slatini
odprli razstavo plastik kipar-
ja Ivana Napotnika, proizva-
jalci motornega gozdarskega
orodja pa bodo priredili raz-
stavo svojih izdelkov ter de-
monstracije. Za zbiralce spo-
minkov bo urejenih več pa-
viljonov. med izdelki pa
bomo našli tudi si>ominke
Branka Defarja iz Jurkloštra,
ki irtieluje spominske pred-
mete iz korenin in drugih
naravnih materialov.
In zdaj povejmo še nekaj
besed o tekmovalnem pro
gramu. Tekmovalci bodo -na-
stopili v naslednjih panogah:
ciljanje s sekiro, sekanje s
sekiro, nameščanje letve in
verige na emotorno žago,
kombinirani prerez z motor-
no žago, zasek z motorno ža-
go, definitivni prerez z mo-
torno žago, maklanje buko-
vega celuloznega lesa, zla-
ganje celuloznega lesa in i7r
ven konkurence še kleščenje
debla z motorno žago. Ce se
bo kateri cxl gledalcev, ki se
bodo zbirali na »zelenem po-
ligonu« pri hotelu »Soča«, po-
sebej zanimal za katerega od
tekmovalcev, ga bo lahko
opazoval pri tekmovanju v
v.seh disciplinah, kajti v pri-
bližno uri in pol bo tekmo-
valec opravil vse potrebno de-
lo.
Organizatorji predvidevajo,
da bo zaključek tekmovanja
in fKKielitev nagrad v nede-
ljo 4. oktobra, okrog 14. ure
popoldne. Vsem gožidnim de-
lavcem, kakor tudi gostom
in obi.skovalcem letxx^njega 8.
zveznega tekmovanja gozdnih
delavcev — sekačev — tudi
naš priürceo pt>adrav!
bo tudi rezultatov toliko, kolikor .je bilo
obiskov, o. polein smo na razvitem — konju.«
FRANC SATLER - medtem ko je svoje poklicno delo namenil kmetijstvu
in je zelo iskan agronom, je svoj prosti čas posvetil petju. Je med
tistimi, ki so že najdlje pri celjskem komornem moškem zboru (nosilec
zlatega Gallusovega znaka); sicer pa je kot tenorist med najbolj anga-
žiranimi in priljubljenimi solisti. Lirik po duši, lirik v petju . . .
(Foto: M. B.)
PRAZNIK
VELENJSKE OBČINE
v spomin na prvi partizan-
ski napad na Šoštanj, v noči
od 7. na B. oktober 1941. leta,
praznujejo prebivalci velenj-
ske občine (xsjiiega oktobra
svoj praznik.
Letošnje praznt)vanje bo še
posebej slavnostno, saj ga
združujejo z otvoritvijo as-
falfeiratie ceste od Šoštanja
do Raven ter z otvoritvijo
nove osnovne šole v Ravnah.
0>)a objekta bodo izročili
namenu na sam praznik, 8.
oktobra, na slavnosti v Rav-
nah pa bodo ra/.en tega pode-
lili štiri Kajuhove nagrade,
najvušja obc^inska družbena
priznanja.
Prireditve v počastitev pra-
Tinika .se bodo začele ž» t
nedeljo, 4. oktobra, ko bo v
Velenju atletska prireditev,
v Šoštanju pa bodo razvili
prapor ZVVI ter odkrili kip
Franca Hribemika, nekdanje-
ga ravnatelja šole in zgodovi-
narja iz Šoštanja. Ta dan bo«
Zavodnjak še k<Micert dekli-
škega zbora velenjske gimna-
zije.
V sredo, 7. oktobra, bo v
Topolšici mladinski tabor, v
Šoštanju večer narodnt)-/«-
bavne glasbe, v Velenju pro-
menadni koncert.
Tudi v dnevih po asmem
oktobni — ta dan bo še v
Šoštanju komemoracija pri
spomeniku talcev — bo v
v'^elenju, 6martnem ob Pa-
ki, Gaberkah in Šoštanju več
zal>avnih, tele,>inovzgojnih in
drugih prireditev.
MB
SMRT V HOMCU
JOŽE ZAVOLOVŠEK, 87, iz Homca brda v ob-
čini Mozirje, je peVjal z noregiLstriranim traktor-
jem, h kateremu je imel priključen obračalnik,
pirorta domu. Izaa ribezovega nasada je nenadoma
steikel na levo stran ceste njegov vnuk, tsriletni
JOZK ZAVOTAVŠBK. Kljub zaviranu je obračalndk
zadeli otroka, ki je ziaradi težkih poškodb umrl.
ZALETEL SE JE V TOPOL
MAiRJAiN PROSmAK, 27, iz. Tap.inja, je vozil
z osebnim avtomobilom proti Mariboru. Zaradi
neprimerne hdltrosti je na nepreglednem ovinku
saapeOjai s ceste in trčil v obcastnd kamen in nato
v topol. Dobdl je lažje poškodbe, medtem ko je bila
sopotnica ROMANA MARZIDOVŠEK težje poško-
dovana. Škode na voeilu je za 4.000 dinarjev.
NEPREVIDEN PEŠEC
Motorist BRANKO SAMBOL, 23, iz Celja, se je
peljal iz Grobelnega proti Šentjurju s 50 kilometri
na uiTO, ko je v Šentjurju, izven prehoda za pešce,
neprevidmo prečkal cesto pešec IVAN KOVAČ, 50,
iz Šentjurja. Oba sta padia. Pešca so odpyeljali v
boliÄiico,
KOLESAR V TOVORNJAK
Iz 2alca je prota Dobri ši vasi vozi! ponoči s to-
vornjakom FRANC HOBOL, 30, iz Male Piiešice,
k» se je zaletel vanj kol(«ar JOŽE BUKOVEC iz
Žlailca. Prepeljali so ga v bolnišnico zaradi pretresa
možganov.
NERODEN SKOK
JOŽE BUKOVŠEK, 39, i« Stranic, je vozil trak-
tor po i>oljski poti. Na traktor je bil privezan tudi
VOB. Za njim je pritekel SILVO BOBlK, 17, iz
Stranic in hotel skočiti na voz. Ker se je ročica
obrnila, je padel na tla iii to pod kolo praznega
voza. Dobil je težji zlom.
PADEC MOTORISTA
EMIL BERLOT, 34, je vozil s to'/omjakom iz
Belih vod proti Šoštanju, ko mu je pripeljal na-
sproti z veliko hitrostjo motorist FRANC STROP-
NIK, 23, z Lep njive. Tovornjak je obstal. Motorist
je zaviral in padel štiri metre pred tovornjakoan.
Težje si je poškodoval nogo.
OBA STA PADLA
Iz Teharja se je proti Celju jr^eljala z mini mo-
pedom ANA ROMIH, ko je nenadoma prečkal cesto
RANKO RADOŠEVIC, 17, iz Celja. Romihova ga je
zadela in oba sta padla ter se teže poškodovala.
USTAVILA SE JE NA PREHODU
Motorist FORTUNANT LEGNAR, 31, iz Velenja
je vozil proti Celju in v Šempetru opazil na pre-
hodu za pešce VERONIKO LOČIČNIK, 71, iz Sp.
Grušovelj. Ker se je zaustavila, se je zaletel vanjo.
V bolnišnici so ugotovili, da je dobila pretres mož-
ganov motoristova sopotnica MARIJA URANKAR,
64, iz Kapihe.
ZANESLO GA JE
JOŽE PARAŠUH, 38, iz Dobrteše vasi se je pe-
ljal z mini mopedom proti Celju, ko ga je zaneslo.
Pri padcu si je poškodoval glavo.
ZAPRL MU JE POT
MILAN ŠAFRANKO, 17 se je z mopedom brez
vozniškega dovoljenja peljal iz Rogaške Slatine
proti Tržišču, ko je »apeljal preko ceste kolesar
MARJAN OBERSKI, 17, iz Rogaške Slatine. Mope-
dist se mu je izogibal in padel. Obležal je nezave-
sten.
OBLEŽAL V JARKU
FRANC STRAŠEK, 19, iz Šerove pri Šmarju se
je peljal z motorjem iz Mestinja proti Šmarju. Med
vožnjo po klancu navzdol ga je zaradi neprimerne
hitrosti v ovinku zaneslo s ceste v jarek, kjer je
obležal. Dobil je pretres možganov.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh se je na cestah celjskega
področja zgodilo 44 prometnih nesreč. Dve osebi sta
umrli. Poškodovanih je bilo 29 ljudi, od tega kar
15 teže. Materialno škodo na vozilih so ocenili na
159.500 dinarjev.
Konrad Kot, 44, Griže, po-
škodoval si je prst desne ro-
ke; Emil Ritovšek, 26, Celje,
poškodoval si je levo roko;
Ivan Petek, 26, Velenje, po-
škodoval si je desno roko;
Breda Pogorevc, 20, Šmiklavž
pri Škof ji vasi, na. pločevini
se je porezala po desni roki;
Anton Zakošek, 27, Dobrina,
železo mu je pvoškodovalo
desno roko; Lajhar Tone, 40,
Zg, Zreče, poškodoval si je
desno stran prsnega koša;
Ivan Centrih, 35, Celje poško-
doval si je levo nogo; Jože Ra-
vnak, 45, Celje, poškodoval si
je desno roko; Bogdan Hace,
16, Celje, poškodoval si je
levo roko; Mustafa Delič, 18,
Celje, poškodoval si je desno
roko; Štefan Zalokar, 42, Mi-
gojnice, stropnik mu je po-
škodoval desno roko; Fredo
Junger, 21, Ložnica pri Žalcu,
stroj mu je poškodoval des-
no roko; Franc Matko, 42,
Rakovlje pri Braslovčah, te-
žak predmet mu je poškodo-
val levo stran prsnega koša;
l^opold Kamenšek, 43, Nez-
biše pri Žalcu, goseničar mu
je poškodoval levo stopalo;
Ra,jko šeJekar, 39, Virštanj,
poškodoval si je desno roko;
Jožo Turecki, 18, Celje, po
škodoval si je desno roko;
Jurij Krašovec, 34, Debro pri
Laškem, poškodoval si je levo
roko; Bogdan Bečirovič, 26,
Velenje, jvoškodoval si je le-
vo stegno; Stanoje Predano-
vič, 32, Šoštanj, poškodoval
si je desno roko; Milan Ra-
dakovič, 21, Celje, na žagi si
je poškodoval levo zapestje;
Marjan Pfeifer, 22, Velenje,
poškodoval si je prste leve
roke; Slavko BeleJ, 37, Vele-
nje,poškodoval si je desno
ramo; Terezija Podrgajs, 52,
Celje, poškodovala si je des-
no stopalo; Zdravko Kovačič,
35, Kostrivšnica pri Šentjur-
ju, z žago si je poškodoval
levo roko; Franc Tkave, 26,
Žalezno pri Žalcu, poškodo-
val si je desno nogo; Alojz
Jakob, 20, Dol pri Franko-
lovem, poškodoval si je levo
zapestje; Ivan Cernoša, 35,
Velenje, hlodovina mu je po-
škodovala levo • roko; Ivan
Meško, 28, Arja vas pri Pe-
trovčah; poškodoval si je des-
ni komelec; Ljubo Brglez,
35, Celje poškodoval si je
levo roko; Ivan Bevc, 28,
Dobrina pri Loki pri Žuzmu,
traktor mu je poškodoval
ledno podleht; Marjan Leban,
35, Celje, poškodoval si je
desno zapestje; Karel Sojč,
23, Ljubnica pri Konji,cah,
stroj mu je poškodoval desno
roko.
c:klje
Vili Kus, Velenje in Roza-
lija Boršič, Celje; Dtunenico
Bordi, Italija in Marija CJri-
lec, Vojnik; Ivan Lipičnik,
Bovše in Marija Kolar, Ma-
rija Dovje; Ivan Kozoie in
Florjana Buser, oba iz Pe-
čovja; Ciril Obu, Pečovnik in
Marija Zorko, Zvodno; Milan
Kolar, Ostrožaio pri Ponikvi
in Terezija Kruleč, Pečovje
ter AIo,)z Kovačič, Zagrad in
I^ieopoldina Tržan, Prožinska
vas.
HRASTNIK
Vincenc Zeleznik, ključav-
ničar in Nada Smcšnik, eko-
nomski tehnik, oba iz Hrast-
nik^.
LAŠKO
Franc Močilar, delavec, Za-
grad in Ljudmila Erazem,
delavka, Jelovo; Marija Žer-
jav, galanterist, Maribor in
Majda Novšak, delavka Ra-
deče.
SIX)VENSKE KONJICE
Milan Valant, 21, Podpeč
in Dragica Sternad, 20, Zbe-
lovska gora; .Anton Mlakar,
65, in Jožefa Kajba, 52, oba
iz Laž; Jožef Strmšek, 23,
Žiče in Rozalija Furman, 23,
Koble; Franc Boldin, 29.
Ljubljana in Zdenka Furman.
18,	Ljubljana; Slavko Višnar,
23,	Planina na Pohorju in
Silva Založnik, 20, Hudinja
pri Vitanju.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jožef Ravnjak, kmetovalec,
Padeški vrh in Ooilija Fid-
ler, poljedelka, Boletina.
ŽALEC
Adolf Rednak, 29 in Mari-
ja Drovenik, 18, oba iz Jan-
škovega sela; Franc Križnik,
24,	Tešova in Justina FrLšek,
19,	Velenje; Gabrijel Jurko-
vič, 22, Prebold in Draga Ba-
sle, 20, Latkova vas.
CELJE
57 dečkov in 41 deklic
HRASTNIK
1 deček
LAŠKO
1 deček in 3 deklice
SLOVENSKE KONJICE
1	deček in 2 deklici
ŠENTJUR PRI CELJU
2	dečka in 2 deklici
CELJE
Jože Kolarič, 72, Dolenja
Bistrica; Rozalija Vezenšek,
69, Bez. Bukovje; Ivan Kum-
IMTger, 59, Jakob pri Šent-
jurju; Kari Kov.še, 71, Ceije;
Jože Stropnik, 71, Celje; Ru-
dolf šesil, 73, Velenje, Anton
Kmecl, 54, Celje; Marija
Habjanie, 80, Zagreb; Ivana
Ozebek, 66, Prebold; Vincenc
Drolc, 50, Ločica; Gregor
Pinter, 66, Grmovje in Iren-
ca Krivec, 1 dan, Celje.
HRASTNIK
Karel Aplenc, 27, sobosli-
kar, Hrastni"
LAŠKO
Henrik Zupanek, 59, upo-
kojenec, Jagnjenica; Terezija
Lesko.šek, 61, gospodinja, Ma-
rija Gradec; Marija Kramer,
35,' učiteljica. Laško in Mi-
hael Jakopič, 56, upokojenec,
Kuretno.
SLOVENSKE KONJICE
Marija Arzenak, 90, Mlače;
Jakob Mažič, 62, Jernej pri
Ločah; Roza Kvas, 90, Breg
pri Konjicah; Ignac Krone-
ker, 40, Vešenik; Marija Sle-
menšek, 78, Stenica.
ŠENTJUR PRI CELJU
Neža Polutnik, 80, upoko-
jenka, Trno; Frančiška Zvo-
nar, 90, preužitkarica, Doro-
polje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Franc Lorger, 81, Babna
gora; Marija Kozjek, 72,
Trebče; Marija Kovačič, 90,
Trebče; Frančiška Valenčak,
roj. Kliček, 87, Sedlarjevo.
ŽALEC
Helena Ježovuik, 90 upo-
kojenka, Dobriša vas; Pan-
kracij Šuper, 17, delavec,
Studenec; Danijela Knafelc,
28, delavka, Celje; Rudolf
Pettauer, 43, finomehanik,
Dimaj; Marija Marko, roj.
Zupan, 83, preužitkarica, Za-
homce; Štefan Vetrih, 80,
Celje, delavec; Ana Turnšek,
roj. Pader, 28, gospodinja,
Breg pri Polzeli in Franc
Melanšek, 75, upokojenec,
Breg pri Polzeli.
Sreda, 30. septembra
15.30 uri Oton Zupančič: »Ve.
ronika Deseniška« za ij
mladinski abonma in izven
Četrtek, 1. oktobra ob l9.'3o
uri »Veronika Deseniška« ^^
II. mladinski večerni abonma
in izven.
Petek, 2. oktobra ob 15.30
uri »Veronika De.seniška« 25
I. mladinski abonma in ig.
ven.
Sobota, 3. oktobra ob 15,30
uri »Veronika Deseniška« gg
I. šoski abonma in izven.
Nedelja, 4. oktobra ob IQ.oq
uri »Veronika Deseniška« z^
I. nedeljski mladinski abon-
ma in izven.
Nedelja, 4. oktobra ob 15.3fl
uri »Veronika Deseniška« za
nedeljski popoldanski abort
ma in izven.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 3. oktobra do 12.
ure je dežurna Nova lekarna,
Tomšičev trg 11, od sobote
dalje pa lekarna Center, Vo<i.
ni kova 1.
NOVOST)
S POLIC CELJSKE
ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Knez A.: Vloga gozdarstva
pri reševanju problematike
višinskih kmetij. Ljubljana
1969.	S II 4483/1.
Jajič L: Urikozurici u Ii-
ječenju kroničnog uričkog
artritisa s posebnim osvrtoni
na benemid. Ljubljana 1969.
S. II 4484.
Stur D.: Geologie der Stei-
ermak. Graz 1871. S. II 4489.
Giedion S.: Prostor, vreme,
arhitektura. Beograd 1969. S.
II 4490.
Jugo.slavija u svetu. Beo-
grad 1970. S. II 4491.
Zadnikar M.: Romanska
umetnost. Ljubljana 1970. S.
II 4492.
Winkler I.: Gospodarnost
nove tehnologije sečn.je in iz-
delave iglavcev. — J. Ude:
Osnovne fiziološke meritve
pri gozdnem delu. Ljubljana
1970.	S. II 4494.
Revolucija in umetnost.
Nova Gorica 19(59. S. II
4495.
Drugi svetski rat 19:i9~l})45.
Beograd 1%9. I—II. S. II
4498.
Hogben L.: Wunderbare
Welt der Nachrichlen-tefhnik.
Freiburg i. B. cop. 1970. S.
II 4.500'

' ge/oiia za letne šp(»rte se
^t'li-'^i niisiba proti koncu,
jtleti Al) Kludivar pa še ved-
^ dosegajo odločilne rezul-
j^jf — Atleti so postali član-
prvaki Sloveni.je, razen
jeg» pil nabrali tudi naj-
^pf točk v razširjenem spo-
ffclu kviilifikacijah za ekipno
državni» prvenstvo — Bran-
Ho Viv(»d odličen v Beogradu
J osebnim rekordom 211 cm
^ Urunkarjeva prva v Mera-
nu!
V Celju je bilo dvodnevno
tekmovanje najboljših sloven-
slcih ekip v atletiki. Pomerili
50 se za naslov najboljšega v
Sloveniji in v nekoliko raz-
širjenem programu še za
vstop med .šest najboljših
jugoslovanskih ekip, ki se
bodo prihodnji mesec v Za-
grebu borile za naslov naj-
boljše jugoslovanske eki{>e.
Atleti Kladivarja so bili po-
novno dvakrat najboljši. Za
republiško prvenstvo so
zbrali 17040 točk, v zveznem
programu pa 31297 točk.
Slednji rezultat jim zagotav-
lja uvrstitev med šest naj-
boljših ekip v Jugoslaviji.
Med posamezniki moramo
tokrat posebej pohvaliti nas-
lednje tekmovalce: Svet je
zmagal v tekih na 800 in 1500
m, Zuntar v tekih na 5 in 10
km, Kocuvan na 100, 200 in
400 m, Lešek pri skoku ob
palici, Leskovšek v metu di
ska, Hladen v skoku v da-
ljavo (710 cm — osebni re-
kord), Pikula v metu krogle
in ing. Kopitar v metu kopja
(63,78 m!). Izi\'en konkuren-
ce je v hoji na 10 km zma-
gal Rudi Male — 53,40 m!
Dragocene točke je prinesel
tudi Branko Vivod, ki je si>
cer nastopil v Beogradu na
megnarodnem atletskem mi-
tingu ob otvoritvi tartanske
steze na stadionu Crvene
Zvezde. Pri skoku v višino je
dosegel 211 cm, kar je osebni
rekord ter s tem osvojil dru-
go mesto za odličnim tekmo-
valcem iz Madžarske Keleme-
nom in pred rekorderjem
ZRN Sieghardom, ki imata
oba mnogo boljše rezultate.
Vivod je s tem še enkrat do-
kazal, da je letos t odlični
formi in trenutno naš naj-
boljši skakalec v višino.
Nekaj članic Kladivarja je
nastopilo v reprezentanci Slo-
venije na tradicionalnem tek-
movanju v Meranu (Italija).
Urankarjeva je zmagala s po-
prečnim rezultatom 2:17,7 na
800 m, Pavšerjeva in Samče-
va sta bili četrti na 200 ozi-
roma 1500 m. Oračeva peta na
400 m ter Marolbova dvakrat
sedma — v skoku v daljavo
in teku na 200 m!
T. VRABL
PORAZ SREDI ZAVIDOVIČEV
Tudi sedmo kolo ni prines-
lo celjskim rokometašem ve-
selja. Gostovali so v Zavido-
vičih in doživeli proti domači
Kriva j i že peti poraz 24:13!
Trenutno so Celjani, ki so v
Zavidovičih v II. polčasu
igrali slabo m bili vseskozi
v podrejenem položaju, na
predzadnjem mestu z dvema
osvojenima točkama (in
tekmo manj!). Položaj je re-
sen in kljub obljubi, da bodo
igralci končno prišli v formo
in zaigrali tako, kot je treba
in kot zmorejo, tega ni. Res
je, da imajo prav v letošnjem
letu celo vrsto poškodovanih
igralcev, kar pa ne bi smelo
biti vzrok za indolentne igre,
ki ne prinašajo prepotrebnih
točk.
