lZfl. itnflfeL I HMjrt, I pft* M. MfrHB. HI. Ml. ____ -' ^—^____i—n_________w^^^ ——~~-—J———.^——^——^-^—————m^^^——^——^m^m^^^^^^^^^^^^^^i^^^.) !■*•!• vaik taa vw*m*, IsvrnamAl n*d*l|« 1b prmsalk«. Im gratis Prostor I m/m X 54 m//n za navadne in male oglćse 40 vin., a uradne razglase 60 vin., ra poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popast Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tyt avnlttvo „Slov. Naroda'1 in „Narodni Tiskara«11 Hniflcv« ulica St. 5, prittićno. — Toloion st 90» „Slovenakl Kare«" ¥•*!■ ▼ LfaMfaal te p* »**ti i v Jugoslaviji: V inoMmvtvot cetoletno naprej plačan . K S4-— celoletno...... K 95-— poHetno ...,.„.„ 42"— polletno....... „ 50-— 3 mesečno......„ 21*— 3 mesečno...... „ 26*— Novi rtaročniki naj pošijejo v prvič naročnino vredno Q^T po nakaznict. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne raoremo ozirati. ITrainlttTo „Slor. Naroda" KaaOova nUca iL 5, U M«rtfp|« Telefon atev. 34. Dopisa aareiema Ie podpUana In ladofttao talOfiM. aja^ RokopUov ne vrata. *^M Posameina Stevilka velia 40 vinarjev. Junaške naše čete so pod povclj-stvom generala Krste Smilianića osvo-bodile ves slovenski Korotan in napravile za večno konec, o tem smo trdno trverjeni, nemškemu gospodstvu nad bedno slovensko rajo na Koroškcm. Slovensko prebi valstvo, ki je moralo zlasti v zadnjem času izpiti kelih trpljenja do dna. lahko sedaj zonet svobodno diše. Strte. zlomliene in raz-bite so za vedno nemške sprv.o. Slovence ie zopet gospodar na oni pedi svote korotanske zemlje, kier je tekla zi-belika naše državne neodvisnosti, kjer so vladali naši slovenski vojvode Bo-rut Kajtimar, kjer stoji še danes vojvodski prestol, simbol slovenske državnosti in slovenskesra demokratizma. Temna noč, ki se je razprostirala preko koroških poljan se ie umaknila svetlemu dnevu, zasijr.lo je zor»ct žarko solnee zlate svobode. Srb. Hrvat in Slover.ec, združeni v bratsko, neraz-drnžljivo zvezo, so s skupnim herojskim naporom razbili germansko silo i:i dovedli zasužnjene koroške Slovence zo&et nazai v jugoslovansko kolo. Slava in Čast vsem jurir-Škim našim borcem, pred vsem onim, ki so osvobo-ditev bratov svojih plaćali s ceno svo-jesra življenja! Kakor nekoč kosovskim vitezom, tako ie i niim dajala uteho na krvavi bojni poljani kosovska devoikr.. Predv?em pa: pripozTute se kolera v hvaležnosti, v 2'obt>kem spoštovnr»"i in brezmojnem občudovaniu pred legendarnim srbskim vojnikom - junakom, kateremu pripada lor.H đel zasln.1*, da .ie zasinil slovenske^u Korotamz od mrkli uoči prvih mafckih diti zop^t gvetal dan! Srbski voinik. ki se že *=edcm let nisi s:rel ob svojem domaćem osmiiščn. kl stojiš kot skala neomajen na braniku ugrožene domovine, tebi *^e klanja đ~-nes in ti izreka svoje neizmerno hva-ležnost v?e. kar nosi slovensko ime. Kakor tebi, srre slava in Čr«;t tuđi tvoiim enakd herojskim m zasluženim voditeljem in Dovelinikom. V zKodovini nsvobodi našega v.n-roda fcodo svetila kot najsijajnejše BeijcR - Celovec. Po najnoveiših vesteh iz Pa riza bi bila torej Beliak in Celovec za Juso-slavijo izKubliena. Vendar pa se bodo sklepi srlede naših meia na severu menda še revidirali. Kaka bode ta revizija, si lahko vsakdo nredsta^b'a sam, kdor je zasledoval laško-nemške prijateljske spletkarije. V skramem slučaju bi se morda nrisodil Celovec Jugoslaviji, ni pa Diicakovati vsled Jasko - nemske zveze, da bi se to zgodilo tuđi z Beljakom. Z mestotn Bedakom pa pade velik de! slovenske^a Korotana v neraske roke in to ne samo ćela Ttlifka dolina, amnak tuđi del rgornje Rožite doBne. To je razvidno že iz dejstva, da to najnov. poročilo iz Pariza omenja meje Ie južno Celovca pri Vrbskem jezeru. Kam pa vodi meia potem?? Celovec bi bil. ako se odreže Jugoslaviji, gotovo brezpomembno mesto brez vsakega gospodarskega in tr?rov-skega prometa, in Celovčani, ki gotovo radi služijo, bi sanjali, koliko lenše bi bilo pod Jugoslavijo. Navezan je Celovec popolnoma na slovenske pokraii-ne. Nasprotno pa se spodnj'a slovenska Koroška brez Celovca ne more razvijati, ker je ovirana v svojem gospodar-skem in trgovskem prometu. Z eno be-sedo, Celovec se od slovenske okolice ne more odtrgati. In ako vzamemo še zgodcrvinsko stran, bi z izgubo Celovca zgubili tuđi »Gosposvetsko po-! j e«. kar bi nas veCno budo bolelo. In B e I i a k? Isti razlogl. kakor pri Celovcu, pridcio v poštev rudi pri Be-ljaku. Beljak brez ožje slovenske okolice in Ziljske doline more samo životariti a ne žrveti. ražen tega je imel Beljak precej živo trgovsko zvezo proti Bohinju in Oorenjski .Izvažalo se Je proti jugu kolonijalno blago, pivo, ka-vine primesi, Žgane pijace in drugo. Kako je Beljak navezan na slovensko okolico in Ziljsko dolino, se je pokazalo najbolj meseca novembra in decembra zvezde imena naših slavnih generalov Bnže Jankovića, Krste Smilja n i ć a in R u d o 1 f a M a i s t r a. ki se s poln.im pravom bhko imenujejo osvobf>ditelji koroških Sloveicev. Ljubljanski dopisni u rad poroča z dne ?Š. maja ob 22. uri polnradno: V začetku tesra meseca so >:^mci iz K«-roške hrez vsakec;H povoda napad-1 \n pogna!! na?o mnlf>?tevi!ne tki^^A*^ it. Slovenske Koro^tre ter prekoračili na ta način deTTiar^cpdisko crto. V?« ra^i pr)i7kus1. da bi iih mirnim potoni pripravi1! do tepa, da zapuste našo očet-n'avo. so oFfa'i brezuspeln?. 7a <;^sa potajanj 5n t\ić\ r*otem so N'emci obde-loval? vsak dan na?c predstraže z ar-tilierlTskim fn stroini*k?m ognjem in iih izzivnli. Tetra stanti nisnio mogli dalie irpeti. zlasti ne surovera postopnnjla z na§imi braii v zavreti Slov^n^Ui Koro-ški. Iz teli ra7?csov smo bili primorani, os', oboditi na?e brate z obrrt>ženo s*!o In proTfiatv mr7^crrj sovražiika z r»as^ svrfs 7?m]\e. N*i5TrT! hrabrin^ vo'^kon; ie bila zaukararfo dinos zarano. do nn-pedejo sovražnitf?. Ta tianad se razvlfn Tispe^no v vseli smereb ip nv mTro«:»?i fTf-r?tih s^ N^**^i^' ■»■ nsrer'u i*rn*i<^»7r». n«?«-če.f^ oroč crož.ie In oremiSr^jo nn.5im nas?tn. tonova m uietnfke. LiubVfanski dor»>«ni urad poroča dne 2š>. majn cb ">i. u/i iz ursdT^e^a vira: Dane.^ čvx>\dv* Ie a:e3??ra.! S*n'-lia^ić no«£tn SinCo ^'^?. Prebivnlstvo Ie n.?vd!TŠeno l^or^ravilo generala in mu *7roUH znhvalo 7a n^.vr-bod?tev od r£,lci o refl'le n^š te?1^> vcw<■*•:*% n^rođ ns Koro^kc^ ofl nnsi^t! fa trpi^č^^i?! ?t^«T«, PlJ?i«r^». Černt, Železni K^o?«. Sine' vs?*. Oailc'ii Sfd. ^e enkrnt se ir2 skunro nrcKvfi.in Vri Srbov. ffrvatov in SInvencev 7a ce-loliUfmo u^edt^.iet'o domovino, 1anskes:a leta. ko je bila Dote^rrn'e^a ^a-kratna demarkaciiskn. crta Zila-ZHioa. S tem je bil Masovni oromet. r-o<;ehr,o v Z i 1 j s k o dolino, Dorolnoma rre-kinjen. Poslcdica tesz:a — v B c 1 i :: k u je m a n j k a 1 žive ž. mesto je bilo mrtvo, ulice prazne, trsrovci so imeli prepričan.:e, da bre% slovenske-srn del a jim ni obstoja. Nasprotno pa se okolica in posebno Ziliska dolina, brez Beljaka ne more gospodarsko razv^ati. Te okolnosti so bile tildi vzrnk ljutesra napada na naše do slovenskom vr.ji-shTu zasedene slovenske kraje dne 4. ianuarja t. 1. Nikakor pa ne rabi njesta Beljnka ncm.^ka okolica, ker irna precej v zalediti na z^oraj mc?ro Fpittal, na spodaj pa mesto Trjr (Felđkircnen), li katerima je nem^ko ozadje tuđi se-daj že Eravitiralo. Najvažncjsi za Ju-Kosbvijo pa je Beljak vsled svojc^ri izlioda in križišča železnic. Be.ljak je za .1 u jf o s 1 a v i j o drugi Trst. Z Bel jakom imamo ves trgovski promet od morja v naših rokah. To je, k^r dela Beljok še važnejši za nas. kakor Celovec. Da se NemŠka Avstrija in tuđi Lah kot njen zaštitnik ne bod^ta spod-tikala morda radi križišča želozrnc v Boljaku. je pripomniti, da se je ?e več let delai nacrt za ^eleznico iz Beliaka preko Trebna - Millstatt - SpittaL za tako-imenovano »Gegendbabn«. Ako bi se nam priznala torej minimalna meia nad Osoiskim jezerom, potem si zveže Nemška Avstrija svojo proj?o južne želez^ice s Tirolskejra preko Spittala skozi dolino >Treffner Oe-^ende s sedanjo prosio državne že!ez-nice preko Št. Vida in Nemška Avstrija ne rabi z železniško prometnegra ozira Beliaka prav nič. Na isti način si bode-io Lahi, ako obdržiio Trbiž s Kanalsko dolino, zvezali železniški promet od Trbiža skoz Predel v Tolminsko dolino. Toraj take ozire na stran. Iz teh izvajanf sledi, da, ako hoćemo pribori« si in ohraniti Jugoslaviji ćeli slovenski del Koroškc moramo de-lovati na to, da se nam pri sadi Celovec In Beljak. Ako imamo Beljak se nam ne more odtrgati del zgornje Rczne doline in ćela Ziljska dolina. S tem postanemo celota s I o v e n s k e £ a življa na Koro-škem. Beljak je postojanka, s katero pridobimo ćelo Koroško gospodarsko. Pomislek ali izgovor, da sta Celovec in Beliak morda nemški mesti, ne drži Znano ie vsakemu, da je bil Celovec prvotno slovenski, ravno tako pa pove-5o še stari \emci v Beljaku. 