106. številka Ljubljana, v sredo 8. maja 1895 XXVIII. leto. Uhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemnn za a vstro-ogerike dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt letn 4 gld., za jeden ročico 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., /.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. z,a četrt leta. — Z» t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če ee dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Cesar v Ljubljani. Presvetli cesar je zapustil Ljubljano. Pred soboj vidi zopet cvetoče kraje, vesele ljudi, a ruševine, katere je videl v našem mestu, pretužni slavoloki, pod katerimi je korakal, mu ostanejo v spominu, kakor tudi kipeča navdušenost, s katero ga je pozdravilo ljubljansko prebivalstvo. Kamorkoli je cesarja pripeljala pot, povsod je izrekal s toplimi, od srca prihajajočimi besedami svoje sočutje in obetal izdatno pomoč; kogar je osrečil z nagovorom, za vsakega je imel tolažilno, vipodbedno besedo. Kakor obudi jnnašk zapovednik v srcih svojih omagujočih vojakov s svojim vzgledom nove moči in nov pogum, tako je cesarjev prihod obudil v ljubljanskem prebivalstvu staro žilavost in delavnost, obudil pogum za delo in upanje, da se vremena zjasne in z dna dude je donel cesarju v slovo krepki in veseli klic: Slava in hvala Ti! Presvetli cesar je ostal v Ljubljani dobro uro dlje, kakor je nameraval. Zanimal se je za vse, hotel vse videti in se tako vsled svoje velike dobrote čez določeno uro zamudil. Predno nadaljujemo včeraj pretrgani popis cesarjevega obiska, naj svoje sinočno poročilo ne-koliko popolnimo. Na kolodvoru je presvetli cesar izrekel deželnemu predsedniku baronu Heinu svojo zahvalo za njega delovanje o katastrofi, in sicer z besedami: „Prebili ste težke čase, hude boje z elementi. Veseli me, da ste ta boj srečno prestali in zahvaljujem se Vam za to srčno." S knezoškofom drom. M i sa i o je govoril o škodah na cerkvah, z deželnim glavarjem De te I o pa o škodah na deželi. Glavar je dal milostnemu vladarju potrebna pojasnila, na kar je cesar izvolil pripomniti, da bo na vsak način treba pomuči tudi prebivalstvu na deželi. Z okr. glavarjem mark i jem Gozanijem je cesar tudi govoril o škodah na deželi, zlasti v Vodicah in v Mengiu, ter na kolodvoru in tudi mej potom opetovano povdarjal, da prebivalstva na deželi ni smeti pozabiti, da mu je izdatno pomoči. Predsedniku južne železnice princu H o h e n -I o h e u je cesar izrekel zahvalo, da je južna železnica dala vozove na razpolaganje, županu Gras-sel lij u in podžupanu dru. BIeiweisu pa je cesar izrekel svoje sožalje na veliki nesreči, ki je zadela Ljubljano. V bolnici so razen referenta deželnega odbora dra. Vošnjaka, upravitelja Kremžarja in kontrolorja Urbasa ter vladnega svetnika Valente čakali cesarja tudi bolniški duhovniki, usmiljene sestre in kandi-datinje nadalje podpredsednik deželnega pomočnega društva ces. svetnik Murnik in odbornik ces. svetnik Ferd. Mahr, predsednica ženskega pomočnega društva Rudečega križa gospa Schifter in podpredsednica gospa J. Recher. Cesar e poizvedoval mej drugim, kako je z blaznico v Studencu in je govoril z vizitatorico usmiljenih sester grofinjo Bran-des in s prednicama Leopoldino Hoppe in baronico Lazzarini. Ces. svetnika Murni ka je cesar izprane val o delovanju Rudečega križa, ki je doslej dal na razpolago vozove za prevažanje bolnikov in jedil ter 14 barak, nadalje 25 zabojev za prenašanje hrane in pet kopeli, dočim pošlje tekom tega meseca še 11 barak. V barakah Rudečega križa bodo nastanjeni vsi bolniški oddelki, vse sestre in kan-didatinje. Cesar je zastopniku Rudečega križa izrekel svoje priznanje in zahvalo za vse, kar se je storilo. Počastil je z ogovori tudi zastopnice ženskega pomočnega društva in ces. svetnika F. Mahra. Gosp. Kremžarja je cesar vprašal, kako je bilo v kritični noči v bolnici in mu je izrekel svoje priznanje , da se je tako skrbelo za bolnike. Pri ogledovanju barak so bili cesarju predstavljeni primanja dr. Bock in dr. Gregorič, ter sekundarij dr. Valenta. Pri odhodu je cesar vsem izrekel še jedenkrat svojo zahvalo in se odpeljal spremljan od živahnih /ivio-kliivv. Pri vojaški bolnici so cesarja pričakovali častniki. Cesar je več častnikov prijazno ogovoril, si ogledal na vrtu postavljeue barake in osrečil z milostnim nagovorom naddesetnika pri godbi peš-polka št. 27 Reinholza, kateri je bil pri potresu nevarno ranjen. Mej vožnjo od jahalnice v Krakovo je cesar izstopil pri baraki deželnega predsednika barona Heina in počastil gospo baronico Heinovo s svojim obiskom. Na Kongresnem trgu je cesar ogovoril stotnika gasilnega društva g. Doberleta in izrekel vrlim gasilcem na njih neumornem, požrtvovalnem delovanju svoje priznanje. Na Turjaškem trgu pri poslopju deželne vlade so čakali cesarja uradniki deželne vlade z dvornim svetnikom Schemerlom na čelu. Presvetli cesar je blagovolil nekatere uradnike ogovoriti in je zlasti poizvedoval, kje so sedaj nastanjeni uradi. Pred mestno IiImo. Tu je pričakoval presvitlega cesarja občinski svet, odbor trgovske in obrtne zbornice ter deputacija pomožnega odbora za Ljubljano. Gromoviti Živio-klici so zadoneli iz sosednih hiš, polnih gledalcev (trg je moral biti prazen), ko se je V4 na 7. uro pripeljalo Nj. Veličanstvo s spremstvom. „Moja gospoda!" — dejal je p res vitli cesar obrnen proti občinskemu svetu, ko je komaj stopil iz voza — „obžalujem, da je to mesto zadela takšna nesreča, ali Vi 1 a hko trdno upate, da se Vam podeli najizdatnejfia pomoč!* Izvolil se je potem obrniti do predsednika trgovske zbornice g. Perdana ter vprašati, kako je sedaj s trgovstvom in obrtništvom. Gosp. Perdan je imel Čast odgovoriti, da je oboje jako hudo prizadeto, na kar je presvitli cesar milostno zagotovljal, da se sme računati na izdatno pomoč. Rekel je mej drugim: Dieses ausserordentliche Un-gliick erfordert auch eine ausserordentliche Staats-hilfe. Izmej posameznih obč. svetnikov so imeli čast ogovorjeni biti gg. : rač. nadsvetnik Zabukovec, Veikavrh in M. Zitterer vitez de Časa Caval-china. Zadnja dva sta bila v vojaški uniformi in g. stotnika Zittererja je cesar vprašal, za kaj je dobil vojaška odlikovanja. Predstavljena sta bila še g. dvorni svetnik dr. Račič kot načelnik pomožnega odbora, in stolni kanonik g. dr. Elbert. Prvi je cesarju poročal o delovanju ljubljanskega odbora in se hvaležno spominjal tudi dunajskega. Plodovito in navdušeno delovanje dunajskega odbora je cesarja močno oveselilo. Kanonika dra. El-berta je presvetli vladar vprašal po škodi v okolici in kako daleč je segel potres. Ko je kanonik tudi Pomožni dunajski bazar na korist Ljubljani Na dunajskem mestnem vrtu sedim na samotne) klopi. Nad manoj se obokava najlepše pomladansko nebo. Okoli mene se lesti visoko drevje in gosto grmovje se odeva v prvo nežno zelenje, ovetice v umetnih podobah in barvah sestavljene mi božcajo oko, kamorkoli se ono ozira. Mehki zrak napolnjen vonjave, ljubka kosova pesem in drugih krilatcev zbor mi omamlja duh, da se zamisli v prijetne sanje. Pomlad, pomlad je spet tu, pomlad v tujini! Tukaj na ponosnem vrtn neizmerne dunajske prestolnice bo tvoj kras razširjuje, prevladuje, in to umetno lepotičenje nam sicer preseneča in omamlja oko, a nam ne ogreva duše, kakor nam ogreva tvoj prirodni kras v slovenski domovini. Kako si mila, pomlad, na slovenski zemlji, kjer se kažei v avojej priprostoj prvotnej obleki, kakor je priprost, nepo-pačen narod, ki na njej prebiva! Srečen vsak, kdor te uživa! ! Toda, ah ! slovenska zemlja ne praznuje letos prijazne pomladi, težko zadeti moj narod toži sedaj ob razvalinah razdejane domovine. Kaj njemu mar mile prirode, če mu je pa tako tesno, tako tožno, da ne rečem obupno pri srcu? Ubrani glasovi dovršene godbe zadone mi na uho. Vzdrami me ta godba. Mimo mene hodi truma sprehajalcev. Veseli, zadovoljni, smehljajoči obrazi, okusne, dragocene