158. itev. Pavlalni franko v drfavf SHS. V UFubllani, v torek 9. novembra 1920. •s xiEM!sc££3auiM>M4Mi s« Posamezna itev. 1 krono, Leto IV. bhsfa razen necieit In prsxn!lto» »safc dan ©te 10. tiKi riopoMne, Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št,6/L, Učiteljska Hakarna. Dopise fvankiiati in pod-pisan, sicer se jib ne priobči. Rokopise sc ne vraos. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter . notice isti prostor K 2‘—. Pri Teiijem naroeihi "opusi. Glasilo iuseslov. socilalne - etomokratilne stranke. Telafonska št. 312« Naročnina: Po polti ali * dostavljanjem na dom za eelo leto K 240, za pol leti' i' 120, aa čelrt eto K 60, za mesec K 20. Ze Nemčijo colo leto K 312, sa ostalo tujino in Amerika S 360. Reklame c; je *a list so poštni n s proste. UpravDiOlvo se v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1,, Učiteliska tiskarna. Jadranska pogajanja — trd oreh. Rim, 7. Posebni poročevalec .Agcnzie Stefani Javlja iz S. Marghe-rite: Italijanski delegati so dospeli danes dopoldne semkaj. Popoldne pa so prišli jugoslovanski delegati dr. Vesnič, dr. Trumbič m Stojanovič. Zunanji minister gres Sforza jih je prisrčno sprejel. Politična razpravljanja se prično jutri. Jugoslovanski delegati so prispeli v Santa Margherita Ligure že v nedeljo. Pričakoval jih je minister za zunanje stvari grof Sforza, vojni minister Bonomi rn drugi delegati. Pogajanja so se pričela takoj včeraj. V tistem trenutku pa podaja grof Sforza časnikarjem izjavo, da bo Italija čuvala svoje interese, ker jo podpira Anglija in Francija. Italijansko časop’s]e hujska k nepopustljivosti, poudarja strategične meje in poživlja, da se pogajanja takoj ukinejo, če bi morala Italija kaj popustiti v svojih zahtevali. Oborožen napad D’Annuncilevih čet! Dunaj, 8. „Mittagszeitung“ poroča iz Lngana: Čim bi se danes imela pričeti pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, je D‘Annunzk> pričel s sovražnostmi proti Jugoslaviji. Dal je po svojih četah zasesti skalnato obrežje, ki tvori vhod v bakarsko prstanišče. Jugoslovensko vojaštvo }c streljalo na D* Annunzieve čete, nakar so D‘ Annunzieve čete prešle k napadu in ujele nekoliko vojakov. Monarhistične spletke avstrijskih krščanskih socijalcev. Budimpešta, 6. Neki večerni Kst poroča, da je dospelo semkaj več zastopnikov avstrijske krščansko-socijalne stranfje in se pogajalo z mi-mstri Hallerjem, Bleyerjem in z Vassom. Po informacijah s kompetentnega mesta sc ministri niso pogajali i nobenim zastopnikom avstrijske krščansko-socijalne stranke, pač pa je res, da je odposlanec avstri-*-ke krščansko socialne stranke davi s finančnim ministrom baronom Koranyjem konferiral o vprašanjih, ki zanimajo Avstrijo hi Madžarsko. V MILANU ZMAGAL! KONST1TU-CIJONAI Cl. Milan. 8. Pri volitvah v občinske svete ie dobila stranka konsfittici-Jonalcev več kot 10.000 c'asov večine. Po cestah in ulicah mesta se vrše obhodi in patrijotične manifestacije. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V DVN. NOV. MFSTU KONČANA. Dunaj. 7. Nameščenci iužne železnice v Dunaiskem Novem mestu i9o imeli domene zborovanje na katerem so zaupniki ki so se vrnili i Dunaia. ooročali o privolitvah ravna teliva iužne železnice Skupščina ie izjavila. da te s Privolitvami zadovolimi iti ie sklenila končati stavko. ^ Od 12. opoldne te Dromet tki Itižtj-* ?eip/'ilci 70r>et normalen. KONGRES ČEŠKOSLOVAŠKIH 1 NOVINARJEV. Praga, 8. Včeraj se je vršil ob .jti udeležbi odposlancev češko-slovaških novinarjev ter v prsotno-sti ministrov in dveh zastopnikov strokovne zveze nemškega tiska na Češkem ustanovni zbor češkoslovaških novnarskih društev. Sprejeta je bila resolucija, ki vsebuje želje novinarjev. Ministrski predsednik dr. Cernv in mnister za zunanje posle dr .Beneš sia poveličevala po-inen novinarstva. Minister za pravosodje Popella je izjavil, da je načrt novega tiskovnega zakona modernejši kakor v drugih državah. Zakonski načrt predvideva prosto kolportažo in omeji' zaplembo časopisov na posebne slučaje. STAVKA V BERLINU. Berlin. 8. Kotnisiia berlinskih strokovnih organ^.acii se marliivo trud5 da bi končala stavko in ie naročila osrednii zvezi tnašlnistov in kiKifjčev. da skliče za danes veliko skupščino. V kroeili strokovne organizacije meniio. da se stavka konča še danes. Delavstvo železniških delavnic ie z dvetretiinvsko večino plenilo, da iutri orenehd z delom. RadiKalnl krogi ooskuša:o. da de-razširilo in stavlio nove zahtevo o rtovišaniu mezd. — Elektrarniški delavci so se pridružili uničim mestnim delavcem, ker tudi Fotovanfa. nr.;> noreio priznati sklens nomlrie-V2'ne‘/a odseka. Vsekakor oa so n"h n.^Vane boli političnega kakor materialne".-! značaia. USODA DIESLOVIH MOTORJEV. Berliiu 8. ..United Telet* raph“ javlja iz Pariza: Poslamška konferenca je na francosko zahtevo sklenila. da ne bo zahtevala unčenja Dieslov ih motoijev. K tej vesti po-ročaio iz tukajšnjih parlamentarnih krogov. ,da je Anglija odsioniia od porušitve Des'ovih motorjev vsled nastopa francoske vlade, katera je bila v to prisiljena od francoskih industrialcev. PORAZ ŽELIGORSKEGA. Varšava, 8. General Žeiigorski ie moral svoje čele umakn ti nekoliko nazaj, ker ie bil sovražnik v premoči. KRIŽARJI. London. 8. Po vesteh iz Švce, delajo v francoskem vojnem ministrstvu priprave za to, da t;ošliejo spomladi črne čete v porenjske dežele. da nadomestijo bele. ki so do-sedaj tvorile posadko ob Renu. RUSKA OFENZIVA ZOPER WRANGLA. Moskva, 8. frontno poročilo od 6. t. m.: Na južni fronti živahno poizvedovalno gibanje in infanterijskj boji. Pariz, 8. Po zadnjih vesteh iz Krirna se Wranglova armada trdovratno upira sovražniku in le sovražnikovo ofenzivo dobro vzdržala. TEROR NA IRSKEM. LDU. London, 4. (Reuter.) V spodnji zbornici ie predlagal irski poslanec Q' Con-nor, naj se prične debata o terorja »a lr-sketrf. Državni tajnik za Irsko je zanika), da vlada odobrava nasilje proti nedolžnim. Po njegovem mnenju Je najboljše sredstvo za to, da se represalij^ ustavilo, da se naredi konec morttre stražnikov in voiakov. Umori so edina sapreka rešitvi irskega vprašanja. O’ Connerjev predlog je bil s 133 proti 61 glasovom odklonjen. Vpi žliite zaostalo naivcu ino za bNAPFFJ“, da se Vam njjeg# pošUj&mie ne ustavi. Naša nozomost fe danes koncentrirana na dve točki: volitve za kon-štituanto na znoira*. in fadransko vprašanje na »unai. Ta dva problema sta našo iavnost toliko zainteresirala da o drugih z našo državo nič mani važnih dogodkih skoro da n ti ne tovorimo Čeprav zaslužilo našo oazHivost v nolni meri. ker utegne-lo postati v doglednem času odločilne v?