4a |e bil prej mali Beljak še pred kakimi 100 leti ^koraj še čisto slovensko mesto, kakor oni pravijo ^AVindische Stadt«. Tt> ie tuđi naravno, ker Beliak je tvorilo samo domače prebivalstvo, katero se ie pomnoževalo vedno iz slovenske okolice. Seveda se je mesto vedno boli in boli ponemčevalo vsled avstrijskega sistema, to je nasilpega ponemčevarna v prvi vrsti po ljudskih šolah in njih učitcljili. Šcle v zadnjih 30. letih nekako je ču ti ti pritisk nemškega živ1! i a, ki pa je sriseljen vsled hitroga razvoja mesta. Posebr.o se je množilo menjaio-Če se železr-iško csobje. katero tvori z družinami danes tretjino prebivslstva. Gotovo pa steie da^es Beljak od 12.000 prebivalcev nad 4^'f) rojenih Slovence v. Celovec od 30.000 prebivalcev dobrih 10.000 roj on ih Slovencev. Da so ti pa veliki većini nemčurji, ie samoobsc-bi umevno, ker «► i^š!i iz paiiemčevkl-Tiiji sol. nadalje vsled eospodarske?;a pritiska in zasramovanja slovenskeza jez?ka od sirani nradov in dclc-daial-cev. Im.im^ pa prepričanje, da se Beljak in Celovec, ako postaneta jiigoslo-v-anska. prelevita v kratkem času v slovenski mesti. Da je Beliak ?.e\o važna postojanija, važnejša kot Celovec, ni treba sele cprnv.njati na ro nas same, ampak uvT-deti mora to vsak. ki zasleduje mirovno kcnfcrcnco v Parizu, pri kateri i.srmio tako veliko vlo^o iniperijali>tični T.ahi. Oni si žel'io d:rektno zvezo potom železnic z Nemško Avstriio, se-veda Ie v na^o škodo. S tem nismo zz u bili samo Trst ampak tu-dizadnjo trgovinsko pozicijo na severu. Koroška je se daj v rokah Nemške Avstriie in mi s strahom Čak amo, ]" se bode Jii^orinviii prisodilo od slo-ve^skeea dela K^rotana. Nemci so v svojih listih s poskočnim veseljem raz-srlašali: Unser bester stratetjischer Schachzuff war es, dass w?r Karnten vri den Jugoslaven p:esaubert haben. Ali se da na to še lahko odseovor^ Re-kel bi da! Tuđi Frarcozi morajo sprevideti, zakaj da hoće biti Lah tako tesno zve-zan z Nemško Avstrljo. In ako Fran-cozi tes:a ne sprevidiio, zastavi naj se od naše strani vsa sila. da se jim od-pre oči. da bodo jnsnr> videli nevarnost, za katero isrrajo rn. mirovni konferencu kakor na šahovi deski s svoiim prikri-tim neprijateljem Lahom. Le moćna Ju-gosbvija krije hrbet tuđi Francozom. Kar se tiče še meje na Koroškem. bi bilo tuđi nerazumljivo, da bi se ista ne potcKnila iz stratesričnih ozirov tako, da bi bili proti Nemški Avstriii bolj zavarovani. Ravno Lahi poudarjajo vedno 5trates:ične točke in si prisvaja-;o ozemlje, do katereq:a nimajo nikdar rsravice. In nam naj bi se ustvarila me-ja na Korošlrem. preko katere bi se skoro na ćeli crti sprehajali naši državni in narodni sovražniki in nadalj evali svojo zastruplja-jočr> propagando proti naši državi. 2e iz teh' razločov morata pripasti mesti Celovec in Beljak.Jugoslaviji, ker to sta dve sršenovi gnezdi, ki bi kot nemško - avstrijski mesti nikdar ne mirovali, kar sta dokazali Že sedaj. Za določanic naših mei na Koro-sltem šviga po zraku tuđi beseda p I e-b i s c i t. Temu se je treba upreti z vsemi silami. Kar Lah zase ne pripusti na Goriškem, Primorskem in v Dalmaciji tega, tuđi mi ne smemo sprejeti pod nobenimi pogoji za KoroŠko. Kar zahtevamo na Koroskem, ie naša slovenska zemlja, za katero ne pripustimo plebiscita. Nišo Ka izvedli v Alzaciji-Loreni proti Francozom, ne na Ceškem, nočejo ga izvesti na Goriškem, Primorskem, Reki in v Dalmaciii, tako se ga potetn tuđi ne sine izvesti na KoroSkem, kjer zahtevamo le, kar Je naše* Nazad- nje bi se morali vprašati. ali je Antanti zvesta Srbija, — sedaj z nami ujedinjena država —, doprinesla svoje žrtve in junaštvo samo za to, da sedaj nam Lahi kradeio naše ozemlje in se na drugi strani po Iaški zahrbtnosti favorizira Nemško Avstriio? Beljak - Celovec, to bodi naše geslo pri ustvarjanju naših mei na Koro-fkem, naša delegacija naj dela z vso silo na konferenci, doma jo pa podpi-rajmo v zadnjem trenotku, z vseini, pri-pomocki. da si ustvarimo edino za nas pravično mejo za mesti Velikovec - Celovec - Beljak - Šmohor. _____________________________G—r. Poiif icn@ vestL —Šusteršičevstvo. ^rse stranke so na delti iztrcbiti plevcl, ki je bohotnf) začel po^anjati na mladi naši državni njivi. Pio vela je toiiko, da nekateri že nišo več videli zdrave in dobre setve. Od uvidevnosti strank je zavisno. ' če se bo nasejana ljulika in najopasnej-ši plevel pravočasno in dovolj temeljito poruval. Tuđi V. L. S. odločno od-klanja vsak stik s Šusteršičem, zlim svojim duhom. On je pregnan, zanio in za slov. uarod mrtev, Čemu se baviti s tem nesrečnim imenom? Ko je neustra-šeni dr. Krek pričel boj proti mogočne-mu svoječasnemu voditelju nasprot ie nam stranke si nikakor ni bil svest svoje zmage. in prav gotovo se je zavedal, da bo treba desetletiiesa dela, da se iztrcbijo šusteršičijanci in ŠusterŠičev duh. Po razpadu Avstrije je »Resnica« odnosno so »Novice* še prinesle svoj parte v obja\i ristanovit\re Jugoslavije in od avstrijske vlade kupljeni Šuster-šiČ je bil prisiljen ubežati ljudski nevolji, pa v Sloveniji je ostalo se veliko krcatur avstrofilskeea Susteršičevstva, ki so v prvem navdušenju si cer previd-no poiskali zatišja in ga večinoma tuđi neobrano našli, In od tedai ima ta ob-sovražena klika mir. da, ćelo zaščito pri gotovih krogih, kar zamoremo dokazati s številnimi župniki, obč srerenti i u enakimi dostojanstvenik! Sustersi-r-evega kalibra. Neiskrenost in nedo-slednost merodajnih Činiteljev zlasti na krmilu V. L. S. je bila sicer opravičlji-va pri obilici važnih narodnih, gospodarskih in socijalnih problemov, ki so nuini, dokler ni ŠusteršiČeva ljulika začela postajati opasna razvoju Jugoslavije. Sedaj pa, ko so podani jasni dokazi, da so se zgodili prav v krajih, kjer gospodujejo ostanki Šusteršičeve-ga despotizma, kjer pastirujejo Oblaki, Pibri, Krajci, v dnevih slovenske žalosti in sramote po Korotanu — težki in neprezirljK'i slučaji neposlušnosti, pobune in upornosti, je na času, da vlada poseže z energično roko po teh državo ogrožujočih elementih in išče krivde tam, kjer je: v Šusteršičevstu t. j. po-kritem avstrofilstvu. Slučaji odporno-sti, pasivne resistence, slučaji popolne nedelavnosti s strani onih ljudi, ki so nedavno raz lećo in z osebno agitacijo delovali za izpolnitev vojnih dajatev, ki .sa razsioali častna občanstva avstr. oficirjem, ki so pritiskali na podpis vojnih posoji!, nai dajo misliti naši vladi tembolj, če prihajajo iz bivših vrst pro-slule^a »vojvode« Kranjske dežele. V. S. L.*S.*se bo znala sama obva-rovati brezprimernegra vpliva Šusterši-čevcev pri dobri volji vodstva in bo uprav s tem, da neusmiljeno izžene iz svojega okrilja strupeno zalego, in da prepodi okužljivi ŠusterŠiČev smrad iz Slovenije ali ga paralizira, pokicflla, da n je več za narodno korist kot za strankarsko veličino. Pred vsem in povsod stranka in nič kakor stranka, narodnost samo za okras tuđi to je znak Šusteršičevstva. Tn sxmo prekrižati se pri imenu dr. Sustcršiča ne zadostuje, treba dosled-no tuđi dejanj! Ko^evarji v ođporu- Posebni mi-ljenček avstrijske državne uprave je bil kočevski otočič. Ni Čuda, Nemci so ga smatrali kot važen steber nemškega mostu od Bclta do Adrije- Ko je posi-jalo žarko jugoslovansko solnee tuđi med tenme kočevske hribo, so se med Ko^evarji naseljeni Slovenci neizmer- no razveselili. Nemce pa je ofejel strah in obup- Toda čim delj so vozljali oko-steneli diplomati v Parizu mirovni Irlopčič. tem bolj je rastel tuđi Kodevar-jem poginu- Zaeeli so upati, ni vse zgubljeno. da iz Jugoslavije ne bo nič, da jih pridejo odrešit Lahi, đa Jim prinese pariška konferenca repnbliko Ko-^evje itđ- Seveda, težko je dati vaj«ti iz rok, ceitidi eo krivične- Posebni od-por proti jugoslovansM državi Je kazala občina Koprivnik, našdiivana vseka-ko od Nemoev v Kočevju- Ko se je raz-pustil oboi uski odbor, se je ta protivil izročiti obcinsek posle gerentstvu, 6e6, prej bo kri tekla> predno e to zgodi* No pa ni