oprave in ponosno stopanje še-talcev in detalk, vse to priča, da je to ljudstvo srečno, zadovoljno, spadajoče v boljše sloje. Srce me pri tem pogledu zaboli; tožno vzdih nem. Ti veselja željni ljudje se danes tukaj zbirajo, da pomagajo otirati solze mojim nesrečnim rojakom. Namen je blag, a ti malomarni radostni obrazi! Roka je odprta, a srce — hladno. Množica narašča. Tam v praznično okinčanej vrtnej dvorani postaja gnječa; kakor v bučelni panj drvi vesela množica skoz nje. Ustanem s svojega sedeža; kmalu tudi jaz stopam v njih vrsti. V veži dvorane čaka truma služabnikov v livrejah. Že prvi pogled nam pravi, v katerih rokah je vodstvo veselice. Dame najvišjega plemstva so one, ki so priredile bazar, primerno zabavo, in to v prid kranjskim ponesrečencem. Zato se ni Saditi, ako v dvorani prevladuje plemstvo in državno dostojanstvo. Ko stopiš v dvorano, te omami nje oblastno lice. Dunajčan je sicer vajen videti ljudij najvišjih slojev, gledati bogastvo in razkošnost, a to vse le bolj iz daljave; danes pa se njegovim očem prikazujejo te osebe v zaupni bližini; one hodijo mimo njega, nasmehljavajo se mu prijazno, vabijo ga uljudno, da bi nakupoval to in ono, da bi se udeležil te ali one kratkočasnoati, katere je tu vse polno. In vsa ta ljubeznivost in uljudnost samo — v korist Ljubljančanom. Kako ponosno se sicer marsikatera tu navzočih vozi v svojej kočiji, malomarno preziraje vsakega, po katerega žilah ne teče modra kri ! A kakošna metamorfoza se je danes ž njimi zgodila? Oblečene sicer v bogate obleke, nakitjene z dragocenimi kameni, kateri lesketajo človeku skoro vid jemljejo, pak postopajo skromno, uljudno z vsakim, ki se jim približa bodisi katerega-koli stanu. Glej, kako urno one vrte kolo sreče, kako prijazno izročajo srečnemu dobitniku darove! In tam v onem kotu dvorane, glej ono skupino mojškric, katere prodajajo najokusnejše klobuke. — Mimogrede naj omenim, da vse, kar se tn pro- opomnil, da se v po potresu poškodovanih krajih bo težko dala uporabljati konkurenčna postava, ja cesar odgovoril: Seveda težko, kar so ljudje samt zadeti in nič nimajo. Cesar se je petem od vseh milostno poslovil ter hitrih korakov, od ohitastva burno pozdiewljea, odieel po Ipl litji ulicah. Na V arij late nt trnju. Na potu po Špitalskih ulicah ja iz nek« hiše skočila neka ženska, pokleknila pred cesarja a ga jela nekaj prositi. Zupan Grassalli je hitro pristnčil in naredil konec nongodnerau priaoru. Žena se zove Flak. Prišedši na Marijin trg se je cesar ogledal po vseh ondotnih hišah, potem pa korakal po stopnicah k cerkvi. Pred cerkvijo je čakal knezoškof dr. Missia z gvardijanom patrom Hugolinom Satt-nerjem in Čč. frančiškani. Cesar je vstopil v cerkev in si ogledal poškodbe, o katerih sta mu dajala informacije deželni predsednik baron Hein in kneio-škof dr. Missia. Cesar je izpraševal, kje prebivajo sedaj očetje frančiškani, in ko se mu je reklo, da na vrtu v barakah, je z dobrohotnim humorjem omenil, da imajo na vrtu vsaj sveži zrak. Cesar se je v cerkvi frančiškanski mudil kakih pet minut, potem pa se skozi Špitalske ulice peš vrnil k magistratu do čakajočega voza in se odpeljal naprej po določeni črti. Tudi na Marijinem trgu je številno zbrano občinstvo cesarja burno aklamiralo. >h cesarja Jožefa trgu si je presvetli oesar ogledal ondu na občinske troške po pijonirjih postavljene barake in se potem odpeljal k vojašnici. V novi vojašnici so se cesarju predstavili pod vodstvom podpolkovnika Cavallarja stoječi častniki pešpolka štev. 27. Cesar je častnike milostno ogovoril, si ogledal mestno vojašnico in se o njej izrekel jako pohvalno. Spremljan od viharnih aklamacij se je potem peljal cesar skozi Martinovo cesto k bolnici za silo. Pri bolnici za silo. Živahno aklamiran pripeljal se je cesar k bolnici za silo, kjer so ga čakali dež. odbornik dr. Vošnjak. bolniški ravnatelj dr. Valenta, primarija dr. Bleivveis in dr. Slajmer ter sekundariji, upravitelj Kremžar, usmiljene sestre, podpredsednik dež. pomoćnoga društva Rtidečega križa, ces. svetnik Ivan Murnik in ces. svetnik Ferd. Mahr, predsednica ženskega pomočne^a društva R. K. gospa SchifTer in podpredsednica gospa Recher. Cesarju sta bila predstavljena primarija dr. Bleiweis in dr. Slajmer. Cesar si je natančno ogledal medicinski in kirurgični oddelek in po Dockerjevem sistemu sestavljene tri barake Rudečega križa. Ogovoril je več bolnikov, mej njimi tudi dež. poslanca vipavskega Matevža Lavren-Čiča. Temu je rekel cesar: Sie sind aus einer schonen Gegend zu Hause. Izpraševal ga je tudi o razmerah v njega volilnem okraju. Primarija dr. Šlajmerja je cesar vprašal, na katerem vseučilišči je študiral, na kar je dr. Šlajmer odgovoril, da je študiral na gra-Škem vseučilišči in da je bil asistent pri dr. Wolf-lerju. Cesar se je opetovano izrazil jako pohvalno o delovanju v težavnih razmerah in se na to oddaja in sicer po primerno jako visoki ceni, in vse, kar se dobiva po srečkanju, je odboru podarjeno blago. — Kako uljudno pomagajo te visokorodne mojškre kupčevalkam pri poskušnjah klobukov; s kako zgovornostjo in resnostjo jim zagotavljajo, da 8s jim klobuk „dražestno" prilega, samo nekoliko bolj po strani naj bi si ga gospa posadila, in pa oni koderček las ko bi bolj v čelo visel. Iz velikega visečega zrcala se knpčevalka prepriča, da izvanredna mojškra res umeje svoj obrt. Zopet druga skupina gospe prodaje cvetice, ki so vzrastle na obširnih Rothschildovih vrtovih. Krasne res so cvetice in ljubke njih prodajalke, same mlade grofice in kneginje. Šopek je stal po forint, posamezna cvetka pa krono. Ravno ko sem si ogledal te zanimive žive in mrtve cvetice, ustavila se je visoka oseba pri njih. Bil je nadvojvoda Ludovik-Viktor, cesarja mlajši brat. Pobral je cvetko, povohal jo in jo položil na prejšnje mesto. Njegov pobočnik pa za to izroči blagajničarici bankovec. Polovico dvorane zavzema bazar. V njem se prodajajo najrazličnejši predmeti: od malovrednega pisala in preprostega glavnika, do velike krasne slike v dragocenem okviru, Tudi prodajalke tega oddelka bo se odlikovale po urnosti jezička. Ko bi one bila hčerke Salomonovega rodu, ne znale bi bolje barantati. peljal na kolodvor. Navzočniki so ga živahno akra-mirali. Odhod. Cesar je ob T. uri, torej u» poaneje, kabar je bilo določeno, dospel na ftalodear. Pri odnosa j)o angel baronu lanu v reke in en jeao »rgaara ■nalovil od njega in njegove soproga, srpana Graa-aallga, dež. glavarja Detoa, knezatarfa dra. Maesis on generala Sterdia« izrekajoč vsem, ki eo ▼ obeli ao potresu polstovalno skrbeli na prebivalstvo, avojo cesarsko zabnala. Nj. Velilanstve jo anket: Velikost nesreče on jo nreaenesHa; ker sem -videl, je dosti huje, kakor sem mislil; bodite preverjeni, da storim vse, kar je možno, da se mestu in deželi naj izdatnejše pomore. Po teh besedah je stopil cesar v vlak. Ko se je ta jel pomikati, zaorili so navdušeni ponavljajoči se živio - klici. Tako je minil vse prebivalstvo osrečujoči obisk presvetlega in dobrotnega vladarja, obisk, ki nam ostane vsem nepozabljiv v spominu. Blagor tebi dežela kranjska; solnce cesarjeve milosti sije nate in ni se ti bati za prihodnjoat. Državni zbor. Na Dunaj i, 7. maja. Velika kriza, ki se je rodila iz konflikta mej Kalnokvjem in Banffvjem, je obračala nase vso pozornost, tako da se nihče ni menil za sicer suhoparne a važne razprave v poslanski zbornici. In vender je bilo prav te dni veliko in težavno delo v nevarnosti, namreč davčna reforma. Šlo je za tretje poglavje davčne reforme za rentni davek, glede katerega se je unelo mej koaliranci hudo na-sprotstvo, zlasti glede progresivnega rentnega davka hranilnic. Debate so bile nenavadno živahne, z obeh stranij so se navajali uvažavanja vredni argumenti, a razvnetost dotičnih strank priča beseda, katera se je ćula: da gre tu za prikrito panamsko afero. Finančni minister Plener je dvakrat zagovarjal svojo predlogo in naposled