*nosti. Balkanske dežele so do sv&iem prirodnem bogastvu ene prvih v Evroni. Nad vse rodov ina zemlja da-ip Wno noromne dohodke *n bogastvo ki leži pod zemlk> i” čaka nridnp roke ki vn bo hotela vzdig-niti. »e rterzčrnno in v Številkah ne-izraztflvo. Zato ni čudo da se kapitalistične velesile celega sveta s ino zanima io za vorašanie. kdo bo te neizmerne zaklade izkoriščal. Ker oa zaDadno-evronski veleka-oital vidi da izkoriščan^ naših zakladov ni mogoče ootoni nas ln^t^a nodiarmlienia z nrožiem zato skuša ostvariti na Balkanu take Dolitič-nf' zveze *n Vombipariie ki bi omo-Prtčtle nenasifpn in miren dohod do balkanske zakladnice Tem oolifičnim zvezam so posvečena vsa potovatiia zapadno-evrop-skfh državnikov na Balkan in balkanskih državnikov v ?anadno Evropo. V zaoadni Evropi vidirtto danes dve veliki ckunlnl. ki sp borita za orvensfvo; francosko skuofno in an-plpško Pota obeh so nrecet različno a čili le obema isti: nr^boriti si «rr,spodarsko premoč na Balkanu z ovjrom na Balkan sam In na z ozirom tiri dežele, v katere vod1 DOt preko Balkana Francoska politika ve DolitfKa ču-stvovan a Francozi računalo s srci. s tradiciiami in vnomini. Ansleška nolit:ka zonet računa ? polo koristio in i po; aktivno nrori hoHševikom Sedal so Poslali v Belerad looet »»voleja udlične^a publicista Chera-dcma da ♦••bnoy? neko! kn tradiciio-ralie snomine nn ve*i mpd ?rhflo !n Francilo In bes^ve ko^a bodo še poslali da s> priboxi svoio staro, kakor iz^le-ib nnkobVo omaiano postovko na Balkanu zonet nazal. Na drupi strani na tudi Aneleži np drže kri?.em ro,K Pred odhodom 7 mirovne konference v Atene fe bival nniri srrški državnik Venizelos cele tedne v Londonu in hnel z Lfovdom Oeor?esom važne konference Istotako Pašlč. Tudi ta le oriše* iz I ondona baš v Času. ko se te za*e!o sicer tiho a vjtramo plbame za itiposlov.-bolgarski sporazum. Bolgarski ministrski predsednf« Starrboiinski fe šel v London, kler ie dr sele! baie lene usuehe hi ni dvoma da ie nc5wv» žeTin za snreiem v Bel'/radu dobila v Londonu nov pnynn Vse to so važne činienice. katerih ne smemo orezret? niti v časo volilne horbe.- VjST ni dvora« da se-raln vnlivi tudi v naše strankarske boie -ker zanadnfakom ne more biti vseeno kdo bo določal nravec naši bodoči vtianii nolitfiri. Kakor torel zavzema vse naše moč* notranii volilni bol In Odransko vnrašanie v nrvi vrsti zanima našo tpvnost vendar ne smemo nre-zreti tndi teoa. kar sc šele »riprav-lia Tud' delavski sinil so slino inte-resirani na tem. kam bodo zaneHaH našo državno ladio ker od teea od-visi v veliki meri vnrašanie volne ali miru Svetovna voina »e to Dokazala in delavstvo mora biti na oorezu. PsrtefDetifarno poročilo. Gcvosl sodr V zmislu sklepov konference iu-poslovanskih sociialistov v Zagrebu 1 1918.. mesrca septembra ie posla- la naša stranka 3 svoie zastopnike v Narodni Svet v l inbJVini eneva na v Narodno Veče v Zagrebu Ko :e Narodno \’eče v Zagrebu sklenilo z vlado krabeviriP Srblie snorazum plede ustanovitve države Si hov. Hrvatov in Slovencev na nietrov peča se utrniam meseca 1919 izvolila netero sodnip-ov v Začasno Narodnn Predstavništvo v Beoeradu Enako naši stranki so napravile: sj-claiun demokratična stranka Hrvat-ske ?n Slavonce ki »e dirigirala na svojem stranknem 7boru tri sodnice v Beopjad — voivodlns’nsiai;j nn ^nora-zumu 7 veliko narodno Skuošritm v Vorvodini štiri sodrupe in bossitsVa soc. detn. stranka teruoa »Zvono«) ene^a zastopnika. Teh 13 zastopnikov «.r>c?i?ilnodeinokraiičnili strank Jueoslaviie ic stonilo v skunen parlamentarni klub. ki ie dobil ime »šoci-ialistični klub.« V začasno narodno predstavništvo bi imel nriti oziroma ie bil no dr-trovnni v srnski Narodni škunščinj izbran tudi poslanec Dr a piša Lar<^» v'j ali mehova stranka ki se ie že takrat nroelasila za skonuinistično«. mu ni dovolila vstona v predstavništvo to'pn raditec^a ker tijeo bosanski »knmunsti« dobili Štiriii tnanda tov in ker ie dobila pruna »Zvono« en maudat. PriDominiam. da sklepi ko- Anton Kristan munistov riti Bosacev. niti SrbUan-cev niso Hi orincinilelne nravi, temveč so bili rapravlieni k taktičnih in (»sehnih razJopov. Ne bo nanačno. če iznreeovortmo o tem’ kai nai dela twislaw>c oziroma kakšna naloea mu to orinadla v beo- vrpj&em Narodnem predstavništvu? ^oriialna demokracjla norabHa v nrv5 vrsti parlamentarno tribuno kot zelo važno orožip za dosego svoie-va ciPa. Parlam«ntarna Vibuna ie .'i'{itac:isko važna zlasti za onozleiio ima na tud: za nraktično soclialisti^-no lelo velik pomen. Brez oarlamen-tn n' nobena dr«?ha —: tudi tzv ruski s^vleti so neVe vrste snarament« »Parlament« 'ie tudi današnii naš kongres in parlament so bili vs* naši strankini zbori in konference. Poslanec nal norablia svol mandat: d^ v nsrlamentu in nteeovih odsekih zastopa težnip jdeie in namene svo^e stranke To delo se kaže v tzv. vprašanjih Sunitih« na ministre, oz. na predsednika parlamenta v inter-nelaciSarj in oredlotdfj ler v »overili v odsekih in plenumu narlamenta. Kratka »vnrašanie« nred nravltn dnevnim re.jom v seiah imaio namen dobiti v raznih varašaniih takni odgovore oziroma ix)iasnila — imerne-lacife nai onozore vlado oz. nosa* mezne ministre na kričeče nedostat-Kp krivice nerednosti na va2ne probleme in soloh važne predmete, ki zaJitevnio primerno oažnto. Delo v odaskib !