tekla nobena kri, pad pa je teklo pet glavnih koprivniških hnjekaftev: župnik Schauer, učitelj Teninkel, 4upan TVudso ter poeestnikova sina SeHneller in Kump so bili odvedeni đne &£• maja t. 1- v zapore novomeškega o4crottnegA sodišča, seveda v varstvm oroinikov-Predno se je izvršilo aoteo saporno povelje, je oddal isti dao MvSI aM, oi-l>or mirno vse posl« gerentu ▼ naNffeoč-nosti zastopnika ofcp- glavaaBtrap K«m-ško lice kocovskega okraju, dada^p bolf zginja in to tuđi v mestn Kočerv^o. &&• mem- Ncmiki šelezničar}!, nraiSnOd ki profesorji nas zapuščajo đntg aa đra-giin- Da se pospeči nfOi očhoč. fkm ^ dalo okrajno glararstvo ^©detf, da fa požurenje umestno in đa nal prf pr»-selitvi v Nemško Avstrrjo tntB vsefime-jo s seboj pohištvo, ker ni tn por^atća, čotridi so se poslavljeii oflKajnjođtt Na sviđenje po merinarodni nnoifitvl- Sođ-nega svotu i ka Cernsteina, notorja ifr-Karniischniga, ravnatelja dr- Hiedla iid- ni jih več med narni- KJer bo š& nekateri preveč trdovratno driaii inSle^a KoČ-evja, je okr. glavavBtvo dva prc^-sorja izgnalo in eden je že otfšej- (Naša poročila iz Beograda ta Zd&dbaJ\ ZADRUŽNO ZBOROVANJB Y BEOGRADU PREIiOŽBNO. Beograd, 29- maja- Zadružno zborova nje, ki je bilo sklicano v Beograd za 81- maja. je preloženo na 14- Jn^^k ker se še ni vrnil g* Avraaovič, vodjjft srbskih zadrug, katerega je zadnja zadružna konferenca v vaaalh zadružnih zadevah od poslala, y Pariz in London« ZA NASELITEV NAŠIH OORISKIH VRTNARJEV- Beograd, 29- maja. MlnSstrstvo za n gr amo reformo razpolaga že danes z obsožnimi zemljišci najborj£e vrtno zemlje ter namerava isto limnfni vrt-nar^ein odstopiti- V poštev priđe za en-krat zemljišče v okolici Novega Sada, pa tuđi pri samem Beogradu im&jb dobri in priđni vrtnarji lepo bođočnost-Slovenski poslanci Demokratskega kluba so posebno opozorili na naše g o r i š k e vrtnarje, na katere se bo treba v prvi vrsti ozirati- To se bo po aadob-Ijenih informacijah tuđi zgodilo. V naj-krajšem Času se uvede po inicijativi ministra dr- Poljaka akcija, ki naj omogoči zlasti goriškim begunoem-vrtnarjem, da dobijo vrtnarska aemlji-šca predvsem v okolici Novega Sada* IMENOVANJA- Beograd, 29- maja- PreatoIonasIeS-nik regent je podelil vičjemu oficijalu Albertu Pogačnikn v Ljubljani naalov, in značaj pisarniškega ravnatelja, oprostivši ga plačila predpisane takae* Beograd, 29. maja- Prestolonasleđ-nik-regent je imenoval flnancnega pro-kuratorja v Sarajevu Petra Jankovića za erarskega »fiškala v petem činovnem razredu- Fiškal Janković prerzamo po-verjeništvo za §ame in rude« POMILOSCENJE IN AMNESTUA- Beograd, 29. maja- Prestolonasled-nik-regont je podpisal ukaz, a katerim pomiloščujo okoli 200 kaznjencer le raznih ka^nilnic, deloma popolnoma, deloma pa jim zniža kaaoD- Kntigr ta* đtran 2. „SLOVENSKI NARUU* šm M »aj* 191«. 126. *tev. {ono, bo prihbđnje đni objavljena tuđi večja amnestija za Slovenijo, kjer v dobi Narodnega veča nišo bile izvršene po milost i tve v on em obsegu, kakor v Bosni tn na Hrvatskem- FILIJAIiKA JADRANSKE BANKE V BEOGRADU- Beograd. 29- maja* Jadranska banka otvori v naj krajem času v Beogradu svojo filijalko- Do otvoritve filijal-ke bo sastopal Jadransko banko pose-ben reprezentant. SLOVENSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE PRED RESITVIJO-Beograd, 29- maja- Minister za pro-sveto D a vi do vi ć predloži v eni prihod-njih sej vprasanjo glede slovenskega vseučilišča ministrskemu svetu- Priča-kuje se z vso gotovostjo. da bo z ozirom na njegovo ugodno poroeilo zadeva re-šena v smislu želj slovenskega naroda. V poročiliL ki ga je včeraj predložil financni minister Narodneinu predstavništvu, je postavljena posebna točka za univerzo v Ljubljani v znesku 1,320000 kron, ni pa izključeno. da se bo ta postavka z ozirom na ustanovne težkoče še povišala* DR- KOROŠEC ZA ZOPETNO REKVIZICIJO ŽITA IN DRUGIH ŽIVIL. Beograd. 29- maja- V včerajšnji seji Narodncijii predstavništva ie dr. Ko-rošec v odgovoru na interpelacijo socijalnih demokratov s posebnim po-vdarkom izjavil, da stoji on in njegovo ministrstvo na stališču, da je treba v jeseni zopet uvesti rekvizicija žita in drugih živil- On ie odločen to mnenje še pravočasno predložiti ministrskemu svetu in ga zastopa z vso energijo-Rekvirirana živila se bodo po njego-vem nacrtu oddajjala ljudem na enak način, kakor so se oddajala v apro\-i-zacijskih organi zaeij ah med vojno- V ta namen namerava dr- Korosec uvesti na jesen zopet za oddajo živil rajonira-nje in racijoniranje. O tem, ali se namerava zopet uvesti krušne karte in sploh o detajlih njegovih prehrambenih nacrtov se minister dr- Korošee še ni izrazil- HRADNO KONCESIJONIRANA DRA-GINJA MOKE- Beograd, 29- maja- Dr- Korošec je podal v včerajšnji seji Narođnega predstavništva zanimive podatke o delova-nfu ministrstva za prehrano, v kolikor ipe ti6e regulacije cen za moko. Narod-ztemu predstavništvu je sporočil vsebi-Ho pogodbe, ki jo je sklenilo ministr-8tvo prehrane z zvezo mlinskih indu-strijaloev- Po tej pogodbi naj bi imela izkljueno ta zveza pravico kupovati v naši državi žito vseh vrst, zato bi pa bila obvezana dajati državi vso moko, kl bi bila potrebna za preskrbo prebi-valstva, na razpolago- Minister dr* Ko-jrošec je zagovarjal pogodbo, ki jo je v ;ta namen sklenil z zvezo mlinskih in-iđustrijalcev in je povdarjal, da po nje-feovem mnenju cena moke, katero je določil mlinarjem kot prevzemno ceno, ni previsoka- Bela moka št. 0 bo velja-la 5 K 50 v, moka za kuho 4 K, moka za kruh pa 2 K« Minister dr- Korošec ije tuđi povdarjal, da mlevski stroški, katere je prizna! mlinarjem, namrec SI K za stot žita. nišo previsoki« J)VA RDEČA DNEVA V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. Beograd, 29- maja- V torek in sre-cto se je vršila v Narodnem predstavništvu seja, katere dnevni red so izoplnill gkoro izkljuČno le zastopniki socijalno-demokratske stranke. V torek so vodili boj proti vladi zaradi prepovedi proslave 1. maja, včeraj pa je njihov za-stopnik Anton Kristan ob priliki četrt-letne kreditne predloge napadel vlado tako, da ie podvrgel najstrožji kritiki znalone vsa ministrstva- V torek socijalisti nišo imeli posebne sreće- Argumenti, katere so navajali proti prepovedi 1. maja v Bosni, so bili po zastop-nikih vlade s tako tehtnimi protidoka-zi pobiti, da je prišla končno vsa zbornica, izvzemši socijaliste, do prepriča-nja, da je treba postopanje vlade z ozirom na veleizdajalske pojave v socija-Hsticnih vrstah odobriti- Zanimivo je bilo tekom debate tega dne poslušati JjBJave socijalistov Korača in Bukšega, ld sta se trudila dokazati Narodnemu predstavništvu, da je pri nas boljševi-aem samo prazen strah, povdarjajoc, da je jugoslovanska socijalno demokratska stranka protivna principom in taktiki boljševizma- Splošno odobravanje je žela izjava Koraceva, češ da je vlada kriva, ker ni pred 1- majem ža-prla posamezne komunistične hujskače ter izraženo načelo, da je treba vsake-g«, ki se pregreši zoper obstoječe zakone, brezobzimo zaeledovati, proganjati in kaznovati- Veliko manj sreče, kakor v torek, 80 imeli socijalisti včeraj- Po veeh parlamentarnih običajih imajo podati ob priliki izjemnih kreditnih predlog zastopniki posameznih strank le kratke Izjave, ker imajo parlamentarci ob priliki budgetne razprave dovelj prilike, da neovirano zavzemajo stališče k vsem vprašanjem državne politike in državnega gospodarstva- L^ od stranke, ki bi hotela delati v parlamentu pbetmkoiios se mora prioakovmti, d» U ob takih prlUkah nMtapihi ■ *|f* trajniml govori, naperjenimi proti vam panogam driavne uprav«- Od alovan-skih socijalnih demokratov obatrakcžje nikdo ni pričakoval, ker Je tuđi ▼ Beogradu znano, da sedite v UaMjanuki vladi dva Boeijalistična povarjenika. Zato je napravil tembolj nengoden vtis na zbornico nastop sodmgm Kri-stana, ki ja v skoraj dvenrnem govora z znano vehemenco udrihal po vsem obstoječem v državi- Navajal je v svojem govoru stvari, ki nišo po većini znane le vsem po slancem Narođnega predstavništva, ampak tuđi širši javnosti- Napravil je nekak potpuri po ćeli Jugoslaviji, zlasti po slovenskom ozem-Iju, ki naj bi mu služil kot agi taci jeko potovanje za pridobivanje novih pri stasev za socijalno-demokratsko stranko- Za Slovenijo je bilo še posebno zanimivo, da je med govorom Kristana prišlo parkrat do prav oštrih spopa-riov med govornikom in pristaši SLS Značilno