so se koaliranci venđer zjedinili na posredovalni predlog posl. Jedrzejovvicza, po katerem se rentni davek od obrtovanj, danih v zakup, določa na tri odstotke namesto na pet, rentni davek hranilnic pa na ll/» odstotek. Zbornica je pritrdila temu predlogu in vzpre-jela ta predlog, kakor vse poglavje o rentnem davka. Koalicijska vlada je torej srečno se izmotala iz opasnega vrtinca, a cela predloga s tem Se ni rešena, zakaj pri četrtem poglavju, pri razpravi o personalni dohodarini, pride na vrsto Dipaulijev predlog glede volilne pravice petakarjev, in ta predlog bo odločilnega pomena tudi za davčno reformo. Koncem včerajšnje seje so protisemitski poslanci, na Čelu jim princ Liechtenstein, interpe-lovali vlado glede Kalnokvjeve note ministerskemu predsedniku BanfTvju o stališči nuncija Agliardija, v današnji seji pa so glede te iste atvari interpe-lovali konservativci, na čelu jim baron Dipauli. Poleg bazarja bil je majhen semenj drobnih živalij. Jedini ta oddelek ni bil v rokah nežnega spola. Dveh mladih aristokratov glas prekričavalo je upitje živalic, ki so bile v lesene kajbice zaprte. Pred vsemi sta se odlikovali dve krasni jagnjeti, katerih volna je bila bela kot sneg, in mehka kot svila. Bili sta darovani od mlade princesinje Eliza bete, Stefanijine hčerkice. Videl si tu pse in psičke različnih plemen, inozemsko kuretino, morske svinke, mlade ptičke, zelene martinčke pod steklom, želvice ne večje od palca, tudi drobne bele miške gledale so s svojimi bistrimi očeaci iz svojih prozračnih zaporov. V tem oddelku se je najmanj kupovalo. Ali so cene bile previsoke — ptiček je stal po pet fo-rintov, miška po jeden forint, koliko šele druge dragocenejše živali! — ali pa sta nju suha, rume-nolična, malobesedna prodajalca bila menj vabljiva, nego njih prikupne živahne tovarieice? Pa ne samo za oko in nho se je tu skrbelo — na orkestru je namreč svirala vojaška godba — ampak tudi za grlo. Od kod so neki dobili najlepše sveže sadje, n. pr. breskve, fige, grozdje, katero je bilo tako zapeljivo mej zelenim perjem razpostavljeno, da so se pričujočim kar sline cedile! A kdor je hotel utešiti svoje poželenje, moral je globoko seči v žep. Đreskva je stala po forint, majhen grozdić Iz proračunskega odseka. Na Danajn, 5. maja. Ifcncc.) Isti foatgnec ir. Sfegortit jo omenil, da fe. tVjanač Jo v noji H maja 1094 razpravljal o načrtih, po kaerrib Vi so imela on Notranjskem odpeljati voda, ki pej|aw|o ravnino in sjsfme in ki nrroJmje v slike škeat sbero eeabe lena, ter o uravnavi voda, posebno v vipavski dolini v* prvem o* i t* nasveaoval jo vladat komisar P u bok in sa njim Oeaelni stavbeni urad kranjski tako svane požiralnike, ki naj bi se napravili, oziroma odprli na nekaterih krajih, da bi požirali vodo ob deževji, ki bi se zgubila po teh jamah in bi ne ostajala na površji ter poplavljala rodovitnega zemljišča. Prodno bi se to zgodilo, treba natanko opazovati množino deževnice, čas, v katerem odteka, in druge pod« sebne okoliščine ter pravočasno prirediti potrebne načrte. Govornik vpraša, ali in koliko bo napredovala ta vprašanja v dveh zadnjih letih. Kanonik Klun je navedel, da po izjavi deželnega hidrotehnika Hraskegt se dajo nekatera dela izvršiti, še predno bo ves načrt za izsušenje gotov. Tako delo bi bilo uravnava Vipave, ki po vsaki večji plohi poplavi trg in okolico ter zavira promet. Zato priporoča vladi, naj se pokaže dobrohotna nasproti vsem tem delom in naj izvrši koj to, kar ee da izvršiti brez škode za splošni načrt. Minister F a I k e n h a y n odgovori, da o vseh teh delih mu ni bil predložen še nikak načrt, da je pa vlada pripravljena, ko dobi načrte«, pregledati jih in po mogočnosti pomagati, da se delai izvršijo. O lovskem zakonu za vojvodino Kranjsko, o katerem je Klun govoril, ne more minister ničesa izjaviti, ker ga ni še dobil. Posl. dr. Gregorčič je dalje opisoval gospo« darske razmere na Goriškem ter zahteval vladno pomoč. Sviloreja ne prinaša več onega dobička, ki ga je dajala pred 20 in 25 leti. V tem času so padle cene sviloprejkam za 50 in 70 odstotkov. Prodaja ee murbino listje v Italijo, da potem domačini nimajo s čim hraniti svoje svilode. Najhuje je pri prodaji; kmet mora oddati kupcu blago po vsaki ceni, ker ne more ž njim čakati. Treba je, da vlada sama ali po kmetijski družbi napravi v Gorici peč, v kateri se bodo svilodi dušili, da se blago v neugodnem slučaju lahko shrani, da se ne proda po slepi ceni. Goriška dežela je za vinarstvo in sadjarstvo kakor ustvarjena; ali tudi tu treba pouka in podpore. Trtne bolezni so pridelovanje vina silno podražile; naj bi vlada, ki je oškodovala deželo z vinsko klavzulo, pomagala vsaj s tem, da priskrbi vinorejcem dovolj ameriških trt in da podpira vinarska društva, ki že obstoje, ali ki se šele osnujejo. Sadje uspeva na Goriškem prav dobro; pa treba ljudstvo poučiti, da bo sadilo v prvi vrsti to, kar se lahko proda in pošlje po svetu. Ustanavljajo se društva v Brdib, v Kanalu, v Tolminu in drugod, ki bodo kmeta učila prav saditi in ki mu pojdejo na roko pri razprodajanji sadja, kar je 9*W Dalje v prilogi. ""•JJSSJ ravno tako; rodeča jagoda, pač debela kakor oreh, veljala je krono. Pa saj kdor ni mogel napajati žejo s sladkim sadjem, našel je pri sosednem oddelku „Bodego", to je majhno krčmo najfinejših in najdražjih vin. Kozarček po 25 kr. do forinta. A da ti pijača bolj tekne, imel si na izbiro po stotin narezanih žemljic s prigrizkom. Polovica take žemljice, katera bi šele z drobnogledom dosegla velikost navadne žemlje, z majhnim odrezkom krače, salamija, povojenega jezika ali sira, stala je samo — 25 kr. Poleg „Bodega" bil je uhod v čajevo sobano. Veselo se je tam kuhalo v samovarih, in okolu miz so posedali v živahnih pogovorih čajopivci. Mlade aristokratinje so ga kuhale — menda prvikrat v svojem življenju — in zato je najbrž bil čaj posebno okusen. Kako čedno so se sukale te izvanredne kuharice v belih predpasnikih, v visokih do lakota sezajočih glaee* - rokovicah! Ker se pa z rokovioami vender-le nerodno kuha in streže, stali so jim za hrbtom bogato livrirani služabniki, da poskočijo na pomoč za vsak neprijetni slučaj. Kar je najbolj zanimalo občinstvo, bili so avtomati. Teh je bilo šestero. „Laibacher -Scherz-automat", Čitalo ae je na jednem teh. Vrgel si krono vanj in dobil sanjo dar, ki je bil ie jeden krat toliko vreden. Darovi so bili podarjeni od slavnoet- Priloga »Slovenskemu Naroda" najvažnejše. Taka društva naj vlada podpira posebno s početka, ko jim gre najteže. Živinoreje se visoka vlada že več let prijazno spominja a tem, da podpira mlekar niče in sirarn ice ter da dovoljuje kmetijski družbi v Gorici potrebnih vsot za nakup plemenske živine. Naj bi jednako blagohotnost še dalje ohranila mejni deželi proti Italiji. Pri tej priliki priporoča poslanec zopet prošnjo občine Lazeč za podporo pri napravi vodovoda, ki je potreben pred vsem radi živine, ki nima potrebnega napajališča. Koze se v nekaterih krajih prehudo preganjajo ter se s tem otežuje življenje že tako ubogim občinam. Vlada ima več skrbi za gozde kot za ljudi. Kozja paša v pravi meri ne more škodovati, pač pa škoduje neusmiljeno preganjanje koze v takih občinah in v takih krajih, kjer se svet ne more drugače uživati. Uradi prepovedujejo pašo v pečinah, kjer ni druzega ko malo trave, ker je stal pred tisoč leti na onem mestu kak grm in so učeni komisarji zapisali, da je tam gozd, o katerem živa dnša nič ne ve. Zato, da v drugih tisoč letih zraste zopet kak grm, naj ostane revež brez koze, ki jedina mu daje hrano in mu redi otroke, prihodnje cesarske vojake. Mnogo lepega sveta bi se dalo na Goriškem pridobiti za gospodarstvo z uredbo nekaterih rek in vodil. Soča od Tolmina do Kobarida, pri Žagi in Logu, pri čeasoči, na Srpenici pokriva veliko zemlje, kjer so bile nekdaj njive in travniki, ter Žuga, da odnese še več sveta, ako se ne zajezi, ako se ji ne uredi