V naslednjem kolu igrajo
Celjani doma proti ekipi Za-
greba, ki jo vodi nekdanji
trener celjske ekipe Zdravko
Malič.	tv
NOGOMETAŠ! VODIJO
Nogometaši Celje-Kladivar
so ponovno presenetili prija-
telje nogometa. Tokrat pri-
jetno, kajti na precej težkem
terenu v Trbovljah so Ce-
ljani osvojili obe točki. To
ni pričakoval nihče m zmaga
3:2 daje Celjanom velike
možnosti za osvojitev naslo-
va jesenskega prvaka, šie
posebej zaradi tega. ker so
Celjani igrali že tri tekme
na tujih igriščih.
Zadetke na tej zartimivi
tekmi so za CJelje dosegli
Žavski, Kuder in Plevčak.
Zmago so si priborili šele v
zadnjih dvajsetih minutah,
ko je v igro stopil nekoliko
poškodovani Ferme.
OLSMPU ŠLO ZA »NOHTE«
Celjski predstavnirk v con-
ski nogometni ligi Olimp je
imel na domačem igrišču pre-
cej težav z ekipo Osankari-
ce. Z največjo muko so C:!e-
Ijani osvojili obe točki v
predzadnj, minuti igre, ko je
Lovretič le našel prosto pot
v mrežo dobrega vratarja
Osankarice — Ketovera.
Zanimivost srečanja pa je,
da so vse tri gole dosegli Ce-
ljani. Najprej je Flis dosegel
avtogol, da bi samo devet mi-
nut pozneje isti igralec ize-
načil. Vredno je omeniti, da
so Celjani imeli več prilož-
nosti, katere pa niso znali iz-
koristiti.	jk
POMEMBNA ZMAGA CELJA
v soboto so Celjani doma
s 80:63 (39:34», premagali Je-
zico iz Ljubljane. V prvem
polčasu je bila tekma precej
izenačena, saj so se Ježičani
dobro upirali, v drugem pol-
času pa so Celjani igro po-
polnoma prevzeli v svoje ro-
ke in na koncu dosegli iz-
redno pomembno in drago-
ceno zmago S to zmago so
si Celjani že skoraj zagotovi-
li obstoj v I. republiški ko-
šarkarski ligi, kajti prav lah-
ko. se zgodi, da letos izpade
iz republiške lige kar pet
oziroma šest ekip. Najboljši
pri ŽKK Celje so bili Božič,
Čepin, Tone Sagadin in Zma-
go Sagadm. Pred 200 gle-
dalci sta tekmo odlično so-
dila Pur (Žalec) in Buko-
vec (Medvode).
Koše za ŽKK Celje so do-
segli Božič 21, Cepm 19, Tone
Sagadin 13, Zmago Sagadin
11, Erjavec 6, Tomašič 4. Mi-
loš Sagadin 4 in Novak 2.
Danes igrajo Celjani v Je-
senicah proti Jesenicam.
ODLIČEN ODPOR ŽALCA
v nedeljo so košarkarji KK
Žalca gostovali v Radencih
in se srečali z zmagovalcem
te lige domačim Radencem.
Tudi tokrat so žalčani prika-
zali odlično igro, katera je
navdušila preko 200 gledal-
cev. V prvem polčasu so bili
Žalčani boljši nasprotnik od
domačinov *aj so ga rešili v
svojo korist s petimi koši
razlike. V drugem polčasu
pa so pri metanju na koš do-
mačini imeli več sreče in za-
služeno zmagali s 92:85
(37:43). Najboljši pri Žalcu
so bili Ramšak, Pur in Šeli-
go. Tekmo sta dobro sodila
Lešnik in Kralj iz Maribora.
Koše za Žalec so dosegli
Šeligo 26, Ramšak 18, Pur 14,
Vaši 16 in Senčič 12.
O. Holzinger
USPEH ODBOJKARJEV V KAMNIKU
Igralci Gaberja so v Kam-
niku gladko premagali do-
mačo ekipo 3:1. S svojo
igro so nadigrali domačine,
ki so kar dvakrat vodili
14:5 in 12:5 in kljub temu
izgubili. V nedeljo bodo Ga-
brčani gostili odlično ekipo
Izole, bivšega člana II. zvez-
ne lige.
Pomembno zmago so za
Gaberje tokrat priborili Vo-
denik, Planteu, Kajtner,
Aškerc, Golner, Jager in Tr-
buc.
jk
PORAZ DEKLET V BRESTANICI
Dekleta Partizana Celje so
Po ogorčeni borbi izgubile
Srečanje v Brestanici s 3:2.
Celjanke .so imele dovolj mo-
^i, da so vodstvo 2:0 doma-
čink izenačile, toda v tret-
jern odločilnem setu so po-
pustile. Odsotnost poškodova-
nih igralk mladinke niso
mogle nadoknaditi. V nedeljo
je v Celju derby jesenskega
dela prvenstva med Celjem in
Fužinarjem.
jk
Celjanke so odlično zaisrrale v Štajerski rokometni Ii
gi in v IJ I. kolih zab''!eži!e tri dragocene zmage. N-i
sliki skupaj s trenerjem Štefanom Jugom.
OOIIGNE ROKOMETAŠICE
v III. kolu štajerske ro-
kometne lige so mlade celj-
ske rokometašice doživele že
tretji, doslej največji uspeh.
Doma so premagale solidno
ekipo Gorenja (Velenje) z
9:8 (5:4). Celjanke po III.
kolu vodijo s 6. točkami, z
Gorenjem pa so igrale na-
slednje tekmovalke: Obu,
Pavlovič 1, Cretnik, Lupše 1,
Kelher, Hudnik 5, Jurko 1,
Hvala, Stegenšek 1 in Ulaga.
S to zmago so si Celjanke že
zagotovile prvo mesto v je-
senskem delu tekmovanja.
9 Rokometaši Partiza Gri-
že so v nadaljevanju tekmo-
vanja v štajerski conski ro-
kometni ligi s težavo prema-
gal- Krog z 12:11. Najboljši
strelec pri domačih je bil
Pirnat s petimi goli- pri go-
stih pa Titan z tremi. Sre-
čanje je zelo dobro vodil
Hlačar iz Celja.
% Drugi predstavnik Par-
tizan Petrovče je na domačem
igrišču izgubil z Kamnico
9:15. Igralci Petrovč so to-
krat zaigrali slabo m za-
služeno izgubili. V nadalje-
vanju tekmovanja bodo Gri-
žani gostovali v Kamni ci,
igralci Petrovč pa v (Gornji
Radgoni.
% Oba predstavnika v II.
republiški odbojkarski ligi
sta igrala na domačih igri-
ščih. Partizan Braslovče je s
težavo premagal borbeno
ekipo črešnjevca s 3:2. S to
zmago Braslovčani vodijo na
prvenstveni lestvici in imajo
vse možnosti, da se uvrstijo
v republiško odbojkarsko li-
go.
# Igralci, navijači in sod-
nik pa so v Šempetru zaman
čakali ekipo Impola Iz Slo-
venske Bistrice. Tako je sod-
nik po enournem čakanju
srečanje odpiskal brez bor-
be s 3:0 za Šempeter.
% V savinjskem derbiju I.
razreda celjske nogometne
podz\-eze so nogometaši Žal-
ca premagali Polzelo z 2:1.
T. Tavčar
JAGER PRVI
v Ljubljani je bilo repub-
liško finalno ligaško tekmo-
vanje v streljanju. Velik us-
peh je dosegel Oljan Tone
Jager, ki je zmagal v strelja
nju z MK puško serijske iz-
delave s 509. krogi, peti je
bil Dobovičnik 497, .sedmi in
osmi pa Sršen in Pihlar s
494. ter 490 krogi. Med eki-
pami je bila SD Branko
Ivanuš iz Celja druga za
ljubljansko Olimpijo.
VISOKA ZMAGA
NAD KEMIČARJEM
v prvem srečanju na doma
čem igrišču so igralci Gaber-
ja gladko premagali Kemi-
čarja iz Kutine s 3:0 (1:0).
Dobro pripravljeno moštvo
Gaberja je imelo tokrat iz-
redno priložnost doseči še
višji rezultat, toda nekatere
odlično izpeljane akcije Bo-
na in Nikoliča je ustavila
vratoica.
Zadetke za Celje sta doseg-
la Bon 2 in Lednik. S to
zmago so se Gaberčani po-
novno priključili gornjemu
delu razpredelnice. V nedeljo
Igrajo v Zagrebu proti Con-
cordiji.
Najboljše moči so domačini
imeli v Nikoliču, Bonu, Led-
niku in Joštu.	jk
^ Končano je tekmovanja
starejših članov v malem no-
gometu. Tekmovale so štiri
ekipe, zm^al je EMO 12 točk
pred Klimo 8, Izletnikom 7
in Cinkarno 6 točk.
% Končano je tudi tekmo-
vanje v rokometu, kjer je na-
stopilo deset ekip v dveh
skupinah. V A-skupini je
zmagala Železnica pred Pro-
sveto, Otisom, Libelo in In
gradom, v B-skupini pa Že-
lezarna pred Klimo, EMO,
Cinkarno in Toprom. V fi-
nalu se bosta srečali prvi
dve ekipi iz vsake skupine
za prva štiri mesta.
T. G.
SKROMNA ZMAGA
NAD PREVOJAMI
Vse kaže. da je letna sezona, kopanje in sončenje o<J-
vzela celjskim dvigalcem moč. V prvem srečanju republiške
lige so komaj premagali Prevoje s 1292,5:1126 kg. Pri tepi
gre največ zaslug za uspeh bratoma Urankar, ki sta poleg
Papotnika edina potrdila Sf/ojo formo, -medtem ko so ostali
mnogo zaostali. Za naslov republiškega prvaka bo potrebno
dvigniti mnogo več kilogramov. Ker pa je derby prvenstva
že pred vrati, imajo Cel.iani kljub vodstvu male možnosti
za končni uspeh.
V prvem srečanju so za Partizana Celje nastopili nasled-
nji tekmovalci: Jož» Uriuikar ä60, Slavko Urankar 330, Gla-
vač 270, Papotnik 275, Lichteneger 277 m Bevc 265 kg.
J. KUZMA
JOŽK LR.WKAR V RKPLBLIÄKI KEPREZENT.INCI —
Znani oeljsk: dvigalec uteži Jože Urankar bo te dni nastopil
v republiški reprezentanci na troboju Koroška — Julijska
krajina — Slovenija Tekmovanje bo v Beljaku.	jk
CELJANKE ZBRALE
16.833 TOČK
v kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo
SFRJ so tekmovalke Kladivarja dosegle lep uspeh, preprič-
ljivo 2!magale in dokazale, da so najboljše v republiki ter
med najboljšim- v Jugoslaviji.
Med posameznicami moramo omeniti odlično Lubejevo,
ki prav ob koncu sezon, prihaja v staro formo. 100 metrov
je pretekla v čas^' 12,1 in 200 metrov v času 25,0! Oba re-
zultata sta na omenjenih progah najboljša letos v Sloveniji.
Urankarjeva je potrdila odlično formo s časom 2:13,8 na 800
metrov, kar je samo 8 desetink sekunde slabše od republi-
šJiega rekorda Ančke Slamnik. Dejstvo je. da je Urankarjeva
zmožna doseči nov republiški rekord, vendar ji je za ta do-
sežek potrebna ustrezna konkurenca. Oračeva je 400 m po-
novno pretekla pod minuto (59,1), izkazali pa sta se še Ka-
stelčeva" z drugiir mestom v metu diska (40,95 m) in Ma-
roltova s 515 cm v skoku v daljavo
Celjanke so zbrale 16833 točk, kar bo vsekakor zado6čalo
tudi za visoko mesto v zvesznem finalu.	tr
PO ZMAGI NAD SLOVA-
NOM V POLFINALU
, Ljubljan sta se .srečali ekipi Celja in Slovana v če-
trtfinalni tekmi za rokometni pokal Jugoslavije. Medtem ko
je bila v prvem polčasu tekma enakovredna, pa so Celjani
v drugem polčasu močno pritisnili in visoko zmagali z re-
zultatom 21:13. Gole sc dosegli: Telič 6, Levstik in Ačkun
po tri, Niko Markovič, Janez Goršič, Mejavšeik in Koren po
dva ter Lubej enega Zlasti dobro je igral Mejavšek. Ce bi
celjski rokometaši igrali vedno tako, kot v drugem polčasu
proti Slovanu potem bi rudi v zvezni ligi dosegali boljše
rezultate, kot jih
V soboto "igrajo Oljani v Zavidovičih proti Krivaji v
okviru zvezne rokometne lige.
SENOVO PRED
ŠOŠTANJEM iN BREŽICAMI
Prvenstvene tekmovanje na področju celjske nogometne
podzveze je v polnem teku. V IV. kolu v prvi skupini so
bili doseženi pričakovani rezultati. Dve tekmi Celulozar —
Opekar in Šoštanj - Radečo nista bili odigrani. Rezultati
I. skupine: Brežice — 2alec 4:1, Polzela — Vojnik 0:1,
Ljubno — Boč 1:C, Senovo — Straža 3:0.
I.«stvica I. skupine no 4 kolu:
PRVAK: VITANJE, TORPEDO
ALI PREBOLD?
CELJE : NOVINAR 5:2
Prijateljsko teniško srečanje med ekipo ljubljan.skega No-
vinarja ter Celjarii se je končalo z zanago celjske ekipe 5:2.
Celjani so zmagali v štirih igrah posameznikov ter v enem
srečanju dvojic.
JAZBEC — ČLANSKI PRV.-VK — Na klubskem prvenstvu
članov teniške sekcije HDK Olje je med tridesetimi tekmo-
valci zmagal Mladen Jazbec, ki je v finalu odpravil Boža
(Sodnika v treh nizih. Tretje mesto je zasedel Dušan CJodnik,
medtem ko se je lanski zmagovalec. Rudi Simončič, moral
tokrat zadovoljiti s četrtim.
CELJE
GASILSKA OPKKMA NA SVKTINI
CIRIL PKSLAK, (Mlbornik: Prostowljna gasilska
e(n<>t.a iz Štx>r je pregledala opremo prostovoljne ■
gasilske čet« na Svetini in ugotovila, da je oprema
neuporabna. Pri zavodu za požarno varnost v Celju
je ukreniti, da bo ta četa prišla do uporabne opre-
me, da bo v primeru nesreče lahko posredovala.
OSK.AR N.AGLAV, tajnik olK'inske skupsčine:
Občinska gasilska zveza je dodelila gasilski četi na
Svetini novo gasilsko opremo in sicer «1968. leta:
10 gasilskih čelad, 1 navadili rojüik, 1 ročno -ireno,
5 požarnih metel in l(k),4 m novih tlačnih cevi s
spojkami, letos pa še: 6 požarnih metel, 4 sestav-
ne cevi C s spojkami, 1 sesavni koš C, 10 komple-
tov gašilsikih delovnih oblek, 10 paradnih gasilskih
pasov, 1 strešno alannno sireno, poleg tega pa še
ta mesec novo gasdlsko čri>alko. Gasilska četa na
Svetini prejema redino mesečno strokovno litera-
turo, oskrbljettia je tudi z vsem potrebnim pisar-
niškim materialom, član zavoda za požarno var-
noßit SI je navedeno opremo ogüedal in ugotovil, da
je v dobrean stenju.
OSKMEN.IKVANJE KRAV NA SVETINI
CIRIL PESJAK, »Mlbornik: ICmetje na Svetini
prosijo, naj bi jim prist/Ojne služlje dovolile za-
me.njati bika-plemenjaka. Sedanji je premajnen,
žalijo pa imeti bika simentalske pasme. Zato pro-
siijo svet za kmetijstvo, da jim pomaga rešiti to
vprašanje.
STROWn'NA SLUŽBA: Za oseimeai je vanje krav
na območju Svetine je nastavljen bik sivorjave pa-
sme pri rejcu Joežetu Gračnerju na Svetini št. 10.
Za hribovsko območje celjske občine je rajonizi-
rana sivorjava pasma, ker je tudi pretežno število
krav te pasme. Sivorjava pasma je v hribovitih
predelih rajonizirana tudi zato, ker je glede kvali-
tete krme sikromnejša pa tudi zaradi nege kot je
na primer simentalska, ki bi jo želeli imeti kmetje
na Svetini.
Z oziiTom na dejstvo, da je na svetinskem ob-
močju pretežno število krav sivorjave pasme, je
takšen tudi bik, ki je priznan v drugi kakovostni
razred in je srednje velikega okvira, skladen z
ustresanimi boljšimi dednimi lastnostmi glede mleč-
nosti in prireje mesa. Bik na Svetini je mlad, star
nad dve leti in pol ter ga zaradi strokovne.ga in
gospodarskega stališča ne kaže zamenjavati.
Glede nastavitve bika simentalske pasme pa je
zadeva zahteTOejša, ker gre za pasemsko zamenja-
vo v celoti in bi morali tudi kmetje zamenjati
svoje sivorjave krave m njihove križance za simen-
talske, sicer bi dobili še več križancev. S tem pa
bi dosegli še slabšo oceno pri pro^Iaji živine. Taka
pasemska zamenjava je sicer mogoča, vendar zah-
te'v>a bolj.še pridelovanje krme in nege živine ter
strokovno usposobljenost kmetov in .seveda po-
trebna finančna sredstva. Za vse to pa bi se morali
kanetje pogovoriti s kmetijskim kombinatom v Žal-
cu kot pristojno kmetijsko organizacijo.
PRO.STA IZBIRA ZDRAVNIKA:
Vprašanje: Član skupščine komunalne skupnosti
zdravstvenega zavarovanja kmeto^' Celje Avgust
Klenovšek, predstavnik brežiških zavarovancev je na
zadnji seji skupščine zavarovanja kmetov vprašal
tole: »Ali ima zdravnik pravico, da zavrne zavaro-
vanca z odgovorom, da to ni mogoče, če mu le-ta
pove, da zahte\-a pre.gled pri zdravniku v Ljubljani.
Na našem območju se je to namreč že primerilo.«
Odgovor: Dr. Aleksander Hrašovec: »Zdravnik te
pravice nima. Po določilih pravilnika o koriščenju
zdravstvenih uslug ima vsak zavarovanec naše ko-
munalne skupnosti pravico, da išče zdravstveno po-
moč tudi pri zdravniku oziroma zdravstvenem za-
vodu izven naše regije. Ce gre za specialistični pre-
gled, mu splošni zdravnik sicer da napotnico, s tem,
da mu je dolžan razložiti, da bo morebitno razliko
v ceni storitve doma in dru.gje moral poravnati sam.
Izjemna določila veljajo le za bolnišnico Petra Der-
žaja in za klinične bolnišnice v Ljubljani.«
KAJ BO POČELA SOCIALISTIČNA ZVEZA?
Naslednje obdobje je glede
na letni čas vsekakor najpri-
mernjše za večjo aktivnost
v organizacijah nasploh, za
Socialistično zvezo v občini
pa to, glede na njeno mno-
žičnost, še posebej velja. Na
temo, kaj bo počela Sociali-
stična zveza občine Slovenske
Konjice v prihodnjem obdob-
ju, je stekel pogovor s pred-
sednikom občinske konferen-
ce SZDL Pranjem Marov-
škem.
Omejila sva se bolj na bi-
.stvene zadeve iz programa
dela organizacije, ki so ga
okvirno ž^ sestavili. Le-ta pa
se deli na dva dela: prvi
zadeva naloge znotraj orga-
nizacij Socialistične zveze,
drugi pa tisto, čemur mora
organizacija i>osvetiti v pri-
hodnje največ pozornosti, to-
rej iz življenja v družbi.
Na prihodnjih volilnih kon-
ferencah bo vsekakor najod-
govornejše to, da se doseže
vskladitev življenja organiza-
cije z novim statutom, z
orientacijskim programom
»Socialistična zveza danes« in
drugimi dogovori o novem,
poglobljenem načinu dela
SZDL. Pravila Socialistične
zveze v občini so v razpravi
in jih bo dopolnjene občinska
konferenca obravnavala in
sprejela na konferenci v
t>ktobru. Zlasti zahtevne bodo
volilne konference v krajev-
nih organizacijah, saj bo tre-
ba nova vodstva zasnovati
dejansko v skladu z aktiv-
nostjo članov na določenem
terenu.
»V drugem delu aktivnosti
Socialistične zveze navzven
želimo pred članstvom raz-
grniti volilni program, kako
se le-ta izvaja, kaj smo za-
črtali in kaj doslej realizira-
li,« je poudaril F. Marovšek.
»To se nam zdi toliko po-
membnejše, ker je bil to prvi
volivni program. V prihodnje
bo slednjo metodo ugotav-
ljanja doseženega še razvijali
in jo utrjevali. Poročilo o
tem pripravlja posebna ko-
misija.«
V prihodnjih mesecih že-
lijo v občmi Slovenske Konji-
ce občane prek sestankov v
okviru Socialistične zveze fk)-
bliže seznaniti z dolgoročnim
konceptom razvoja Slovenije,
tako da bodo lahko ljudje
dojeli osrednje tendence bo-
dočega razvoja m po mož-
nosti spoznali tudi lastno
vlogo pri realizaciji progra-
miranega. Ustrezno gradivo
za razlago programa priprav.
Ija sekcija za razvoj druž-
benih odnosov na področju
gospodarstva. V sklop jesen-
ske aktivnosti sodi tudi na-
daljna razprava o gozdarstvu,
zlasti še oživit«v z novim
zakonom zastavljenega na
tem področju. Tu bo potreb-
nih vsekakor več razgovorov.