je bilo tuđi, da je v govoru obsojal centralno vlado tuđi zaradi tega, ker sediio v njej pristaši skrajne levice in skrajne desnice, torej poleg konservativcev ^napredni ljudje in zato je pozival zbornico, naj se iz nje same osnuje moderna, napredna, demokratična in svobodomiselna koalicija, ki naj začne vladati z vso radikalnostjo in brezobzirnostjo. Odgovor ministrske-£a predsednika na izvajanja Antona Kristana je bil za socialiste zelo ncpri-jeten* Njegovim izvajanjem, v kolikor so povdarjala obce znane nedostatke v državni upravi, ministrski predsednik ni mogel odgovarjati, deloma vsleđ tega, ker bi se potrebovalo še veliko uradnih preiskav :n ugotovitev, deloma pa tuđi zaradi tega ne, ker je njih resničnost podana- Nobenega dvomjt ni, da bi sq dal marsikak nedostatek v državni upravi lažje odstraniti, kakor si to predstavlja ministrski predsednik Stojan Protic*, četudi njegovo vedno sklicavanje na medn srodni položaj marsikaj opravičuje- Splošno odobravanje je žel ministrski predsednik z očitanjem, ki ga je napravil socijalno-demokratskem govorniku Antonu Kri-stanu, reikoc, da se njegovemu govoru pozna, da on (Kristan) ni bil v vojni, niti ni vsled vojne trpe!, ker si cer bi ne mogel proti mladi državi, ki je pred kratkim iznikla iz najvecjega trpljenja, tako govoriti, kakor je govoril- Končno je dobil Kristan od ministrskega predsednika potrebno lekcijo, kalio se ima v parlamentu obnašati, ako hoče. da bo njegov nastop odgovarjal parlamentarnim običajem* PROTIĆ ODSTOPrL OD VODSTVA STARORADTKALNEGA KLUBA- Beograd. 29. maja- >Pravda« poroda, da je ministrski predsednik Stojan Protić odstopil od vodstva staroradi-kalnega kluba- li Handeega MniM LDU. Beograd, 28- maja* Včerajš-njo sejo Narodnega predstavništva je otvori 1 predsednik dr- Draža Pavlović ob 16*20- Zapisnik zadnje seje ee je odobril brez izpremembe- Financni minister predloži zakonsko predlogo o idemniteti za mesece junij, julij in av-gust- Prečita se nekoliko interpelacij-Tajnik naznani, da je poslanec Ivan Meštrović odložil svoj mandat- Predsednik prebere poročilo ministra za zu-nanje stvari, da naš poslanik v Parizu sporoča predsedniku Narodnega predstavništva toplo zahvalo predvodnika Wilsona za brzojavko, ki mu jo je poslalo svojeSasno predsedništvo Narod nega predstavništva- (Burno odobravanje, klici: »Živio Wilson!c) — Poslanec Miljutin Dragović (radikalec) etavi vprašanje na ministra za notranje stvari, zakaj ni odgovoril na pismeno vprasanje glede pomoči potrebnim v vranjskem okrožju. Minister Pribiče-vić odgovarja, da se je zgodi 1 nesporazum, ker se je to vprašanje smatralo kot interpelacija, medtem ko je bilo to pismeno vprašanje, na katero ee je za-hteval pismen odgovor- Poslanec Velja Vukičevič (radikalec) etavi na vojnoga ministra vprašanje o projektu za rešitev odnošajev rezervnih častnikov, ki nišo ukazni uradniki, in o pomoči vojakom in častnikom pri odhodu iz vojske- Vojni minister odgovarja, da odvisi to vprašanje od #finančnih ra»-mer- * Zbornica preide na dnevni red: Odgovor ministra za notranje stvari Svetozara Pribi£evi6a na interpelacijo poslanca Vitomira Koraca, zaradi prepovedi proslave 1. maja« Poslano© Vi-tomir Korač naglasa v svoji interpelaciji, da je ministrakl svet brez npra» vičenih razlogov prepovedal tik pred 1* majem proslavo tega dne- Ce ee bo naia država razvijala ▼ nedemokratski emeri, potem je npravičena legalna borba in v nasprotnem primern mora nastati jaka reakcija« Nadeja ee, da se bo tuđi pri nas razvijala demokracija v smisln sodjalisticnih zahtev* Pred majsko proslavo se je čitalo, da se pri-pravlja v Bosni državni preobrat in da se hoče vzpo6tavitl diktaturo proletarijata- Navajale so se podrobnosti o so-djalističai agitaciji v Bosni, U so pri-dtie, te hffftflp smrijiHtU ponHtt is> delavoev Ud- To fe dolo Jinsisjsfcsfa Srno - niSMiiufta politionogm !■«■§» kl je se lusisau v potvmrjeafc *■(•••▼* Navajaie ee je, da so prtili v DsUvokl dom častelki, ki so govorili, da so s* strani sjols^oev. Oni so v LJnbUoal po-pisali aokoliko svojih dmgov, ki so člani sovjeta, katerV posivlje vojsko na opor- Dolje omenja, da so v početka ni dosti strogo postopalo proti olsssen* tom, ki so v resniei lo agitatorji za boljsevisom- Protestira proti tamu, ker se je v Beogradu rekrutiralo sociJaU-stični vodji Filipovima in dr* Topa lo vica, ki bo ju poslali v Albanijo- Izjavlja končno, da vlada si imela pravico sa tako odredbo. Vprasujo nadalje, ali je došlo v preiskavi do kakega rezultata* On bi rad, da manjšina ministra za notranje stvari dokaže, da ▼ resniei ob-stoj a zarota proti državi- Ministrski predsednik Protič odgovarja med drugim: Mi nismo dopustili proslave 1- maja, ker smo imeli posebne razloge za to- Mi smo sedaj v ne-norraalnih razmernh in se nahftjanio v poluvojnem stanju- Poleg drugih raz-logov prenovedi je bil tuđi ta, da je v Madžarski nastal boljševiški prrvrat-Iz tega prevrata so se pojavili ne kate-ri znaki, ki kažejo. da se je hotel ta prevrat prene^ti tuđi na našo zemljo-Vlada je dobila podatke o tem, da se pripravljajo manifestacije, ki naspro-tujejo vsem določilora dobrega reda v deželi. Vlada jih je vprašala, ali se mo-re.io povodom sprevodov odreći takim vzklikom, ki jih nočemo in ne smemo dopustiti- Oni nam te garancije nišo mogli dati- Vlada je morala na sebe sprejeti odgovornost, da se zameri na* pram poslancu Korača in njegovim so« drugom, ali pa da bi pripustila riziko, da bi v teh dneh mogli nadi ovražniki porabiti nerede proti nam* So ljudje med našim đelavstvom, ki nišo pravi socijalisti, temveč boljševiki- TI elementi so morebiti v manjilni, tođa energični in agilni. On se je sam prepričaj kako se vsi oni, ki se hodojo legalno boriti za svoje socijalietično*ideje, na-zivljajo, izdajaloem socijalizma* Govo-ril je nato Se nadalje o boljSevizma- Ob 11- uri 45 minut se je seja nada-Ijevala- Minister za notranje stvari Pri-bicević poudarja v svojem govoru, da ee iz govora predsednika vlade razvi-devajo razlogi, kl so vlado napotili na ta korak* Zavraca izjavo poslanca Korača, da so je vlada osmoaila pred vso Evropo, ker je tako delal ves svet* Češka vlada, v kateri eede tuđi socijalisti, je prepovedala v vojnem pasu Slovaske proslavo 1* maja. Istotako je prepovedala proslavo tuđi girftka vlada, kl Je aretirala odbor socijaHstiSne stranke v Atenah- Franeoska vlada je prepovedala proslavo 1- maja v Parizu- Navaja službeni komunike o prepovedi in pravi, da so se med socijaliste vrinili komuni stični agenti, razni inosemski agi-tatorji in boljševiški propagator]!, kl žele zanesti nered v našo đeželo* Vse odredbe o omejitvi svobodnega politic-nega življenja pa bodo ukinjene, ko se resi vprasanje naših meja. Poleg tega ?o vplivali na prepoved tuđi važni vo-taški razlogi, ki se morajo nvaževad, ker smo na mejah ugroženi od sovraž* nikov- Oči tanju poslanca g* Korača, da se ho^e zadržati socijalisti£no delavsko fribnnje. ne drži, čenror je dokaz, da je iroei sam Korač shod v Mitro vici in da se je vršil v Veliki noći v Beogradu konrrres socijalistov, na katerem so bi-M hi^i taki elementi, ki nišo socijalisti in ki so hoteli socljelisticno stranko izrnbiti proti državi- Bosenskl zastopniki na kongresu so slikali položaj v Ročni tako. k*»kor da* so boljševik! prevzeli vso oblast, da Je vsa oborože-na sila v njihovih rokah in da se bo vse to pokapalo dne 1- maja- Delegati so po povratku iz Beograda vse to pravili med delavstvom v Bosni v razlic-nih mestih- Končno se je tad! opažalo, da so ee z ozirom na 1. maj v več me-tih dogodile velike tatvine eksploziv-nega materijala« Državne oblasti, ki 00 bile obveščene o teh dogodkih, so morale ukreniti potrebne korake- V Sara* jevu j© bilo aretiranih 500 ljudi in je sedaj zaprtih še 50, od katerih bodo nekatori izročeni vojnemu eodieču-Preiskava bo dokazala, ali je istina ono, kar se jo opazilo od vseh strani* Minister odgovarja nadalje na izvajanja poslanca Korača glede uničenja de-lavskih organizacij- Socijallsticna organizacija jo bila razpusčena samo v Bosni, ker je bila prežeta s neprijateljskim! elementi. Preiskava bo prtnesla Inč v zadevo in dokazala resnioo, ki ee bo objavila- . Poslanec Bukšeg. soeiiaJiit, j* nato govoril © prepovedi 1* maja v BomL kritikova! vporabo vojaltva, aretadjo in batinanje na nprav everinek! način-Prepoved 1- maja kritiknjeta sa njim tud! poslanca Anton Kri*tan in TušV novi& Po kratkem odgovora ministra Pribičevica predlaga poslane© Kora*, naj narodno predstavništvo posove vlado, naj takoj okine vse omejitve politične svobode in naj ispusti aretirane delavoe* PODPISUJTC DRŽAVNO POSOJILOt DRŽAVNO POSOJLO NOtl 4%l Kraljevina_____ Sir A. Evwa • sponi mtđ »asio li Jtoaiitia, Beoerađ. 