tok. Vlada, ki ima na razpolago potrebnih močij, naj pregleda kraje ter naj napravi načrte, pb katerih bi se dal sedanji svet zavarovati in nekdanji zopet pridobiti. Potem bi se videlo, koliko bi mogle obč-ne k temu prinašati, in koliko bi morala država prevzeti. Delo je potrebno in siljeno Dalje ko se odlaša, težja bo pomoč, in večji bodo stroški, ako se bo hotelo kaj storiti. Poslanec omenja uredbo Učeje, ki prihaja od Rezije in se izliva v Sočo, in Nadiže, ki teče na Laško, ter spominja na močvirje pri Kobaridu, ki je le deloma izsušeno, dasi bi se dalo popolnoma izsušiti z nevelikimi stroški. Minister je obečal podporo sadjarskim društvom v razmeri z zneski, ki so mn v to na razpolago, o drugih zadevah pa večinoma ni bil In-formovan, dasi se občine oglašajo že več let. Katastrofa »orli«. Mestnemu magistratu 1 ubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Občanska založna na 8mi-hovem 100 gld.; mestno županstvo v Pragi na-dalnjo zbirko 700 gld.; star Ljubljančan v Kranju 50 gld.; županstvo občine sv. Križ-ZačreČe na Hrvatskem zbirko 121 gld.; hrvatska čitalnica v Kastvu zbirko 42 gld. 82 kr.; češko-slovenski spolek v Pragi vnovič 200 gld.; pevsko društvo „Velesila" v Škednji pri trstu 35 gld.; gospod Škender Fab-ković v Zagrebu 8 gld.; klub kuželkovv v Ilornim Jeleni 10 gld.; gospod Dragotin Svoboda, o« kr. rudniški iniener v Idriji 5 gld.; vodstvo narodnega gledališča v Zagrebu 50 gld.; uredništvo Časopisa „Neuea VViener Tagblatt" nadaljnjo zbirko 10 gld. 1 kr.; uredništvo časopisa „01otnoucky Pozor" v nega odbora in krone, ki so se vanj metale, po- množevale so dohodke za nesrečno Ljubljano. Na drugem avtomatu je sedela velika kokoš. Nad nje glavo stalo je napisano: »Laibacher Rie- •en-Henne", spodaj sledeče vrstice: „Auf Wunse.li und mit GeBchrei, Legt die Henne ein schones Ki". Če si v nje kljun potisnil niklovo dvajsetico, legla je drobno stekleno pisanko. In tako bo Ljubljana tudi od te kurice dobila svojo pomoč. Potem sta bila dva večja avtomata. Ako si v nju vrgel 40 — 80 novčičev, dobil si za to slike ljubljanskega mesta. Zadnja dva avtomata vzbujala sta največ pozornosti in zabave. Avtomata sta dobrotnikom odkrivala bodočnost. Na niiju smo čitali napis: „Laibacher Wahrsagerin". Spodaj vrstice: „Je grosBtr d as Honorar, Um to besser tagt sie dir NVabr". V lični stekleni omarici je sedela slovenska kmečka starka v kranjski narodni noši. Obraz, vedenje, obleka, vse je bilo na njej izvrstno zadeto. Menil si, da imaš slovensko mamiko pred seboj. V desni St. 106, dne 8. maja 1895. Oloraucu zbirko 21 gld. 7"> kr.; gospod Fran Perko, m-stni župan v Rudolfovcm 300 gld., katere sta mej tamošnjim prebivalstvom nabrali gospa Ana Slane in Leopoldina Schegula; županstvo Hroch-Tvncu na Češkem 105 gjd., katere so darovali in sicer občina Hroch-Tynec 50 gld.; okrajni odbor na Smihovem 300 gld.; okrajni odbor v Zbraslavi na Ctškem 100 gjd*; mestna občina Baden pri Dunaju 200 gld.; občinski zastop v Brucku ob Lajti 100 gld.; društvo „ljudska kuhinja" v Sechshausu na Dunaju 100 gld.; županstvo v Litomericah na Češkem 100 gld. ; Slovenke :">. razreda dekliške vaduice v Gorici 7 gld. 50 kr.; uredništvo časopisa „Kla-denske1 Lis!y'1 v Kladnu na Češkem nabranih 40 gld.; administracija „Narodnih Listov" v Pragi vnovič zbirko 346 gld. 50 kr ; služabniško osobje kneza Montenuovo na Dunaju 15 gld.; učiteljski zbor višje gimnazije v Sarajevom 6G gld.; županstvo v Vipavi 1G8 gld. 15 kr.; gospod Miha Zega, nadučitelj v Kanalu, nabranih 80 gld. 83 kr.; zdraviška komisija v Opatiji zbirko 115 gld., katere so darovali: zdraviško osobje južne železnice 50 gld., gospa Marija Schalek 30 gld., baronica Izabela Arabroszv 20 gld. in grofica Przezdziecka ld gld.; Celjski Slovenci (po uredništvu „Domovine") 400 gld.; gospod J. Pototschnigg v Šoštanju 1 zaboj krompirja; gospod Simon Pogačar, c. in kr. vojaški oskrbnik v. p. v Ljubljani 10 gld. ; č. šolske sestre v Hal le i ti u-u ;; zaboje obleke. Ljubljanskemu pomožnemu komiteju so došli naslednji darovi: G. M. \Valluschnig v Trstu 100 gld. ; L. C. Luckmaun v Ljubljani 1000 gld.; bratje Hessel-berger v Monakovu 50 gld.; neimenovanec 100 gld.; H. Benico v Pragi 100 gld. ; 1. Piper na Dunaji 25 gld.; V. Werczerzick v Karlovih varih 5 gld. ; H. Deutsch či Cump. na Dunaji 25 gld.; I. Posi-lovie, nadškof v Zagrebu 200 gld.; L. Gregorizh na Dunaji 50 gld.; Kreidel & sin na Dunaji 5 gld.; Reška kreditna banka 100 gld ; občinski svet v Beljaku 383 gld.; A. Malitsch v Inomostu 100 gld.; I. Lengyel & Co. v Marczaliju 10 gld.; G. Heiden-heim v Kamenici 20 gld.; V Križman v Trstu 5 gld.; hranilnica v Čakovcu 25 gld.; H. pl. Lohner na Dunaji 100 gld.; grofinja Julija Normann rojena pl. Vest 100 gld.; dr. Lobel na Dunaji 10 gld.; F. baron Rechbach in soproga 100 gld. ; F. vitez Langer v Bršlinu 50 gld ; I. Halla na Dunaji 50 gld ; komercijalna banka v Budimpešti 250 gld.; kranjska obrtna družba na Jesenicah 5000 gld.; I. Heiderer v Zwettlu 10 gld. ; groti ti ja L. Palfty v Szomola-nyju 20 gld.; bratje Bak na Dunaji 10 gld.; nemško društvo v Pragi 100 gld.; H. Samassa v Ljubljani 500 gld.; Marija VValuschnig v Feldkircbnu 20 gld.; Kgon baron Zois v Ljubljani 50 gld.; L. Walther v C-lju 10 gld.; I. Natter v Inomostu 20 gld.; Banka „Slavija" 500 gld.; A. Trawniczek v Morav. Trobnici 50 gld.; neimenovanec v Mann-heimu 29 gld. 88 kr ; E. Prieater v Zagrebu 300 gld.; Pia Pesendorfer v Gradci 20 gld.; The Neuchatel-Asphalte-Company na Dunaji 100 gld.; K. Kammer pl. Hardegger 200 gld.; polkovnik Pak' v Poliču 100 gld.; livarna Poppelbaum na Dunaji 50 gld. ; F. lvanetič v Inomostu 5 gld.; 1. Buchinger v Feld-kirehnu 5 gld.; A. Hartleben na Dunaju 10 gld.; častniki v Zadra 25 gld ; A. Aleksander v Mittvveidi 1773 kr. Skupaj 10149 gld. Gl kr. roki je držala tri kvarte, z levo je razloževala njih pomen. Brž, ko se je v avtomat vrgel dar, uprla je vedešča oćij ni kvarte, stresla glavo, gibala z brezzobnimi usti, pomembno majala z levico, kakor da pove zaželjeno tajnost. V istem trenotju lezel je iz avtomata mali zavitek. V njem je bil košček čokolade, na njem so stala razna prerokovanja v verzih. Ta dva avtomata sta bila ves čas obkoljena od radovednežev, kakor znamenita trdnjava od sovražnika, in gotovo sta nažela največ darov. Ljubko slovensko bablje me je tako očaralo, da mi ni dalo miru. Morala sem od nje izvedeti svojo usodo. Naj v originalu podam, kar so mi šepetala slovenska usta, toda žal, da v nemškem jeziku. „Amora Pfeil bleibt siihe sitzen Wcgen eeiner NViderspitzen; Keis i ti n di-utu nicbt aus dem Herzon, Soiint inacbt cr dir groase Schmerzen". Bila sera utrujena. Več nego dobro uro sem tavala se svojimi mislimi okoli, »ujka mej tujci. Hoja v obljudeni dvorani je bila težavna in utrudljiva, zrak težek, zaduhel od raznovrstne dišave svežih cvetlic, jedstvila, a največ od parfuma. Prah se je povzdigoval kviško. Ni čudo, gospe so pome- Uredništvu našega lista so poslali: Gosp. Ivan Valenčič, veleposestnik v Ilirski Bistrici 100 gld. — G. Alojzij Domicelj, trgovec v Zagorji pri Št. Petru nabral 27 gold. 90 kr., darovali so gg.: Neimenovan 5 gld., Al. Domicelj 5 gld, neimenovan 2 gold., Mat. Fatur, Katarina Čopič, Fran Gros, Franca Žgur in Ant. Ribarič po 1 gld.; .Jo sipina Priračeva, Ivan Bukovu', Mat. Zadel, Ivan Urbančič, Franc Fatur, Anrl. Šabec, H. Kavčič, Jos. Česnik, lv. Kljun, Mat. Kristan, Micka Oražetn, Al. Fatur, Franja Kete, Marg. Prime in gdč. Urbančič, po 1 krono; dalje 13 darovalcev manjše vsote. — G. Andrej Peternel v Ribacu 3 gld., g. Miha Bizjak, istotam 1 gld. — Skupaj 130 gld. 90 kr. Rnileel krl>. Deželno pomočno društvo Rudpčega križa za Kranjsko v Ljubljani je izročilo dež. odboru kranjskemu znesek 400 gld. za podporo po potresu oškodovanemu prebivalstvu na deželi. HomlN. pregledovanje poslopij Glasom komisijskih zapisnikov morajo se nadalje podreti: Auerjeve hiše