Socialistična zveza v celoti
podpira tudi akcijo za večjo
pozornost in skrb za ostarele
občane. Kmalu bo stekla ob
pomoči patronažne zdravstve-
ne službe in socialne službe
občine popisna akcija, tako
da se na območju celotne
občine ugotovi, kje vse živijo
in v kakšnih razmerah živijo
ostareli in pomoči potrebnj
ljudje. V akcijo se vključu.
jejo tudi Rdeči križ in kra.
jevne skupnosti na terenu
Ko bodo v občini Slovenske
Konjice opravili temeljit p^,
pis, se bodo odgovorni dg.
javniki za to podnx'je sestali
in se nadrobno dogovorili
o konkretnem ter o stalni
skrbi za pomoči p<Jtrebne
ostarele ljudi. Dogovorili ^^
bodo tudi o načinu dodelje.
vanj a pomoči in drugih ol>.
likah za ostarele v občini.
Zadeve, ki smo jih omenili
v zvezi z okvirnim progra-
mom in njegovo realizacijo
v naslednjih mesecih, pa ne
bodo edino torišče aktivnosti
Socialistične zveze. Zlasti v
krajevnih organizacijah navr-
že življenje zmerom kaj no-
vega, konkretnega, o čemer
je treba razpravljati, sprejeti
stališča in se tudi zavzemati
za uresničitev sprejetih za-
ključkov. Podobno je, seve,
tudi v okviru občinskega
vodstva Socialistične zveze.
F. K.
PISMO GENERALNI SKUPŠČINI OZN
s 15. volilne konference
občinske organizacije ZMS v
Celju so delegati in gostje
poslali 25. zasedanju Gene-
ralne skupščine Organizacije
združenih narodov naslednje
pismo:
»Ob jubilejnem zasedanju
generalne skupščne OZN že-
limo mladi ljudje in občani
Celja popoln uspeh letošnje-
mu zboru predstavnikov sko.
raj vsega človeštva. Ves mi-
roljubni svet pričakuje, in
tudi mi, da bo to srečanje
■ nov prispevek k mednarod-
nemu razumevanju in nov
dokaz o učinkoviti in uspešni
organizaciji združenih naro-
dov. Izražamo tudi prepri-
čanje, da bo na letošnjem
zasedanju prevladal duh Lu-
sake, ki je vnovič dokazala
življenjkost politike neuvr-
ščanja in tiste vrednote, ki
so obče sprejemljive za vse
miroljubno človeštvo. Cilji,
h katerimi teži politika ne-
uvrščanja, to je pravica vseh
narodov do n^dvisnosti, eko-
nomski in vsesplošni družbe-
ni razvoj v mednarodni skup-
nosti, v kateri bodo vladali
miroljubni in demokratični
odnosi med narodi — ti cilji
izražajo interese in strmije-
nje vseh naprednih sil v sve-
tu. OZN je zagotovila, da se
bodo ti cilji uresničili. Že-
limo, da bi letošnje srečanje
generalne skupščine OZN od.
ločno podprlo vsa napred-
na prizadevanja miroljubnih,
protiimperialističnih in proti
vojnih sil v svetu, ki žele
mir in blaginjo vsemu člove-
štvu. Mladina in občani v
celjski občini pa tudi širom
Jugoslavije verujejo v politi-
ko neuvrščenosti in v iskrena
prizadevanja OZN, zato želi-
mo letošnjemu, jubilejnemu
zasedanju generalne skupšči-
ne OZN popoln uspeh.«
OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA
SPODBUDA NAŠI PRIPRAVLJENOSTI
Prvi teden v oktobru pra-
znujejo v svetu teden otroka.
To sicer ni praznik, ob ka-
terem krasimo okna in obe-
šamo zastave, toda prav go-
tovo je priložnost za obračun
našega odnosa do najmlajše
generacije. Od lanskega ted-
na je minulo le1.o dni in med
tedaj sprejetimi sklepi je
ostalo še veliko takega, kar
smo samo zapisali. Ugotav-
ljali bomo objektivne in sub-
jektivne okoliščine ter se
spet domenili za nov prog-
ram, ki naj izboljša položaj
otrok v naši družbi in hkra-
ti s tem poveča tudi naše
lastno zadovoljstvo.
Pri razpravi o pomembnih
okoliščintih v življenju naših
otrok bi morali čimtrdneje
združiti prizadevanje vseh,
ki se poklicno ali kako dru-
gače ukvarjajo z otroki, žal
pa prav tovrstno delo marsi-
kdaj poteka zelo nepovezano
in, čeprav organizirano z ve-
liko mero ljubezni in zaupa-
nja v mladi rod, je zaradi te'
nepovezanosti manj učinkovi-
to, kot bi lahko bilo. Dru-
štva prijateljev mladine, in-
teresne dejavnosti otrok, šo-
le, temeljne skupnosti otro-
škega varstva in izobraže-
vanja in med vsemi temi
•še starši, vsi imajo pri ure-
janju življenjskih pogojev
otrok enak namen — v danih
okoliščinah doseči največ. Ob
tem pa so marsikdaj prav
te okoliščine tiste, ki si jih
ne prizadevamo dovolj spre-
meniti.Gre za neštete ovire
pri uresničevanju načrtov no-
vih zanimivih otroških de-
javnosti itd. V nekaterih ob-
činah pa so vendarle v zad-
njih letih v tem pogledu sto-
rili veliko več kot prej v
desetletju. To velja tudi za
celjsko. Samo na področju
otroškega varstva lahko za-
beležimo nekaj izrednih uspe-
hov. Večina vrtcev je adap
tirana, ponekod so odprli
nove oddelke in v kratkem
bo izročena namenu tudi šol-
ska kuhinja, kjer pa bo pro-
stora tudi za različne druge
otroške dejavnosti.
Morda bi ob letošnjem
tednu- otroka kazalo preveriti
tudi delo otrok samih —
njihove dosežke v šolah, v
organizacijah, v solidarnost-
nih in drugih akcijah. Otroci
navsezadnje niso samo ob
jekt naše skrbi ali našega
zadovoljstva, temveč so v
marsičem tudi zelo aktiven
dejavnik. Ta pripravljenost,
ki smo jo v minulem obdob-
ju prenekatenkrat zanemari-
li, pa bi lahko bila tudi opo-
minjajoča spodbuda v tre-
nutkih, ko bomo za boljše
pogoje v življenju naših ot-
rok oklevali pri delitvi dru-
žinskega ali občinskega pro-
računa, oziroma pri razde-
ljevanju sredstev delovne or-
ganizacije.
I.B.
OBČINSKA KONFERENCA ZKS V CELJU
OBRAMBNE PRIPRAVE -
TRAJNA AKCIJA
V	ponedeljek je bila v Ce-
lju seja Občinske konference
ZKS, na kateri so osrednjo
razpravo posvetili splošno
ljudskemu odporu in nalo-
gam komunistov v tej zvezi.
V	uvodnem referatu je po-
litični sekretar Občinskega
komiteja Štefan Korošec na-
nizal nekaj uspehov, ki smo
jih v občini na tem pK>droč-
ju dosegli v dveh letih ter
opozoril na naloge, ki jih bo
še treba reševati. Predvsem
bo treba krepiti idejno po-
litične osnove sprejetega kon-
cepta splošno ljudskega od-
pora kot edina alternativa za
zaščito na.še samoupravne
družbe in svobodnega . razvo-
ja. Pri tem imajo posebej
pomembno vlogo družbeno
politične organizacije, zlasti
ZK. Treba bo ustanoviti tudi
aktive ZK v teritorialnih
enotah.
Udeleženci so v razpravi
menili, da bo nujna večja po-
vezanost med enotami JLA
in teritorialne obrambe, se
zavzeli za večjo vlogo bor-
čevske organizacije v razvi-
janju tradicij NOB med mla-
dino, vzgojo šolske mladine
v patriotičnem duhu itd. V
razpravi je sodeloval tudi
predsednik komisije za sploš-
no ljudski odpor pri CK ZKS
Albert Jakopič, ki je pou-
ne priprave naše dežele traj-
daril, da morajo biti obramb-
na akcija.
Na konferenci so soglasno
izvolili ing. Andreja Marinca
in Miha Golobiča kot kan-
didata za Zve?;no konferenco
ZKJ, na koncu pa sprejeli
tudi delovni program občin-
ske organizacije do junija
prihodnjega leta.
GORENiE TUDI V AVSTRIJI
Kolektiv tovarne gospodinj-
skih aparatov Gk>renje v Ve-
lenju uspešno razvija poslov-
no in proizvodno sodelovanje
ne samo z domačimi podjetji
(spisek domačih proizvodnih
• sodelavcev je dolg in obsega
nad sedemdeset imen), mar-
več .tudi s tujimi.
Dvema velikima tujima
partnerjema, pri katšrih se
je uveljavilo zlasti proizvodno
sodelovanje — Körting iz
zvezne republike Nemčije ter
IMI iz Madžarske — so se
v zadnjem času pridružili še
Avstrijci. Sicer pa bo ta se-
znam že v kratkem izpopol-
njen z novim imenom zahod-
nonemškega proizvajalca ozi-
roma kooperanta pri proiz-
vodnji majhnih gospodinj.skih
aparatov.
Proizvodno m poslovno so-
delovanje z avstrijskimi part-
nerji pa ima svojo osnovo v
graditvi gospodinjskih apara-
tov v Priberku na Koroškem
oziroma v ustanovitvi družbe
»Gorenje-Avstrija«. Velenjski
koletiv bo vložil v to družbo
60 ® b kapitala, preostanek pa
pa bosta vložila Winex z
Dunaja in Filter Werk iz
Püberka.
SOS ZA KOMUNALO V ŽALCU
0 Vsako leto ,je na dnevnem redu sej občinske
^„pščine v Žalcu tudi vprašanje o komunalnem in
■'^dnem sospodarstvu. Kljub mnogim narejenim delom
L se ostalo tudi nine?«» nenarejenesa. Refren Je vedno
^(j: premalo je (lenarja!
0 Najbolj kritično je stanje pri kanalizaciji. Smrdi!
j**- Prišlo bo do katastrofel Rešitev? Je! Po-
jrebujejo samo denar, veliko denarja! Tega pa ni!
0 Nekoliko na botj.šem so pri vodovodih, kjer je
jnteres občanov večji in raje ter hitreje pomagajo!
jiazumljivo. Vodo vsaK rabi!
0 Odslej naprej ra/voj turizma preko novousla-
povljenega sklada zu razvoj turizma v občini Žalec.
Je to dttvolj? 1'repriČHni smo, da ne!
povsem razumljivo je, da
(Zborniki največ razpravljajo
J tistem, kar občane najbolj
jgniina: o komunalnih prob-
lg[nih. Kljub neštetim akci-
jj^m za rešitev teh problemov
je še mnogo krajev, kjer ko-
munalni problemi niso zado-
^Ijivo rešeni. Vzrok? Ni de-
narja!
Tako so razpravljali tudi
^(jbarniki žalske občinske
jlcupščine na prvi seji po
ooletnih počitnicah. Stanje je
kritično. Najbolj pri cestah
in kanalizaciji, nekoliko manj
pri vodovodih. Denarja za
normalno vzdrževanje cest
ni, vsaj dovolj ne. Problem
je tudi pri kanalizaciji, za
katero skrbijo krajevne skup-
nosti, ki pa poleg prema.ih-
nega interesa tudi nimajo do-
volj denarja! Boljše je pri
vodovodih, kjer tudi občani
kažejo večji interes in tudi
sredstev je več, kot za ceste
in kanalizacijo. Del sredstev
za gradnjo vodovodov dobijo
iz nabrane vodarine, diiigi
del pa prispevajo občani, ki
želijo imeti čimprej urejeno
preskrbo vode. Stanovanjsko-
komunalno podjetje v Žalcu
je izdelalo desetletni razvoj-
ni program, po katerem bodo
vsi zaselki dobili vodo! Pro-
gram se v primerjavi z raz-
vojem drugih komunalnih po-
dročij normalno razvija.
Dejstvo je, da so v zadnjih
letih v žalski občini na pod-
ročju komunalnih del mnogo
naredili. Vendar kljub temu
primanjkuje sredstev za. nor-
malno vzdrževanje teh objek-
tov. V tem pa obstoja srž
problemov; treba je najti
sredstva za redno in normal-
no vzdrževanje! Ker pa se
refren, da denarja ni, p>onav-
Ija že vrsto let, bi kazalo s to
pesmijo enkrat za vselej pre-
kiniti in poiskati ustrezne
rešitve. Ponavljanje ene in
iste pesmi utruja. Tudi od-
bornike!
Odborniki so bili seznanje-
ni tudi s povečanim področ-
jem predmetov za pobiranje
komunalnih taks, z novim po-
kopališkim redom ter odločit-
vijo, da se po desetih letih
končno ukine gostišče »Bife
Turist« v Šempetru. Pre-
ostala sredstva v višini 122
starih tisočakov pa so pre-
nesli v novoustanovljeni sklad
za pospeševanje turizma na
žalskem jx>dročju. Namen
sklada je, da bi se vsa sred-
stva, pobrana na področju tu-
rizma, zbirala v skladu, kjer
bi jih potem delili po ustrez-
nem ključu posameznim turi-
stičnim društvom.
Zadnja seja občinske skup-
ščine Žalec je p>okazala, da
obstoja vrsta problemov, ki
jih želijo odborniki rešiti ali
vsaj ublažiti. Refren ostaja
slej ko prej isti: denarja ni
ali ga vsaj primanjkuje!
Predvsem pri komunalnem in
vodnem gospodarstvu, kate-
rim bodo v bodoče morali
pyosvetiti še več pozornosti v
obliki dejanj, da ne bo prišlo
do nepredvidenih in nežele-
nih kritičnih situacij.
T. VRABL
OŽIVLJENA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Podatki o gibanju fizičnega
obsega industrijske proizvod-
nje v celjski občini v avgu-
stu kažejo na ponovno oži-
ritev. Po mesecih, ko je bila
proizvodnja zaradi koriščenja
letnih dopustov slabša od
predvidevanj, prinaša avgust
nov pospešek, ki se je po-
sazal v vseh panogah, razen
1 lesni industriji. V primer-
javi z julijem je bila pro-
in'odnja v avgustu letos več-
ja za skoraj 20 odstotkov.
Kljub sorazmerno visokemu
porastu pa je za proizvodnjo
v istem mesecu lani zaostanej^
še vedno 1,7 odstotka.
Glede na boljše rezultate v
avgustu se je tudi skupni za-
ostanek industrijske proiz-
vodnje v osmih mesecih le-
tos zmanjšal in je v primer-
javi z istim obdobjem lan-
skega leta manjši le še za
0,9 odstotka.
Pa še nekaj je več kot
značilno. Primerjalni podatki
med fizičnim obsegom osem-
mesečne proizvodnje lani in
letos kažejo porast v vseh
panogah, razen v barvasti me-
talurgiji. Toda, ker le ta po
svojem obsegu močno vpliva
na skupne rezultate, je konč-
ni pokazatelj še vedno slabši
od lanskega, če pa bi v tej
primerjavi prezrli barvasto
metalurgijo, bi videli, da so
vse druge industrijske panoge
v občini presegle lanske re-
zultate v osmih mesecih za
približno 5 odstotkov. To pa
je ob stalnem pomanjkanju
reprodukcijskega materiala,
zlasti v kovinsko predeloval-
ni industriji ter pri slabša-
nju likvidnosti podjetij, za-
dovoljivo.
V	primerjavi z osmimi me-
seci lani je črna metalurgija
presegla proizvodnjo letos za
2,4 odstotka, kovinska indu-
strija za 0,6 odstotka, kemič-
na industrija za 12,8 odstot-
ka, industrija gradbenega ma-
teriala za 1 odstotek, lesne
industrije za 27,6 odstotka,
tekstilna industrija (!) za 0,9
odstotka, grafična industrija
za 2.5,1 odstotka in raznovrst-
ne industrije za 12,5 odstot-
ka.
V	štorski železarni pK>teka
letošnja proizvodnja ugodno
in podjetje zaradi omejenih
kapacitet ne more v zadostni
meri slediti povpraševanju
na tržišču. Zaradi postopnega
opuščanja proizvodnje cinka
je proizvodnja v cinkarni le-
tos v upadanju. Proizvodnja
v kovinsko predelovalni in-
dustriji je letos nad lansko
ravnijo. Po količinskem ob-
segu zaostajata EMO inLi-
bela, v Žični in Klimi pa je
letošnja proizvodnja višja od
lanske. Kemična industrija le-
tos povečuje proizvodnjo,
prav tako industrija gradbe-
nega materiala. Izredne re-
zultate dosega LIK Savinja,
večje proizvodne dosežke pa
so zlasti v avgustu dosegli
v Topru. Prav po zaslugi
Topra je tudi celotna panoga
presegla lanski obseg. Z več-
jimi proizvodnimi uspehi pa
se ponašajo še v Cetisu ter
v zlatarni.
M. B.

VRSTA PRIREDITEV Z ŽREBANJI HRANILNIH VLOG
Mesec oktober, ki ga po
vsem svetu praznujejo kot
mesec varčevanja, bo celjska
i^reditna banka počastila s
številnimi prireditvami. Poleg
žrebanja hranilnih vlog, ki ga
bodo pripravili v Slovenskih
Konjicah in miadinskega kvi-
ki bo predvidoma v Što-
fäh, bo večja prireditev 9.
oktobra v Šoštanju za območ-
je velenjske podružnice kre-
ditne' banke, štirinajst dni
itasneje pa še v Slovenski
Bistrici.
Osrednja prireditev, pove-
va z žrebanjem hranilnih
vlog, pa bo 30. oktobra v ve-
liki dvorani Narodnega doma
v Celju. Tu bodo izžrebali tu-
di mladinske varčevalce, ki
so sodelovali v igri s starimi
novci in jih nagradili. Na
proslavi bo med drugim na-
stopil komorni moški zbor.
Decembra bo kreditna ban-
ka pripravila žrebanje vlog za
banko in podružnico Slovenj
Gradec na Ravnah.
Celjska kreditna banka se
je s pomočjo društva prija-
teljev mladine lotila širše ak-
cijo ustanavljanja pionirskih
hranilnic po šolah, pri če-
mer je društvo dalo pobudo,
naj bi to akcijo vključili v
program letošnjih pionirskih
iger. Pri tem gre seveda sa-
mo za vzgojne smotre, ki jih
ima vsakršno varčevanje
Kreditna banka bo s tem v
zvezi še letos pripravila pra-
vila za šolske hranilnice, ta
pa naj bi vsebovala vse os-
nove nekdanjih posojilnic in
hranilnic.
In še to: od 1. oktobra da-
lje bo banka nagrajevala vse
novorojenčke, pri čemer bo-
do starši poleg čestitke do-
bili v najbližji podružnici
hranilnik v obliki narodne
skrinjice in knjižico z začet-
no vlogo, ki bo pod geslom
»varčujmo na šolanje naših
otrok« vezana na 7 let. Vse-
kakor lepa spodbuda staršem,
da bi svoje otroke navajali k
varčevanju že od najranejših
let.
Naj ob tem omenimo -še, da
bo letos zaključno mladinsko
varčevanje v okviru zbiranja
starih novcev, ki se je prido-
bilo zelo širok krog privržen
cev in je povsem u.spelo.
dhr
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA
ZGRADILI NAJ BI JO V ROGAŠKI SLATINI
v šmarski občini deluje 6
^Nravstvenih postaj in obrat-
ambulanta v steklarni Bo-
Kidrič. Ker so zdravstve-
^ postaje v večjih naseljih
zagotavljajo tako splošno
''ftbulantno zdravljenje kot
^'^trezno preventivo, je s tem
P^rebam prebivalcev zado-
toda problem so pred-
prostorske in funkcio-
^Ine razmere v nekaterih
''^tanovah. Tako na primer
^ravstvena postaja v Roga-
či Slatini že zidavnaj ne
^'reza več vedno večji frek-
®nci storitev, saj so jo zgra-
pred vojno za potrebe
ordinacij zasebnega zdravni-
ka.
Potrebe po razširitvi objek-
ta oziroma novogradnji so
se pojavile že pred leti, bilo
je tudi več javnih razprav o
gradnji, a del j od t«ga za-
radi pomanjkanja denarja ni
prišlo. Menijo, da se z raz-
merami, kakršne so, ne bo
mogoče sprijazniti, pač E>a
bo treba za gradnjo pridobiti
krajevne in občinske dejavni-
ke ter zbrati sredstva. Novo
postajo naj bi zgradili v sre-
di.šču Roga.ške Slatine.
Prav tako bi morali rešiti
vprašanje novih ordinacijskih
prostorov v Podčetrtku, saj to
s čimer razpolaga zdravstvena
služba, ne ustreza namenu.
. Predvidevajo varianto, jx) ka-
teri bi nove ambulantne pro-
store pridobili v stanovanj-
skem bloku, ki .ga namerava-
jo zgraditi za prosvetne de-
lavce.
Tudi v nekaterih drugih
zdravstvenih postajah (razen
v Šmarju) bi bile potrebne
manjše adaptacije in ustrez-
na oprema.
V občini je 7 zdravnikov
splošne prak.se, 2 stom»tok>ga
in 7 dentistov. Manjkata 2
zdravnika splošne prakse (v
Šmarju in Rogaški Slatini), 2
zobozdravnika (v Rogatcu in
obratni ambulanti steklarne)
ter 2 medicinski sestri (v
Podčetrtku in Rogatcu). Me-
nijo,. da bi lahko kadrovske
probleme rešili le s primerrv»
štipendijsko politiko, ki bi
jo naj zagotovila celjski
zdravstveni dom in šmarska
družbena skupnost. V Šmar-
ju in Podčetrtku pa bo po-
skrbeti tudi za rešitev .stano-
vanj.skih problemov.
dhr
BOČKI GRABEN
Vas Bočna, ki leži v prijazni Zadržki dolini, je
mana kot em) od najbolj urejenih naselij na tem
področju. Prebivalci so marljivi in prizadevni, kar
priča njihov visok življenjski standard kot redko-
fcje v tem delu Slovenije. Okupator je vas skoraj
do temelja požgal, vendar so se vaščani po vojrsi
kaj hitro opomogli in vas obnovili, da je danes
lepša kot kdajkoli prej.