29. maja. Ix Loadona Javijajo, da Je tnkaj 21. t m. Sir Artar Evans, ssani specijalist za Jadransko vprašanje, ime! v narodno U-berataem klubu konferenco o sporu med Italijo In Jneoslavijo. Govornik Je kritiziraj Sonnjnovo politiko proti Jugoslaviji za vojne in rekel, da se je Ita-!:ia ve ia, kaknr osva^č. ki se vojskuje obenem zoper Jugoslavijo in zoper Nerrcc. Sedai je Italiia postala manda-tarska država; po podpfsii premirja Je šla r'a*e. nero je bjlo treba. Protestni pokret med Romun] rad! Đanna. Buka i dim 29. maja. Romun-ska as: nci'a »Dar'a« roroča, da je vest, po kateri bo del Banata pripadel kra-ljesivu Srbov, Hrvatov in Slovencev. •zzvah r^roe^tri rx?kret med Romuni. Romun. v^ada ie zar>reti1a. da odpokli-ce svoje d le? te iz Pariza, ako se ne premeni o-Jlok konference. Zaeno bi v tem prjmeru odstaoiH sedanja vlada in bi p^ ' ~ ;1?? "r v !•"-"••"» via?a. Iz Dev. M. v Polju nam piSejo: No-tico o bjvši po^tarici odobravamo. Omeniena oseba je bila več kot dvo-^ivka. V dotiki v narodnimi krojri se je delala za vneto narodnjakinjo, bila je kuhana in pečena v znanih Susteršiče-vih krofcln, a v ncmSki družbi uradnikov vcvške papjrnice je bila skozi in skozi čistokrvna Vsenemka. Sovražila je osobito srbski narod, kateres:a ni nikdar drugače nazivala, kot s tatovi, roparji in morilci. Ob izbruhu vojne proti Srbom je imela ćelo tako žal ost ni pogum, da je javno na cesti napadala osebe, o katerih je znala, da so bile narodno za-vedne ter s Srbi simpatizirale; ravno tako je tuđi pridnp sodelovala pri proganjanju in kovanju ovadb narodno za-veđnih Slovencev. G. K. bi o tej stvari £e vedel kaj povedati. čudno je vsled tega, da jo poštno ravnateljstvo nekako protežira s tem. da Jo Je premestilo v njen rojstni kraj, fcjer potrebujejo pred vsem značajev. Z Bleda na« porodajo- TukajSnJi hotel Steidl je kupU g- Anton Vovk mlajši- Veseli nas, da je zopet priftlo dosodanje nemSko gnecdo v narodne roke- Pričaknjemo pa tadi od novega lastnika, da spravi toga hoJakaSa Sim najprej« !s hotela« Kakor smo izvedeH iz sanesljive strani, ae potegaje heerka snanega đenandjanta W81fllnga za podeUtev kavarnifike koncesije- Mislili smo, da izgine tuđi ta đruiha % Bleda, ko potegne prvi veter osvobojene Ju« gofllavije, a varali no se, mozak, ki d J# napravil ogromne tieocake med vojno. Je knpil Se hotel Toplice- V iivem spominn je nam* kako je svoje dnl de-mraeiral v družbi b Oblakom, Benedi-kotn, BeTcom itd. več naSih zavedsih Blejesr. Mislimo, da bo obrtna oblast pri oddaji koncetij previđna tn V& »« bo podeljevaia, taJdn osebaifr Ib Celja nam piftejo- Veetoal m čita: >N. N- Ml Jo mnogo let nradaik v naiem kraju, zdaf ođhaja in teško borno ga pogreSali itđ< Gospod dr. Andrejka bil jo sieer koma} dva meseea okrajni glavar v Oelju, a zo so ga premostili v LJubljano- Ne verao, e> Je to politični opravi v korist* lUvnokar se je vživel v tnkaisnje razmere, ravnokar je spo-mal, kaj da je tnkaj zdravoga in kaj gnjiloga, ravnokar sadel je red delati, — pa je bil ođpoklican* Dr* Andrejka bil je popoln mož na svojem mosta; kdorkoli je imel % njim opravkov, spoznal ga je kot Ijnbeznjivega Človeka in isvrstnega uraduika- Noell je sioer tndi rokavioe, ki pa jih jetkadar in kjer da Je bilo potrebno, slekel, ter z močno roko podregal v srienovo gnezdo- Pa tuđi v uradn je potlhnilo poprej tako priljubljeno kričanje nad strankami; v tem oziru đajal je okrajni glavar pod-rejenemn uradnistvu lep vzgled ter na ta način priđobil uradn mnogo na ugledu- S prav prijateljskim vođenjem urad-niitvu nasproti prldobil si je globoko spostovanje. Zato bo se nas umelo, če nam ta premeetitev ni£ kaj ne ugftja. Društvo slovenskih orofesorjev je pođpisalo tisoč kron državnega po-sojila._____________________________ HMđrciena domovinu Nemika predrznošt na naši severni meji* Pisejo nam: V sređo 21- t. m- sto Sli učiteljici pri Mafftfi Snežni v Cnra-rek na kolodvor k večernemu vlaku. Blizu kolodvora se je pripeljal za nj!* ma emureški obrtnik Pregg (pristen G«nnui) ter ju je ustavil- Za njim so pridrveli trlje dlvjaki, ki so uateljid, na vse grlo kričeč, tirali nazaj v trg ln jima grozili, da bosta internirani radi vohunstva* Eden teh surovežev se ni sadovolil s psovanjem, ampak ju je tud! đejansko napadel* Mnogofttevilno bb* Onstvo jo b zadovoljstvom sacledovalo čin njihov* kaltnre* Na dvoriiču občin* ske bile se je v kratkem ibral cvet emureskih trzanov, kl so nadaljevali psovanje in groienje, čeft, da se bodo maioevaii nad njima sa aretadjo >nji-hovih bratov>, zarotnikov U Marije 8nežno> Na beeedo treznejSega Cumre-čana o jo peljall v občinsko pišamo, kjer naj bi čakali na odio^itev svoje osode* Ko no končno le uvideli da ni-majo povoda internirati ju. so jima na* vsezadnjo le dali prosto pot na kolodvor pod spreme* vom emureskega nči-ItliBB katvBflB) 1b lolpft BjaflOTOcite >Herr Leutnantc* Toda predno je vlak oddel, je zopet prihrumela druhal — na* zivajo se boljševiki — za njima tor ji- , ma hotel* zabraniti odpotovanje- Le ; srečnemu naključju, da so bili v vozu ; jugoalovanskl vojaid, se imata zahva« 1 liti, da niste doživeli še kaj hujšegm. — Dogodilo se je te dni se več podobnih slučajev- — In to se imenuje >nevtral- n!c pas! In kako galantno ravnajo Slo* t van! z Nemci na jugoslovanskem 1 ozemlja! Laske vojaSke priprave v okolici Reke- O teh pripravan smo nekoliko že poročali* P i sejo nam še nadalje: Od vas! Soboli nišo krenili Lahi s svojimi žičnimi ovirami čez golo, ravno Grobničko polje proti Podhumu, ampak ob gričevju v smeri na Grobnik proti >Marofu< odnosno >Jezeruc- Od >Jezew ra< bodo iskali spoj žičnih ovir, ki so žo spletene pri vaši Lukeži« Pri Luke-žib in Lopači (veliko posestvo, sedaj pnreelirano) sa skopali laŠki vojaki ko tanje raznolike vrste. Sliši se, da Lahi vrtajo tuđi že kaverne ob žičnih ovirah. Pri pletenju žfčnih ovir in zbi-ranju vojaštva različnih brani na Grobničkom polju se je pogazila tužne-mu seljaku Primorcu trava na košeni-cab, obdelane njive itd- Skoda na pose-kanem drevju je ogromna- Naznanjeno škodo so Lahi >placali« ali v tako mali o dm eri. da to ni nikako placilo* Zadnje dni sta se ponovno pripeljala dva laska generala s tremi stožernimi čast-niki do demarkacijske crte na Lujizin-ski cesti- Lezli so potem vsi vsakokrat proti hribu Veli Pliš- Pred meeecem in več so Lahi začeli pripovedovati, da Srbi kopljejo na drugi strani demarkacijske crte strelske jarke itd- Hotel! so po vsej sili vedeti, kje koliko in kako* Vprašali so glede tega prišleoe iz Jelenja gornjega- Neki seljak je rekel: >Nisem nič viđel.« Capetano se je pa ođrezal: >Tem Ijudem ni nič verjeti.< Pogorišde. Kakor pripovedujejo v Poljansko dolino došli bogunci od Cerknega, je bilo v Planini pri Cerk-nem večjo pogorišče* Zgorelo je vsega okupaj 12 poslopij,, 18 goved in toliko tuđi prafiičev* E^rivdo požara so hoteli lafiki vojaki naprtiti gospođarju, na ka« terega poelopju je priSelo goreti* Pa njegova nedolžnost se je takoj izkaz&la, ko ga pri izbruhu ognja niti doma ni bilo, ampak na polju- Splošno se sodi, da so zanetili ogenj !a£ki vojaki po ne-providnosti, e eigaretaml* Tuđi med požarom eo se držali nekako Čnđno od' fiotno, gledajoc vs^ od strani v nekako zabavo sebi- Lahi so pa& Lahi, povso4 jednaki junaki- Ubogi pa pogoreld! Mirovna honferenca. Zm slučaj* da Nemčila ne podpKe. LDU Lyon, 29. maja. (Brezžično). Ka kor poroča »Joarnal des Debate«, Je prispol jBreneral Fayolle, poveljnik obeh okupacijskih armand, dne 26. v Koblenz, da izdela v sporazumu z generalom Hunterom Liifgrettom nacrte za prodiranje v Nemčijo v primeni, da NemČija ne bi hotela pođpisati mirovne nogodbe. Ffnaflčn! pogoff za Avstrtjo. LDU Lvon, 29. maja. (Brezžično). Komisija za obnovo«, kateri so bii prideljeni general Smuts in mr, Kevns (Velika Brt* tanija) ter Louchner in Tardjeu (Fran-cija), bo izdela v najkraišem času fi-načne klavzule mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, v kolikor se te na-našajo na države, ki so nastale na ozemlju bivše bivše monarhjje, oziro-ma zasedle njeno ozemlje,o-čk bf ma zasadle njeno dele, namreČ: Čeho-slovaška, Jugoslavija, Poljska in Ro-munija. ItalSanske zahteve v AhHd. LDU, Lyon, 29t maja. (Brezžično). Odbor, kl mu predseduje lord Milner in ki mu pri-padata kot člana tuđi Henrv Simon, franeoski minister za kolonije ter Cre-spi kot zastopnik Italije, se je po več-dnevnem odmoru sestal v sredo popol-dne k seji. Razpravljal je o zahtevah, ki jih stavlja Italija v Afriki na pod-lagi č!