v Gledaliških ulicah št. 12. oba trakta na ulico, vsa druga poslopja (razven vrtnega salona), ki so tudi mnogo trpela, pa je temeljito popraviti ; A. Kačarjevo hišo na sv. Petra cesti št. 71. s hlevom vred; Katarine Jelkič hišo na sv. Petra (testi št. 69. in pri iste posest-niče hiši št. 07. cel trakt na dvorišči; pri Josipa Černeta hiši št. 7. v Kolodvorskih ulicah kamrico na dvorišči; na Resljevi cesti št. 10. Helene Šmuc hišo do pritličja; pri Hrodnikovih dedičev hiši v Kravji dolini št. 8. separirano kamro; v Kravji dolini št. 14. Josipa Dovča hišo in hlev; Regalijevih dedičev v Kravji doliui št. 20. celo hišo s šupo vred; pri hiši Marije Potočnik na sv. Petra cesti št. ob. trakt na dvorišče; pri Karoline Bayer hiši v Gradišči št. 14. ves trakt na dvorišče in prvo nadstropje trakta na ulico; Jakoba Kopača hišo v cerkvenih ulicah št. 9.; Antona Krejčija hišo v Gledaliških ulicah št. 5. Tudi hiša Josipa Matevžeta na Križevniškem trgu št. 2., v katerej se nahaja znana gost Ina ..No. I." je tako poškodovana, da bi glasom komisijskega zapisnika rekonstrukcija bila predraga in jo bode toraj treba popolnoma podreti. ■ .J n lil) aii« It <» Mole. Na mnoga vprašanja, ali in kednj prične zopet pouk na tukajšnjih šolah, zlasti srednjih, odgovarjamo, da o tam še nič ni moglo biti sklenjenega. Pričakovati pa je, da bode moči srednje šole otvoriti najkasneje začetkom junija meseca. Mestne ljudske šole pa bodo najbrže do jeseni praznovale razun četrtih razredov, v kojih se tudi koj po bin-koštih prične pouk, da bode tako omogočen vstop v višje šole. Koncert mi korist po potresu pri-#. mletim I JiililJaiM-Hiioin bodo priredila narodna društva v Novem mestu v nedeljo dne 19. maja. Pri koncertu bode sodeloval operni pevec g. J. C. Trtnik, na kar naj se blagovoljno ozirajo ona društva, ki se hote še poslužiti njegove blagoduŠne ponudbe Dalje bode pri koncertu bržkone sodeloval tudi ljubljanski kvartet .Ilirija". Celil m IJ ubijano. Včeraj je priredil „češkoelovinHkv spolek" v Pragi predavanje v Meštanski besedi, katerega čisti tale dvorano z dolgimi oblekami, kakor da so za to plačane. Skrajni čas je bil, da zapustim to bivališče velikega sveta. V galeriji nad dvorano se je tudi živahno gibalo. Pogledam tja. Ako si, platil jedno krono, mogel si razvedrevati dušo in okrepčevati pljuča vsled obilnega smeha, ki so ondi provzročevali clovvni Schumanovega cirkusa. Sploh našel si ondi vsakoršno tvarino za zabavo. Zvečer ob devetih pa se bo v ravno tistih prostorih predstavljala gle-dališčna igra, na to pride srečkanje (srečka po 1 krono) za dve bogati ženski toaleti izdelani v prvem dunajskem modesalonu in pa za dragoceni glasovir. S tem bode končana svečanost, prvega dneva. Drugi dan, nedelja, 5. t. m. ponovi se isto z majhno premembo programa. Kakor rečeno, mi ni bilo več prestati v zn-duhlem prostoru. Iz odprte verande poslavljalo se je prijazno večerno solnce od zbrane družbe in vejevje je šepetalo v večerni sapi svoj pozdrav. Se jedenkrat se ozrem z nemim pohvalnim pogledom po odlični družbi, v duhu proračunši, koliko podpore bi utegnila današnja zabava moji ponesrečeni domovini vreči. Številka, kojo sem si na skrivnem dohodek je namenjen Ljubljani. Predaval je muzejski -ni ui.1,1 r"> ji Sob, Kafka o potresih sploh in o Krasu. — Prvo podporno mesarsko društvo v Pragi je odposlalo .r>U gld., zahtevajoč, naj se razdele mej mesarje, oškodovane po potresu, ako pa takih ni, splolj mej sir. make. Rliuiujslti pomožni odhoi XR fjlill-IJnno In oltoli<*o. (Tzv. dop.) „lz malega ranu veliko !J Istinitost tega prigovora se je zopet izvanredno potrdila pri podjetju rečenegn odbora. Ni m preteklo mnogo več nego kakih dobrih štirinajst dnij, da spričuje najboljša priča sijajen napah njegov: blagajnica hrani danes 1 00 0 0 0 for. darov in n* kaj tisočakov čez. In kake HŽ.rnmen je bil početek, kako nenadejan pro-Bpevekl Misel, osnovati „ pomožni odbor", je sicer tlela v srcu vsakega jSlovenca, pa ne samo Slovenca, ampak v srcu vsacega, ki je ali na kranjskih tleh sploh rojen, ali pa celo Ljubljančan. Kako mnogo rojakov da šteje naša prestolnica, pokazalo se je pri prvem zboru, kteri se je na večer 10 aprila vršil v dunajskem praterju pri g. Rudolfu Sehneiderju. INIej onimi namreč, ki so prvi sklicali pomožni zbor, odlikujeta se dva moža, oba rojena Ljubljančana: g. Lercher Josip, revident pri severo-zapadnej železnici, in g. Schneider Rudolf, posestnik druge kavarne praterske. Odzvalo se je na vabilo blizu poldrugo sto rojakov iz Kranjske, Primorske in Štajerske. Ali s prvim zborom in s prvo svoto bil je samo temeljni kamen odbora položen ; trebalo je zdaj stoprav pod-VSetnosti, preglednosti in vztrajnosti. In v teh lastnostih sme si pomožni odbor čestitati, da stoji njemu Da Čela takosna moč, kakoršno ima eminentni oseba g. dvornega svetnika Fr. Šukljeja. Sicer pak je bilo od vsega početka pričakovati, da bode tak mož, ki je pokazal in dokazal svojo ia> vrstno narodno-guspodarstveno sposobnost pri osnovi dolenjske železnice in o drugih prilikah, svoje moči posvetoval tudi podpori ponesrečene Kranjske. Reči se sme, dii baš tako natanko poznanje finančnih zavodov, imenitnih linančnikov, sploh vseh očitih in bolj skritih tinančnih močij in virov prestoluega mesta, vilm tega znanja vseh merodajnih osebno-itij dunajskih, kakor uradov in dostojanstvenikov, in-štancij, zavodov i. t. d., koje ima g. dvorni svet. Šuklje, je največja pridobitev, katera omogočuje pro-speh in prospe vek pomožnega odbora. S ponosom in z ladovoljnoatjo sme si g. dvorni svetnik Šuklje ogledovati vidni narasek blagajnicnih zneskov. Sicer pak je veseli uspeh pomožnega odbora, kakor naravno, ob jed nem učinek več sodelujočih faktorjev. Predsedniku izvršujočega odbora stoje na strani možje, kteri radovoljno žrtvujejo vse svoje razpolovne moči odborovemu delovanju. Naposled pa tudi izvrstno čuvstvu dunajskega prebivalstva ni jedeii zadnjih, nego jeden glavnih ćinitcljev prospeha. Treba je iJuuajčana pobliže poznati, kako gorko mu bije srce. za vsako tuje gorje. Dunajčan ve, da je njegovo lojstveno mesto državna prestolnica, in če ravno je on demokratičen skoz in skoz, vendar živo čuti pomen poslovice: „Noblesse oblige!" In nanašajo se na imenovane tri krepke činitelje in na dosežene uspehe sme pomožni odbor že zdaj stavila, zadovoljila me je Ne povem je, ker bi se Vendar utegnila motiti. A fie pomislim, da je vsak prisotni moral plačati po jedno krono vstopnine, ne da bi doračimjevali radodarnih nadatkov, če pomislim, da V ne, kar se. je tukaj danes in se hode jutri kupovalo, plač^salo, videlo, slišalo, zajedlo^ zapilo, je bilo darovano, da je bila tudi dvorana brezplačna, tudi godba zastonj, da je celo avtomate dotična tvrd ka zastonj izdelala in vzporedi, katere so pri vhodu dvorane prodajali po deset novčičev, bili so tudi zastonj natisneni, potom sme se z mirnim srcem računiti, da lepa okrogla svotica te veselice bode gotovo se pridružila onim stotisoč forintov, katere je naš dunajski podporni odbor za Ljubljano že nabral. Zadovoljna s tem svojim računom in s tem, kar sem videla, zapustim dvorano. In ti moj Barod se uteši in upaj! S trdo voljo, z zbranimi močmi, s krepkimi podporami in božjo pomočjo nastalo bo iz razvalin razdejane slovenske stolice novo, oblastno mesto, ki bode kinč slovenske zemlje in ponos vsakega rodoljubnega srca. Na Dunaju, 6, maja 1895- Pavlina Fajkova. računiti, da bod« svoj posel rešil na časten in nje govej svrhi popolnoma primeren način. —a— Koalicija. Vedno manjše je število tistih, kateri bi bili zadovoljni s koalicijo. Te dni je imel konservativni poslanec Schorn neki govor, v katerem je tožil, da parlamentarna komisija državnozborske večine samovoljno gospodari. Njeni sklepi so obvezni in ovirajo vsako delovanje ter jemlj6 vsakemu veselje do dela. Tožil je, da koalicija ovira delovanje konservativcem. Potem je Schorn pojasnjeval, kako se je koalicija rodila. Ko so se dogovorili Poljaki in nemški liberalci, je konservativci niso mogli več preprečiti. Mi morami) to opomniti, da ta Scliornov govor dokazuje, da ni resnica, da bi stranke, ki so stopile v koalicijo, ne bile nič odstopile od svojih načel. Kar se pa tiče snovanja koalicije, pa Schorn nima prav. Koalicija ima izvesti volilno reformo, in da niso pristopili konservativci, bi so koalicija ne bila mogla osnovati. To je tudi jasno iz pisanja raznih časopisov ob sklepanju koalicije in pa iz tedanjih dogodkov v parlamentu. Seveda konservativci bi bili morali podpirati Taaffeja in njegovo volilno reformo, pa bi bilo brez koalicije šlo. Sedaj le žanjejo, kar so sami sejali. Zopet VVindischgratz. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vjedomostij" prorokuje, da se koalicija kmalu zruši. Prišlo bode do vladne in parlamentarne krize. Cesar ne bode izročil sestavo nove vlade grofu Thunu ali pa Badeniju, temveč zopet knezu VVindischgriltzn. Ta bode pa državni zbor razpustil in pri novih volitvah skušal dobiti ugodnejšo večino. * Kalnokv in Banffy Za sedaj ' je kriza poravnana. V ponedeljek je Banffy odgovarjajoč na Interpelacijo Polonyijevo prečita! pismo Kalnokvjevo, vsled katerega je mislil, da je bil opravičen trditi, da se minister vnanjih stvarij vjema ž njim. To pismo je precej diplomatično zavito in iz njega se da pač to posneti, kar je trdil Banffy, dasi nekatere stranke izražajo nasprotne nazore. Banfty je 8 prečitaujem tega pisma se deloma opral. Časopisi vedo povedati, da se je sporazumljenje mej Kalno-kyjem in njim doseglo le potem, ko je Banffy obljubil, da v bodoče tacih stvarij ne bode razkladal v parlamentu brez popolnega sporazumljenja z ministrom unanjib stvarij. Srbija. V skupščini so se pokazali veliki pomisleki proti posojilu, in vlada je zatorej zaključila skupščina. Finančni minister je dal ostavko. Govori se že, da vse ministerstvo odstopi. Ker se napred-njaki branijo prevzeti vlado, že misli kralj, da pokliče zopet, radikalce. Seveda bi se v tem slučaji najbrž morala razpustiti skupščina in nove volitve razpisati na podlagi sistirane ustave. Seveda bi ivdikalri morali poprej obljubiti, da ne bodo tožili ministrov, ki so pomagali kralju pri državnem prevratu. Predloga proti prekucuhom Virtemberška zbornica poslancev se je izrekla da naj virtemberška vlada v zveznem svetu deluje na to, da se predlogo proti prekucuhom odkloni. Ministerski predsednik je izjavil, da j«; odsek dotično predlogo tako predelal, da več ne ug^ja prvotnemu namenu. Ko bi državni zbor v tej obliki vzprejel to predlogo, bi vvirtember-ikavlada jej na mogla pritrditi. Vlada se bode ozirala na sklep zbornice, kolikor bode moči. Kakih obvez m h pojasnil ministerski predsednik ni mogel dati. Pričakovati je pa, da se zvezni svet s stvarjo ne hode imel prilike pečati, ker je odklonijo v državnem zboru. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. miija. — (Imenovanja.) Poljedelsko ministerstvo je imenovalo učitelja na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji Alojzija Novaka ravnateljem te šole v X. činovnem razredu. — (Subvencija.) Poljedeljsko ministerstvo je dovolilo kranjski kmetijski družbi za I. 189.r>, podporo 500 gld. za sejanje lanu. — (Zbiranje milodarov za po potresu prizadete prebivalce kranjske dežele) bode pričela tudi primorska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva inje prijavil načelnik P. A. Pazze toplo pisan poziv, naj vsak po svoji moči lajša neizmerno bedo prebivalcev prelepe kranjske dežele, ki se je marsikomu omilila, ko je hodil po njenih gorah ali vžival sveži poletni zrak. — (Najvišji posestnik slovenski.) Gospod župnik Aljaš v Dovjem je kupil te dni od občine (lovske svet na najvišjem vrhu Triglava, kjer bode dal postaviti železno kočo za turiste. Gospod župnik bode torej, ko bode postavljena ta koča, najvišji posestnik ne samo na Slovenskem, nego sploh na slovanskem svetu, ako izvzamemo kavkaško gorovje. Koča bode stala še kakih 600 metrov nad Dežma-novo kočo v visočini 28G4 metrov nad morsko gladino. — (Toča.) Iz Razbora se nam poroča: Dne 27. m. m. napodili so se nad našim krajem hudourni oblaki in sesipali okolu 2. ure popolndne toliko toče, da je po nekaterih vinogradih in poljih celo pobelila in jo je bilo še drugi dan videti. Koder je trta že odgnala, so posestniki zelo prizadeti, posebno v okolicah Okroglice, Lokavec in Radež raz-borske in loške fare pri Zidanem mostu. — (Akad. tehn društvo „Triglav" v Gradci) bo imelo v soboto dne 11. maja 1895 prvo javno zborovanje v poletnem tečaji z običajnim vzporedom. Lokal: Hotel Rosa, Marije pomagaj cesta. Začetek ob 8. uri. — (Ujeta vlomitelja blagajnici V ponedeljek zjutraj so pripeljali iz Vidma v Kormin znana vlomitelja blagajnic Štefana Rističa in Ari stida Panaretosa. Francoska vlada je dovolila, d * se izročita v Nizzi prijeta lopova, istotako je italijanska vlada dovolila vožnjo preko nje ozemlja. Odvedli so oba zločinca v Sobotico, kjer ju izroče ogerskemu sodišču, katero ju bode odposlalo v Budimpešto. * (Zgorelo gledališče) V ruskem gubernijal-nem glavnem mestu Tuli je zgorelo v Kremlovem vrtu ležeče gledališče z vsemi dekoracijami, pohištvom in garderobo. i,—_.__ r i i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite druftbe a v. Ciril« In Metoda 1 "t™" ----- ■ -.• 1 Davila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Karol Marschitz, nadučitelj pri Sv. Lorencu v Slov. Goricah, 4 krone iz nabiralnikov pri gg. Franc Koserju, c. kr. poštarju, in Jož. Toplaku, trgovcu. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 D3rz©3a>vls:e. Pulj 8. maja. Cesar je bil sijajno vzprejet. Živio klicanje je bilo tako gromovito, da se je italijanski evviva komaj slišal. Cesar je vzprejel 18 slovenskih in hrvatskih in 16 italijanskih občinskih deputacij, tri hrvatska in štiri italijanska puljska društva. Govoreč z dekanom iz Doline je cesar rekel s posebnim povdarkom: Kakor vi, bi moral vsak funkcijom r v Istri znati slovenski, hrvatski, nemški in italijanski. Tudi koncem predstavljanja je Živio klicanje bilo močnejše od laškega evviva. Dunaj 8. maja. Upravno sodišče je pritožbo mestne občine ljubljanske zoper prepoved dež. odbora glede javnih napisov zavrglo. Upravno sodišče pravi,da so hišni posestniki imeli pravico pritožiti se na dež. odbor, ker je sklep glede javnih napisov tangiral njih materijalne interese, dež. odbor pa je bil opravičen izdati prepoved, ker gre tu za stvar samostojnega delokroga občinskega sveta. Končno je sodišče odklouilo izreči se tudi v meritornem oziru. Dunaj 8. maja. V Ogerskem Gradišči je nocoj umrl češki poslanec V a n d e r 1 i k , star 55 let. Za moravske Čehe je to velika izguba in hud udarec. Dunaj 8. maja. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim izreka cesar grofu Kalnokvju svoje zaupanje, priznava hvaležno njega dolgoletno in uspešno delovanju in odklanja ponuđeno ostavko. Praga 8. maja. Svatopluk (J e c h je s posebnim pismom na volilce se zahvalil za izvolitev in odklonil mandat. Budimpešta 8. maja. Ogerska vlada ostaje pri svoji zahtevi, da se ima takoj od-posl&ti protest proti Agliardijevemu postopanju. Beli grad 8. maja. Ministerstvo Krist ir. je dalo ostavko. General Sava Grujić sestavi radikalno ministerstvo. Kraljico Natalijo bo pri nje prihodu pozdravila že radikalu« vlada. NaroJno-gospodarske stvari. — Okajna poiojilnioa in hranilnica r Iđriji. V teh pol leta to je 4. novbr. 