Vzlic prijaznemu videzu naselja pod gozdnato
Menino planino, kamor Bočani že od nekdaj radi
zahajajo zaradii razvedrila v nedeljali in praznikih,
moti slučajnega turista zapuščen in neurejen vaški
potoček, Bočki graben. Izvira pod samim vrliom
Menine planine. Potok teče sk^vzi vas in se nato po
enem kilometru izliva v reči«"*) Dreto. Nekdaj čisit
in bister potoček, poln ribjegi zaroda, je danes
skoraj navaden, odprt cestni kanal, v katerega se
iziliva vsa vaška nesnaga. V omenjeni potoček, ki
nikakor ne služi v ponos sioe^r urejer*e vasi, ljudje
mečeoo vse mogc^e cxipadke in s-tvari, ki niso več
za rabo. Med drugim sem opazil tudi dotrajano
posteljno žično mrežo, ki jo je bivši lastnik vrgel
v potok, v prepričanju, da jo bo prva večja voda
odnesla v Dreto in neto po stari splavarski vodni
poti dalje proti Beogradu. Kar tri obrtne delavnice,
ki so našle streho v zadružni stavbi v spodnjem
delu vasi, vztrajno zasipavajo po končanem delu
ubogi potoček s smrdljivimi odp^diti kovačnice,
s kovinastimi opilki in oblan<n, ki bi jih še kako
nujno potrebovale naše železarne! Vzdolž potočka
nemo čakajo odvrženi ostanki sodobne embalaže,
oblek, perila, zajčjih kožic in dnige nesnage, da
jih narasli potok ob pr\'em večjem deževju odnese
dalje do večje Drete.
Da lahko takšno zanemarjeno stanje tega potoka
povzroči neljube posledic« pri ljudeh kot je infek-
cija prebavil, posebno pri otrokih, ki radi brskajo
po vckli, je več kot razumljivo.
Menim, da je skrajni čas, da se pristopi k ure-
ditvi tega 4 km dolgega potočka. Treba je prepo-
vedati vsako odlaganje odpadkov in smeti v potok,
kanalizacijo pa speljati v Dreto, ki je oddaljena
približno 1 kilometer od vasi. Kako nujna je ure-
ditev potočka govori tudi dejstvo, da je njegova
stniga v srednjem toku le ca 1(K) korakov oddalje-
na od izvira, ki nai>aja bočki vodovod; slednji
oskrbuje s pitno vodo ne samo prebivalce iz Boč-
ne, temveč tudi vsa bližnja okoliška naselja. Stro-
kovnjaki, ki raziskujejo vodne rezerve v svetu, že
dolgo pripovedujejo, da zalog pitne vode ni pod
2«mljo v neizčrpni količini, nasprotno, da jo v ne-
katerih državah že primanjkuje! Spoštujmo m
čuvajmo, kar nam narava poklanja, negnjmo le-
poto, ki nas obdaja!
Pošiljam gt>rnji prispevek, kot tamkajšnja doma-
čin, ki pozna razmere, zaradi objave v vašem c.
listu, z željo, da bi članek spodbudil merodajne
činitelje k ureditvi prikazanega problema, ker sean
prepričan, da bi se z dobro voljo lahko uredil.
P. P.
ZAKAJ TAKŠNA RAZLIKA V CENI
čedalje bolj ugotavljamo, da cene razniti mate-
rialov pri nas hitro rastejo. To ugoto/itev sem tudi
sam doživel. Navzlic vsemu se mi zdi, da smo gi-
banje cen le preveč pustili stihiji in posameznim
kolektivom oziroma njihovim poslovnim enotam
Že lani smo morali lastniki avromobilov name-
stiti na krmilih ključavnice. Tako sem se tudi sam
odločil, da jo kupim. Na ključa\-nici sem imel tudi
vžig-stikalo. Ker mi je to odpovedalo, sem moral
kupiti navadno stikalo za fiat 750, ker sem ob za-
menjavi zavrgel ključe od starega stikala, šel sem
k svojemu mehaniku Tomažu Diacciju v Žalec, da
mi prestavi električno napeljavo. Stikalo pa sem
šel kupovat v poslovalnico Avtomotor v Šempetru
v Savinjski dolini. Ko je prodajalka že pi.sala bla-
gajniški list, sem vzel v roke škatlo in videl na
njej napisano ceno 84,00 din. Nakup sem takoj od-
klonil, saj sem se pred tem že v velenjski poslo-
TOlnici istega podjetja zanimal za ceno. Tu so mi
povedali, da stane takšen ključ ;}9.00 din. V šem-
petrski poslovalnici sem kupil le kleme za ključ.
Tako sem dobil suorniran paragonski blok, na
katerem je vidna cena za stikalo.
Takoj za tem sem se odpravil v Celje, kjer sem
kupil isto stikalo in plačal zanj 38,90 din, t.<>rej
natanko 45,10 din manj!
Razliki v ceni pri istem blagu bi se ne čudil,
če bi šlo za dvoje različnih podjetij. Da pa je takš-
na razlika za avtomobilski del v okviru enega ko-
lektiva, ne morem razumeti. Zato bi bilo prav, če
bi trzni inšpektorji pregledali primer in javnost
obvestili, kako je s poslovanjem v tej enoti celj-
skega Avtomotor ja.
Parag'onskega bk)ka ne dam iz rok; lahko pa jih
vsakdo vidii pri meni. Iz Šempetra ima serijsko
.št.wi1ko f)««'«) serija A. i« Olja pa lOGa'VZ serija A.
Martin T5»vorr>ik,
Prešernova 10. Velemje
POUDARIMO ODGOVORNOST
Nadaljevanje s 1. strani
Na konlerenci so mladi jasno
povedali, da se zavedajo, da je
njihova borba za boljše odnose
in za učinkovitejše delo znotraj
samoupravljanja. Zveza mladine
bo uresničevala svoje želje pred-
vsem z aktivnim uveljavljanjem
v samoupravljanju. Vendar ali
je to povsod mogoče, ali so mla-
dim dani pogoji, da svoje želje
skušajo uresničiti? Dejstvo je,
da so v mnogih delovnih organi-
zacijah Celja zdrave in napredne
sile, ki se angažirajo za reševanje
problemov, obstojajo pa tudi
takšne, kjer ni čutiti družbeno
političnih dejavnikov. V takšnih
je odločanje prepuščeno malim
skupinicam, ki vodijo podjetje v
imenu kolektiva. Nemogoča je
trditev, da je samoupravljanje
nekje zelo razvito, če je mladina
kot precejšen del kolektiva pK)-
polnoma pasivna. Tako si je pred-
sedstvo občinske konference dve
leti prizadevalo, da organizirajo
in oživijo mladino v Obnovi, Ce-
tisu. Cinkarni, Centru, Elegantu,
Izletniku, Ingradu, Topru, TVO
Škofja vas, Elektru in Modi, ven-
dar jim to ni uspelo. Sicer tod
obstojajo aktivi ZM, ki pa niso
toliko politično močni, da bi
mlade organizirali za čimširše
sodelovanje v samoupravljanju.
V zadnjem času je bilo precej
mladih sprejetih v Zvezo komu-
nistov. Mnogokje so ostali pre-
puščeni samemu sebi, saj se
osnovne organizacije niso sesta-
jale tudi po šest mesecev. Zato
so tudi na konferenci mladi opo-
zorili na svoje delo v Zvezi ko-
munistov ter zahtevali, da naj
bodo v tej organizaciji resnično
tisti, ki to zaslužijo, ne pa da
jim je članstvo samo stopnička
do izpolnjevanja svojih osebnih
interesov. V referatu je Viki
Krajnc, novi predsednik ZMS v
Celju med drugim dejal:
»Brez pomislekov lahko trdi-
mo, da so pojavi birokratizacije
še močno prisotni pri posamez-
nih članih Zveze komunistov. Za-
to je potrebno spremljati kon-
kretno politično aktivnost vseh
članov ZK in ostalih, kaj delajo
in kako delajo, predvsem tistih,
ki so na odgovornih delovnih
mestih. Odkritost in odgovornost
morata biti pri tem prisotna v
prvi vrsti. Formalno članstvo v
ZK nas ne sme slepiti, da bi ne
bili budni do teh pojavov tudi v
naših vrstah, pa čeprav bo šlo
za šolskega tovariša ali soseda.
Mladi se zavedajo, da bo mo-
goče le z enotno akcijo vseh na-
prednih sil v neki delovni orga-
nizaciji doseči dobre rezultate.
Nedopustno je zastrupljanje mla-
dih ljudi s strani starejših tova-
rišev na odgovornih delovnih me-
stih, ki ponekod še odsvetujejo
politično delo mlademu človeku
in ga tudi pri njegovem proizvod-
nem delu gledajo s prijaznejšimi
očmi, če je politično pasiven. To
.so elementi, proti katerim se bo-
ri organizirana mladina. Zato
mladi toliko glasneje zahtevajo
odkrit pogovor z vsemi, ki so
sprejeli poitične funkcije, pa jih
ne opravljajo zadovoljivo ali jih
celo zanemarjajo. Pojavi neaktiv-
nosti organizacij in njenih vod-
stev v posameznih podjetjih, ki
na zunaj veljajo za zelo dobre,
so izredno zaskrbljujoči. Prav
zato v mladih večkrat prevlada
mišljenje, saj nima nobenega
smisla govoriti, odločitev bo ta-
ko ali tako padla drugje. Rezul-
tat takšnega stanja in dopušča-
nje posameznikom, da krojijo
usodo kolektiva in celo njegovo
politično delovanje, je razumlji-
va pasivnost mladih ljudi in z
njimi tudi ostalega dela kolekti-
va. Z aktivnejšim delom bi spre-
menili tudi odnos članov kolek-
tiva do samega dela, do proble-
mov in težav, ki jih sedaj prav
zaradi premajhne aktivnosti po-
litičnih organizacij ne morejo ra-
zumeti, saj je vsem prirojeno,
da raje vidimo slabo kot dobro.
In kaj pravijo delavci? To je du-
hovito povedal delegat Stojčev:
»Pravijo, prvih sto let je težkih,
potem pa gre.«
Drugo, čemur so delegati na
zadnji konferenci posvetili največ
časa in s tem razprav, je šolska
mladina.
»Učenec je danes najcenejša
delovna sila,« je dejal delegat
podjetja Avto Celje. Mladi so po-
novno kritizirali novi zakon o
učencih v poklicu. Pričakovali
so — izhajajoč iz realnih razmer
in potreb v našem strokovnem
šolstvu in od položaja »vajencev
— mnogo več. kot je zakon pri-
nesel. Prav zato časa ZM na tem
področju še veliko dela.
Reorganizaciji gre zahvaliti, da
je razprava o vlogi učenca v sa-
moupravljanju na šoli bila konč-
no deležna pozornosti. O tem je
bilo govorjenja že vrsto let na-
zaj, nikoli pa še te razprave niso
dobile tolikšnega razmaha kot
prav v zadnjih dveh letih. Le
redki so aktivi, kjer niso posve-
tili posebne problemske konfe-
rence temu vprašanju. Kljub te-
mu pa je vprašanje časa, kako
in v kolikšni meri se bodo te
razprave odrazile na delovanje
šolskih in razrednih skupnosti.
Zato tudi v prihodnje ne bi ka-
zalo prenehati s takšnimi razpra-
vami. Zelja mladih je, da bi te-
ma samoupravljanja na šolah in
položaj učencev v njem dobila
ustrezno mesto tudi na sejah pe-
dagoških kolektivov. Od txxi pred-
log mešanih razgovorov, na ka-
terih bi skupina učencev in pe-
dagogov zelo kritično in z različ-
nih pozicij obravnavala razno-
vrstna aktualna vprašanja svo-
jega dela in življenja.
V obdobju dveh let je bilo
brez števila akcij, ki jih je spro-
žila reorganizacija Zveze mladi-
ne. Vse so kot drobne ploščice
prispevale v mozaik spremenjene
podobe mladinske organizacije
v občini ali v aktivih na terenu,
šoli in v delovni organizaciji. Za-
to bo občinska konferenca nada-
ljevala s tališnim delom ter po-
iskala nove oblike mladinske de-
javnosti z željo, da se čimvečji
krog mladih vključuje v aktivno
oblikovanje dela in odnosov, za-
to da so ti vedno boljši.
M. SENICAR
SENZACIJA V LIBOJAH
Danes dopoldne bodo člani
Astronavtiko raketnega kluba iz
Celja v Libojah izstrelili elek-
tronsko eksperimentalno raketo,
ki bi naj letela 14.000 metrov
visoko, odvrgla padalo in se na-
to spustila.
Po dveletnem zatišju v javno-
sti, toliko čaisa so namreč delali
na novih raketah, ki nedvomno
sodijo med največje dosežke
amaterskega raketarstva v sve-
tu, so celjski raketarji znova v
središču pozornosti. Danes do-
poldne med deveto in dvanajsto
uro bodo na planoti v Libojah
izstrelili elektronsko eksperi-
mentalno raketo. Gre za novost
v amaterskem raketarstvu pri
nas in v svetu. Uspešnost tega
dvoletnega dela predstavlja
vmesno stopnico k cilju — vo-
denju raket.	is
FRANC
PETAVER
»Moram reči, da težko
vsklajujem redno delo v pod-
jetju z vsemi drugimi odgo-
vornostmi. ki mi jih nalagajo
nekatere funkcije oziroma
delo v predstavniških telesih,
zlasti tedaj, če gre za naloge,
ki časovno sovpadajo. Je pač
tako, da človek ne more hiti
hjcrati na več mestih. Zato
bi svetoval, da je za človeka
dovolj, če opravlja poleg
redne zaposlitve še eno funk-
cijo, če .je občinski odbornik
naj to tudi ostane, če pa gre
za poslansko delo, naj za-
drži le to.«
Tako se je začel pomenek
z generalnim direktorjem tr-
govskega in proizvodnega
podjetja Merx v Celju, ob-
činskim odbornikom, pred-
sednikom sveta za terciarno
gospodarstvo pri občinski
sku ščini, poslancem gospo-
darskega zbora republiške
skupščine, delavcem v neka-
terih strokovnih organizaci-
jah trgovinske smeri in ne
nazadnje športnim delavcem.
Francem Petauerjem. na
vprašanje, kako vsklajuje
veliko odgovornost v podjet-
ju s silno razpredenimi in
prav tako odgovornimi na-
logami v predstavniških tele-
sih in družbenih organiza-
cijah.
Redno delo in odgovornosti
na drugih toriščih so prav
gotovo tisti elementi, ki ob-
likuje njegovo življenje. V
pogovorih je kratek in jedrnat,
odločen in iskren. Besede so
postavljene na pravo mesto
brez okraskov in fraz. Zanje
ni časa. čas je zlato, čas je
dragocen! Poosebljena ener-
gija z jasno začrtanim prog-
ramom
»Tako je s temi funkcija-
mi in delom. Sicer pa člo-
veku, zlasti če je na vodil-
nem mestu v delovni orga-
nizaciji pride prav, če je
hkrati tudi na izvoru vseh
informacij, dogajanj. Tako
je tudi delovno organizacijo
laže krmariti in tako je
tudi podjetje na pravih tirih.
Seveda *xi to ni pravilo!«
In kako ]e z Merxom"
četudi bi bilo neumestno
uspehe kolektiva pripisati
enemu samemu človeku, je
vendarle tako, da je prav
direktor Franc Petauer znal
usmeriti to podjetje na pra-
vo pot. Zavedal se je dejst-
va, da majhne in razdrob-
ljene delovne organizacije
ne morejo poseči na tržišče,
da ne morejo vlagati sred-
stev v nove investicije, v raz-
širjeno reprodukcijo. Zato tr-
govsko in proizvodno podje-
tje Marx še danes nima zak-
ljučene organizacije, še da-
nes ni tisto, kar bo jutri
in pojutrišnjem. Integracij-
ski in sploh procesi tehnič-
nega in poslovnega sodelo-
vanja še niso zaključeni. Tu
so tudi takšne proizvodne
kapacitete, ki lahko zadovo-
ljijo širšo maloprodajno mre-
žo. In r>rav temu namenu
so med drugim namenjeni
programi — združevanja in
sodelovanja. In Merxova pot
se kaze v uveljavitvi na slo-
venskem in jugoslovanskem
tržišču!	M. BOŽIČ
CILJ KOMUNISTOV V KMETIJSTVU:
ZDRUZITEV GMOTKIH
IN UMSKIH SIL
NOVI TEDNIK SE POGOVARJA S TOVARIŠEM
PETROM HLASTECEM, SEKRETARJEM MEDOB.
ČINSKEGA AKTIVA KOMUNISTOV S PODROČJA
KMETIJSTVA
% Tovariš Hlastec, od
osvoboditve sem ste ne-
prestano sredi političnih
dogajanj. Ob 25 letnici te
dejavnosti ste bili upoko-
jeni, hkrati pa izvoljeni za
sekretarja aktiva komvmi-
stov-kmetijcev. Kako dolg
je vaš kmetijski »staž«?
Od rojstva. Rojen sem na kme-
tiji. Politično pa na področju
kmetijstva delam od leta 1947,
torej 23 let.
0 Junija letos je bil v
Žalcu ustanovljen aktiv ko-
munistov, ki delajo na
pKidročju kmetijstva, vi pa
izvoljeni za sekretarja.
Ustanovitev aktiva je odraz
močno povečane skrbi Zve-
ze komimistov Slovenije za
vprašanja kmetijstva. Ka-
tere komuniste predvsem
vključuje vaš aktiv?
Aktiv organizacijsko še ni či-
sto popoln. Spisek smo iz dneva
v dan širili z imeni najbolj od-
govornih komunistov s področja
kmetijstva in veterinarstva v
celjskem območju. Vanj ne
vključujemo samo komunistov
iz kmetijskim organizacij, mar-
več tudi ostale, ki jim kmetijska
panoga karkoli glavni predmet
dela.
0 Slišali smo sem in tja
že pripombe, da program
aktiva vsebuje premalo
strokovnosti, da je pred-
vsem politična orientacija.
Kaj sodite o tem?
Politična orientacija je pogla-
vitni cilj aktivnosti aktiva. Ak-
tiv se ne bo spuščal v stvari, ki
so jih dolžne opravljati delovne
organizacije, samoupravni or-
gani, druge politične organizaci-
je in teritorialnopolitične enote.
Naš poglavitni cilj je združitev
gmotnih in umskih sil za napre-
dek kmetijstva na našem območ-
ju ali z drugimi besedami zdru-
ženo podjetje. Ta cilj je precej
kratkoročen. Računamo na naj-
bistvenejše premike v tej smeri
še letos.
9 Združeno kmetijsko
pcxijetje? Ena sama kme-
tijska organizacija od Solle
do Rinke?
Ne ena delovna organizacija.
To ne. Pač pa je cilj združeva-
nje kmetijskih organizacij; obeh
kombinatov, kmetijskih zadrug,
kmetijskih predelovalnih organi-
zacij za nekatere skupne službe.
Tako bi skupaj izdelovali raz-
vojne tnvesticijsike programe,
skupna naj bi bila izvozno-uvoz-
na komerciala in grosistična pro-
daja. Skupno podjetje naj bi
zagotavljalo enakomeren in raz-
voj v vsej regiji, nadalje pravič-
nejšo in ekonomičnejšo delitev
dela na področju predelave in
ustrezen razrast pospeševalne
službe. Zadnje si zamišljamo ta-
ko, da bi v en okvir združili se-
danji hmeljarski institut, kme-
tijsko izobraževalni center (Šent-
jur. Medlog) in živinorejski
kmetijski zavod.
9 Vsebuje vaš program
še kaj bistvenega?
V kratkem bo posvet s pred-
sedniki občin in sekretarji ob-
činskih organizacij, medtem še
vedno tečejo razgovori v delov-
nih organizacijah, toda prihod-
nja seja aktiva bo na temelju
programa že imela na dnevnem
redu ustanovitev komisij. Pi-va
komisija se bo posvečala kmeč-
kim vprašanjem. Prvo, kar je
treba poenotiti in ugotoviti, kdo
na našem področju je vse ko.
operant, če gre za območje
kombinata, kdo vse zadružnilt
če gre za območje zadruge. Ta
komisija bo morala izdelati in
kasneje tudi uresničiti predlog
pristnejših povezav kmetov do
obrata kot osnovne enote, do
gosp>odarske organizacije in do
regije. Druga komisija se bo
ukvarjala z razvojem industrije
za predelavo kmetijskih pndel-
kov. Le-tej bo predvsem nalože-
na skrb, da se bodo vsa pod-
ročja v regiji enakomerno raz-
vila. Tretja komisija bo imela
na skrbi finance, interno banko,
ki se bo zavzemala za večanje
lastne kreditne sposobnosti kme-
tijstva v regiji, od česar je se-
veda odvisen tudi hitrejši raz-
voj kmetijstva v zaostalem delu
področja in vsega, o čemer sva
že govorila.
0 Vrnimo se k začetjku.
Aktiv združuje komimiste,
ki delajo v kmetijstvu. Ne
vem če so naša ugibanja
točna, toda socialna sesta-
va aktiva ni najbolj pe-
stra. Sami ste rekli, da so
v aktivu najodgovornejši.