^na 13. Iondonskega pakta. Poljska dlplom. zastopstva. LDU Lyon, dne 29. maja. (Brezžično). Ka-por poročajo iz Varšave, le imenovala poljska vlada za zastopnike v inozemstvu: Dmowskega v Parizu, Szembeka v Londonu, Skirmunta v Rima. Kowal-skega v Vatikanu, grofa Adama Tar-nowskeea (bivšega avstro - ogrskega poslanika v (Washingtonu) v Tokiu, člana poljske delegacije v Parizu, Pilt-za, za zastopnika v Bukarešti in kneza Kazimierza Lubomirskega v Washing-tonu. _______________ Iz flvstrije, Madjanke, NemSje, Turske. Proti rensk! republfkl LDU Nauen, 29. maja. (Brezžično). Po čimdalie jas-nejših poročilih, naj bi se bila v torek opoldne v Koblenzu proglasila renska republika. Vsled teh poročjl se je priče-la v KOlnu generalna stavka, Delavci so zagustili obrate, cestna železnica je ustavila promet. Na velikih obhodih, katerih se je udeležilo 10000 ljudi, je pro|^ctirab >'av f -> rro ; rrcghsitvi renske republike. Manifestacija prihaja od svobodnih ortranTzac;i. Da tuđi druge organ*rari*e n?s^rofT»;eio renski republici. V rerotucli i^avii-^o, da se vpraSanle renske republike ne da dolo-čiti s p'-rt»'xn?m »*nčrn "vno tako pa tuđi ne z obrambno sta\ ko. M^rodajni morejo biti le izvol'eni zistopniki ljudstva, za katere se je v tem vprašanjti 1 mofoč« postaviti. Većina Uudstvm ob* 126. štev. »SLOVENSKI HAROP\ dne 80. m«)a 1919. tran S. soja tako postopanje v Koblenza v ča~ su, ko gre za sprejetn ali odfclon mi- rovnih pogojev. Telovađno društvo Sokol da Vrhniki, priredi v nede-ljo 1- junija t- 1- popoldanski pečizlet v Kanmik-Preserj* Med potjo se nam priklopi Sokol iz Borovnice in Sokol Notranje Gorice- Bratje ude-ležite se izleta polnoštevilno v kroju, bratje ki nimajo krojev pa v civilu. Zeleti je, da se izleta udeleže tuđi sestre Sokoliće in prijatelji Sokolova polnoštevilno- Vrhniški Sokol od-koraka točno ob pol 1- popoldne- Sokol v Dom žal ah- Iz Dom žal nam pišejo: Dne 11- maja t- 1- goetoval je dramatski odsek društva vJugoslavija-c iz Radomelj v Sokolskem domu v Dom-žalah* Nastopil je v igri >Vražji Rudi« z izrednim vspehom- Prostori Sokolske dvorane so bili do zadnjega razpro-danL O predstavi je eoglasna sodba vseh, da je kaj tako prvovrstnega le redkokje na deželi videti. Režija izborna, sigurnost naetopa osobja pa narav-nost presenetljiva- Glavna zasluga gre C-venskesa proletarijata. Dnevne vesti. Kako je to mogoče? Meseca av£u-sta 1890 so priredili češki difaki izlet v Celje. Ob priliki slavnosti, ki so se vršile v Narodnem domu, je prišlo do ve-lik?h protislovenskih iz.crredov, ki ijh je vprizorila takratna celjska ponlična dru-hal. Ponoči so napadli med drusrimi tuđi učitelja Frana Gostinčarja, ki si je r*--?el resiti življenje samo s tem. da je np-te^rnil revolver in ustrelil na svoje na-padalce. Pri tem je bil lahko ranjen vod-ja nemškutarske druhali neki Pollanez. Gostilničar je prišel pred sodišče, kjer so ra obtožilf radi poskušenega ubola. Sodišče Je Gostinčarja tecra zločina oprostilo, pač pa ga je obsodilo radi prekoračenja sHobrana. Obenem ie priznalo PoIIanzn neko odškodninsko ter-jatev. Pollanz se ie kmalu na to izselii v Ljubno na Zsromiem Štajerskem. Med tem je skoraj preteklo že 28 let. Pollanez ni uveljavljal svojih odškodninskih zahtev. še le sedaj, ko je vzniknila Jugoslavija, je prišel na idejo, da bi nasto-njl proti Gostinčarju. Njegov pravni za-stopnik dr. Walter Riebl Je zarubil del Oostinčarjeve plače. Kako je bilo to mo-JTočc. ne vemo. ?aj ni Pollanez naš dr-žavljan in živi stalno v neprijateljski nam Avstriji, Kako je sodišče moslo dovoliti rubežen, je nam nedoumno, to tem rnanj. her vemo, da je bila Gostinčarje-va 3fera takšna, da se namerava zaprositi za obnovo sođnesa postopanja. Srbskf pesnik in plsatelj Branfslav Nušić v Ljubljani. Dne 4. junija t. 1. pre-dava najodličnejšl srbski dramatik Bra-nislav Nušić v dramskem grledališču o tragedili srbskejra naroda. Niegove komedije >Nnvaden človek«, »Protekcija«, »Svet«, »Pot okoli sveta« i- dr. igralo neorestano vsa srbska in hrvatska tfedališča, njegove novele In humoreske pa so izšle v ćirilici in latinici v neštetih ponatisih. Najnove'so NuŠićevo dramo »Knegnnja Tribalska« ie čital pesnik danes v Zagreba ter se vprir^ri čim preie. Vseu^rška kom«s?ia ima svojo 14. redno sejo v soboto, dne, 31. t tn. ob 17. i:ri v deželnem dvorcu, I. nadstr., it 77. Za policijskega zdravnika r LJab- Ijuu i« imenovan dr* Bogdan Prč ar siaJni lagtport fm fniailrajM ▼ VIII* činovni razred* Od^Mikl teplt !• na^ravll danes z odliko Kosp. dr. Ivaa Ta^čar »M-&L Čestitamo! _— Pri po^aiingiu sa sastatM skrb v Liubliant so imenovani: sa nad-komfsaiie v VIII. anpVTKiti rasrado Angel H ribar in dr. Anton Mrak, za komisaria v IX. ^novnem rasredi pa dr Anton Milavec — V *a*o vojsko so sprejeti prejsV.. nji častniki avstro - ogrrske armade fco-njeniški kapetan Bogdan Div jak, ar-tiljerska poročnika Fran Tomše in Stanjslav Debevc ter pehotni potpo-ročnik Slavko Bol tek. Odbor »Društva poIHfcnfli preta-njancev« ima v petek. dne 30. maja ob 20. sejo v klubovi sobi restavracije pri »Zlatorogu«. Seja ie velevažna, vsi od-bomiki se ie mi 7anesljivo udeleže. Visokošolski transport- Oni tibo-košolci, ki žele v začetku junija poto-vati na Ceho-slovaško, naj «e v svrbo sestave transporta blagovolijo pismeno javiti do 2- junija na naslov: Janežič Pavel. cand- med- Ljubljana, Dolenjska cesta 201- Odhod transporta se javi pozneje v časopisih. Srbsko - pravoslavna eerkrena ob-Čina v Ljubljani vabi vse pevke in pevce» ki bi hoteli ob nedeljah in praz-nikih peti pri pravoslavnemu bogoslužju v evangeljski eerkvi na Marije Terezije cesti, da se zglase v pisarni slov* opere pri er- Zormann, kjer dobe točne informacije, obenem pa naj pri-dejo ob 9. predpoldne v evangeljsko cerkev- — Poroka. Poročil se Je včeraj s:. Stane Jakša, tajnik Mestne hranilntce v Crnomljn z gdč. Ivico Slatnarjevo, hčerko lastnika tiskarne v Kamniku ?• Ant. Slatnarja. Ustanovitev Čitalniee v Kofevju* V Kočevju se ustanovi kot družabno j srediSčo in kulturno žarišče >\arođna Čitalnica« z nalogo, združiti v sebi vse kočevsko Jugoslovan stvo bres razlike slojev in pokliča- Njen cilj bo prekvasiti kočevsko Jugo-slovanstvo s družabnimi priredit-vami ter podrobnim kulturnim dolom, na sličen način, kot se je to že zgodilo v številnih nekdaj jezikovno mekanih me?tih. Za to nalogo so se združili vsi kočevski Slovenci brez razlike politič-nega naziranja ter izvolili poseben Pripravljalni odbor, na čigar colu stojita dr- Ivan S a j o v i c, kot predsednik in gimnazijski ravnatelj . Franc W a t z 1 kot podpredsednik- Kot j tajnik fungira sroapod Borivoj Z b i I j, kot bla^ajničarka gdč- učiteljica Iskra- Na relu redakeijskeg* odseka, ki naj da novi organizaciji pravno podlago. stoji odvetnik či- Šte-fan Rajh, gospa nadpoštarica Vin-čić je pa prevzela propagandni . odsek- Pozdravljamo ta nrA vse Bimna- j tični in Č-asu prir-oren kiil-.ur1^ pojav, j želeč p-ru fcer najTpr>5era crrorn! ) Knratori? za opravo Tdr&viliv^a i Topolj^ira pri Sf>~ta^?u r^Trpi-iije 4 m^- j sta boiničark pri imenovanom zdravili- • ščti. Prošnje opremljene z izpričevali 3 je vlagati do 8- iunija 1910 pri kum to- ; riju T iu^^ian^. Dvorac, ITon KiA &** telotti fd& MarlanovKsv« »« prodsti- liopoldneitte bo4e vrf^v 31. mk, sobotaTZonglar. NaS« P*e-UubeOoW Aboik C «. !. tatta. iw-dejla, Siovack* prU«««kj i^-abornn. 2. Jimlia, pcmaamfck., M a m-zell Nitouche (obhtlanje 20.1etnice umetnisicejra delovanja gospođa Povtie-U) liv. abomn. 3. junija, toret Z o n-ftler NaSe Preljube .uospe. A 2/60 4. junijm, sreda, predavanje sospoda Đranislava NuSića, srbskesa pisateUa o »Tragediji Srbskoga naroda«, liven abonm. — Drama. 30. maja« petek, zaprto. 31. maja, sobota popoldne, Smrt majke Jugrovičcv, đilaSka predstava, Izv. abonm. 31. maja, sobota zvečer. Pelikan. A. 59. 1. ju-nja, nedelia. Pelikan. B 59. 2. juni-la, ponedeljek, zaprto. 