« oa s&orn nai-vainešše. Vsi predlogi o katerik mA raznravlla narlament. moralo b»tJ v nrisloittih odsekih razmotrlvani. V narla.nientu samem se olasule in ponavadi se drži večina odsekov'h sklenov Malokdaj se le Dosrečilo kak sklen odseka v olennmu iznre-meniti. Pri Plasovaniih se pokaže javnost’ naziven'e ki le za usnehe me* nidaino Govori so na no navadi več ali mani govorjeni v aeiiačne svrhe dasi so lahko zelo informativni, ooučni in stvarni Pod imenom »asi-tačne« mislim ne le atftaforično navzdol oziroma nazven. nnmak na-vzeror in krop sebe — to ie na oarla-tnent sam in na vlado. Kakšno ie bilo delo našeea kluba? Za svolo osebo bj sodrupe opozoril na dve brošuri, ki so izšli namreč brošnrico »Proti proračunu* m »Eno jelo v Narodnem PedMavn’£tvu«. Pole? (eh dveh bošurlc le strankino plašno obiavllalo interoelaciie m a* šania nredloee in e»ovnre strankinih Do.sIar.cev. Ni slavosoev in ne samohvala, aka rečem — da so bile v parlamentu tri velike debate res veHVe dehate M so vso zbornico in tudi lavnosf nad vse mterpsirale — in te* tri debato fmo novrročlll oosiand soctollstič-neoa kluba. Prva le bila v mesečo aorilo lo-ta 1919 0 cenzuri. Kakor vam znano, so troeli Dod cenzuro zlasti socialistični časopisi, nosebmi »Radničke Novine« v Beogradu. »Glas Svobode« in »Zvono« v Saraievu. -Sloboda« v Novem Sadu in v. Za?rebu Socilafistični klub le vložil več intemelacii o cenzuri, hoteč vlado prisiliti, da oove svoie nrnenle in svole naztranie vlede svo-p-ide tiska Meseca anrila so prišle mtemelacile na razgovor in narla- -ment jn vlada sta nod otiskom soc. srovorov. O tem ie v srbsko-hrvalskem leziku izšla posebna bro-* šnra. Druga velika debata le bila o roaiskifi dogodkih v Bosni in snioh o praznovanlu. oziroma prepovedih maiske nroslave L mgia 1919. Tudi ta ie zainteresirala ves parlament in ^»Jik del iavnosti. Govori soc. dem. posl. v ti debati vi izšli v posebni brošuri ki }o te Iz-lala vojvodinska sociialna demokracija Tretla in ena nalvažneišlh deb^t — govorilo ie 26 govornikov — re hlla ona o nemirih na Hrv niškem. Tud: ta ie izšla iz — sqciialist čnepa kluba. Sprožil io le s. Vilim Bnkšeg 1’speh ie bil. dR ie izvoliena oesebna kotriTsiia da nreiš^e vse nerodnosti in komisiia. da preišče vse nevednostih zlorabe ki so bMe zakrivliene v do-Li nemiroy. Predsednikom te komi- » sVe ie bil izvolien socialni demokrat sodrue Vllim Bukšeg. ki vrši to fnnVrlio z vso vestn/w-> m iskrenostmi Tudi v edini debati o proračunu v {. 1919. le naš. klub posegel z vso vestnr.stii? in enerpiio ter ie točno preciziral svoie stališče nanram zahtevam vlade. Klub ie v vseh vprašanjih, ki so prišla v Parlamentu na razgovor zavzel svoift stališče. Tako v zadevi stanovaniske bede. plede domovin-sfva nfllnoletnosti plede železničar-*ev in železnic viede bratovskih sk adnjc. plede mirovnih pogodb ... Bilo bi preveč, da naštevam vse predmete h kniim ie klub zoslal svo-•s zastopnike v razoravO Prav tako ie odveč, če bi navaial vse predmete. Vi lili ie klub snravil v interpelac lnh na dan. Otneniam nal le celo vrsto irtte.nieUieii o cenzuri In svobodi ti-sk;i. o boiu nrotl drapiml in verižni-.štvil ter špekulaciji o neredih v armad! in n vlnrabi ohKsfi in vo. »flških oblastni! o agrarni reformi in n'cn> nanaZnl !zvedW o soclialnono-HtlČnih rej-irmah itd. Število interpelacij is osrromno, kar ie dokaz da k* »iaL0?0 eniileea« v državi Danski.., Sira n 2. Delo v odsekih ni bilo v splošnem ilodno. Med 296 poskoči le imel naš tlub ki ie zadnie leto štel samo 10 nož. v odjekih malo zastopstva. V odsekih bi nravzanrav imelo biti te-lišče vseva dela. Ali — odseki so lili malokedai sklepčni Krivda seve te nar meščanskih Doslnpcih ki so izkrcaval? vsakemu delo Finančni odsek n. nr. ki ie eden naivažneiših odsekov. ni bil skorn nikdar sklenčen. Isto se te vodilo verifikacijskemu, imunitetnemu. administrativnemu odseku itd. V kolikor ie bil naš klub rasfnnnn v kakem nds*ku — oovsod so nievovi zastonm'ki stopili v vsakem oziru svoin dolžnost Med deli. ki so lih morali onrav-Hati noslanei so hite tudi internelaci-ie vseh vrst Klub ie sicer sklenil da se ne sme intervenirati v osetmih zadevah — vendar ie nrišlo na stotine prošeni 7A\ oairazlič^ce intervenci-ie. rudi osebne In ker ie res bilo vse nolno nedostatkov ki so nvrnzali zlasti nrodukcifo in nribko za delo bilo >e si no tnnovo dela ravno z Intervencijami v interesu širše ali pžie invno-Sli Indnstriia n. nr. ni dnhila naiDO-t.rebneiš:h s»rnv.in — strokovne or-vamzaciše so se obračale na klub da oomnva druvače bodo delavci brez nnsta Da so bile intervencije mriovo-krat nnfrehne. ker tam ni bilo raz.u-mevania za naše notrehe in usnešne na? navedem samo slučai kočevskih delavcev, ki *ih «e okramo vlavar-stvo v Kočeviu radi nenravilnn sklicanih shodiAr obsodilo na večmesečni zarmr ter na mnovo tisoč kron sdobe .. Vsied naše intervenede so s« te kazni taknrržjoč anulirale Sem na nreverien. da so soc. dem nosi tudi z interveniranjem ki »e donusfno le v nuini sili v milo? javnosti storili svoio socialistično dolžnost. Da na v snlošnem Narodno Predstavništvo ni bilo delavno ie mnovo vzrokov. Eden davnih ie nač ta: da itteščaski ooslanri niso čutili nrave odgovornosti za delo m da ?e vsaka Voticentraciiska vlada delala v zavesti da H monm niene stranke V nnriamentu odobriti vse. kar delalo. Osebno sem še prepričan. da ni b'!n nredsedstvo v nar predstavništvu v svesti si svole nalovp bi svoieva nomena Nevolia In nezadovoljnost z Narodnim Predstavništvom le bila zato zlasti v sociiall-stičnem klubu velika In ta fakt »e bil že v aveustu I. 1910 nravzanrav odločilen da se ie stvoru^ demokratično soc1i?l?et'čna vlada ki si le nadela za ctlavno dolžnost nove volitve na temeliu splošne enake volilne oravice Ta demokrafično-sociinli-stična vlada '-e tudi nadla. ker re-vent ni hotel nodnisafi ukaza s katerim se z dnem 16 febr. 1920 razpušča začasno Narodno predstavništvo lr> določilo volitve v konstitu-amo na dan * U. mabi 19211. Ne ho odveč ako iznrevovortmo nar bpspdi tudi na tem mestu o našem delu tako v Narodni vladi oz. deželni vladi v Liubliani kakor o delu v Osrednli vladi od aveusta 1919 de fehruaria 1920. O prevratu se ie porodila Narodna lnda Iz vseh slovenskih strank v Slovenili in s*cer v razmeriu: klerikalci 7. liberalci 5 in soc dem. 1. Na.šp delo. dasi smo imeli samo eno orveneniških mest. ie k*.’o oeromno. Navaiatl vse delo noverieništva za Sori talno sk'b v dobi od 1. nov 1918 do konec iamiara 1919. bilo bi pre- več za kar nalboll obširen referat. Uvel se ie osemurni delavnik — uredilo obrtno nadzorstvo — ustanovila zavarovalnica zoner nezeo-de — ustanovila se ie posredovalnica za delo — uredila nodnora brezposelnim — nodoora beeuncem — oodrtora vdovam in sirotam in svoi-cem v voini se nahaiočih oseb — ustanovila se ie nenz.iiska zavarovalnica zasebnih nameščencev itd. itd. Delo naše stranke oziroma nie-nih zastopnikov ie bilo deiansko priznano od ostalih obeh strank že s tem da se ie nri nreosnovaniu Narodne vlade v deželno vlado raz-merie 7:5:1 iznremenlo v našo korist tako-le: kerikalci 3. liberalci 2 in soc demokratie 2. Soc dem zastooniki v ooverie-ništvu za sociialno skrb so Izvršili svoio naloeo v korist slovenskega delavstva Pa tudi v nlensnTh seiah tako Narodne kot Deželne vlade se ie sdas soc dem ooveriertikov vedno ob potrebnem času uveliavlia! Soc. dem. poslanci so privolili trem svniim tovarišem vston v Osredmo vlado iz več cazloffov. Eneva sem že omenil, to le: da b1 bile čim oreie volitve v ustavno skvr.