Imamo medobčinski aktiv
komunistov iz pravosodja,
toda tu je razumljivo, da
prevladujejo komunisti-m-
telektualci. V kmetijstvu
pa takoimenovana baza ne
obiluje s komunisti. Ver-
jetno je malo fizičnih de-
lavcev in še manj kmetov,
ki bi bili člani ZK?
Res je. V aktivu so sam.o trije
zasebni kmetje, ki so člani ZK.
Imamo pa še v tem pogledu
drugačne primere. Na primer to,
da v ZK Laško najbrž sploh ni
člana ZK. Tu nastopajo določe-
ne težave, da sklepi aktiva po-
partijski liniji do določenih sre-
din sploh ne morejo priti v ob-
liki discipliniranega izvajanja
sklepov, čeravno sem prepričan,
da se bodo za dobre m koristne
sklepe zavzemali tudi nečlani.
^ Prej ste precej ob.šir-
no govorili o osnovnem ci-
lju — ustanovitvi združe-
nega podjetja. Posebej ste
omenili grosistično proda-
jo. Kaj pa pot kmetijskih
pridelkov do potrošnika.
Kako se bo v proces, ki
ga nakazujete, vključevala
trgovina, ki pa doslej v
določenih primerih ni bila
najbolje sinhronizirana?
Trgovina seveda ne bo mogla
pri teh prizadevanjih stati ob
strani. Računamo na njeno
partnerstvo v okviru združenega
podjetja ali pa v obliki poslov-
no-tehničnega sodelovanja. V pri-
meru pa, da bi to ne bilo ures-
ničljivo, bo kmetijstvo moralo
razmisliti o lastnim možnostih
in razpoložljivih pogojih.
9 Tovariš Hlastec, ni
ravno veliko upokojencev,
ki bi si nalagali tolik.šna
bremena Sekretarstvo v
takšnem aktivu je vse prej
položaj v zatišju. Kako
zmorete?
Moja prednost je ravno ta,
da sem upokojen. Drugače bi
vsega dela ne zmogel brez škode
za delo, ki bi ga v aktivnem
delovnem odnosu moral oprav-
ljati. Sicer pa se čutim dovolj
pri močeh, zlasti še, ker me to
področje dela osebno močno za-
nima in stimulira. Zl.sati če bo
delo aktiva uspešno in ver j a-
mem da bo. ^^^^ kRA.-^OVEC
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 1971
PRIREDITEV BO OD 4. DO 6. JUNIJA PRIHODNJE LETO V CELJU
Na prihodnjem Mladinskem
pevskem festivalu v Celju, ki bo
deveti po vr&ti, hkrati pa bo za-
t>(>ležil že 25-letnioo obstoja ,bo
sodelovalo predvidoma 25 mla-
dinskih zborov, od tega kakšnih
19 jugoslovanskih in 6 tujih.
To je bil eden od sklepov s
prve seje festivalskega odbora,
s katero so pravzaprav stekle
priprave na največjo jugoslovan-
sko prireditev zborovskega pet-
ja. Odbor je ob tej priložnosti
razpravljal o poročilu, o dose-
danjem delu, okvirnem progra-
mu in propozicijah MPF.
Kot povzemamo, zbrani po-
datki nedvomno pK>trjujejo že
doslej veljavno mnenje, da je
celjski festival odločilno vplival
na razmah zborovskega petja v
državi, saj imajo vse republike,
razen Bosne in Hercegovine, svo-
ja pevska srečanja in tekmova-
nja. V času od zadnje priredit-
ve ie uspešno delovala festival-
ska knjižnica, kj je izpyosodila
kakšnih 500 glasbenih z\'-ezkov,
na pobudo prirediteljev pa so
pripravili tudi republiški semi-
nar za zborovodje, ki se ga je
udeležilo 78 obiskovalcev iz
vseh krajev Slovenije.
Festivalski odbor je na svoji
seji sprejel okvirni program
MPF 1951. Ta predvideva poleg
tekmovalnega dela med drugim
razstavo domače in avstrijske
glasbene literature, več skupnih
koncertov tujih in najboljših do-
mačih zborov, množični kon-
cert zborov celjskih in okoliških
šol kakor posvetovanje glasbe-
nih pedagogov. Za razliko od
dosedanjih posvetovanj, ki so
obravnavala več tem in zato ni-
niso najbolj uspela, bosta na pri-
hodnjem posvetovanju na dnev-
nem redu samo dve temi.
Od tujih zborov naj bi na pri-
hodnjem Mladinskem pevskem
festivalu sodelovali zbvri iz Av-
strije, Maržarske, ČSSR, Sov-
jetske zveze, Italije in Finske,
kolikor bi od teh kak zbor izpa-
del, prihaja v poštev Nizozemska.
Med gosti bosta prav tako slo-
venska zbora iz Trsta in Celov-
c^i. Pričakujejo, da bo tak iz-
bor vnesel v prireditev nekaj no-
vosti, saj doslej nismo slišali ne
kakega italijanskega ne skandi-
navskega zbora, poslastica pa
bo tudi nastop pevcev leningraj-
skega radia.
Festivalski odbor je naposled
dopolnil propozicije, pri čemer
je odločil o tem, koliko naj bi
najmanj oziroma največ pevcev
del, prihaja v poštev Nizozemska,
komisiji, ki bo pripravila pred-
log za sejo republiškega plenu-
ma. To bo predvidoma 3. oktob-
ra.	dhr
VRSTA ODLIČNIH GOSTOV
Celjska koncertna poslovalni-
ca je razpisala abonma za novo
sezono, ki se bo pričela 14. ok-
tobra oziroma 11.. novembra.
Okvirni program predvideva
6 koncertov najboljših domačih
in inozemskih umetnikov in or-
kestrov. Tako bo imel otvoritve-
ni koncert simfonični orkester
RTV Ljubljana pod vodstvom
Sama Hubada. Novembra naj bi
nastopil godalni kvartet Borodin
IZ Sovjetske zveze, p>otem pa bo-
mo imeli v gosteh violinista Vla-
dimirja škerlaka in pianista Ma-
rijana Lipovška. Že po tradiciji
je v programu večer opernih
arij, nä katerem bodo nastopili
sopranistka Vera Lacič, tenorist
Arduino Zamara in basist Ladko
Korošec. Koncertno sezono bo
sklenil nastop., simfoničnega or-
kestra zagrebške filharmonije in
klavirski večer slovite reuske pi-
anistke Oksane Jablonskaje.
Koncertna poslovalnica bo iz-
ven abonmaja pripravila še tri
koncerte, na katerih bodo na-
stopili pihalni orkestrer Ljud-
ske milice iz Ljubljane, komor-
ni zbor RTV Ljubljana in celjski
komorni moški zbor.
Poleg abonmaja, namenjenega
odraslemu občinstvu, bodo letos
razpisali že četrti abonma za
mladino. Program še ni dokon-
čen, ker bodo izbiro prepustili
delno tudi organizaciji glasbene
mladine, ki jo nameravajo v
Celju ustanoviti v začetku pri-
hodnjega meseca. Za zdaj je
znano, da se bo sezona mladin-
vembra z nastopom pihalnega
skih koncertov pričela 11. no-
orkestra LM iz Ljubljane, priza-
devali pa si bodo angažirati tudi
znameniti trio Lorenz. V okviru
mladinskega abonmaja bo po
šest koncertov v dopoldanskem
in poFK)ldan&kem tumusu. dhr
spmmm frahcu hriberniku
Ob 50-letnici ustanovitve me-
ščanske šole v Šoštanju bodo v
okviru praznovanja občinskega
praznika v nedeljo (4. oktobra)
ob 11. uri dopoldne pred poslop-
jem nekdanje šole odkrili spo-
menik njenemu edinemu rav-
natelju, zaslužnemu pedagogu
in zgodovinarju Francu Hriberni-
ku.
Zaslužni ravnatelj Franc Hri-
bemik, ki je o Šoštanju izdal
tudi dve knjigi, je meščansko
šolo vodil od 1920. leta pa do
začetka druge svetovne vojne, in
še nekaj časa po osvoboditvi.
Umrl je v Mozirju 1965. leta,
star 78 let. Franc Hribemik ni
bil le pedagog in zgodovinar,
ampak tudi krajevni kronist.
Obe njegovi knjigi o šoštanju in
njegovi okolici sta še danes dra-
gocen priročnik vsem, ki se za-
nimajo za zgodovino nekdanje
šaleške metropole.
Postavitev spomenika, ki je
delo akademskega kiparja Ciri-
la Cesarja, so finančno omo-
gočili Napotnikova galerija v
šoštanju, temeljna izobraževalna
skupnost v Velenju, krajevna
skupnost Šoštanj, DPD Svoboda
šoštanj in še nekatere delovne
organizacije. V šoštanju menijo,
da bodo z odkritjem spomenika
zaslužnemu in uglednemu pro-
svetnemu delavcu dali zgled
mlademu rodu, ki bo mimo nje-
ga vsak dan prihajal in odhajal
iz šole, kjer je nekoč poučeval
Franc Hnbernik, pionir srednje-
ga šolstva v šaleški dolini.
Pričakujejo, da se bodo sloves-
nosti ob odkritju spomeniika
udeležili bivši dijaki meščanske
šole, prosvetni delavci in mladi-
na, kot^ seveda drugi občani Šo-
štanja.	V. Ko j C
PROBLEMI ŠMARSKEGA
ŠOLSTVA
NA JUTRIŠNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V
ŠMARJU BODO NA DNEVNEM REDU TUDI NE-
KATERA AKTUALNA VPRAŠANJA ŠOLSTVA, KI
BI NAJ OSVETLILA PREDVSEM TRENUTNE RAZ-
MERE
Težave, kot ugotavlja svet za
kulturo in prosveto, se dosti-
krat pričenjajo že z organizaci-
jo šolske mreže, ki je često pred-
met odF>ora staršev, krajevnih
dejavnikov in celo učiteljev. Naj-
bolj problematične v občini so
obrobne nerazvite osnovne šole
s kombiniranimi oddelki, saj
učencem ne morejo nuditi ena-
kovrednega znanja. Ker primanj-
kuje ustreznega kadra, so ogro-
žene tudi manjše, sicer razvite
šole, učitelji pa, da bi zadostili
svoji učni obveznosti, poučujejo
tudi predmete, za katere niso
usposobljeni.
Da bi premostili sedanje te-
žave, so v letošnjem š^^lskem
letu pričeli s procesom prešola-
nja iz Sladke gore, Lemberga,
Kristan vrha in Šentvida pri
Grobelnem v Šmarje. Prihodnje
leto bodo s prešolanjem nadalje-
vali, in sicer bodo prešolali
učence iz Kostrivnice v Rogaško
Slatino. Ko se bo mogoče za
podoben korak odločiti tudi v
Dobovcu, od koder bodo učence
prešolali v Rogatec, bo v obči-
ni šolska mreža vsaj v glavnem
urejena.
Kar zadeva kadrovsko zasedbo,
je ta primerna le na šolah v
Rogaški Slatini, Šmarju in del-
no v Rogatcu, pri čemer kaže, da
bodo zaradi nezadostnega dotoka
učnih moči v vedno težavnejšem
položaju zlasti obrobne šole.
Z dograditvijo in adaptacijo
nekaterih šol so v zadnjih letih
materialne razmere v mnogočem
izboljšali, odprt ostaja problem
gradnje nove šole v Podčetrtku
in v Rogatcu. Prvo naj bi pri-
čeli graditi prihodnje leto.
Eden zelo perečih problemov
so stanovatnja prosvetnih delav-
cev, saj mnogi učitelji prebivajo
v zasilnih prostorih ali pa se
dnevno vozijo.
To so le nekateri problemi, ki
jih bo nujno rešiti, če naj bi
zagotovili uspešno šolsko delo
in če naj bi tudi šmarskim učen-
cem omogočili enakopravno iz-
obraževanje.	dhr
Ladje so najprej očistili,
popravili poškodovano opremo,
zamenjali uničene priprave, lad-
je popleskali in jih pomladili.
Mesece je trajalo, da so trem
takim plovilom vrnili ugled in
uporabno vrednost. Toda kapi-
tan, takrat seveda še ni bil ka
pitan, se je namesto na komand-
nem mostu ene obnovljenih la
dij, znašel pred vrati komandan-
ta pomorske baze, ki se je iz
vseh pljuč zdrl nad štumberger-
jem, naj ne vtika prste tja, kjer
mu ni ukazano, vrtal vanj, kdo
mu je take ukaze dal in sploh
grozil ter pretil celo z vojaškim
sodiščem, štumberger se je zno-
va prepričal, kako trdovratna
mula je vojaška logika, pa naj
bo okinčana z dvoglavim, eno-
glavim ali celo obglavljenim or-
lom.
KJE IMATE ZLATO,
KAPITAN?
Kapitan štumberger, ki se je
že videl v vlogi poveljnika ob-
novljenih ladij, je ostal spet na
suhem. Tudi zadeva s skriva-
njem dragocenega vojaškega ma-
teriala se še ni do kraja iztekla,
štumberger je k sreči za vsako
najmanjšo zadevo zahteval potr-
dilo in te reverze je imel dobro
spravljene. Na najvišjih koman-
dah so se nad aktivnostjo kapi-
tana zgrozili. Obalni komandant,
nek general, je ves iz sebe vpil:
»Kaj je skrito? Kako? Kdo je
to delal? Kdo je ukazal? Zakaj
ravno Štmnberger?«
Naposled so poslali nek^a
majorja, ki je po reverzih pre-
gledal vskladiščeno blago, Štum-
berger ga je moral seveda pov-
sod spremljati. Ko sta prišla do
tiste skrite zazidane sobe, kjer
so bili najdragocenejši instru-
menti, je Štumberger v p>esniški
metafori 0p>ozoril majorja:
— No tu notri je zaklad!«
Mornarica je potem skrite in-
strumente in priprave prevzela
in nekaj časa je bilo vse mimo,
vse do dne, ko je s komande
kopenske vojske • prišla depeša,
ki se je končala .še z odstav-
kom ...
... Da se ne pozabi. Kaj je z
zakladom, o katerem je govoril
Štumberger. Glejte, da bo varno
prepeljan v našo komando ....
Spet se je začela hajka, kajti
v komandi so mislili, da je v
sobi zlato, medtem ko je kapitan
mislil v prenešenem pomenu
besede na vrednost, ki je za za-
zidanimi vrati tičala. Komaj se
je izvlekel iz zagate, kajti stro-
gi generali so terjali zlato in
malo je manjkalo, da bi ga bili
osiunili, da ga je prisvojil. Na-
bi tako hotel storiti, ix)tem goto-
zadnje so mu le verjeli, kajti če
vo o zlatu, če bi sploh bilo, ti-
stemu majorju ne bi govoril.
Da končamo pripovedovanje o
kapitanovem »razlaščevanju« za-
veznikov tako kot se je končala.
Kapitan štumberger, predstojnik
samostana iguman Teofil m
upravitelj bolnišnice, kjer so
tudi skrili precej materiala, vsi
so prišli pred sodišče, kjer pa
jih je končno ie rešil komandant
obahie komande pred suspenzi
in zaporom, če jim že nihče ni
dal |x>hvale ali odlikovanja za
trud.
»Meni je bilo vsega že čez gla-
vo. Zlasti me je jezilo, da so
tisti gospodje oficirji, ki so se
najbolj vsajali, v času ko sem
jaz s svojimi fanti »rintal«, se
trudil noč in dan, veselo popi-
vali po oštarijah ž lahkimi dami-
cami na kolenih«.
Tako zaključuje pripoved o
tem kapitan štumberger in zače-
nja novo...
V ANGLIJO
PO PODMORNICE...
Komanda mornarice je končno
prišla na misel, da bi kakšna
podmornica v pomorskem orož-
ju ne bila odveč. Kapitan štum-
berger je bil z drugimi vred
poklican na konferenco v Beo-
grad, kjer bi se o vsem temelji-
to pogovorili. Ko pa so prišli
tja, je štumberger spoznal, da
ne gre za kakšen pogovor, mar-
več za soglasje a že sklenjeni
zadevi.
V Angliji so imeli v ladjedelni-
ci 2 trupa podmornic, skratka
dva kovinska škafa, ki bi jih bilo
treba do kraja zgraditi. Ponudi-
li so Jugoslaviji. Vnema, s kate-
ro so nekateri v generalnem šta-
bu nakup zagovarjali, je smrde-
la. Nekdo ah celo več ljudi je
utegnilo pri zadevi zaslužiti,
štumberger je imel {x>miselke
nad tem, če sta podmornici s
100 tonami nosilnosti primerne
za Jadran, še bolj kot to ga je
vznemirjalo nasluteno ozadje.
Načrtu se je zoperstavil. Ko pa
je admiral Priča presekal sFK>r
z izjavo, da mornarica lahko do-
bi ti dve, ali pa nobene fjodmor-
nice, je podmomiški veteran
popustil. Po lisičje je dal svoj
pristanek z izjavo »če zazhteva-
jo politični razlogi tako«, v mis-
lih pa je imel seveda masten
»kšeft« nekaterih.
Ko so ix>tem sestavili komisi-
jo, ki naj bi nadzorovala dogra-
ditev in prevzem podmornic, za-
čudo kapitana štumbergerja ni-
so obšli. Najbrž so vedeli, da
bo resnično tudi vrtal m garal,
tak član komisije, ki je bUa
pretežno reprezentančna, v vseh
časih in primerih prav pride.
Osemnajst mesecev je kapitan
štumberger bil v Angliji in sicer
v New Castlu, kjer je vojna lad-
jedelnica. Obe podmornici so
med gradnjo močno izpopolnili.
Stumbergerjeva drobna postava
se je tudi tu odlično obrestova-
la. Zlezel je v sleherno luknjo in
v vsak prekat.
Ko je bila gradnja pri kraju,
so iz Jugoslavije poslali na vrat
in nos sestavljeni posadki, ki bi
se v Angliji priučili upravljanja
s podmornicami. Kratkotrajna
»dresura« je bila v očeh temelji-
tih Angležev prava pustolovšči-
na, vrh tega F>a so vadili v ne-
mirnih kanalskih vodah, da so
otočani zmajevali z glavami tr-
deč, da se lepega dne podmor-
nici z ljudmi vred ne bosta več
pokazali na površju.
(Se nadaljuje)
Spomin iz štunibergerjevega albuma.
Izrez iz skupine mornariških visokih,
vLšjih in tudi nižjih oficirjev na atimi-
rai.ski ladji. Kapitan Štumberger je v
zadnji vrsti (puščica). Spredaj je ad-
miral Priča (z belimi brki).
Previdno sla se priplazila do rirat.
Naio sta razbila steklo in prišla v no-
tranjost. V mraku so zdeli v vsem svojem
spokojstvm in lepoti železni konjički.
Tako »bogata« še nista bila nikoli. Vr-
tela sta se okrog avtomobilov, jih odpi-
rala in zapirala. Bi vzela »žabo« ali »re-
noja«? Izbor je velik. Nato sta se odlo-
čila: nsu 1200, kričeče rdeče barve. Odprla
sta vrata in se odpeljala v noč. Ropot je
napolnil veliko dvorano in se izgubil v
spečih ulicah.
Vlom. Neznanci so vlomili v skladišče
in poleg orodja po vsej verjetnosti odnesli
še kaj drugega. Pozneje so ugotovili, da
so ukradli nov avtomobil. Seveda novega,
saj starih v skladišču Avtomotorja v Koc-
bekovi ulici — nimajo.
Naslednji dan se je v mestu pojavil
mladenič, ki je hitel k varnostnim orga-
nom, da bi jih obvestil o najdbi. Našel je
nov avto, zaklenjen in zapuščen v travi
ob gozdni cesti nad Petričkom, proti Li-
bojam. Nabiral je gobe in našel — avto.
V glavi je že prekladal številke o tem,
kolikšna nagrada mu bo zato padla.
Delavci UJV so pohiteli k avtu in ugo-
tovili, da sodi k zbirki Avtomotorja. Torej
je bil ukraden nsu 1200. Bil je zaklenjen,
poklicali so gasilce, ki so ga prepeljali
na dvorišče, oziroma parkirišče v Gregor-
čičevi 5. Ko so varnostni organi končali
z delom okrog avtomobila so poklicali
vodstvo Avtomotorja in jim avto predali.
Ti ga niso mogli odpeljati, ker so tatini
ključe obdržali. Avto je ostal na dvorišču,
da bi ga mislednji dan spravili nazaj v
skladišče.
Naslednji dan avtomobila več ni — bilo.
Storilca, mladeniča, ki sta imela v po-
sesti končno avto, čeprav ukraden, se ni-
sta mogla sprijazniti s tem, da bi jima ga
vzeli. Ugotovila sta, kam so avto odpeljali
in ga znova — ukradla. Točneje: ukradel.
Samo eden. Medtem, ko sta pri prvem
delala skupaj P. Z. in B. L., je zdaj po
»njun« avto krenil le eden in ga odpeljal.
Pred tem je na Otoku poskušal z drugega
avtomobila ukrasti registrske tablice, pa
so ga neke ženske opazile in pregnale.
Nič ne de, si je verjetno smrkolin mislil.
Drugič ukradeni avtomobil je tokrat bolje
skril. V stari bunker za razstrelivo kam-
noloma ob cesti v Laško. Pri spravljanju
v bunker je avto sicer nekoliko odrgnil, ven-
dar ga to ni motilo. Zopet je imel »avto«.
In zopet so mu ga vzeli. Zdaj je tudi
on spravljen. V zapor.