3. Junija, to-rek. Zemlja. Izv. abonm. 4. Juni ja, sreda, zaprto. 5. iunija. četrtek. Za hče^- amnestija. A, 62. Prošnja« Kdor ima partituro Emila Adamičeveara moškejra zbora »Kralj M a t j a komponiranega za neko slavje Z.- eze avstr. jugosl. učit. dru§-te. nni mi jo btajrovoti za kratek čas posoditi — Gospo Ivano Adamičevo, skiadate'ievo soorojfo prosim vl'udno, nai mi sroroči svoi nasl-v. Zorko Prelo-vec, ^*n'^^'o da bo podpisanih še reč deležev« Tak kreditni zavod, ki bo ščitil baš srednjega in malega trgovca ln Obrtnika, je nujno potreben v dobi, ko »e za^enj-.ta trgovina in obrt zopet razširjati- Pomanjkanje traverr obeutno ote-£uje stavbarstvo v sedanji dobi- Zelez-ne traverze pa se dajo selo uspeSno in dostikrat tud! renejše nadomestiti z že-lezobetonskimi traverzami. Ker je pravilno građenje železobetonskih traverz na5ira zidarskim no jetrom in stavbe-nikom po većini le malo znano, priredi Urad za pospeSevanje obrti v Ljubljani štiridnevni poseben tečaj pod vod-ptvom g- inž- I- Novaka. ▼ katerem naj se stavbeniki nauče rabiti mesto želez-nih železnobetonsk© traverze* Obiek tečaja j© brezplačen. za potrebSčine se nlača 5 K- Zafetek tečaja bo ▼ soboto 7- junija ob 3* popoldne v prostorih TJrada za pospeševanje obrti v Ljubljani, DunuJAka ceeta it- 22- Priglasl za tečaj naj se pošljejo nemudoma na naslov TJrada za pospeftevanjo obrti. Fvrnirjo ■& Misarje«. katere so do sedaj dobavile večinoma inozeraske trrdkf, Izđeljnje đelniika družba >Sla-ronija< v Zagrebu, Ilica broj 26- Inte-resontje s© na to opozarjajo. Urad sa pospeievanje obrti* Društvene vesti in prireditve. 9««tanek niitninskih nradnikoT se vrši 4- junija t- 1- ▼ Narodnem đonra t Celju* TJdeleie naj se Tsi ali osobno ali s pooblastilom* PtnJ. V nedeljo, 1- junija t* 1. bode v Narodnem domu t Ptnju ustanovni občni zbor konzomnega društva sa ptnjeki politični okraj- ZaOetek Je ob 10. dopolđne. V oSigled teiaTnih. dan-danainlffa žirljenjskih razmer in sploi-sogm Izkorigfanja «amo na plaćo nava-sanib alojev, je pricakorati obltne Tđe-ležbe. Poce*mo po vab'ji^nl g- duhovniki. nCitelji, nradniVi in dragi naraeMenel is eelega pol- okraja- Pravila 00 od SS-mafa t> 1- napre) ▼ Narodnem domu na o^iftd- — Pri^r*^*1«! odbor. Podp'suite državno posojilo! liinoveiSa poroOla. (Nota tortom BoročOoJ NOVE DRŽAVE PREVZEMO SAMO FftEDVOJENSKE DOLOOVE AV- 8TRO-O«SKE. Pariš, 26. maja. »Journal das Debats« javlja, da je »inteter dr. Ante Trumbić, nasto-pajoč v imenu Poljske. RotnunUe, kra-tjestva SHS in Ceškoslovaške, vročil včeraj odSkodnlnski komisiji skupen | predloz. ki se naj sprejme v p ozodbo, I določeno za Avstrijo ta Ojrrsko. Po-jlavitni členi tega predloga, ki ga je smatrati za nadaljevanje določb, ki jih £e rediKova! odbor četvorice, so ti-le: 1. Sukcesivna vplačila, ki jih morate cfektulrati nova Avstrija in nova Ojrrska, da zadostita zahtevam zavez-nikov. nai tvorijo skupen fond z vpla-čili Nemčije in njenih drugih zaveznic 2. Države, kj so nastale na teritoriju Avstro - Osrske, dobć v posest in last vse imetje in vsa zemljiSČa stare monarhije, ki se nahajajo na osvo-bojenem ozemlju. ne da bi jim bilo treba zato kaj plačatL 3. Države, ki so se odvojile od Avstro - Oicrske, naj Drevzemo v plači Io samo predvojenske dol^ove stare monarhije, porazdeljene ločeno na Avstrijo in Ojjrsko. ki niste imeli nikoli skupnih financ Specialno avstrijski dolgovi se naj porazdele med države, — dediče avstrijskejra teritorija, specialno Ogr-ski pa med države, dedinje osrskega teritorija, Bosna in Hercegovina ne prevzameta nobenih pred vol enskih dolgov. Drugi eventualno skupni dol-govi Avstro - Ogrske se naj porazdele v razmerju 64°/« na Avstrijo in 36°/« na Ogrsko. 4. Države, dedinje Avstro - Ogrske. ne plačajo nobene odškod-ni n e. SAZONOV ZA PRIZNANJE KOLČA-KOVE VLADE. London, 23. maja. V londonskih političnih krogih vzbuja. prihod bivšega ruskega ministra zunanjih del Sasono-va veliko pozornost. Sasonov je baje prišel v London v privatnih poslih, y resnici pa hoče v Londonu izposlovati, da se prizna vlada admirala KolČaka. Kakor je znano, je Sasonov že pred delj Časa skupno z Izvoljskim, knezom Lvovem in drugi mi odličnim! ruskimi politiki tvoril ruski odbor, da, lahko se reče, rusko mirovno delegacijo« ki je skušala ruske interese neoficijelno za-stopati na mirovni konferenci in obenem dela ti propagando za vlado admirala KolČaka. V Londonu skuša Sasonov izpodnesti tla očitanjem, da bi bil Kolčak reakcionarec. Kolčak je bil do-dlej, tako povdarja Sasonov* tako zaposlen z vojaškimi zadevami, da ni imel časa, da bi razvil svoj politični program, pripravljen pa je takoj skli-cati rusko ustavotvorno dumo. čim bo-do boliševiki izgnani iz Moskve. Za-vezniki se nahajajo v zelo težavnem položaju. Uvaževati je treba, da bi priznanje Kolčakove vlade značilo veliko olajšavo za protibDljševiŠke operacije, na drugi strani pa je treba premagati pomisleke gotovih prikritih prijateljev boljševičkejra sibanja na AngleŠkem. ZAVEZNIŠKE GROŽNJE NEMČIJI. Pariz. 25. maja. Zavezniki bodo odgovori)5 na nemSke protipredloge v 8 dneh. Nato bodo daH Nemcem rok treh dni. da podpiSeio pogodba ali pa se vrieio domov. V slučaja, da bi od-klonili podpfs, bodo zavezniki takoj drugi dan začeli dan in noč ljuto bombardirati z zrakoplovov nemška mesta. Antanta bo obenem skušala skleniti separatn! mfr z Đadensko, Bavarsko in Wt3rtemberfko. FRANCOZI PROTI MIROVNI POGODBI. Pariz, 25. maja. Več franeoskih or-ganizacij je poslalo skupne spomenice poslanskt zbornici, v kateri zahtevajo, da bi se mirovna pogodba z Nemčijo ne ratificira, ker n! dovolj stroga in ne nudi davolinih garandj. DEMOBILIZACIJA NEMŠKE AV-STRIJE. Pariz, 25. maja. Avstrijska pogodba vsebuje več posrlavij. ki so tetovetna s točkami pogodbe z Nemčijo. Avstrija mora prevzcti odgovornost za izbruh vojne. Nemška Avstrija sme imeti samo 20.000 mož armade, ki zadostuie za varnostno služba Niti Avstrija niti NemčUa ne sme v bodoče imeti težke artiljerije. Obdržati sme samo 8 polkov potiske artiljerije z lahkimi topovi. NOVA NEMŠKA DELEGACIJA. Pariz. 29. maja. Sodi se, da bo Rernsdorff sestavil novo delegacijo, ki bo poslana v Versailles z nalogo, da brez odlaganja podpiše mirovno pogodbo. MIROVNA POGODBA ZA BOL- , GARSKO. Pulz, 29. maja. »New York Heraldc javlja, da so pričeli na mirovni konfe-renet pretresati mirovno pogodba ki se predloži Bolgarij!, Čim bosta Nemčija in Avstrija podpisali mir. POGODBA MED ZAVEZNIKI IN POLJSKO. Pariz, 29. maja. Pogodba, sklenjena med zavezniki in Poljska Je jzgotov-Ijena. V oo^odbl se dajejo obsežne pravice 2idbm in drugim narodnostnim manjši^arn - ?ol»skem. Poljski delega-ff 50 ^frn^t^ **» 0Hobrii: Slične ooieod- bc se predlože tuđi Ceno - SlovaškL GIBAN.?E ZA O^^'ITEV OD NEM- CUE. Pariš. 29. maja. V obrenskih pokra-Jtoah se vedno boU itri cibtoie za oda^ Htev od Prusije. »IntrasUreant« pSett Eno Je gotovo, ako Nemčija ne podpiše mirovne pogodbe, ne bo mogel nfMSe preprečiti, da bi pokrajine na levem bre-gu Rene ne proglasile svoje neodvts-' costL ODBOR ČETVORICE IN RESKO VPRAŠANJE. Pariz, 29. maja. »Liberte« izjavila, da ima najboljše novice o za nas ugod-nem položaju na konferenci. In rea je imel odbor četvorice danes zjutraj sefo, na kateri Je razpravlial o jadranskem vpra§aniu. Zatrjuje se, da bo Reka proglašena za svobodno mesto z diploma-tičnim zastopstvom Italije. Treba je urediti samo še gospodarske pogoje, med katerimi se nahaja vprašanje glede že-leznice. MIROVNA POGODBA ZA NEMSKO AVSTRIJO. Pariz, 29. maja. »Liberte« zatrjafe, da je pogodba, kj se ima vročiti Avstrij-cem, v svoji redakciji že veliko boli napredovala, kakor se je govorilo. V eks-cerptu bo priobčena v časopisih v petek zvečer. Vesti LDU. DEMISIJA MINISTROV RAŠINA IN STRANSKEGA. LDU. Praga, 28. maja. Ministra dr-Rašin in dr. Stransky sta podaja demisijo. Predsednik čeho - slovaške re* publike dr. Masaryk ostavke ni sprejeL DgMANTI. LDU. Bratislava, 29. maja. (ČTU.I Vest, ki jo prinaSajo dunajski Hstt, čei, da so Madžari zavzeli Košiće, je po-polnoma izmišljena. TERITORIALNO VPRAŠANJE REKE — REŠENO. LDU. Pariz, 28. maja. (CTUj Teritorijalno vprašanje Reke je reŠeno. Gospodarsko stalisce tega mesta še ni končnoveljavno določeno. NEMCI HOČEJO V ŠLEZIJI — RE-PUBLIKO. LDU.Moravska Ostrova, 29. majt« (ČTU.) Kakor poročajo poznanjski listi, so Nemci v Gornji Šlezifi koncentrirali 100.000 vojakov in hočejo Gornjo §le-zijo proglasiti za republiko, ako nemška vlada podpiše mirovno pogodbo. ANTANTA .IE IZKRCALA VOJASTVO V GDANSKEM. LDU Gdansko. 