1894 do 4. majnika 180 je v okrajno hranilnico in posojilnico v Idriji vlošlo 790 strank 254.252 k. 39 vin. in 435 strank 219.886 k. 45 vin. na hipoteke in osebni krdit izposodilo oziroma izplačali, toraj 474.138 k 84 vin. prometa. — lakup pšenične moke sa peko. C. in kr. vojaSk erar kupi 474 meterakih stotov pšenične moke zapeko, katero je oddati v vojaškem pre-ekrbovaliem magaoinn v Trata v naslednjih rokih, in sicer 200 meterakih stotov konci maja 1895 in ostalih 274 meterskih stotov konci junija 1895. Pismene fonndbe je vložiti do 10. maja t. I. pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradca. Vse podrobnosti glede nakopa se poizvedo tudi v vojaškem preskrbo-valnen magacinn v Ljubljani. ■z uradnega lista. Iavrillae tali ekiekatlrie dniibei Martina K lepe a posestvo t Tomaževi vasi, cenjeno 1430 gld., (ponovljeno) dne 9. maja. Franceta Weberja zemljišče v Zalem loga, cenjeno 47(5 gld., dne 9. maja in €. junija v Škofji Loki. Janeza Klemen ca zemljišče v Jak ovci, cenjeno ■8890 gld., dne 9. maja in 8. junija v Logatca. Adama Kale ića posestvo v B sejem, cenjeno 1435 gld. Matevža Ludvika posestvo ▼ Bacjem, cenjeno 950 gld. Janeza Novaka posestvo v Kneiaku, cenjeno 536 gld. Antona Še le s a posestvo v Bitnjah, cenjeno 1820 gld., vsa štiri dne 10. maja in 10. junija v Ilirski Bistrici. Antona Majdi A a zemljišče v Hrastnika, cenjeno 1011 gld., dne 11. maja in 15. junija na Brda; neznano kje bivajocim upnikom ae je postavil g. Ign. Beifues is Luko vic* kot karator ad aetam. Jakoba Kurenta posestvo v Lukovici, cenjeno 990 gld, dne 11. maja in 15. junija na Brda. Umrli so v Ljubljani: 8. maja: Valentin JStrekelj, crevljarjev sin, 3 leta, Opekarska cesta II. 15. — Adolf Ropar, delavcev Bin, 3 mesece, Opekarska cesta St. 59. 4. maja: Elizabeta Luscher, nadsprevodnikova vdova, 78 let, Dlice na grad it. 12. Meteor o logično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v mm. 7. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7408 740-0 7388 9 8° C 15 9° C 13 8° C si. sev. si. vzb. si. vzb. jasno d. jas. jasno 000 dežja. Srednja temperatura 13 2', za 0*8° nad normalom. JDuLZiaJslESL borza dne 8. maja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld Skupni državni dolg v srebra .... 101 „ Avstrijska zlata renta....... 123 , Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „ Ogerska kronska renta 4...... 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 10H2 . Kreditne delnice......... 401 „ London vista........... 122 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 20 mark............ 11 . 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 4S „ C. kr, cekini........... 5 , Dne 7. maja 1895. 4°/0 drlavne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 151 gld. Državne srečke iz 1. 18B4 po 100 gld.. . 198 , Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 132 „ Zemlj. obč avstr. 4«/,°/, alati zast. listi . 121 . Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ Ljubljanske srečke......... — B Rudolfove srečke po 10 gld....... 24 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 30 kr. 35 „ 70 . 40 „ 20 \ 90 \ 35 „ 72'/, „ 94 . 69'/. , 15 , 73 . 75 50 50 75 75 171 Traaiway-druit. velj. 170 gld. a.1 v. . . . 4<8 Papirnati rubelj 60 50 31 Poslano.*) Is Gorldan. Neki gosp. podu radnik, A ne i mu pravijo, bil je dne 2. maja v tovarniški restavraciji na Goričan*h in tu je pokazal svojo Gno oliko s tem, da je psoval nenavsočega gospoda ravnatelja in druge uradnike, sploh pa imenoval vse uiivce, a ker ni mogel ved mnogo govoriti, pobral je kopita in odšel na svoj dom. Opozarjamo tega goapodka to, da je nafi gospod ravnatelj že mnogim uradnikom železniške proge Medvode s to ali ono stvarjo pomaga! iz »tiske in se jim skazal kot pravega dobrotnika. Toraj ga vprašamo: od kod zajemljete to predrznost, da zamorete gospodo in svoje rojske s takim izrazom pitate in tako grditi? To ni značajno in tako vedenje ni pošteno; obnašajte se tako kakor Vašemu stanu pristuje, da ne bodete svojim kolegom sramoto delali. Toraj Vas še jedeukrat opozarjamo na nedoatojnost takih izrazov, kaiti ta pri dhh je vsak tudi če sicer ni znan, dobro došel in gotov/ prijaznega vsprejema. Storite toraj, kar Vam veleva dolžnost, potem se tudi Vam gotovo ne bode krivica godila. (599) Jeden iihhIIi. *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon. isa z vrtom, hlevom in tudi z opravo za prodaj alnico s špecerijskim blagom stoječa nasproti farne cerkve v Starana traja pri Kakeka, kjer je bila dalj časa tudi trgovina s mešanim blagom, oddajala te bode dne 18. t, ni. ajstral e>k* uri v »trn-*mm Irca pri ltaakekn v najet* aa 4 leta. (609) V najem se daje hčtel ,Klembas' v Brežicah. Ponndbe vzprejema in pogodbe sklepa: Posojilnic« v Brežicah. (597—1) spreten komi modne konfekcijske branse, ne premlad. — Ponudbe pošiljaj tvrd ki F. Bendeković ▼ Karlovcu. (592—2) Otvorite? obrti. Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da sem tu začel z izvrševanjem tesarske obrti in se priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera sem, opiraje se na mnogoletne skušnje, v stana najbolje in najceneje izvrševati. Haortt in proraounl stroškov za stalna in pro-vizorična dela pri stavbah so na razpolago. Z velespoštovanjem tesarski mojster in sodnijsko zapriseženi izvedenec. Naročila vzprejemam na Tržaški cesti št. 8, pritličje, ali pa v delavnici vis a-vis tovarne Tonniesove. (516—4) 5 sob vsaka zase ali pa vse skupaj, se odda prav po ceni v zdravem in lepem kraju na Koroškem! kjer se ni bati potresa. (541—3) Vse drugo pove pismeno E. Moschitz, gostilna „Strasshof", Celovec, Koroško. Veliko presenečenje! Za samo 2 gld. 25 kx*. Ker moram izprazniti svoje skladišče, sem primoran, naslednje lepe in koristne predmete odduti za smešno nizko ceno, samo 2 ajld 25 kr., kateri ceni še ni bilo primere, in sicer: 1 jako elegantna, pozlačena ura, ki je na minuto regulovana; 1 prekrasna, pozlačena verižica za uro, ki je z ozirom na prelepo izvrševanje ni razločevati od pristno zlate; 1 prekrasen prstan od imitovanega zlata z lepim kamenom; 1 jako elegantna kravata za gospode od pristne svile : 1 prekrasna kravatna igla z umetnimi briljanti; 1 prekrasen smodkovnik; 1 prekrasen ustnik za sr.odke; 2 mehanična gumba za manšete; 1 elegantna broša za gospe in še jeden koristen predmet brezplačno. Da se vsakemu dvomu v okom pride, izjavljam še jedenkrat, da gre ura točno in natančno, in da jo takoj nazaj vzamem, če bi to ne odgovarjalo resnici. Se dobiva, dokler dolgo zaloga traja , in pošilja s poštnim povzetjem prodajalnica (3g8-2) F.VVmdisch 3Cratlco-w. 2^1cdLc-wa 11/12. giZelodčne kapljice 5 koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapi i u-i! ao -/.Ho pro-spešue (provzročnjejo sla.it do je'a, raistvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepcajo želodec); rabijo pri napenjanji in sapeoaaostl, preobloženem ialodol s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa a rabllnlm navodom velja 20 kr., taoat 2 gld., 8 taoate samo 4 gld. SO kr. Priporoča jih Lekarna Trnkoczv zraven ranila» Ljubljani, ooio-si) Pošiljajo m rnk dan je polti proti porzttjt C. lr. jlavno ravnateljstvo avstr. iti lelenlc. Izvod iz voznega reda ^r«al*av«-n.a>trst odL 3.. aaa.a.Jxiilesb 1 RMtoft. onaanjanl prt k«] »Inl ta odhajalnl otd šmm: SradnjaaTropaki mm )• kraja«* mjm Seal m t 10 V aU nap t«]. Odkod Is IeJubLJaao (jui. kol.) O* IS. ttri S mUm. pm mM oaabni vlak ▼ Trbla, Pontab.i, Baljak, C«-lorao, rruMMfHl«, Ljubno, 6mu Balathal v Aoiim, laebl, Om«a-den, Solnaffrad, fH»jr, Lido, Budajavli o, Plianj, Mariji«* vara, Kffar, Karlo*« vara, rranoova vara. Prago, Ldpatjo, Dunaj tU ajaatatean. Se «. mri lO min. mjmtvnf raai.nl vlak v Noro veato, Kobav)«. Ob 7. mH 10 min. *}mtrnj oaabal vlak v Trbla, rontabal, Baljak, Ca-lorao, Pranjen.fe.ta, Ljubno, DoaaJ, oaa Salatnal ? S« In ograd, DnnaJ ▼la Amatattan. Oh lt mri ŠO min. SmpmlUtln* oaabal vlak * TrbU, PoaUbal, Hol jak, OaloT.o. Pran.an.ra.ta, Ijjubno, Balathal, Solnofrad. Ob 19. aarf OS tnin. đafmSlM ma4anl vlak r Novo cna.to, Ko4avj«. OS 4. mri tM>p*luJt** oaabni vlak t Trbla, Haljak , i'nluvao oaa Hala-ttial v SolnogTad, I^and - (laaUtn, Zali na jaaara , Inoaoat, Bragnla, Ourih, Oenero, Parta, Htojr, IJno, Onandao. I.ohl , Bndajarloa, PlaanJ, Marijina »ara, K*ar, »iiuoom