ščino. Hoteli oa smo tud' dosfr-či da se začne v državi intenzivneje delati da bi delavsko liudstvo imelo dovoli prilike za primeren zaslužek. Ne bom navaial svoieca dela. ki sem ?a izvršil kot član Osred-nie vlade, niti ne oneva. ki sta ca izvedla ss. Korač !n BttVše? sai ?e o tem izšla posebna brošura no.d naslovom: »Zaka* so šli sociialisti v ministerstvo«. (Izdanie dnevnika SlobodeV O vnrašaniu. ali ie bilo nrav. da smo šli v vlado se ie veliko raznrav-llate — naveli so se razlovi »za« In »rrotf«. ali eno !p trotovo da so v tl- j st' dobi delavske or«antz3ciIe oDči* j le bi nrld-bllc nrav tnuooo dof>reos> 79 svclo člane Tisti na k: smn hili tako nesrečni, da smo no nalocu si-anbe delovali kot nnverlenfki in ministri se ne moremo oohvaliti. kaitl bili smo tarča vseh kdor ie hotel strest? svoio nezadovoMnost nad obstoiečimi razmerami. Ali — tnkn k*’ kdor dela. ne žanie nrizna-nla. Ob burnih dneh. ko ?e obilo povoda za nezadovolinost. ?ma seve na’več poslušalcev radikalen lenuh, ki zna samo krenko zabavliatl. $e nar hesed' Sodrusd in sodružice! Zlasti name so nametali nohio blata — tako da sem ni'?'ionar da sem izdal rudaril in žHe/ničar e itd.. Vi. ki me ooznatp od mladih nov — v' rudaru in železničar« ki ste b'lf navzoči nri 'raznih razpravah (dede Vaših zahtev — vi vsi veste da so to navnd-ne vrde laži Imam čisie roke in č -sio vest — kar sem delal ?n storil vse sem delal edino v nrld delavskega lindstva. O svoiih tovariših moram reči Isto. Prr^m da vzamete to poročilo na znan »e. ________________________ Politične vesti. + Brez vlade. Po odhodu delegatov v Italijo ie v vladnih poslih nastal popoln zastoj. Večina ministrov ie odšla na volilno agitacijo. + Je ie izdihnilo, ni več nestvora. »Pravda« javlja, da vesti o tem, da se bo začasno narodno predstavništvo sestalo 10. ali 13. t. m- niso točne. V vladi se splošno misli, da bi sklicanje ne Imelo nobenega uspeha. Po tem se začasno narodno predstavništvo sploh ne bo več sestali. -t Jadransko vprašanje. Na volilnem shodu ms v Mariboru ie Izjavil minister dr Kukovec, kakor poroča »Slov. Narod« »da sicer ni tipati na kak pozitiven uspeh. da zaradi tega pa ne smemo obupovati, marveč trdno upati v boljšo bodočnost.« — To je enkrat odkrita in pametna beseda, katero naj bj si zapisali za ušesa vsi tisii nestrpneži, ki mislijo, da morajo ravno on! sami osebno doživeti celo svetovno zgodovino in se ne morejo vživeti v misel, da posameznik živi le nekaj let, narodi pa stoletja in da je za posameznika prav dovolj, če vidi, kako se postavljajo ie temeljni kamni za bodočnost. Kautsky je dejal o Nemcih nekoč, da niso političen narod, ker ne razumejo v gotovih momentih nekaj žrtvovati To velja tudi za nas. Kakšen pomen naj imajo besede, kakor » ako ne odneha italijanska intransigentnost, in tega ntv pričakovati, se imajo pogaiania krutko-malo prenehati« in kar je sličnih harang? Ali hočete vojsko ali kaj? Kdo jo pa naj pelje in s čim? Z lezikom se vojska ne vod'! Nekoliko več hladnega razuma in realnega računanja ne bi škodovalo. Lepo je, kar govori srce in strast je razumljiva, a drugo je, če je tudi razumna. — Ml prav resno želimo, da bi se pametne besede dr. Kukovca, ki je kot član ministrskega sveta gotovo prav dobro poučen o bazi za italijansko - jugoslov. pogajanja, upoštevale 'n da se ljudstvo, ki je že itak dovolj vznemirjeno, ne bi vznemirjalo še bolj, ampak da se narod resno pouči o stvari, kakor je. Povejte rajše ljudem, koliko let so čakali Srbi na svojo državo, povejte jim, koliko let so čakali Francozi s svojo staro, dobro urejeno in trdno državo na svojo Alzacijo, povejte ljudem, v kakšnem stanju se nahaja naša mlada država na znotraj in na zunaj, in potem govorite o vojski in o nasilnostih. Vpitje po časopisih ne pomaga nikomur nič, ker ga nihče ne smatra za resno: vsaj oni drugi tudi vedo, kako se take styari in-scenirajo. Torej raje več realnosti kakor sentimentalnosti. ■+- Na shodu narodnih socllallstov v »Unionu« le rekel baje g. Brandtner, da narodnosocijalne stranke ne bi bilo, če bi se sociialna demokracija le malo ozirala na narodnost. — To ni točno. Pravilno bi bilo tc rečeno tako, da narodnosocijalre stranke ne bi bilo, če bi se narodni socijalisti le malo ozirali na socijalizem. + Slabo se godi čitateljem »Večernega Lista«. Zato jim v sobotni številki priporoča »Elza - Fluid«. + Odcepitev Srema od Hrvaške. Ministrstvo za agrarno reformo je odcepilo Srem od področja zagrebške agrarne direkcije in ga priključila k agrarni direkciji za Vojvodino. Tega koraka ministrstvo za agrarno reformo gotovo ne bi bilo naredilo. če ne bi bilo prepričano, da se strinjajo ž njim tudi srbski radikalci. Ker pa je minister za agrarno reformo demokrat dr. Križman, bi se dalo Iz tega sklepati, da obstoji med radikalet In denv krati *e kak- Sen dogovor zaradi bodoče uredbe države, ki se naj via factl polagoma začne Izvajati že pred sestankom konštituante, da se ta postavi pred gotovo dejstvo. Vrlo zanimiv preludlc, ki nam kaže, kako razumevajo radikalci in demokratie polem kopštitu ante. Taktika komunistov. Na shodu v Kranju so komunističnemu govorniku Bar-tuloviču navzoči na niegove laži ugovarjali - Barrulovič pa ie začel groziti s sodnijo: češ, saj poznate volilni zakon! -Prav! Opozarjamo sodruge, da ie z ozirom na to zadevo jasno in da je osrednjemu talnlštvu sporočiti takoj eventuetne razgrajače. -- Bartulovič sam le na svojem shodu grozi! soci'alnhn demokratom z batinami Sekundiral mu je soprog okraine babice v Kranju, neki Mohor. — Pripeljali so tudi nekega vinjenega »komunista«, KI je v dokaz zrelosti udaril po kozarcu, ki ga le seve s težko roko strl in se pri tem porezal. + Radi »Jugoslovanske« politike Radičeve bosta »narodni« zastopnik Hrvo^ in tudi »narodni* zastopnik