Nani
MLADINSKA
PLAKETA 70
Tudi letos so v Celju po-
delili mladinske plakete kot
priznanja najbolj prizadev-
nim pri delu z mladimi ali
med mladimi. Dobilo jih je
11 ljudi:
Jože Ceh, član predsedstva
OK ZMS Celje; Ludvig Golob
za prizadevno delo v pred-
sedstvu OK ZMS; Marija
Goršič, članica SLG in men-
tor dramskih skupin; Tončka
Herzog, dolgoletna družbena
delavka v Počitniški zvezi;
Zvone Hudej, za delo pri
predsedstvu OK ZMS; Oto
Jelenko, predsednik aktiva
ZM Avtomotor Celje; Angelca
Jesenek, vodja komisije za
idejno politično izobraževa-
nje in usposabljanje mladine;
Miro Kocuvan, član AD Kla-
divar kot športnik in dober
delavec; Friderik Kotnik, ne-
kdanji predsednik aktiva ZM
v EMO; Jože Krebs, dolgo-
letni družbeni delavec v ta-
bcjrniški organizacij in Dra-
go Medved, urednik literar-
nega časopisa Obrazi.
Občinska organizacija Zve-
ze mladine jim je podelila
plakete kot zahvalo in hkrati
z željo, da bi še naprej tako
prizadevno delali med mla-
dimi.
JAVNA SKLADIŠČA
BODO
v zadnjem času je v Celju
vse več razprav o gradnji
carinskih in jamih skladišč
pri tovornem kolodvoru v
Cretu. Zaradi tega je pred
kratkim obiskal mesto ob
Savinji tudi generalni direk-
tor zvezne carinske uprave,
,Milo\'an Djokoiiovič, ki se je
sestal s predstavniki trgovin-
skih organizacij ter predsed-
nico celjske občinske skup-
ščine, Olgo Vrabičevo.
Akcijo za gradnjo javnih
in carinskih skladišč zaen-
krat še vodi poslovno zdru-
ženje za trgovino Koneks;
zadeva sama pa narekuje že
v kratkem ustanovitev po-
djetja v izgradnji. Pri Ko-
neksu so se konec prejšnjega
t.edna sestali tudi predstavni,
ki zainteresiranih podjetij ter
se pogovorili o nadaljnjem
delu.
TRGOVINA -
KOD IN KAM?
Poslovno združenje za trgo-
vino Koneks je pred kratkim
načelo razpravo o kratkoroč-
nem programu izgradnje tr-
govinskih objektov v Celju.
V tej zvezi je opozorilo, da
bo mesto sicer tudi v pri-
hodnje pridobivalo na pome-
nu tržnega središča, zlasti še
z izgradnjo nekaterih velikih
blagovnih hiš, da pa bo vloga
Celja nazadovala, če ne bodo
rasle še manjše specializirane
trgovinske enote. V tej zvezi
je poslovno združenje opo-
zorilo zlasti na izgradnjo
dveh prodajaln za delikates-
no blago, zatem za specia-
Ijzirano trgovino za prodajo
določene stanovanjske opre-
me za zahtevnejše kup>ce, na
specializirano trgovino za
mlade potrošnike, na prodaj-
no kapaciteto za opremo in
rezervne avtomobilske dele
za vse avtomobile, na ustrez-
no prodajalno za steklarske
in keramične izdelke, na sa-
mopostrežaio trgovino s ke-
mičnimi izdelki itd.
Zanimivo je, da so na se-
stanku predstavnikov celjskih
trgovskih kolektivov skoraj
v celoti rešili ta program in
tudi določili nosilce posamez-
nih akcij.
STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
v organizaciji delavske uni-
verze ter v sodelovanju z
nekaterimi drugimi organi-
zacijami bo drevi, v sredo,
30. septembra ob 19.30 uri
v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju javna tribuna
o izhodiščih nadaljnjega raz-
voja stanovanjskega gospo-
darstva v ^Sloveniji. Na njej
bo govoril tudi republiški se.
kretar za usbanizem, Boris
Mikuš.
VODOVOD V
GOTOVLJAH
IN ANDRAŽU
Uspešna akcija napeljeva-
nja novih vodovodov v žal-
ski občani se nadaljuje. Prav-
kar Stiinovanjsko-komunalno
podjetje skupa^j z občani
končuje dela pri polaganju
cevi za večji vodovod v Go-
tovljah, v teku pa so pri-
pravljalna dela za nov vodo-
vod v Andražu. V Stanovanj-
sko-komunalnem podjetju so
izdelali desetletni propram
po katerem naj bi vsi kraji
v žalski občini dobili pitno
vodo.
BOLJŠA CESTA
OB PRISPEVKU
TEKSTILNE
TOVARNE
Končali so z gradnjo nove
ceste od Prebolda do šešč.
Zaenkrat je cesta makadam-
•ska in so prva dela veljala
320 tisoč din. Po družbenem
dogovoru pa morajo vsa
podjetja v žalski občini pri- ■
spevati določen procent sred-
stev za gradnjo in obnavlja-
nje cest. Tekstilna tovarna
Prebold ni svojega dolga po-
ravnala še za lansko in niti
letošnje leto, kljub temu da
so sredstva obljubili. Občani
pričakujejo, da bo podjetje
sredstva po družbenem do-
govoru nakazalo in tako pri-
pomoglo k še izboljšani cesti
od Prebolda do šešč. V mi-
slih je tudi asfalt. ..
ZIMSKI
BAZEN
Mladi v Velenju težko ča-
kajo na zimski bazen. Dela
za ta objekt uspešno, napre-
dujejo. Pred dnevi so prišli
na gradbišče monterji iz Zve-
zne republike Nemčije, ki bo-
do ix>stavili halo za i>okriti
baaen. Delo bodo opravili v
treh tednih. Korito z& bazen
pride na vnsto pozneje. Ba-
zen bo dolg 2.3 metrov, širok
pa 10. Poleg bazena bo tudi
poslopje, v katerem bo bife.
Predvidevajo, da bodo vsa
dela izvršili do praznika re-
publike. Takrat naj bi bila
tudi slavnostna otvoritev ba-
zena in začetek zimske kopal-
ne sezone v mladem mestu.
NOV OBRAT
ZA POHIŠTVO
Lesno industrijski kombi-
nat šoštanj je pričel v Vele-
nju graditi nov obrat za pro-
izvodnjo pohištva. Proizvod-
nja pa bo v glavnem name-
njena potrebam tovarne go-
spodinjske opreme Gorenje
oziroma programu, da bi iz
Velenja šle na trg kompletne
kuhinjske garniture, to je po-
hištvo in gospodinjski apara-
ti.
NOVA PRODAJALNA
ELEKTROTEHNE
Prejšnji petek je kolektiv
ljubljanskega trgovskega pod-
jetja Elektrotehna odprl v
Velenju novo blagovno hišo,
svojo šestnajstvo prodajalno
v Sloveniji.
Gre za ličen objekt s pro-
dajnimi prostori v pritličju
in hkrati za bogato izbiro
elektrotehničnega blaga, go-
spodinjskih strojev, železnine
in drugega.
24. SEPTEMBRA -
ZADNJIČ NA PROGI
VELENJE-SLOVENJ
GRADEC
Pred več hot 70. leti so
zgradili železniško progo, ki
je povezovnig ta'\rat «e staro
Velenje v Slovenjim Gradce.n
Na progi od Velenja do SIo-
venjega Gradca pa zdaj že
dlje časa vlak ni več vozil.
Pred dnevi je prebivalce pre-
senetil in prebudil pisk loko-
motive, ki je zadnjikrat pe-
ljala po tej železni cesti. Sku-
pina tridesetih delavcev iz
okolice Požarevca je razdira-
la železniško progo. V dolžini
30 km so jo razdrli v 45.
dneh. Ljudje z razdiranjem
proge niso bili zadovoljni,
saj je prišlo nekaj kilome-
trov pred Slovenjim Gradcem
do neprijetnega incidenta.
Z demontiran jem proge so
končali 24. septembra 1970.
Sliši se, da bodo na tem
mestu, kjer se je nekoč vila
železna kača, naredili cesto
za eno.smerni promet.
P. K.
KONFERENCA
KOMUNISTOV
Na zadnji seji občinske
konference Zveze komunistov
so člani ZK v Šentjurju raz-
pravljali o vlogi in nalogah
ZK v krajevni skupnosti. Re-
ferat je prebral Franc Ogri-
zek, član komisije, ki je pri-
pravila obsežen material in
s tem osnovo za še boljše
delo komunistov v krajevnih
skupnostih. Razpravljali so
tudi o vlogi ZK v .splošnem
ljudskem odporu.
Na seji so za. delegata 1.
konference ZKJ v Beogradu
izvolili inž. Andreja Marinca
iz Ljubljane in Miha Golobiča
iz Zagorja.
RAZGOVORI
V VSEH KRAJIH
v Šentjurju pri Celju so
pričeli z organizacijo zanimi-
vih razgovorov, ki bodo ne-
dvomno pripomogli k reševa-
nju vrste tudi najmanjših
I problemov. Poseben koordina-
tivni odbor, v katerem .so
predstavniki skupščine in
družbeno političnih organiza-
cij, bo obiskal vse kraje,
kjer se bodo pogovorili s
krajevnimi družbenimi delav-
ci in občani o problemih, ki
tarej.o njih ali pa občinsko
skupščino. Ob takšnem in-
formiranju obeh strani bo
obema laže razumeti stvari,
ki drugače izgledajo nerešlji-
ve. Pričeli bodo na Planini
ve. Pričeli bodo na Planini,
in sicer brez dnevnega reda.
Pogovor bo potekal o vsem,
kar ljudi zanima.
DOHODKI ZA
NAČRTOM
v sedmih mesecih letoš-
njega leta je dosegel skupni
proračunski dohodek nekaj
več kot 6 milijonov din ali
50,7 odstotkov. Realizacija od
prispevka iz delovnega raz-
merja je bila sicer za 23,2
odstotka večja kot v enakem
obdobju lani, vendar hkrati
za 21,3 odstotka man ja, kot
je predvideval načrt. Pri rea-
lizaciji ostalih dohodkov je
bil očiten izpad pri komunal-
nih taksah in prispevku za
uporabo mestnega zemljišča,
kar je posledica sezonskega
dotoka taks oziroma nered-
nega plačevanja občanov.
dh
VEČJE PODPORE
v občini so 22 socialnim
pcKipirancem povečali podpo-
re od 75 na 90 din mesečno,
na novo pa so registrirali 35
prošenj za dodelitev podpor.
Ker so oskrbnine do konca
julija dosegle že 70 odstot-
kov planiranih sredstev, ra-
čunajo, da bo ob koncu leta
za te namene zmanjkalo 100
tisoč din.
dh
POPIS
GOSPODINJSTEV
Na predlog komisije za rj
žbeno ekonomski razvoj
bi občinska skupščina
bela za popis gospodinj^u
na njenem območju. KoiDj^^
je namreč ugotovila, ci^ *
realnih podatkov o trennt''
zaposlenosti občanov i^
tem, koliko delavcev .se vJ
na delovna mesta zunaj oi?
ne oziroma ni mogoče n^
diti ocene o perspektiviJ
zaposlovanju. Tudi na p^
ročju socialnega skrbstva^
podatkov, ki bi dopuščali
alno oceno o splošnih .so«-;^
nih razmerah.
Pričakujejo, da bo občins»
.skupščina sprejela o terti
trezen odlok.
ZÄTV
PRETVORNIKE
v konjiški občini je treni
no več kot 1300 televizijsfcj
sprejemnikov, toda dobršt
del območja je zaradi koj
figuracije za dober sprejei
TV programa okrnjenega. S
gnali so preslabotni in ed^
izhod za celoten dravinsit
dolinski predel, kot tudi j
predel okoli Vitanja je Ty
pretvornik na Rogli. i
Ljubljanska televizija j
pripravljena v skladu s s\ii
jim investicijskim progi»
niom pomagati Konjičanoi
do boljšega sprejema, vendai
računa, da bo tudi občin
prispevala vsaj določen del«
k stroškom postavitve pre
tvornika na Rogli. Ta pn
spevek naj bi bil v vrediiosi
11.000 dinarjev, torej nekala
ena sedmina skupnih stre
škov. Pretvornik bo zgraja
prihodnje leto. Občinsia
skupščina je nedavno skis
nila, da bo za postavitev pre
tvornika na Rogli prispevai
potreben znesek.
AKADEMIJA
OB JUBILEJU OZN
Skupno z vsemi organia
cijami pripravljajo v Konji
cah za 23. oktober priložnosi
no akademijo ob srebrneü
jubileju Organizacije zdniž«
nih narodov. Ob obletnic
OZN bodo prav tako priprs
vili za politični aktiv širf
razgovor o dejavnosti te nai
višje mednarodne organizao
je za varstvo miru in sožitj'
na Zemlji. Na ta razgovor W
V kolikor bodo v žalski občini v zve.
zi s traso bodoče slovenske avto ceste
še nadaljevali razpravo o škodi za zem-
ljo, se ne bo čuditi, če bodo prišli na
dan s predlogom o nadvozu čez celo
Savinjsko dolino. In ta bi vsekakor
moral biti toliko visok, da bodo lahko
zelene kom
hmeljevk! i-
log namrei,
ne ceste, f
bodo odgd
šanje Kar
di potrebujt
jji eneg-d izmed naših
J, iii je z delom OZN
ganjen.
jOPOROČENCA
L soboto je bila v
matičnem uradu
Lrčna slovesnost. Pet-
^ skupnega življenja
^ svojih ot rok pro-
fiHp in Marija Matek
La vrha pri Laškem,
jiatek je upokojeni
5; predstavljate kako
L iz Tolstega vrha
^Ico Rečico? No, tudi
j,u imela lahkega živ-
ijo je skrbela za dm-
jj pomislimo na težka
^ so jih grenili neljubi
pmo!
IVI NORMATIVI
iŠOLO V RIM-
pH TOPLICAH
f teden je v Laškem
sveta kulturo, šol-
«[osveto in telesno kul-
Wo govora o gradnji
( Rimskih Toplicah,
k vredno je predvsem
so bili izdelani novi
;vi, ki pa terjajo izde-
iio\'ih načrtov, čeprav
temembe verjetno ne
povečale stroškov iz-
if.
seji je bilo izdano .so-
I da se otroški vrtec
ttäh, ki je tik pred
Hjo, pr.';ključi osnovni
.'Radečah.
-ee-
TRIJE DNEVI
IRADEŠKIH
[PRAZNIKOV
feli smo že o letošnji
I akciji Radečanov za
k) krajevnega praznika
■ celomesečnem trdem
Rj stopetdesetih Ra-
h
fdeljo so se prireditve
i Dopoldne so bile v
B-*! spretnostne vožn.ie
tnetni turnir. Popold-
cdpirali lovci svojo
iMečer pa je bil upri-
f n^čni tek po rade-
fllicah.
^deljek so imeli .glav-
^do gasilci z vajami
Wnostmi, zvečer pa je
teljučeno šahovsko pr-
ti z bojem med naj-
MALI
INTERVJU
vprašuje: Ivica Burnik
Odgovarja: Polonca Konec
Na Otoku v Celju imajo
mladi stanovalci trden na-
men, da zanikajo trditev ne-
katerih starejših — češ, da
otroci vse uničijo. Nasprot-
no, z ustanovitvijo pionirskih
hi.šnih .svetov in veliko mero
pripravljenosti za delo so pri
urejanju okolice svojih blo-
kov ter vzdrževanju reda na
stopniščih in hodnikih celo
skrbnejši kot kakšen izjned
odraslih'. Tudi Polonca Ko-
nec, ki je doma v Trubarjevi
ulici .30, je eden izmed čla-
nov pionirskega hišnega sve-
ta.
»Polonca, kako .je pravza-
prav organizirano vaše deh)
v okviru pionirskega hišnega
sveta?« »Imamo centralni pi-
onirski hišni svet za nekaj
blokov skupaj, v vsakem blo-
ku pa smo izvolili tudi po-
verjenike.« »In kaj ste skle-
nili, da bo vaša naloga?« »Po-
magamo urejati okolje stavb,
skrbimo za čistočo okrog
hiš in na stopniščih, učimo
mlajše, da ne smejo pisati
p<) zidovih in hodnikih in
podobno.« »Se ()troci radi
(»Izovejo kakšnemu vašemu
vabilu prostovoljno delo?«
»O, se. Tako smo na primer
že pomagali pri sajenju tra-
ve na zelenicah, pri postav-
ljanju gugalnic in pri drugih
delih, za katera so nas spod-
budili starejši.« »Pohuica, kaj
pa, če kateri od odraslih sto-
ri kakšno napako — na pri-
mer, da odvrže papir, ali o-
pozorite tudi n.je.ija?« »Opo-
zorimo! Le, da včasih ne za-
leže.« »\o, in kaj še dela vaš
pionirski hišni svet?« »Pri-
pravljamo različne prireditve
— na primer za Dedka Mra-
za ali 8. marec — sklenili pa
smo tudi, da bomo pomagali
ostarelim ljudem v naši oko-
lici.« »1^'po. ra še to me za-
nima, ali vabite k sodelova-
nju tudi majhne otroke — ta-
ke okrog treh let?« »Tudi,
saj, če že ne morejo kaj po-
magati, lahko vsaj pazijo, da
česa ne uničijo.« »Torej ste
zadovoljni, da imate pionir-
.ski hišni svet?« »Smo.« »Pa
bi vi pionirji Otoka II. po-
maji^ali vašim vrstnikom v
drugih krajevnih skupnostih
pri ustanovitvi takih svetov?«
»Seveda bi. Pa — veliko us-
pehov pri delu jim želimo.«
Torej pionirji v drugih kra-
jevnih skupnostih — le- po-
gumno naprej!
Včeraj, v toreK je bil ro-
k<.>metni turnir, r.vet-er pa v
kin(xivorani predvajanje fil-
ma »Peta zaseda«.
Program, o ka/terem bomo
še poroc-ali, izpolnjuje ves
teden, vključno s prihodnjo
nedeljo.
Kr.
ZA ZAČETEK DRUGI
v Framu so celjski šahisti
začeli novo sezono. Na tek-
movanju, kjer je sodelovalo
trinajst ekip, so celjski ša-
histi osvojili drugo mesto s
60. točkami za Mariborom.
Pri Celjanih so bili najbolj-
ši Jazbec (11 točk). Pešec in
Ber\'ar (vsak po 10,5 točke
od 12 možnih).
t^e čisto 7ia vrh
"no slišali, pred-
štiripasov-
JPasouTio in bojda
sprožili vpra-
kje drugje tu-
aiHo cesto!
POPRAVEK
v minuli št«'vilki nam je
tiskarski škrat sp<'t i>ošte-
no zagodel. V mali anke-
ti je pustil ležiiti naslov,
ubjavl.j<-n pred 14 dnevi z
l)esedil<Hn »IVlesto je lepo,
le ... « ta naslov i>a je |m>-
polnoma brez zveze z ma-
limi s4»besedniki iz vrtca
».Anice Oernejeve«, ki bi
moral biti tiskan je bil:
KO BOMO VKLIKI...
IRKDMSTVO
I OBVESTILO
■	Malo oglase sprejema-
I ;	mo načelno v upravi
I {	lista vsak teden do lU
I ]	ure v soboto. Izjemo
I j	ma sprejemamo naro-
I < čila za male oglase i/
I ■ oddaljenih krajev, bol-
I	nišnic, zavodov in po
I j dobno tudi v pismih.
I !	če nakaže naročnik
I	istočasno ustrezno vso-
to denarja.
N TEDNIK, OGLASNI
^^^^^^^^^^^	ODDELEK^ IN^ SPRE-
nnn stavbno
I I I I pohištvo
VISOKOKVALITETEN	STR E Š N E
^	CUE
LADIJSKI POD
TRPEŽNE IZDELKE ^P^jH
IZ ODLIČNEGA LESA^ijfci^
VAM N udi: i^jih
BSlG-LIP^
l^n NAZARJE
Gor.Savinjska dolina
BOLJŠE ZAVAROVANJE -
NE LE NA NAŠ RAČUN
Nova zkona o zcirav.stvenen; zavarovanju in zdravbtve
nem varstA-u vnašata novosti ne le v delavsko, teanveč tud.
v kmečko zavarovanje. Z obveznimi oblikami zdravstvenega
varstva b(xlo kmečki prtoi^-alci sicer pridobili nekaj pra
vic, ugotavljajo pa, da se bo v prihodnjem letu zvišala tud.
njihova linančna obveznost do zdravstvenega zavarovanja.
Da bi zvedeli kako ocenjujejo spremembe v svojem zavaro
vanju najbolj zainteresirani m so<xlločujoči občani, smo za
današno malo anketo zaprosili zr, odgovor na to vprašanj^^
pet članov skupščine komimalne skupnosti zdravstvenega
zavarovanja kmetov širšega celjskega območja. Takole ko
(kIgovoril i:
Jože Malus, Bizeljsko:
»Z zadovoljstvom sprejemam
spremembe v zdravstvenem
zavarovaju kmetov, težko je
samo to, da gredo te spre
membe v glavnem na naš
račun. Mislim, da imamc
pravico vztrajati tudi na več
jem prispevku delavcev, k;
imajo hkrati tudi zemljo, sa*
se prav tako kot čisti kmetjt
pojavljajo na trgu. Nepravil-
no je da imajo pri tem veli-
ko boljše pogoje kot tisti
katerih edini vir dohodka ]<=
zemlja.«
.'VIoJz Senica, Ponikva: »Na-
ša .skupščina je višjim fo-
rumom posredovala že pro-
blem kmetov, predlagane
spremembe v financiranju na-
šega zavarovanja pa so prav-
zaprav prvi konkretnejši us-
peh. Sofinanciranje družbeno-
političnih skupnosti bo nujno
potrebno, saj je kmet pri
prodaji svojih blagovnih pre-
sežkov še vedno zapostavljen.