var«, Karlova vara, Prago, Iilpako, DnnaJ vla Amatattan Ob 7. *-r4 VO Mia. avvAar metani vlak v Moto aiaato, Kodovja. Prihod v lajabljaao (ju*, kol.). Ob S. mri tl'J tmin. a>>(rr«J oaabni vlak a Dunaja vla Ajnatattan, Up-■fj«, Praga, Pranoorih varov, Karlovih varov, Kjrra, Marijinih rarov, Planja, Budajavio, Solnograda, Mnoa, Stajra, Omundona, Iaohia, Aui-aaaa, Ljnbnaam, Oalovea, Bedaka, rranaanafa.1«, Trblia. OS S. mri 19 mit. «jHar«aJ maaaal vlak ta Zooarja, Noraga ma.ta. Ob 11. Mri »« min. ttoftoitutn« oaabni vlak ■ Dunaja rim Am.tattan, LipalJ., Praga, Pranoorih Taro«, Karlorih varov, Ign, Marijinih raroT, Planja, Bndajario, Solnograda, IJnoa, Ktnrra, Parlaa, (Unera, Curilia, Bragnlu«, lnomoita, Zalla na Jaaarn, Land-Oaatalna, Idabnega, Oalovoa, Pontabta, Trblia Ob ». mri S» min. r>or>otw Prodani 1 yagron ruiimeiieg^ii krompirja angleške vrste, izvrstnega okusa, po nizki ceni, bodisi skupno ali na drobno po 100 kilogramov. (561—8) Valentin Stare v Skofji loki. Za mesto Kranj in okolico izdeluje vsakovrstne (602—1) vezi za poslopja po nizki cesti in larralno narejene Florijan Proj, kovač v Kranji h. št. 47. Pekarija na dobrem mestu v Karlovcu, Riečka ulica h. št. 403 BaV* s*? «■«■ takoj v najem fj| z vso potrebno opravo, (gos—i) Pristna Brnska suknena roba ca spomladmi in poletno dobo 1895. Klel. I HO la «lol»re Klel. S.— la boljfte Klel. 7.75 la fine gld. »■— la lluele Klel. 10.50 la tanjllneje Kupon za Crno salonsko obleko a*ld. lO.—« blago za vrhnje suknje, leden za turiste, črn peruvienne in dosking, blago za uniforme dri. uradnikov, najlinejo gredašauo tkanino itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje zuana zaloga suknenoga blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zastonj ia amitnine prosto! — Ja»ei se za to, da po-iljke popolnoma odgovarjajo vzorca. Na nvazenja! Savno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blago dobi mnoge eeaele, ce se premo iis-rota, nego ce se narofia od takih, ki sami isto pri nas kupujejo. Tvrd lan. See*el-asnke»f r Brata razpošilja vse Stiske« po praavlk iovnruinlalh venab, ne da bi v račun jemala pri vrtne kupovalce jako oakodujocaga sleparskega »krojaškega popusta*. (U*H-i6) Kupou S'IO met. dols; aa popolno obleko (tukup), ulučr, lelovnlk) atane eitiuo Rumen kanarček ja nisi, kdor ga je ujel, je naproSen, da ga proti dobri nagradi odda na Brega it. 14. (611) Kupim stavbišče ali pa hišo, ki jo je prezidati, v središči Ljubljanskega mesta. (613—i) A. Hiiiikc. hotel pri južnem kolodvoru, Kolodvorske ulice št. 39, soba št. 7. Pisarja ki je slovenščine in nemščine popolnem zmožen, lepega obnašanja, zanesljiv in že vajen, vzprejme vsled smrti dosedanjega !_>i*. ITiaHbfts (tjoi— i) c. kr. notar v Brežicah. Letovišče (vila) pri Brlksnu nn Južnem Tirolskem (kjer so dobre sole in c. kr. gimnazija) se proda ls proste roke. Stannje Be lahko v njem poleti in po zimi, ima najlepšo prosto lego v priznano zdravi dolini in 10 sob. kuhinjo, jedilno nhrambo. klet itd. itd., ima lastni Btudenec s pitno vodo, kakih 5000 itlrjaiklb aeinjev zemljišča kot parkovna naprava, sadovnjak in vinograde, z zraven nahajaiofo se hlfto za čuvaja in eko-nomljaklm poslopjem. (5%—1) Več pove upravnifitvo „Slovenskoga Naroda". Za IJ ubij a no ln okolico iščemo spretnega agenta v Bvrbo razpečavanja zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreček. Visoka pro-visija in eventnelno stalna plača. (507—4) Menjalnicno društvo glavnega mesta Budimpešte Adler L Ce. |Qij|gijegtjsg>S)j^^ Zenitna ponudba, Trgovec, 30 let stav, ugodne vnanjosti, želi se seznaniti z gospcdičino, staro 2 J—5^8 let, z doto 2000—3000 gld., ki se porabi z* povečanje trgovine v lastnem domu. Prednost imajo Slovenke, izurjene v trgovini, — Naslov pod , Ozbiljnost ' it. 10O posta rastanta Novi Slaak, Hrvatska. (oOO) 5 jiuat« [«ii*ui Sesalke lirtagalnlcc F vsake vrste motorje za na veter, za zgret zrak in petrolejske motorje v svrbo napeljevanja vode ali pa za poganja- \ynHnunilP ZR me8ta' nje strojev lUUOfOUO vasi, graščine, gospodarstva ali kmetije,ville,vrte itd. li t \4, Moravsku, Bela cerkev specijalna tovarna. bi 445—3) ji.*"" Zlnatxo^rakxa.l psoopejletl xa«toa3. "KJi Hiša z Trtom v Ura mesta sredi trga, v kateri se mbaja prodajalni«, več desetletij in h kateri pripada tndi dal hote, se prostovoljno pod jako ugodnimi pooji proda, Pogoji se izvedo pri npravništvu „Slov. Naroo,". (605—1) Stavbna dela vsake trste za LJubljano in okolloo, kot (607-1) nove stavbe, podretj a, prenovljen a itd., napravi janje stavbnih načrtov vsake vrste in stroškovnih proračunov se prevzemu v hitro in najoenej« lzvrievaija od dunajskih arhitektov in stavb, mojstrov. §JkW Naročila in pogovarjanje v hotelu Južnega kolodvora, Kolodvorska ulloe it. 30, vrata it. 7. Priporočevano od ravnateljstva poliklinike! Uporablja se pri oslovskem kailju, lnfluenol, boleznih na vrata, prsih ln pri otroških bolesnih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben za rekonvalescente. [Dobiva se v vseh boljših lekarnah, droguerijab Tvornica (1302—47) ronjakovega sladnega izvlečka v Lelpniku. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod. nao*ULgrodj^©jši2M.i p o gr©Ji- IL£T Za sedaj stanuje v hotelu ..pri Slonu", kjer ga je dobiti vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. ifcSS—5) Stavbne materijalije strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje, gašeno in negašeno vapno, roman- in portland-cement, Cfcsr suh stavbni les in tramovi, issj awtv@a%ti.@ latve, cHle itd. s«; dobe po ceni Zobozdravnik JI. ^aichel ordinuje kakor navadno v svojem lokalu v hiši št. 2 I. nadstropje na Stanem trgu, o katerem je stavbna preiskovalna komisija se izrekla, da po potresu ni poškodovan. (482—5) (579—4) na stavbišči stavbne tvrdke Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani. 5 železniške Šine, traYerze,8j | cintato in pocinkano plosčevino 8j x železo za vezi & 6 kovanje za okna in vrata K m4 sploh TTSe, kar so pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo l\ |j\ xiiižniilli cenah A S Andr. Druškovič Ž X trgovec z železnino (442-6) K Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. 5? Prva žeMjarska zadrugah v Kropi na Gorenjskem ponuja vsem p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz najboljšega želesa solidno izdelane žeblje, verige in drugo raznovrstno železnino, posebno za stavbe pO lltajlaivjl CCIll. (593—2) Ceniki na zahtevo poštnine prosto ln zastonj. Starcelavno žvepleno kopališče na Hrvatskeni t? Varaždinske toplice g: Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). Aualiaa po dvornem avatovalcu profnaorju Ur. Iiu d wl gu I. lkrl holeanlli v žrela, Jobolkn, n. pr.lb, J«trth, |—IVIIVS 4UI aviJVIIJO T irlodruiii erevlh, pri sluti šili f. t. d. i. t. d. Elektrika. — Masaža. Zriravlllnče a vaem komfortam, oelo l«to odprto; hiAiii traja od I. maja do 1. oktobra. Prokraaen velik park, lepi naaadi, lopi ialeti, aUlna titraviaka godba, ploina zabave, koncerti i. t. d. N'a poitaji Varaadiuakn toplic« prionkuj« alehernt dan omuibua goate. Tudi ao na raspolatfo poaebui vozovi ln aa Je aarad iatih prej obrniti na oakrhnlitvo kopaliaoa. /dravniaka pojaanila dajo kopaliacnl adravnik «lr. A. Longlllno. (516—a) l'n>.[>•'k :<• in broiure raapoallja aaatonj in poitntna proato tnakrbaletvo '(opallica. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX S IT torek dae šasija x S dopolnilne ob 9. uri ea bode gospod X X________________ X X v Zelščeku nad Cerknico pri Rakeku \% na lici mesta prostovoljno prodajal. IJJ £ Ivan UnlnKcr iz l.f uhljian«* svoje nekdanje Jnkoh <*aft|»arl-)evo posestvo )C To posestvo obstoji iz dveh hI h, kateri sta pripravni za vsako obrt, hleva, kovačije, koaolcn, nkecliaja, njiv in travnikov. Prodalo se bode aknpuo ali pa po koalh. (562—2, :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Lastnina in tisk .NArodne Tiskarne".