dr. Mačak Izstopila Iz njegove stranke. Menijo, da se pridružita frankovcem. Maček, Maček, nikar ne v vrečo! Kandidati v Zagrebu. Nosilci lisi v, Zagrebu bodo: M. Rojc (demokrati dr(! Gj. Šurmin (Hrv. zajednica), dr. M. Ra^o-' ševič (centrumaški socijalist), Viljem B šeg (socijatni demokrat), dr. S. MarkuFri (klerikalec), Anton pl. Mihalovič (srbska radikalna stranka), Jovo Banianin (izven-strankar), Stepan Radič (seliačka stranka). Svojo kandidatno listo postavijo še fran-kovci in komunisti (pikiči). Ti zadnji bodo kandidirali Slavka Kauriča, ki so ga, kakor znano, železničarji vrgli iz svoje organizacije. Nosilec demokratske liste za volilno okrožje somborsko - baranjsko je finančni minister Kosta Stojanovič, ki je tudi nosilec liste v bitoljskem okrožju. -F III strankin zbor avstrijske socijal-ne demokracije je otvoril v petek (5. nov ) prezident avstrijske republike, sodrug Seitz. Spominjal se je mrtvih (Seligeria, Haaseja, dr. Wintra) In ie pozdravil zastopnika nemške neodvisne soc. demokracije posl. Henkeja in pisateliico Olbergovo. Govoreč o politični situaciji le rekel, da bo sestanje Narodnega sveta imelo kot posledico stvoritev novega državljanskega političnega sistema. Sedanjo koalicijo bo nadomestila nova večina in zbor naj vzame napram tej državni situaciji dobro in primerno stališče. Egipt angleški domlnljon ali zaveznik? Anglija je dala Egiptu svobodo, samostojnost, suvereniteto, ne vemo, kateri Izraz je pravi. Egipt ie doživel nekaj, kar se v svetovni zgodovini redko dogaja. Be-atus possidens — v tem slučaju protektor Anglež — se odpove svojim protektorsklm in lastniškim pravicam, Izprazni Egipt, po kliče svoje vojaštvo domov, odpre meje tudi drugim državam, da Egiptu pravico, da sam odloča, — ne popolnoma, — samo v gotovih mejah o svoji usodi. In to se zgodi vse skoro neopaženo, tiho, brez vsakega hrupa. Le nekaj oddelkov angleškega vo'aštva v svrho posebno važnih angleških postojank ostane še na teritoriju v Port Saldu. Ismaili In Suezu. Sicer pa dobi Egipt svoj parlament In si sme sam določiti ustavo. In še več. Kolikor nam ie dosedai znano. Angliia ne zahteva niti čet od Egipta v slučaju vojne ter prepušča Eglotu celo odločanje o svoji zunanji politiki — počasi v kolikor ni nasprotna A« glijl. Z Anglijo pa sklene Egipt zvezo — ali samo defenzivno, ali tudi ofenzivno — nam še ni znano. Čuden je ta pojav v svetovni zgodovini in čudno je tudi razmerje med obema državama, da ni iasno, ali le Egipt danes zaveznik ali dominiion Anglije Obdavčenje bogatašev v Italiji. Sredi prejšnega meseca so bogataši morali državi plačati prvi obrok bogataškega davka, ki zadeva imetje preko 50.000 lir. Takih ljudi, kt Imajo nad 50.000 lir metia, je v Italiji 361.080, torei eden na sto. De narja, ki ga bo država dobila v svojo blagajno, bo ogromna vsota. Po dosedanjih prijavah imetia ie v Italiji 5118 milijonarjev. ki imaio skupno 12.146 milijonov lir. Računalo, da bo davek na bogalaše prinesel državi prvo leto 400 milijonov lir. — Mi v Jugoslaviji smo v davčni politiki še zelo zaostali Pri nas obdavčijo z ogromnimi davki malega človeka, t. I. delavca in kmeta, ki morata plačevati še ogromne indirektne davke, poleg direktnih. Bogata* plačuje seveda takisto davke, ali to, kar plača na davkih, sl vračuna potem v cenah blaga, k! ga prodaja: poviša kratkomato cene, tako da lahko rečemo, da bogataš danes ne plačuje pri nas prav nobenega davka, temveč niegove davke plačuje ta-kistole delovno ljudstvo, konsument! Se daj v konstltuantl, ko bo treba v državi marsikaj preurediti, se mora na vsak način uveljaviti v ustavi načelo, da naj država Črpa Iz bogatije, ne pa Iz revščine! To načelo zastopa edinole sociialno demokratična stranka, zato, votilcl, volile dne 28. novembra socflalno demokracijo In nikogar drugega! Kdor noče draginje, ta mora. če je le pri pravi pameti, glasovati le za so-ciialne demokrate! LISTEK. Francosko spisal (lasten Leroux. (Dalle.) V kratkem razeovoru. ki sem 99 Imel sedal med odmorom, le izia-vi! odvetnik mj ^ nriiavil da bi b'!o mogoče razlagati čuvalevo smrt šc na drim način brP7. krivde očeta Mathieu a. Bilo bi zelo zanimivo izvedeti misel Friderika Larsana. Sodni dvor ie šnreie) ta oredlo«. Vstonil ie Friderik Larsan. Izražal se ie zelo iasno — Ne vidim nobene potrebe, ie rekel, dolžiti zaradi teva zločina očeta Mathietifa Rekel sem že to c. Mar&netu a prožnie teera moža so preveč nrenriča!e v Preiskovalnega jodnika. Zatre ie »mor vdč Stanver-sonove in umor čuvaia ena afera. — Streljali so za morilcem trdč Stan-rersouove. ko ie bežal oo dvoriSču. mislili so. da so ea zadeli, mislili so. da so ea ustrelili: v resnici se ie Da samo snndtaknil v trenutku, ko ie izvini! za desnim v ra iškim ovalom. Tu ie srečal morilec čuvaia. ki ea ie hotel na;brže z.erabiti Morilec ie imel še v roiki nož. s katerim le ra'r^ ranil edč Staneersonovo. sunil ie ž niit" čuvaia v srce in čuvai se ie inrtev zerudib Tako prenrosta razlaca le nostaia šc boH ver letna ker ki le našel že marsikdo ki se ie zanimal za skrivnost? na 0!audie?u. začulo se ie nri-tr!eva,,vo šertetanie. — In morilec kai ie Ž niim. se ie osrlasil predsednik. — Oosnod predsednik, skril se ie volovo v kakem temnem kotu ter nrav složno nobevnil. nniem ko so odnesli čuvaievo trunio v vežo. V tem trenutku se ovlasi zadai med stoic-čim občinstvom mladeniški clas. Med splošnim začudeniem se zasliši: — Glede nožneea sunka sem popolnoma enakih nazorov z Friderikom l.arsnnom. nisem oa enakih nazorov ž niim idede načina. Kako te morilec ušet Iz dvoriščneea kota! Vsi so novledali nazai: stražniki so priskočili in ukazali m'r Z ovor-čeniem ie vprašal predsednik, kdo se »e oredrznil vovoriti ter ukazal, da se dotičneva takoi odstrani iz dvorane: a zonet se ie ovlasil isti elas ki le zaklical: - Jaz sem. vosnod predsednik, iaz. Jože Rouletabille! XXVII. Kier se roiavi lože Pooletabilfe v v sel svoi? slavi. Dvorana se ie zvanila Začuli so se pnsnmpzni kriki žpnsk ki iim ?e postalo slabo Prenehal ie vsak obzir prot! '»veličanstvu histice«. Nastalo ie novo prerivamo. Vse ir hotelo videti Jožeta Rouletahilla. Predsednik ie kričal da bo da! izprazniti dvorano a nihče ea ni slišal. Medtem le skočil Rouletabille črez oeraio. ki ea te ločilo od sedečeea ohčmstva. s krepkimi rokami si ie nanravil kmalu not do svoie?a ravnatelia. kt ea ie Prisrčno obiei. vzel iz nlevove roke s vole Dismn in ea spravil v žep; Organizacijski vestnik. Jz strok, organizacij*. Podružnica lesnih delavcev v Ljubija« ni sklicuje v torek ob 5. uri shod v društvenih prostorih v Selenburgovi ulici št 6, Mezdno gibanje rudarjev na Koroškem, Dne 3. uovembra t. 1. se je vršila obravnava glede zahtev rudarjev iz Crne fn Mežice v rudniški pisarni v Mežicalu Navzoči so bili delavski zaupniki ter rudniško ravnateljstvo, sekvester rudnika g. Cihelka, zastopnik montanističnega odseka v Ljubljani, socijalno skrbstvo ter zveza industriicev. Unijo slov. rudarjev je zastopal sodrug Čohal. Uspeh je naslednji: minimalna plača se poviša v prvem razredu za K 10.