Primerjajte dvig plač g
rastom cen kmetijskim pri-
delkov. Le čemu bi morali
težji del rizika za naš stan-
dard nositi kmetje?!«
Jože Brie, Šmartno ob Dre
ti: »V predlaganih spremem
bah me je zbodel predlog,
da bi namesto sedanjega pav-
šala plačevali prispevek za
zdravstveno zavarovanje po
številu družinskih članov. Ta
kriterij je nesprejemljiv, spet
bo najbolj prizadel gospodar-
stva, ki imajo veliko ostare-
lih ljudi ali nedoletne otroke.
Prispevek bi morali odmer-
jati po članih, ki so še spo-
sobni za delo. In še: le kdaj
bomo kmetje v primeru bo-
lezni izenačeni z delavci, ki
dobijo nadomestilo?!«
Rozi Kladnik, Vran.sko:
»Marsikaj pri nas gre na
račun pridnega, rednega kme-
ta. Tudi izterjava obveznosti
za zdravstveno zavarovanje,
ki je le 80 odstotna. No, s
povečanimi finančnimi ob-
veznostmi za zdravstveno za-
varovanje pa bo to tveganje
še večje. Zato bi morali me-
jo, do koder bodo družbeno-
politične skupnosti sofinan-
cirale zavarovanje, prehiakni-
ti vsaj za .300 starih tisočev
katastenskega dohodka.
Alojz Tomažin, Studenec:
»Tudi jaz mislim, da bi bilo
kmečko zavaix>vanje kar i>a-
metno organizirano, če bi za
kmete z do 300 tiisoč starih
dinarjev KD krila stroške
zavarovanja republika oziro-
roma občina. Obljube so
spodbudne. Tako smo med
drugim odločno tudi za to,
da bi kot enakopravni člani
družbe imeli tudi pravico do
starostnega, pokojninskega
zavarovanja. Pod sedanjimi
pogoji pa bo morda marsi-
kateri priden kmet na sta-
rost zelo revno živel «
Tak.šno je torej mnenje petih članov skupščine zdravstve-
nega zavarovanja kmetcv. Kljub kritičnim pripombam, ki
KO jih vselej odkrito in pošteno povedali, pa so vendarle
enotni v tem, da so predlagane spremembe v zdravstvenem
zavarovanju kmetov napredek, ali bolje — začetek nekega
napredka.	Tekst in slike: I. Bumik

KAJ JE GNALO PIRŠEVEGA TONČKA IZ ARCLI-
NA, DA SE JE POSTAVIL PRED CEV PIŠTOLE,
KI JO JE DRŽAL RAZBURJENI MLADENIČ IN Z
NJO SEJAL SMRT
človek v normalnih oko-
liščinah nikoli ne zve, kaj
vse je v stiski sposoben
storiti. Tako tudi Tonček
Pirš iz Arciina, mizar po
poklicu, šele zdaj premleva
in razglablja, kako je na-
šel moč, da se je zakadil
v napadalca. Šele mnogo
pozneje se je zavedel, kaj
vse bi se lahko zgodilo,
če ...
»Drago sem plačala svojo lju-
bezen« meni Zofka špegllč,
nesrečno dekle, ki si je ko-
maj rešilo življenje pred po-
besnelim zaročencem.
»Ko danes razmišljam o tem, kaj bi se lahko zgodilo se /ačnem kar tresti. Pomislite, zara-
di nekepa norca bi lahko bil v hipu ob vso družino,« pravi Tonček Pirš.
Mali Ferdo ne bo nikoli do j»'! na kako tragičen način Je oh
svojega očeta in doni. K sreči Je bil tako majhen, da tragodi-
Ja v kozolcu, kjer si je oče sam sodil, v njegovem življenju nI
bo zapustila spomina. Zdaj «e v špegličevo družino počasi vr.i.
ča mir.
V svet je šinila časopisna
vest: »Mladenič posktišal ubiti
zaročenko, nezakonsko mater in
ugrabil svojega nezakonskega
otroka, z otrokom odšel v ne-
znano. Iščejo ga občani, milič-
niki in vojaki. Iskanje je tem-
bolj dramatično, ker ima mlade-
nič, ki je oborožen, s sabo do-
jenčka ...«
Öez dva dni so časopisi jav-
nost pomirili: »Mladenič si je v
nekem kozolcu sodil sam. Jo-
kajočega otroka odkrila soseda.
Otrok je zdrav . .. «
LJUBEZEN,
ZAZNAMOVANA
S KROGLO
streljaj pred bolnišnico v Voj-
niku smo zavili z glavne ceste
na kolovoz, ki se je izgubljal
med hišami pod hribi. Prevozili
smo most in se ustavili ob hi-
ši na samem. Nato smo krenili
čez travnik v hrib. Sonce se je
obesilo v zaton, gozd je metal
dolgo senco na dolino. Po peš-
IX)ti smo se strmo vzpenjali v
breg, dokler nismo na vrhu pri-
šli na piano. Dvoje domačij je
prislonjeno na breg. čisto na
vrhu stoji špegličeva domačija.
Oče Speglič, pintar po poklicu,
je ropotal s sodi. Pripravljal jih
je za jabolčnik. Zena in hči sta
kopali krompir. Po kozarcu
sladkega, je špeglič poklical žen-
ski z njive.
»še zdaj, E>o nekaj tednih, sd
nismo opomogli od strahu,« je
začela mlada Zofka. Ker so ji
zaradi ran v bolnišnici ostrigli
lase, je njen drobni obraz bil
bolj podoben dekletcu, kot ma-
teri. Sveže brazgotine so s svojo
belino odsevale z lobanje.
Zofka se je spoznala z Dra-
gom pred leti, kot se spoznajo
mladi na ulici. Beseda k besedi,
poziv sem, sestanek in začetek
nečesa velikega. Koliko podob-
nih srečanj in poznanstev se od-
igra vsak dan. Ob tem srečanju
se je rodila ljubezen. Velika lju-
bezen. Tragična ljubezen.
Zdaj, ko je vsega konec, ko
je bila s krvjo oškropljena ta
ljubezen, so dogodki mnogo kri-
tične je obravnavali. Vse je ja-
sneje, napovedi žal, uresničene.
»Mi ga že od vsega začetka ni-
smo marali. Zofki smo ga bra-
nili, pa nas žal ni poslušala,«
meni njena mati Marija, ki je
imela 8 otrok. »Bil je grobijan
in nasilhež, povrhu pa še žen-
skar,« dodaja oče Ivan.
»Imela sem ga rada. Trdo sem
delala,- da bi si kaj prihranila.
Prihranke sem vložila v avto, ki
ga je nato razbil, ko je prevažal
drugo,« žalostno ugotavlja Zof-
ka. »Preselila sem se k njego-
vim staršem, vendar sem mesec
dni pred tragedijo pobrala stvari
in se z otrokom preselila domov.
Nisem več mogla vzdržati. To
je bil pekel . . .«
Ko se je usodne nedelje vra-
čala iz Celja domov, je v škof-
ji vas videla svojega zaročenca.
Bil je na veselici. Ker se je
ustrašila njegove prisotnosti, je
zaprosila znanca, sprevodnika
avtobusa, naj jo malo pospremi.
Toda razjarjeni mladenič, ki je
zaradi užaljenosti že skoval na-
črt za maščevanje, zaradi spre-
vodnika ni odnehal. Najprej je
razčistil z njim. Napadel ga je
in pretepel, tako, da je ta ko-
maj odnesel pete. Zßtem je v
onemoglem besu navalil na Zof-
ko, si ovil njene läse okrog ro-
ke m jo vlekel v hrib, proti do-
mačiji. Na njivi pod gozdom
jo je izpustil, da bi v pretepu
izlil svoj bes. Medtem je po-
tegnil iz žepa pLštolo. Z njo jo
je udarjal, in ko se mu je v
.zadnjem onemoglem naporu iz-
muznila. je pritisnil na petelina.
Prvič, drugič, tretjič . . .
S TELESOM
ZAŠČITIL DRUŽINO
v brezumnem strahu, je Zof-
ka začutila udarec v bok. Spo-
drsnilo ji je in je padla. On pa
je streljal, streljal ... Ko je iz-
praznil šaržer je pokleknil na s
krvjo oblito dekle in začel |x>l-
niti šažer. Dekletu je znova us-
pel i>obeg. Pognala se je v bliž-
njo hišo Špegličevih.
»Ležal sem, ker sem popoldne
malo pil, ko me je zbudilo stre-
ljanje in vpitje pred hišo. V
hišo je vsa krvava pritekla Zof-
ka. Prosila je žno, naj jo skrije,
kmalu za njo je pridrvel tudi
zaročenec. Jaz ga prej nikoli ni-
sem videl, niti poznal. Nisem se
niti dobro »zbudil«, ko sem ne-
nadoma skočil pokonci. Mlade-
nič je vihtel pištolo, kričal in
končno začel pretiti moji hčeri
in ženi še z nožem. Neka vzmet
me je pognala kvišku. Planil
sem vanj in ga spravil na tla.
Nato sem ga zgrabil in vrgel z
verande na tla. Skočil sem za
njim . . .«
Na tleh se je začel boj na živ-
ljenje in smrt. Dobrodušni Pir-
šev Tonček je postavil svoje živ-
ljenje med življenje svoje sose-
de, žene in otroka. Ta odpor je
bil verjetno odločilen, saj je
mladenič nenadoma pobegnil v
noč. Ko je prispel sosed milič-
nik, ga že ni bilo več nikjer.
Pozneje so ugotovili, da je zavil
k hiši svoje zaročenke, kjer je
sp ištolo izsilil od zaročenkimh
staršev otroka in z njim izginil
v temo.
»šele mnogo pozneje sem se
zavedel vsega, kar se je zgo-
dilo v tistih nekaj trenutkih. Po-
vem vam, da sem se začel tresti
mnogo pozneje in se tresem še
danes, z živci sem na psu,« pra-
vi Tonček Pirš, ko nerad ob-
navlja dogodke tistega tragične-
ga večera. Ne razpravljajo o
tem, kako in kaj bi lahko bilo,
če bi . . . in tako naprej, tem-
več počasi dojema, da je rešil
življenje sosedi, ženi, hčeri in
sebi. Pa mogoče še komu, ki
bi se namerno ali povsem slu-
čajno znašel na poti razbesnelega
mladeniča.	J. Sever
(Nadaljevanje)
»Nü — in?«
»Ali mi morete dati še kaj jesti, preden vam vse to
^vedujem? Lačen sem — hudo lačen! In vi hočete,
ij vam pripovedujem!«
Kemp je vstal.
»Vi niste streljali?«
»Jaz ne. Neznan človek je bil, nikoli ga še nisem
tel. Streljal je na slepo, štirje streli so me zgrešili,
b me je zadel v roko. Saj, pravim — dajte mi še
iti, Kemp!«
»Pogledal bom, pa bojim se, da ni mnogo več v
i^ainbi!«
Ko se je najedel — in obilo je jedel — je nevidni
8vek prosil za smotko. Konec ji je odgriznil, še predno
mogel najti Kemp nož, in klel je, ko se mu je odluščil
banji list.
Čudno ga je bilo gledati, ko je kadil. Usta, vrat, grlo
' postala vidna kot kepa valovečega se dima.
»Srečo sem imel, da .sem 5>adel na vas, Kemp! Poma-
gati mi morate! In o pravem času sem vas našel! V hudih
škripcih sem bil — mislil sem, da se mi bo zmešalo.
Kaj vse sem doživel in prestal! Ampak velike reči bova
še storila, povem vam!«
Nalil si je v/hiskeyja in ga hlastno izpil. Kemp je
vstal, zmedeno pogledal krog sebe in si tudi nalil whiskyja.
»Blazne stvari so to — piti moram!« je dejal sam
zase.
»Niste se mnogo izpremenili, Kemp, v teh zadnjih
dvanajstih letih! Isti hladen, metodičen človek kakor
nekdaj. Pripovedoval vam bom! Skupno bova delala!«
»Pa kako ste to naredili? Kako se vam je kaj takega
posrečilo?«
»Za božjo voljo, prosim vas, pustite me, da v miru
pokadim smotko — potem vam bom pripovedoval!«
Pa ni pripovedoval tisto noč. Rana ga je hudo bolela,
mrzlica se ga je lotevala, duh mu je blcdil. Pripovedoval
je nekoliko, pa zašel je na druge stvari, misli so mu
uhajale, blesti se mu je aačelo.
»Bal se me je, videl sem, da se me je bal!« je venomer
ponavljal. »Mislil je, da me bo ukanil — venomer je bil
pripravljen, da mi potegne. Kak norec sem bil!«
»Bo?« je vprašal in obleka se mu je iztrgala, visela
je za trenutek v zraku, zaplahutala in nato obstala polna
in dostojanstvena pred njim, si zapela gumbe in sedla.
»Hlače, nogavice in brezpetniki bi bila velika udobnost
zame. In jedel bi.«
»Karkoli želite! Pa to je najblaznejše, kar sem kedaj
videl v življenju!«
Prebrskal je omaro za zahtevano obleko in odšel v
kuhinjo, da poišče v shrambi ostanke večerje.
Vrnil se je s hladno pečenko in kruhom, postavil
sredi spalnice mizo in položil nanjo krožnike.
»Noža ne potrebujem«! je dejal nevidni gost. Kos
pečenke je obvisel v zraku in Kemp je čul hlastno cma-
kanje in grizenje.
»Kadar jem, hočem vedno im-eti na sebi obleko. Čud-
no, kajne?«
»In va.ša rana?«
»Upam, da pojde dobro!«
»Neverjetno je vse to in čudno!«
»Gotovo! Ampak čudno je tudi, da sem zadel prav
vašo hišo in si v njej napravil povoj! Moj prvi srečni
trenutek! Kakorkoli — v tej hiši sem hotel prenoč-iti.
Se me bodete že privadili! Sitna reč, kajne, da je moja
kri vidna! Postala je vidna, ko se je strdila zunaj telesa,
kakor vidite! Le živo telo je nevid!no, in le za toliko časa,
dokler sem živ. Tri ure sem že v vaši hiši!«
»Ampak — kako ste to naredili?« je vprašal Kemp z
obupnim glasom. »Vraga — stvar je — je nesmiselna (xl
konca do kraja!«
»Prav nič ni nesmiselna! Je popolnoma pravilna in
pametna.«
Prazni rokav je segel po whiskeyju. Kemp je strmel
na prazno obleko, ki je sedela in pila. žarek luči je sijal
skODi desni rokav in se svetil pod rebrom na levi strani.
»Kaj so pomenili tisti streli?« je vprašal. »Kdo je
streljal?«
»Nek znorel človek me je spremljal, moj pomočnik —
in moj denar mi je hotel ukrasti in pobegniti z njim.
Je tudi storil to.«
»Ali je tudi on neviden?«
»Ne!«
»Zlikovec, tisti človek!«
»Ves divji sem bil. Ubil bi ga bil!«
»Kje ste dobili denar?« je n-agloma vprašal Kemp.
Nevidni človek je nekaj časa molčal.
»Ne morem vam tega povedati nocoj!«
Zastokal je, obleka se je sklonila naprej in nevidne
roke so poa^prle nevidno glavo
»Kemp,« je dejal, »že tri dni nisem spal! Tu pa tam
je nekoliko zadremal. Spati moram!«
»Dobro! Pojdite spat! Moja postelja vam je na raz-
polago!«
»Pa kako naj mirno spim! Medtem ko bom spal, mi
uide! hm! Kaj zato!«
»Kako je z rano?«
»Nič hudega! Praska. O Bog, kako sem truden!«
»Zakaj ne greste spat?«
Nevidni človek je molčel. Zdelo se je da opazuje
Kempa.
»Zato ker se bojim, da me ne bi kje ujeli ljudje.«
Kemp se je pla.šno zgenil.
»O, jaz norec!« je vzkliknil nevidni človek in uoUril
IX) mizi, »izdal sem vam svoje misli!«
Se nadaljuje
PrtMisednik
Nasel-
il turi
v iMHU-deljek popoldne
je nena<ionia zaratli srč-
nega napada umrl pred-
sednik ZAR (iamal Abdel
Naser.
Rodil .se je 15. januarja
1915 v vasi Beni Mesu v
severnem Egiptu. Sred-
njo šolo in vojaško aka-
demijo je končal v Kai-
ru in potem več let služ-
lK»val v notranjosti dežele.
I^la 1948 je bil v vojni
pr(»ti l/.raelu hudo ran-
jen. Tedaj .j<' tudi dobil
čin polkovnika, po vojni
pa je postal predavatelj
na vojaški akademiji. Tu
je aktivno sodeloval pri
organiziranju skupine
»Svobodnih oficir.jev«, ki
.je pripravila in izpeljala
državni udar 23. .julija
19.W, s katerim so od-
stranili Parukov monar-
histični režim. Naser je
bil duša mladega gibanja
in po slabih dveh letih je
na najvišjih položajih za-
men,jal starega In konser-
vativnega generala Nagi-
ba. ki so ga mladi oficir-
ji sprva postavili na vo-
dilni položaj.
Vse od teda.j je bil Na-
ser nesporni voditelj E-
gipta. naju.glednejša oseba
v arabskem svetu in .sku-
T)aj z Nehrujem in Ti-
tom eden najvidnejših vo-
ditel.iev neuvrščenega sve-
ta. Vest o njegovi nenad-
ni sn>rti .je glasno od.jek-
nila po vsem svetu, kajti
Gamal Abdel Naser je bil
nesporno ena na.jmočnej-
ših osebnosti našega časa
in ,j<' užival velik u.gied,
ne le med prijatelji, am-
pak tudi med sovražniki.
Z njegovo smrtjo je zla-
sti v arabskem svetu na-
stala praznina, ki jo bo
le težko zapolniti.
Pšenica in kruh
Splošna gospodarska načela še ne veljajo za
kmetovalce - Ali so mlini in pekarne pomemb-
nejši od pridelovalcev pšenice?
Občinske skupščine so
letos odobrile zvišati ceno
kruhu. Zdaj dobivajo nove
predloge ali celo zahteve z
grožnjami, da bo kruha
zmanjkalo, če ne bodo o
dobrlle višjih cen. Pride-
lovalci pšenice bi pri takili
zahtevah gotovo podprli
mlinska podjetja in pe-
karne, če bi tudi sami im'^
li kaj koristi. 1'odoba i)a
je, da oni ne dobijo od
podražitve kruha čisto nič.
V predlogu za podraži-
tev črnega kruna od 1,4 n-i
1,60 din za kilogram in na
85 par za polkilogramslce
štruce živilski kombinat
Intes v Mariboru med drn-
gdm navaja, da se je pšeni
ca pKKiražila.
Na kmetij sktjri kombi
natu Ptuj, ki je letos pri-
delal 220 vagonov pšenice
in je skoraj za ves pride-
lek sklenil pogodbo z In-
tesom, o podražitvi še ne
vedo nič. Menijo, da bodo
dobili za kilogram pšenico,
ki je letos nekoliko slao-
ša kot je bila prejšnja K
ta, le 85 do 86 par. Podob-
no so povedali v kmetijski
zadrugi Križevci pri Ljut^o-
meni. Morda bo cena za
kako paro višja kot v Ptu
ju, a še vedno nižja kot la-
ni. Oni so že ob žetvi odda-
li vso pšenico mlinom po
zajamčeni oziroma dogo-
vorjeni ceni. Zaradi dogo
. voriene cene, ki je niso
potrdili s pismeno pogod-
bo, pa so pozneje imeli te-
žave. češ da je višja od
jamčene. Zajamčena na j?
bila določena leta 1965. ko
so bile cene v.sega blaga
precej nižje od sedanjih.
Ko je bil gornji sesta-
vek že oddan v tiskarno,
je Zvezni izvršni svet do-
ločil pšenico novo ce-
no, ki je za 15 par pri
kilogramu višja od seda-
nje. Zvezni organi menijo,
da bi se zaradi podražitve
pšenice lahko zvečale ce-
ne moke pri prodaji na
drobno za okrog 20 odst.
in kruha za 15 odst. Kruh
naj bi se torej podražiil za
približno enak odstotek
kot pšenica- Cene bodo
odobravale občinske skup-
ščine.
S takim zvišanjem cen
mlinsko-pekarska podjetja
gotovo ne bodo zadovolj-
na. Ko so sest-avljala pre-
dloge za odobritev višjih
cen kruha, so naštela
predvsem druge stroške,
višjo ceno pšenice pa le
kot dodatek. Zdaj pa bo
cena pšenice res precej
višja. Če se bo kruh p>o-
dražil bolj, kot predvide-
vajo zvezni organi, pa bo
nekdanje razmerje cen
med njim in pšenico spet
poriišeno.
Letos in že prejšnje leto
je bilo veliko razprav o pt>
novni uvedbi takega ra.'-
merja cen med kmetijski-
mi pridelki in drugim bla-
(?om, zlasti tistim, ki .ga
potrebujejo kmetovalci,
kot je bilo določeno ob
uvedbi gospodarske refor-
me. Nekateri želijo lo
spremeniti v razmerje e-
nakih dohodkov, kot so bi-
li možni takrat. To pa ne
ustreza stališču, ki ima
med gospodarstveniki ve-
liko zagovornikov, zlasti v
naši republiki, da poseb-
nega ali izrednega dohod-
ka proizvajalcev ne bi sme-
li posebej obdavčiti. Ob-
davčitev zvečanih dohod-
kov zavira storilnost mi
pobude za večjo in cenej-
šo proizvodnjo. Če to ve-
lja /a vse gospodarstvo,
bi moralo tudi za kmetij-
stvo. Torej enako razmer-
je cen.