-—, v drugem za 8 K, v tretjem razredu za 6 K in v četrtem za 4 K. Na minimalne plače so rudarji zahtevali samo 6 K, ki lo je pa zastopnik Unije pr1 obravnavi za prvi in drugi razred povišal, ker so $e med časom, kar so bile vložene zahteve. cene za živila zopet povišale. Na-nahavni prispevek za zadnje četrtletje, ki je izplačan 30. septembra, se doplača sedaj še naknadno za čas od 1. septembra do 22. oktobra za vsakega delavca 200 K, za vsakega družinskega člana 100 K. Stanarina za one. ki. stanujejo izven rudniškega stanovanja, se ie povišala za samce od 6 na 10 K, za oženjene od 12 na 20 K. Nabavni prispevek od 22. oktobra naprej se ie Izpremenil od 20%. Izplačila na podlagi lestvice, ki se sestavi vsakih 6 tednov po obstoieči ceni živil, obenem se je povišala tudi 5% draginiska doklada. Skupno povišanie znaša za eno družino, obstoječo iz treh oseh, 400 K mesečno. Za večje družine seveda več, za samce manj To povišanie je priborila organizacija, ki komunisti vedno lajajo na nio. Bomo videli, kaj bodo izbojevali komunisti! Protestni shod kemičnega delavstva v Mostah pri Ljubljani se je vršil snoči v društvenih prostorih ob sijajni udeležbi. Po poročilih poročevalcev je bila protestna resolucija proti omejitvi osemurnega delavnika in nameravani naredbi o »redu In radu« soglasno sprejeta. Resolucija se pošlje na pristojna mesta. Mezdno gibanje rudarjev in Trboveljska premogokopna družba. Kar cele tedne se že vlečejo pogaiania rudarskih zaupnikov s Trbveljsko premogokopno družbo. Ponavadi so zaupniki taka pogaiania za-vršili v najkrajšem času z lepimi uspehi. S temi zavlačevanji pa trpi delavstvo veliko izgubo in zdi se. kakoT bi družba nalašč naterala potrpljenje. Pogajanja na Kotoškem so že končana z dobrim uspehom, ki lih ie izvedla Uniia v Trboveljskem revirju pa še vedno ne. Čas ie že, da se stvar odloči. Tukaj naj pok a želo komunisti svojo korajžo, ki so lo kazali pred mezdnim gibanjem. Unija se v ta mezdni spor direktno ne more vmešavati, toda člani so solidarni, ker poznajo svoio delavsko dolžnost. Apeliramo pa tudi na družbo, da upošteva potrebe delavstva, ki je dovelj potrpežljivo. železničarski Savez v Zagrebu je odpovedal s I. decembrom t l. vsem svojim uslužbencem službo. Podrobnosti nam niso znane. Priporočamo pa železničarskim podružnicam, da vztrajajo, pobirajo pri-., spevke in ohranijo svoje člane. Poživljamo podružnice, da zahtevajo eventualna poiasnila pri Pokrajinski strokovni komisiji v Liubliani, Šeienhurgova ulica 6. ki upamo, bo rada posredovala poiasnila Korak centralnega odbora znači. da se pojmi jasne in da bomo v kratkem imeli rtovo železničarsko organizacijo. Vestnik Svobode. Seja centralnega odbora »Svobode« Je v torek, dne 9. t m. ob 7. uri zvečer društvenih prostorih. Sodrugi i Ali se nahaja »NAPREJ* v vseh jat n ih lokalih, v katere zahajate? ohrnil se te nato nroti »raznemu nro-stnru nred predsedniškim odrom z nasmehom na obrazu, ve« srečen, kot škrlatasta kroedia. ki in ie še raz-svetlieval blesk nletrovih razumnih velikih in okroolih oči Oblečen ie bil «e vedno v angleško obleko ki io ie imel na dan svoiepa odhoda ulster na lakti in črnico v roki. a moi Boe. v kakšnem staniir! Rekel ie: — Oprostite eosnod nredsednik, narnik ie ime! zamudo! Prihaiam iz Amerike. ?az sem Jože RouletabiHe!. Dvorana ie buškniia v smeh. Vsi so bili vesel? zaradi prihoda mladeniča ki te tako oritrinalno stonil nred sodni dvor. Vsem se ie zdelo da se f!m odvali ležak kamen od srca. Prišli so do sune Imeli so ?j.:tovo«t da nriuaša res resnico .. da bo povedal vso resnico ... Toda predsednik se ie tresel od ?eze. — A. vi ste torei Jože Rouletabille. povzame predsednik ... No dobro mladi mož. notičil vas bom. vi se norčujete iz sndnetra dvora... Dokler ne odloči sodntia o vašem slučaju. vas pridržim sodnih na raznolaco .., Gosnod nredsednik. to ravno želim: bit? sodniii na raznoiaeo... zaradi teva sem nrišel da se stavim sodniii na raznolavo... Če ie povzročil moi vstop v dvorano nekoliko nreveč nemira orosim visoki sodni dvor. da mi to onrosti.. Veruite mi vosood nredsedaik. da ne čuti nihče večieva snoštovania do sodniie kot iaz ... Toda orišel sem pač. kakor ml ie bilo movoče .. Zasmeia! se ie. Vse se le zasme-ialo — Odvedite va! ie ukazal Dred-> sodnik. Toda e. lienri-Robert posreduie. Prične z onravičevanii ter naslika mladca moža kot nrnž.eteva z nai-erloblibnj čuvstvi: opozori predsednika d.a ie nač težko odkloniti nričo ki ie celo snal na Glaudiieiu cel teden, ko so se dovodih zločini nredvv-m na nričo ki trdi da nožna ime zločinca ter obllijhiiie dokazati nedolžnost ca* Roberta Darzaca. (Dalie prib.) Stev. 258, —------------ Dnevna kronika. Volilni boj v Slovenili. ' Delavski kruh v Uubll®nl. V Liubliani ie Kruh slab in drag V orimeri z ostalimi kraii v naši državi. Kruh ie na ena poglavitnih hranil zlasti preprosiepa liudstva. Delavec uradnik in nameščenec izdalo velik del svoiih bornih dohodkov za vsakdanji kruh. Dandanes se znnet lahko dobi moko. dobro !n neookvarieno. Nedavne sodniiske obravnave so pokazale. iz kakšnih snnv' se neče nri nas kruh revnemu ljudstvu. Vsak nekar dela no svo-iem tako kakor mu \£č, obeta prihodkov. Tudi na tem noliu ie treba konkurence in opamosvoiitve konsu-mentov Pretekli teden so ce zaupniki l»uMLn’>' e?a delavstva in u.rad-ništva nosvetovali o tem vnrašaniu. Sklenili so da orevzemo eno že ob-stoiečih večiih Hublianskih nekaren v svoie roke In sioer v tem namenu. se preskrbi liublianskemu in okoliškemu iuidstvu dober in kolikor mopnre cenen kruh Osnovala sp bo v Liubliani »Prva delavska pekarna«. ki bo čirorrei začela z obratovanjem. Na knrist i7m07pav?nep& konsumentat Bombardirajmo kapitalistično družbo tudi s ceneišiin. dobrim ln enotneišim kruhom. V petek dne 5. t. m. so naši ljubljanski zaunniki sklenili ustanoviti nekovski zsdrupo. Pekarna kier se Vznostavi r.hrat ie re v niihovft rokah. Zaupnik* so sklenili ustanoviti zadnipo. ki bo registrirana Delavski knh se bo na^brže že koncem tepa mpsera nniavil na liublianksem Ircru. Občinstvo, konsurnente vseh vrst plasti nn delavstvo uradn;štvo iavne ter zasebne nameščence že danes onozariarno na to. Poživljamo občinstvo da sp odzove va-bifu k oristoou k zadrugi. Več Prihod nip dni Osan;ysvoiirno se z delom in sa-nvioomočio’ Gradimo in zbiraitno za sebe! • K statistiki volilce*. V radovljiškem okraju znaSa število valllcev 7318. Celokupno obseda okoliš ljubljanskega dežel-MKa sodišča 48.757 volicev. V radovljiškem okraju so Jesenice najmočnejša ob £faa ki šteje 12ika:ni: razmerje go lov: za 7, proti 4; "• »Hermes«, točke 4: KOM 8 : 4: 111. »Primorje«, točke 4; goli 5 : 4; IV »Jadran«. to^ke 4; goli 6:7; V. »Sparta«, točke 2i goli 2 : 9; VI »Sa-va«, Vil .Akademiki«. ^ Jus. Prvenstvena tekma Svoboda : Jadran 2 : 1 (1 : 0). Bila je to igra, ki naj odloči mesto prvenstva drugorazrednih klubov Uubliana predstavništva v Beogradu in kot minister. Navzoči so prav pogosto krepko pritrjevali govorniku. Bilo Je na shodu tudi nekaj komunistov, ki bi radi sem ter tja ugovarjali, ali govornik jim ie prljatelisko razložil, da so komunisti zgage, ki samo sitnario na soc. dem. sho-dh — klerikalnih In demokratskih shodov pa se izogibljejo. — Po soc. dem shodu se je vršil komunistični shod v gostilni Fleder dogovorno med obema strankama. Otvoril ga ie komunistični kandidat Ora šič iz Klahca. Prvi je govori! Mlakar iz Jesenic. Govoril le zmerno in kot govore socijalnl demokrati Na vprašanje s. Kristana: kal le po njegovem nazoru med so-cijalno demokracijo In komunizmom, ie od govoril: mi komunisti smo za sovjetsko republiko, vi pa za demokratično!... Sodr. Anton Kristan je repliciral v lepem govoru na Mlakarjeva Izvajanja in obsodil s težkimi dokazi komunistično rovarenje mej delavskim ljudstvom. Kot končno besedo le dobil komunist Bartulovlč iz Ljubljani, ki je v dolgem govoru ponavljal fraze o vsem mogočem: o revoluciji, o diktaturi proletarijata, prebral je kandidatno listlrvt komunistov, ki Je brez škricev, sami delavci, hlapci in posestniki, kakor je hotela »masa«. GovorU je čez eno uro, tako da so že poslušalci začeli odhajati. Ko ie že ves opešan končal, je predsednik zaključil klub protestom shod. — Sodru* Miheva Je takoj otvoril nov shod in z Jedrnatim1 besedami pribil nepošteno počenjanje koso. Bartuloviča. ki Je mislil, da bo povzročil pretep, ali zmotil se ie. Taki časi so minuli. Duplje, V nedeljo 7. L m. popoldne se le vršil v naši občini volilni shod soc dem. stranke. Poročal Je poslanec s. Anton Kristan. Njegova izvajanja so navzoči popolnoma odobravali. — Liudle sl iele takih pod učnih shodov. Splošno mnenje le, da še tako lepega shoda ni bilo v naši občini .. , Uto«. Pri na* so stikali za na 7. t m. v gostilno Oblak Komunisti volilni shod, na katerem so doživeli veliko polomijo. Prvič so imeli na shodu samo tri, reci tri. komuniste. Pet naročenih iz Trbovelj in tri iz Zagorja. Drugo so bili socilalistl ln rado vedneži, nekaj tudi Iz Inteligentnih krogov. Marcel Zorga pa se je v svojem govoru blamiral do kosti, ker Je pripovedoval, da so ga hoteli vladni organi podkupiti In s tem lagal, da tudi aocljalne demokrate podkupujejo. Ker ga ie sodrug čobal z medklicem ustavil, da naj pove, kdo le podkupllen, pa le odgovoril, sni tebi ne očitam ničesar In ni vedel povedati nič. Nadalje le pripovedoval, da bodo morali vsi komunistični kandidatje podpisati re-verz, če se izneverijo, da Hm lahko vzamejo mandat. V edem svojem govoru pa ni povedal ne besedice o programu. Sodr. Čohal ga le zavrnil In mu dokazal, da ves njegov govor sestoji samo Iz obrekovanla in laži ter dokazal, da so se razni komu nisti ala Furlan dali podkupiti le lansko leto, da so potem razbijali delavske orga-nlzacile, da hid! Zorga ni bil daleč od Baklie in Če ga le kdo hotel podkupiti, se Je pač zatekel k niemu zaraditega, ker le bil vedno blizu Furlana. Končno se le zaključil shod in tistih osem komunistov z Žorgo vred pa so se začeli prepirati med seboj, eden med njimi pa je prišel k odhajajočim sociialnlm demokratom in le rekel: tako smo se blamirali, da bi se šel kar obesit Takšen je bil konec shoda hi menda tudi komunistov v Litiji. Šmartno pri Litiji. Pri nas se ie vršil včoraj dne 7. t. m. volilni shod v gostilni Grum. Na shodu |e poročal sodrug Čobal Iz Zagorja. Volilci so njegovo Izvajanje z aplavzom odobravali. Pri nas je veliko zanimanje za našo stranko med kmečkim ljudstvom. Stranka sme računati na veliko število glasov v naši občini »Sifrien* shod komunistov v Celto V neclelin. dne 7. novembra ie nrinelial p Nacliti^a! 17. Maribora v 0,!e v rosttlno »Zelen* travnils« kakih 15 snmi?HeniVov iz Trboveli Ker ni bilo celinih sodrupov nr' mkah — šli ve-dinienie*. Da ie bilo seveda dosti ugovorov, ie razumliivo. ker Celiuni so že stari bo;evnikj na deJavskenj nniiu in nisr. h».::eli vsega nooollniti. kar so iirn nov* nreroki nrinovedo-vali Prenričall so se. da eruča N,,j*ditk'all et Klemenčič zabavlia samo na stare izkušene vod tel e so-»Sinlisfov. 'ifi so svoi 7iv dan delali le za izbol'5an'e delavskega nolitič-nepa in onsnodarskeffa tiolnžaia. Celo s. Etbin Kristan iim ni več so-c;ialist ker ie bil v Ameriki. Mer iei cb noededu na dolarje nozabil na svoie neštete eovoriene ln nisart« besede pred voino v Slovenil' (Kai taVe^a niw trditi le nemoten človek.) Kratko in malo — take?a »teatra« Se ni bilo v Celin, odkar e Ju^oslaviia. Izmed Celianov se ie otrlasil k besedi v Gorlanc ki ie odločno zavrnil vse demapoed;menilu, S. Mar .ie razkrinkal uedinlevanie ter nokazal da so komunisti za hrbtom nnjitične orpanfraclie začeli nod krinko složnosti razdirati delavske ooMtične orpanizaciie Kako loialno se hoček> « proletariatom Slovenite zediniti ka?e nalboH resoluciia ki so io snreieli v Mariboru, kier se za-bavHa čez »sociial-natriiotc«. Tudi ie novedal kako nelnialno so uiedi-n^vali v Celiu. kamor le Koren t* Trboveli oriSe! — tako le Izjavil sam — na lastno iniciiativo z resolucij iz Maribora, 'ki »o ie menda bre* vedn^*-+i centralne?