Kako naj s tem uskladi-
mo predloge, d? bi ceno
kruha zvišali, cena krtišnih
žit pa bi morala ostati e-
naka, kot je bila leta 196 3'^
V Sloveniji ne prideluje-
mo veliko žitaric V takih
razpravah pa s»? odražajo
načela gospodaric ke politi-
ke, ki bi morala veliati z.i
vse.	JOŽE PETEK
William Preine iz ameriške-
ga mesta Springjielda je bil
nekaj časa na zdravljenju
v bolnišnici za duševne bol-
nike. Ko so ga pozdravili
in odpustili, je sklenil, da
bo kandidiral za t>oslanca v
ameriškem kongresu. V svo-
ji predvolilni kampaniji na
vse mogoče načine javno po-
udarja: Jaz sem edini kandi-
dat, ki ima iiradno potrdilo,
da je duševno zdrav ... V
Venezueli se letošnje šolsko
leto ni začelo, šole so osta-
le zaprte, učenci in dijaki
pa nadaljujejo počitnice, ki
utegnejo še zelo dolgo tra-
jati.. Vzrok za zaprte šole
je pomanjkanje denarja in
venezuelski predsednik Rafa-^
el Caldera je dejal, da naj-
brž še nekaj mesecev ne bo-
do rešili denarnih težav v
zvezi ,s šolami. Pri tem jm
Venezuela niti ni revna de-
žela. saj je po nacionalnem
dohodku na 24. mestu na
svetu — torej še pred Jugo-
slavijo. Prosveta je pač še
marsikje pastorka . .. Sovjet-
ski	»Komsomolskaja
Pravda« se zavzema za to,
da ne bi preveč preganjali
sodobnih vlesov, ki v Sov-
jetsko zvezo prodirajo z Za-
hoda. Mladina te plese rada
pleše, toda uradno jih hudo
preganjajo, češ da so de-
kadentni, nespodobni, proti-
socialističJii in podobno.
Omenjeni ugledni list pa
zdaj pravi, da ti plesi prav-
zaprav niso nič hudega, naj-
manj pa »podtalno orožje
razrednega sovražnika«. Mor-
da pa bo sovjetska mladina
kmalu le smela plesati po
svojem okusu . ..
AllAIWT V K MRU — Voditelj Palestince - .laser Arafat (levo) .je prišel v Kain,,
I.jer se je sestal s številnimi arabskimi voditelji, ki so skušali posredovati za mir
v Jordaniji. N:i sliki ga vidimo v družbi s predsednikom Z.AR Naserjt'm (v sriniint)
in saudskim kraljem Fejsalom (desno).
tedenski zunanjepolitični pregled
V Jordaniji je trenutno za-
vladalo negotovo zati.šje, za
katerega pa nihče ne more
reči, koliko časa bo trajalo.
Obe strani — Jordanci in
Palestinci — ga izkorišča.jo
za pobiranje mrtvih in ra-
njenih in za utrjevan.je svo-
jih položajev. Na.slalo je po-
tem, ko so v nedeljo v Kairu
šefi arabskih držav dosegli
sporazum o premirju, ki sta
ga podpisala tudi jordanski
kralj llusein in palestinski
voditelj Jaser .Arafat. Po tem
sporazumu se jordanska
stran obvezuje, ne le da bo
prekinila ogenj, ampak tudi,
da v bodoče ne bo več ovi-
rala palestinske dejavnosti na
jordanskem ozemlju in da bo
v deželi zagotovila tako vla-
do, ki bo sodelovala s Pa-
lestinci.
Nihče ni posebno trdno
prepričan, da bo sporazum
zares obveljal. Kralj llusein
je odločen uničiti Palestince
in jih zdrobiti kot politično
silo. Palestinci pa so prav
tako odločeni spraviti z ob-
lasti llu.seina in doseči v Jor-
daniji ustanovitev take ob-
lasti, ki b(» njim naklonjena.
Gre za veliko prehuda na-
sprotja, da bi jih trajno lah-
ko rešili s kakšnim kompro-
misom. Zdi se. da je spora-
zum v Kairu v bistvu samo
dokaj majav kompromis, ki
,je potreben obema strane-
ma. da bi si oddahnili in se
pripravili na nadaljni razvoj
do.godkov.
Krvava vojna, ki je zahte-
vala po nekaterih poročilih
kakih 20.000 žrtev in več tisoč
fan,jenih, ni prinesla niti vo-
jaške niti politične rešitve.
Izka/alo se je, da .se je jor-
danski kralj močno uštel gle-
de moči Palestincev. .Menil
je, da bo z njimi lahko hit-
ro obračunal, toda izkazalo
se je, da to ni tako lahko.
V večini arabskih držav so
na tihem upali, da bo llu-
sein premagal 1'alestince, ki
večini arabskih režimov ni-
.so po.sebno pri srcu, čeprav
javno govorijo seveda dm.
gače. Toda ko se to ni z^o,
dilo, so se arabski voditelj
morali začeti javno opre<l(.
Ijevati in seveda je Husein
pri tem potegnil kratko. Zdaj
.ga že več ali manj javno
obtožujejo, da .je on kri»
tragedije v Jordaniji. Težkj
je reči, kako se bod(» stvari!
naprej razvijale, toda zaei>
krat ne kaže posebno dobr«
za Huseina. Če bo sedanji
sporazum obveljal, bo kralj
hudo oslabljen, to pa bo p«,
ložaj v državi še bolj zapld
lo, hkrati pa tudi še bolj
zmanjšalo že itak skromne
UJM", da bo na Srednjem vzh(>
du dosežen trajnejši mir.
Tudi razvoj položa.ja v Ju-
govzhodni Aziji, ki je drugt
veliko vojno žarišče, ni ol)e
ta,joč. Lon Nolove sile v Kara
b(Kl/i so začele veliko ofe»
živo proti pristašem princi
Sibanuka, oziroma proti oi*
vobodilnemu gibanju. Poni»
gajo jim južnovietnamski v(i-
jaki, toda kljub tej pomoči
s«> osvobodilne sile zaustavilf
ofenzivo in zadale Lon No-
lovi vojski nekaj hudih u
darcev. Primer Kambodžf
znova potrjuje staro resnico
da redna armada ne morf
premagati gverilcev, ki uživa-
jo podporo prebivalstva. F»
drugi strani pa tudi gverilci
ne mctrejo premagati rednf
armade, zlasti če dobiva iw-
moč iz tujine. V Kamboda
.je že jasno, da ,je nastal po
ložaj, v katerem nolM'na stran
ne more vo.jaško zmagali
Tudi v tej deželi je, pmloh-
no kot v Južnem Vietnamu
in I^osu, edina stvarna r»^
šitev politična, toda za kaj
takega zaenkrat še ni up»'
n.ja. Perspektiva dolgotrajni
državljanske vojne, v kate-
ri .je izpostavljeno poman}
kanju, trpljenju in stalni nf
varnosti predvsem preprost«
prebivalstvo, vel.ja tu<li ?■»
Kambodžo.
Predsednik Zl).\ Nl.xon j«
po obisku v Italiji dopoto*
val v Jugoslavi,jo. Ta obi»''
iK-enjujemo kot zelo pomeni'
bt^n la naše polttične in g»
spodarske interese. S teni.
da je ameriški pnnlsednil'
prišel na obisk, potrju.je. d*
ZD.A spre,iema.jo Jugoslavij®
tako kot je — saj je /.nan«'
da se z ameriško politiko *
mnogočem ne strinjamo
to pa je za nas pomeni biiOi
ne le zaradi konkretnih gO"
spodarskih in drugih inter«"
sov, ampak tudi s stališč^
naše varnosti in položaja. W
ga imamo v svetu. Več '
tem obisku bomo lahko rf
kil prihodnjič, ko bodo
znani konkretni rezultiiti.
TELEGRAMI
BKIJ'A.ST" — Po enomesečnem
miru je v Severni Ir.«ki znova pri-
šlo do hudih spopadov. V nedeljo
se je nekaj sto demon.strantov
spoprijelo z britanskimi vojaki. V
bojih je bilo ranjenih tM ljudi,
med njiini polovica vojakov, .sele
ko so prišli v mesto britan.sk.i pa-
dalci, je us}>elo vzixwtaviti mir.
'rUL.\NCINW — v tem melii-
škem mestu je prišlo do motene
eksplozije plina, pri kater- je bilo
najmanj . l.T<) Ljudi ubitih.
RONCO — v švicarskem mesl-u
Ronco .so v nedeljo pokopali zna-
nega pisatelja Bi'icha Mario Re-
marqua. Pisatelj je bii star TI let.
Dobro je znan tudi pri na.«, saj
.so številni njegovi romani preve-
deni tudi v slovenÄ(';ino. Največjo
slavo Si je pridobil z vojnim ro-
manom »Na 7.aho(lu nič novega«.
— v Peniju .so zabeli sta-
vkati rudarji, ki delajo v bakrenih
rudnikih, ki .so la.st dveh ameri-
■ških družb. Rudarji zahtevajo viS-
je pla<V in boljše delovne ra7.»ne-
re.
K.JOBENH.AVN — bolgarsike
fart.ije in vlade Todor Zivkov j«
dopotoval na ur-<»diii obisk n*
Dan.sk o.
IX>S .-\NGEa:,ES — V Kaliforniji
že nekaj dni divjajo siloviti gozd-
ni požari .ki so doslej uničili že
101.19(1 hektarov gozdov. Več kot
12.(XX) ljudi so morali izseliti iz
krajev, ki jih ogrožajo požari.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ PREDSEDNIK TITO O RE-
()r(;aniz.aciji državne upra-
ve — V pogovoru s političnimi
delavci Zagreba je predsednik Tito
v ponedeljek prejšnji teden spre-
govoril tudi o potrebi po reorgani-
zaciji sistema naše državne uprave
od najvišjega vrha navzdol. Pri
tem je zlasti omenil ustanovitev
predsedstva SFFU, na katerega bo
prešel del pristojnosti, ki jih ima
Siedaj zvezni izvršni svet- Skupšči-
na bo, razumljivo, kljub neka te
rim reK>rganizacijam ostala. Zvezni
izvršni svet pa naj bi post-al res
prava vlada z vso odgovornostjo.
V pred,sedstvu SFRJ bodo iz vsake
republike dva ali trije ljudje, ki
bodo uživali polno zaupanje, razen
tega pa bodo v predsedstvu tudi
predstavniki vseh glavnih družbe-
nopolitičnih organizacij, razumlji-
vo ttidi ZK oziroma predsedstva
ZKJ. Zakaj je potrebna ta reorga-
nizacuja? Predsednik Tito je dejal,
d« so snjnaj že obširno pisali, da
bo ta Jugoslavija razpadla, ko se
bo on umaknil. Tudi pri nas je
biia že vrsta kombinacij, kdo bo
prišel na Titovo mesto. T^o bi ute-
gTTiilo povzročiti zelo hudo kriao.
Prav zato moramo izpeljati to re-
organizacijo, da naša jugoslovanska
socialistična skupnost ne bi zašla
v takšno krizo — kar mnogi na
tihem želijo. Storiibi moranv) vse,
cta b«-) naša socialistična skupnost
Jugoslavija ostala trdna, neodvlvS-
na od tega, kdo bo na tem mestu,
je poudaril Tito- Ustanoviti mora-
mo torej avtoritativno telo, ki bo
nosilo vso odgovornost. Na kratko
rečeno, omenjeno predsedstvo bi
bilo nekak.šen kfvlektivni predsed-
Kolektivni
predsednik SFRJ
nik Jugoslavije, da bi vsi njegovi
člani nosili vso odgovornost za
tisto, kar se v državi dogaja.
■ .ŠTIfENDIHANJE N.ADARJE-
NI 11 — Delegati oboin so na zase-
danju v republiški skupščini prejš-
nji teden obravnavali informacijo
o pripravljanju družbenega dogo-
vora o štipendirafiju učencev in
študentov v Sloveniji. Z družbenim
dogovorom naj bi določili enotna
merila za dodeljevanje štipendij in
posojil- Z njimii naj bi pxomagali
nadarjenim učencem in študentom,
med drugim tudi z manj razvitih
območij, odkoder je zdaj manj di-
plomantov. štipendije in posojila
naj bi delili glede na sposobnost
in social nii položaj tičenca oziroma
študenta, upoštevati pa bo kazalo
pri tem še nekatera druga merila
ter odpraviti ostanke protekcij.
■	.\VT()>I()BIIX)V NA IZBIRO
— V prvih šestih mesecih letošnje-
ga leta smo v Jug'oslaviji izdelali
ali montirali 57.830 osebnih avto-
mobilov, v istem lanskem obdobju
•pa le 36.147- Slovenska montažna
proizvodnja (Litostroj, TOMOS in
IMV) je letos do konca avgusta
dosegla 15.232 vozil, lani v istem
obdobju komaj 2592. V začetku pri-
hodnjega leta bodo v sarajevskem
Unisu (prej Pretiš) začeli monti-
rati volkswagne, v podjetju Radoje
Dakič v Titogradu pripravljajo
montažo simc, v ljubljanskem Cos-
mosu pa bodo montirali avtomo-
bile znatnke alfa romeo. Kakih 30
tisoč avromobilov smo letC/S uvo-
zili. Tako se lx) postopoma ven-
darle tudi pri nas začela čutit.<
konkurenca na avtomobilskem trgu-
■	ZA CESTE N.AJ BI .SKRBELE
REPUBLIKE - Predvideno je, da
bi federacija do leta 1975 v celoti
prene-^la skrb za razvoj cestnega
omrežja na republike, s tem da bi
seveda republikam prepustila tudi
»cestni denar«. Če bi v Sloveniji
obdržali ves denar, ki ga je od
cestnih taks (»bencinski dinar«) do-
bivala zveza, bi razpolagali s pri-
bližno še enkrat večjimi sredstvi
za .gradnjo in vzrlrževanje oe.sit kot
doslej.
NOVI x'kunik - Glasilo
jlxsinskih oryanizficij So-
siaUstične iveze delovnega
tjudslva: Celje, Laško in
Žalec — UrecLniStvo w
iprava Celje, Gregorčičevi
5, poštni predal 161 —
Qrejuje uredniški odbor —
r.lavni In otigovorni ured-
nik: Bernard Stnnčnik —
FehniönJ urednik: Jože Ceg-
lar - NOVI TEDNIK
izhaja ?sako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk in Iclišeji CGP
»Delo« Ljubljana - Roko-
pisov ne vraičamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din Za tujino
znaša naročnina 60 din —
TekočI račuri 507-1—1280
- TELEFONI: uredništvo
23-69 m 31 05, mali oglnsl
naročnine 2B 00
Slika /soraj levo: Minulo nedeljo s-o v Žalcu slovesno odprli obnu
Ijeno osnovno šolo in novo iclovadnico. Slovesnosti se je poleg p^
stavnikov občine Žalec udeležila še predstavnica republiške ijj
raževalne skupnosti za osnovno šoKtvo Milena prof. Borovac, Iq
šolo tudi odprla.	Foto: Ti
Slika v sredini levo: ZACFJI EK TEKMOVANJ GOZDARJEV s
KACEV. Organizacijo letošnjega tekmovanja gozdarjev v zvez^
merilu je dobil kolektiv Gozdnegi gospodarstva iz Celja. Za kf
tekmovanja so izbrali Rogaško Slatino, kjer so že tudi vse pripr»
li za dobro počutje gostov. Posnetek prikazuje tekmovalca ene
med osmih ekip domačega podjetp, ki so se v sredo prvič pomen
V soboto je bilo republiško tekmovanje, 3. in 4. okt. pa bo zve®
Foto: J. Sei
Slika spodaj levo: INa cesti 1. reda v Levcu smo znova zaoeiezili p
metno nesrečo s smrtnim izidom. 43 Ietni RUDOLF PETTAUEr
Dunaja je zaspal za krmilom in ostro zapeljal na levo polovico i
stišča v trenutku, ko je pripeljal naj-proti OTO KOS iz Grajske va
Avstrijski voznik je obležal mrtev, tovornjak pa se je prevrgel
jarek.	Foto: I,
Minuli petek je bila v SI
premiera Župančičeve
ronike Deseniške«. To
bila hkrati prva premi'
v novi, jubilejni sezoni.'
ronika — Minu Kjudro
Friderik — Stanko Poti
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČm
Trinajstletna PETER in PA\ LE Fv>ŽENEL sta svoja starša pr^
netila pred trinajstimi leti. Mlada Celjana najbrž ne bi bila rJ
preveč podobna, kajti različno se češeta, a eden je pri obloženi mj
verjetno bolj priden kot drugi, toda oči, nos, usta, bradi, no kaj
naštevali, poglejte ...
Toni Hercfeler
OCViHKl
ŽALOST ZA OTROKE
»Tako lepo mesto, to
Velenje, hkrati pa takšna
žalost za otroke,« je vzdi-
hovala čedna mamica dveh
punčk. Včem torej žalost
za otroke? Tako sem na-
posled zvedel, da je prišla
v šaleško dolino na obisk
in je svoji punčki pope-
ljala tudi v vVelenje. I,
seveda, na tortico ali na
kaj podobnega, kot se pač
za nedeljski obisk spodo-
bi, vendar niti v klubu,
niti v bifeju ni bilo tortic
ali kaj podobnega sladke-
ga. Družno so slednjič od-
nehali z lovom na tortico.
»KAM PA BI PRLSLI . . .?«
»Ali imate karnise s pla-
tičnimi vodili, s takšnimi,
ki jih po snetju brez skr-
bi ojDerete v pralnem stro-
ju,« je želela stranka zve-
deti v hiši Slovenijales.
»Tega pa nimamo,« je
prišel odgovor. »Razen te-
ga tudi prvič slišim za
kaj takšnega.« Dialog je
šel dlje. »Veste, to so ko-
leščka iz plastične snovi
— takšen patent imam že
doma — in se skupaj vse
enostavno prišije na rob
zaves.« je vztrajala stran-
ka. »Povem vam, da nima-
mo. Ja, kam bi pa prišli,
če bi vse tisto nabavili,
kar si stranke želijo in iz-
mislijo!« je »modro« in
»trgovsko« zaključila pro-
dajalka.
ličjk in j()c;i
Koruzn oličje sicer nima
ničesar skupnega z indij-
skimi vajami v jogi. Toda
jogi žifnnice imajo zvezo
z ličjem. Na nekem kožu-
harskem večeru na Koz-
janskem je štef vprašal
Roziko, ali doma spi na
»štrozaku« ali na jogiju.
»Veš, da na jogiju, ker
ne oddaja nobenih šu-
mov,« se je odrezala Ro-
zika. Rozika že ve, kaj je
za noč najbolj praktično!
Praktično pa naj bi bilo
(to sedaj je čisto druga
zadeva), če bi še ves ok-
tober grelo toplo sonce,
zakaj Velenjčani niso us-
l^eli dobaviti zadosti pre-
moga drobnim potrošni-
kom. Čakali so namreč
na odobritev višjili cen.
Tačas naj pač potrošnike
greje milo sonce!
V jutranjem mraku je pred velikim stanovanj-
skim blokom pričel segrevati motor. Preklel je svoj
poklic in se zjezil na ženo. ki ni hotela vstati, da bi
mu skuhala turško kavo. Sirioči je prispel iz Beo-
grada in zopet mora na pot po treh urah spanja.
Zavil je na glavno cesto in le nekoliko je manjkalo,
da bi spregledal avtomobil, ki je pripeljal nasproti.
Z levo roko si je pomel oči in si ukazal, sedaj pa
pazi. Cesta je bila prazna. Zasanjal se je. Pomislil
je na toploto postelje. Kako bi bilo. če bi imel pro-
sto soboto. Zjutraj bi dolgo spal. Cesta pred njim
se mu je počasi spreminjala v prijetno podobo top-
le smhnce. Nato je za hipec zaprl oči. da bi dalj
ča.sa užival. Volan mu je zdrsnil iz rok. Oster za-
ix)j v levo in nato strahovito trčenje. V delčku se-
kunde je zasjKil za vedno.
Vozniku avtobusa se je mudilo. pri odhodu iz
Ljubljane proti Celju je imel desetmiuutno zamu-
do. Zaradi gostega prometa se je zamuda večala.
Roke so se mu spotile ob misli, da se bo moral
znova zagovarjati zaradi zamude. Nato se je odlo-
čil. Moram prehitevati. »Pokasiral« je avto za avto-
mobilom. Nekateri so trobili, mu mahali g pestmi.
Bil je vedno bolj nervozen. Nato je prehitel fička in
zapeljal v škarje. Le prisebnosti fička, v katerem je
bil miličnik v uniformi, gre zahvala, da ni prišlo
do tragedije. Pozneje je miličnik voznika zaustavil.
Razburjeno je mahal z rokami, češ, moram priti
pravočasno do postaje.
Morda se tudi ti. danes odpravljaš na pot. Sre-
čala se bova na cesti in za kratek trenutek postala
soseda na asfaltnem traku. Oba bova povzdignila
oči v nebo in prosila, da si ti oziroma jaz norma-
len. nasjHin in dobre volje. Tako kot jaz tebe in
ti mene. bova oba srečala še tisoče drugih. S tem,
da bo le eden med njimi zas/xin, preutrujen, pijan,
živčen, nesramen, predrzen ali preveč samozavesten,
ne bo spravil v nevarnost samo svoje življenje, am-
pak življenje slehernega med nami. Tako tistega, ki
mu je pripeljal nasproti, tistega, katerega bo prehi-
teval ali pešca na prehodu. Zato. da ne bo objoka-
nih sorodnikov, zato. da ne boš stal pred sodnikom
in pripovedoval, da nisi hotel in da se ke.'ias, se
izplača iti na jx)t presmin. miren in z zavestjo, da
so tudi drugi na cesti.
M. SENICAR
V R E M E
OD l.IK) ll.OKTOBfl'
Nekako okrog ^
10. oktobra nestalno
padavinami, v ostal<*
pretežno lepo vreme-
Dr. V.f