« odbora sestavil dr Lemež. Pokazal le tudi na deistvo da ie tamkai naiveč komu* nistov kier nred voino ni bilo ne sluha o kaki delavski orpanizaciU, Kako moreio tedai liudie. ki nimak» nobenih bknSeni vedeti več Vet štiri i7*ruSeni Končno konstatlral ds ni sijati, da bi komunisti hodili asri-ti-at ra sv.iio stranko tie 'Kier Se o* nobene orcanlzacHe. ali H krSC. so« ciiair«rn ali na narodnim snemalcem. arou»k le tie. kier že soci1a|:sti«'ne orsrnhizaciie obstoiakv I.e te oreani-zaciie so iim d-obre za razdor — *u1e-d:nlen»e«. Ker se ie očitalo razno nodkunovanie. ie s. Mar navedel nri-mer kaka le bil svoiečasni Furlan, e^.en nrvih komunistov v Sloventfl dobil denar iz Pusiie ter pa le v b’aw nroletariiata — zanravii x raznimi ženskami. H koncu le Se s. Murko novedal kako smo se Celia-ni od začetka organizirali ko ni Hio od nikoder nomofi ne od Nach-tipalta o« tud1 ne od Klemenčiča, amnak šele sedai hodilo nepoklicani med nas ter nas hočeio »uienini-ti-, ko smo Celiani bili ztnerai u)e-dlnieni *u složni, kakor tudi bomo na dan 28. novembra, ko bomo vla-sgvali za sociialdemokratično listo, Nazadnie ie pozval vse socitalde-mokrate. nai zanustilo dvorano, nakar so »uiedinienci« ostali sami ter se Se nekoliko časa razeovariall o Celianih. ki so »res vseca obča-lovania vredni. sleDi. nerazsodni, konsumarii bolniško - blavainarS 4 itd... ki na bodo že čez no! leta knre« eleda’1«. - - Zanimivo ie sKlfcanie shoda V soboto ie priromal arosn. NachtiPal Iz Maribora ter Iskal lokal Ni Pa dobil v »Unionu« Ker dru^e ni prostora, le Sel na »Zelen travnik«, kier le rekel da bo imela »Svoboda« shod. nakar se mu ie seveda Prostor dovolil Ko Ie na gostilničarka izvedela kdo hoče nr! na zborovati se le.branila dati nro-s?or na raznolaeo. Ker na so Ce-lir.ni nazadnie hoteli »meti malo zabave se le shod vršil z uspehom. kakor navedeno.___________________^ Silile se «1«« M! opisi. Celje, V zadnjem času smo čitsli v dnevniku* »Naprej«, da imamo preveč po* licajev, ki nimajo kaj delati. Potrebno :e bilo, da se gospodu političnemu adiunkta dalo nasveti za koristno zaposlenost poil. caiev, to pa tembolj, ker jih je pošiljal na: razne strokovne shode, da tam »asledujels delavstvo. Pekovska organizacija pomočnikov je to vzela na znanje, tako da so rekli, če vJ prihajale na shode, morate biti se ?aC ;li v mali. s slamo napolnieni šupt I era ti Napravili so otcen), lil se ie razvnel v pofar, kateri le upelelll Supo in bISo. Vaščani so požar sami pogasili. Škodo ce- berj; -Ples v operi«, Shakespeare »Sen kresne noči«, Strlndbem .Smrtni ples« I. del In »Vampir« tl. del smrtnem plesa. le povzeti z razglasa, ki Je nabit oa mestni deski. Pred stavk« *a*reb§k|h privatnih na odpošiljalo nalmanl po 100 k« vsake vrste. Manjše množine se bodo oddajale pri tvrdki Fr. S-svčik, Ljubljana, 2idovska ulica. Samski dob'jo prosto stanovanje. tmli na razjjolago tarn kjer J«? potrebno. C;! stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska eesta 10. ,Svetla“ Mestni tfg St. 25. Pitalni utrojl F. Bar Cankarjevo uabre^e 5. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Seieaburnova ulica 7/1 Ktoktrotefemlfni predmeti „Svetla* Mestni trg 36. Colograf Veličan Bešter Alakaandrova eeata 5. Oblaat. koseča, uvod m pofcrafevmj« mifii in mrfeta Miroslav Zor Kolodvonk« ulica Štev. 39/11. Avtonobili, motorji, kolača, tika, autogaraia J Goreč Goapottvfdska e. 14. pacvisa- llanufaktora in aaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trn *• TtfenISne potrcbUlne Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Rainnievalne aparate OpaioRrgpb« hi VotTebUhu k iatim dobavi The Rex Co. Selenburgova ni. 7. Špedicija F. & A. Uher Se'enburj>ova ulica 1 Spodnfa Siika St. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne mon. Tečna postrežba in ztbeme etne. Kdor ai Seli nabaviti pristnega bi znanega Haložana ni»j se blagovoli posinžiti tvrdke; Prva balolfea tre ovina i vinom ANTB KOREMiAK in drug pri Sv. Barbari v Halasah. špedicijsko in komisijskopodieije Selenborgova ulica St. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, loto in rasnim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: SeJenburg. ul. 12. Zmerne cene! Po zelo zniSsni ceni nova Dvokolesa, plašči, zračnice, šivalni i troji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. F. BflTJEL, UHLJU, Sfari lij ii. 28. Erjavec ft Turk, Mi i »ii pri .Zlati lopati* I "" pr«i. Hantmer« hmldt, h. Mm. Mnrnin ti m. i, nasproti KrlJanike cetkv«. Citajte velezanimivo žtudijo Dr, Oto Bauer - Uratnlk Cena K 2*— Naroča se v upravi »NAPfiEI*. JURJEVO terpentinovo čistilo za Čevlje F« BRUMAYTi UUBUANA Manufaktura in tkanine. M€StnS trg 25. razpošilja glavna aaloga M. TREBAR UUBUANA. Sv. Petra cesta 6. Telefon 889. POZOR! \ Dospela ie velika pošiHatev raznih gumbov, igel, rnodnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih ; stvari, čevljarskih potrebščin, orodja i. t. d. Najnižje cene na drobno in na debelo. Za obilen obisk se priporoča tvrdka JOS. PETEL1NC LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ST. 7. Zopet pričnemo vsako sredo in soboto prodajati po " brezkonkurenčnih cenah trpežno deško volneno SUKNO in drugo manufakturno blago. Po pošti razpošihamo vsak dan. Zahtevajte cenik. Podjetje tkanin „Hermes“ Brata Vokač, Ljubljana, Šelenburgovu ulica 5, I. nadstropja (nasproti glavne pokte). Pri večjem premogokopu se spreime zidarski polir a večletno prakso, po možnosti vešč v risanju načrtov ler napravi ss^ssss^a»uE«loi», ieleiobeton in vodne igradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hiiierjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Goapoavetska eeata fi. Eaport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c žl 16. Krojaška delavnica Krekov trg It. 10 v Mii lmpex. V Mariboru: Kak op in proda ja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. proračunov in obtaSunov. Tozadevne ponudbe z navedbo doseda- Hj njega službovanja, osebnih podatkov in zahtevo plače se naj vpošljejo na upravniStvo ,Naprej* pod ge6lom ,Zidarski polir". — »? ------------------------------------------- Novo koruzo v klipih (storž