29. maja. (ČTU) V Gdansko je dospela eskadra ameriflđh in angleških vojnih ladij ter je izkrcala posadko. Brodovna demonstracija na} Nemcem predoči odločno namero An-tante, ako Nemčiia ne podpiše mirovne pogodbe. Z enakim namenom je Antanta poslala ladje v Hamburg. VojaSId atašeji angleškega in ameriškega posla-ništva v Varšavi sta odpotovala v Gdansko, da pripravita izkrcanje ao-tantnih čet. NEMŠKI PROTIPREDLOGI. LDU Mflan, 30. maja. (Brezžičao,! Iz Basla se poroča: Nemški protipređ* logi opozarjajo med drugim na dejstvo, da nasprotuje mirovni nacrt AVilsono-vim načelom ter reklamirajo izpremem^ bo teritorijalnih, financijalnih in od-škodninskih klavzuL LDU Milan, 30. maja. (BrczžičuoJ Iz Versaillesa se poroča, da je odpoto* vala skupina nemške delegacije, skupaj 22 oseb, v Kolin ob Reni. Najbrže bodo Nemci izročili popoldne besedilo proti-predloga. LET PREKO OCEANA. LDU Milan, 30. maja. (Brezž!čno.t Iz Lisabone se poroča. da je tjakaj do-spelo ob 20. uri ameriško letalo »N C 4«, ki je iz Punte Delgade odplulo ob V«10. JADRANSKO VPRAŠANJE REŠENO. LDU Lvon, 29. maja. (BrezžiČno.V »Temps« zatrjuje, da je Jadransko vprašanje že rešeno ter pri naš a nastop-no informacijo: Predsednik Wilson, Idi mora danes socrlasati z jugroslovansldmf delegati, je dal svoje privolilo v aran-srement katere^a je sprejel Oriando hi ki ima nastopne glavne točke: I. Mesto Reka, fzvzemšl predmestje Sušak. tn>-rl z ozemljem, kl leži proti zahodu« «e-ođvisen okoflS ood nadzorstvon zveze nanxfov. Ta država me)! na ftalffansfco ozemlje ter se razteza vzdolž železnf-ike proire. ki začenla v Rekl ter vodi v smer! proti Ljubljani. 2. Zadar in Šibenik sta mesti pod a v tori teto Italije, U-se od povedu ie vsej drug? dalmatinski obali in zaledio. 3, Pod Il\Hjo prideio tud] otokl. ki so stratedčnesa pomeiia, in sicer otoka Cres ta Lošinj, iužno-n-* hodno Reke, otok Vis In »umanji« otokl. 4. Na dnisl strani poveri zreza fla-rodov ItalHl mandat nad Albanija kler Ima Italija po londonskem dogovoru že od prej vefflt vpHv>_________________._ PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO. DR2AVNO POSOJILO NOSI 4%l Poizvedbe* V poneđefjefc od tri četrt na 3. da četrt na 4. uro se je zgubila, srebrna ura z zapestnico na poti od liceja do operne^a gledališča. Pošten najditeH naj jo blagovoli oddati proti nagradi v gledali^ki pisarni (opera.) Iiee se Jožef Švara* roj- i* 1880. ▼ Mirna pri Gorici, pristojen v Devin na Krasu, ki se je nahajal do 28- oktobra 1918- v rezervni bolnici v Slavon-skem Broda- Kdor ve kje se sedaj nahaja, naj sporoči posredovalnenra orm* đn za begunce v Ljubljani- lzdaJateQ ta odsovond aredrfk: Valeofln Kopitar. UtMM li a* »Narod* Ustanik VBIm ««i myrjem 9M-2 SrH^fi mirni ttmk 7M m S tH«^ 1SZ 1: otrovi Nebe "•)»• wmm ^S 28 2. po? 73 *6 20 7 si. sw. pol obi . 9. zv. 735 8 13-4 brezvet. 29 7. zj. 736 9 10 3 9 »egU m Z pop. 736 1 20*6 si jgz pol. abM 9. zv. 357 14*z brezvet jasno ^ 7. z}. 735 5 10-1 . megta P«daviiu v 24 urah 00 umi — Srednj« vČeraUna t^raoeratun 15**, nm* matna 15*7*. — Vremenska napotei «|Mtit Lepo, mimo In topio vttmt. SRnut 4L .SLOVENSKI NAROD*, e— 30. ma)« I9I9> 126 itev. |m|m aa tekoj Mfctafa ai1 tjtapo- |pqn K dična k 3 fantkoro. Po-lnaf&ti bi morala tuđi pri drnr1)i sob-alh delfh. Nailov povt upr. SLN. 5545 RU ifn ifchta mo5ka. nova, iz pn-inl Nil MOi v«f«•otf,blaga, fiiro đelo po meri, se proda. Ogled« se tahko pri Pttttiiti, Selenburgova ul. •t 0 I. nađetr. 5549 feft*U ft nov* £"** motka obleka, T\Wm m dimskl plati, frotira i Ittnl fcoatlB, •«▼ koatim ter beti nfacki Ceviji. Opdi ae^vsak dan dopoltadoe: li- Itfpl tttir Hi liHiei u ift v njm. Ponudb« s etno pod .Dtser MtnnMat/HTf* na uprav ni fttvo .Slo-raoafcafa Naroda". 5575 MobtMin kletar, katari ima po flaogotnoati svoje orodje se tala* tpftn* pd tvrđVi Br. NoraktrlC. aifrMlpifca rta* ia ifajaa LJrtJJsat fltatlfr_________ M»S laanifhf ffl hFfa ** dv« stranki, vrt. IhViBuJ Je lula kozok-, hiev v za vrfnla* at 20 pri Litiji. Ponudbe je poslati na Fmaa Kolar, kurilnlčnega mojstra, Radeče pri Zid. mostu. 563* KONTORISTNUA, 5M8 [MHhra a* rasna, lakfca brez prakse, Var Jb pftttobi na slažbanem mestM, a% sprajmt tako i. Pismene ponudbe pođ Jbtfaratilaja" sprsjema Anonaaa maniialta Al MataJfa, H»»Man» WM f*k*j več vagonovobeljenega II Ini] jamaktg* Itsa, premer lD-^fti cm, dotgost 1-5 m naprej, ka-jor tad i krajoiid. Cane a« razumevajo t m* potta^j«n na postajo irežic*. Ptfjatte prem&fOTflfia S. Marjasović. tUMfca. Brcfica. 5274 HiftrifkM * h"«triij© kap« Dr.Tlraat Ti Mala lma oddati Zadrafaa cm-U mm trala v Ljubljani. MikloJI-Cev* cesta it. 8 prfbllfno 500 koma-dov kos v doiflfil od SS do 75 cm. 5465 VaJrl|af ** Isce, 1b se dobi 9 mmc im MUJbU k«m|e Ia vozno opravo. Plača po dogovoru; nastop tako:. Vpraaa te pri J#si»n Bergaaaa t Ljatljaai, rstjaa-ska cesta 87. 5476 Rili tt rtl llljd^^^ mi, navadne vttlkosti. Naslov ponud-rnkovse prosi pod geslom „Pita Ili •trtj WH# na upravni ft vo »Slo?ensktga Naroda«. 5573 HCent Isurlenesa 55M KoDcipiienla (kaiiata). Eaaimlf araikaTtt. m»tar w Ftrnl«. Sr;liniao3iitDraiaftii;n^^ ploičo — po moŽTiosti stari barok slog se iiče. Ponndbe s podrobni mi podatki in ceno naj se blaROVoUjo postati na anravniStvo „SIoven*kega Naroda* pod ..Srebraa garaitvra*/M*S. 5483 (Itahii ufa nov a!l r«b|ien- p» v UOTIl 11II, prav dobrem stanju ter s. brezhibntrri pnevmatikami kntiai takt]. Ponudbe s ceno močio in fabrikatom na Antoa Wlfctortn, aotal MP^U<1 v loffsikl fUOiU, iu-lantko. 6519 FknnMi samosojen, 44 let star, ?am LUjuDul, z i.Tvrstno prskso v vs«h strokah pojiedslstva, z na'boljlimi \z-pritevali, izku5njo v parnem obratu, slovrnlčine in nemifine zmožen v be-sedi in pisavi, 15Je mesta na kaki gra-Ščini, najraje tim, kjtr bi se izviie-vala naravna pra^ičjereja in pitanje. Ponudbe rod »Ekoaom 5477" na uprav-niitvo »S!ov. Naroda« 5477 Kata nadvse ljaba MARICA M je preselila na Vnebohođ 29. maja k nebeskim angelčkom. LJUBLJANA, 30. maja 1919. £alt!joea rodbina prof. Tt. Tervie. I — ^------_ _ Globoko žalujoči otroci na-zn^njajo, da je preminula dne 28. meja njih nad vse ljubljena, zlata mamica, gospa Binkli ni. Zp Pogreb se vrši v soboto dne 31. maja ob 9. uri zjutraj s kolodvora v Radovljici na tamkajšnje pokopališče. Ljubljana-Radovljica, 29. maja 1919. Zahvala. Za iskrene dokaze tolažilnega sožalja povodom iagnbe neporabnega pokojnika, gospoda Otona Bayr posoiiL ravnatelja v p. izrekamo vsem darovalcem dragocenih vencev, sorod-oikom, prijateljem, znancem, gg. uradnikom in gosp. ravnatelja „Kmetske posojilnice", kt so počastili ranj-ktpa na njegovi zadnji poti, najprisrcnejSo zahvalo. Ljubljana, dne 28. maja 1919. talaloda rodblaa Bayr. Advokat dr. Albin Smole Liubllana, Dunaislca casta it 20. OraaiN iv«i dopoldn« od Vid.—12^ popoldne od Va3.—V*6. AndBt ma apadjalno am tamtmm wšmw (davtes oasrete, dcvCat Jatetma- ■-- - ^ji ^^^^^^^_ ^^^^_|^ •B^aaa^a^al« *^^^^aaa aM iAm^_l£^ ttaa IM haa aapradai trntlM i aaMl IIB Satir ft Haa^, iMliaaa, WaN^a aa maaaaJ— aaaJbU Paaodbt m mmtwmm9 pnujc pod »tkMttM pAt/MM aa opranraJHva »Slaveaakaca Hlada*. 58IS FnmRlM k iMpHpi Mfid UHlUCl PafH. »Sloven. Naroda« pod ^#tik mm\ uis Ifltm ^1^* rodbina bi tpraftla ▼ Mllia popola« oafcrfeo aa prlliadaf« Solsk« leto gospodično, ter «|t>at«aa krmm 10 ao. 5566 Mili ■III, prttraSa marttkako drugo vinska Itttno, tuđi t mineraino vodo, posebno oferepčnfoča pijaCa. proda]« do zmerni cen! irUka #alirkBliatv# aa tflnaJ, »#laaifafc«. 5570 llfli Mlontk^ razne ▼čitkosti, iz MCIIC, prave rifiove ilimt, Jedna dr-:7*?a. «ireda$a po zmernfh cenah v vsaki mncžifii, dokler kai zalofe, arlško oaVrbn!itTa ma Hira!, Delamjak«. SDRVA 5! metenka, žsgana in cepljfna se dobijo v Kolodvorski 31. 597 Preda m IT ta oMasaslk kracttrrlt koln za Dirali, lOaa aaatjrvf plartaaia Wto% 11 aaaa daaala. Dolasfaka aaata !•> 1576 Špedecfjska in komisijska dmžba Balkan v Ljubi'ani kupuj« IV* zdrav fižol "^H po dnevnih cenah v raznih koHC1na!i. Kniigovodia dvejnegi Knjigovodstva popolnoaia spoaeben, at takaj na veliki grajlftA! sprtjme. Prosivci samci naj poiljejo proSnje x opiti izpričeval 'n plagilnt« ml zahtevami nod „gordarskf sra444/HM aa of rat. tef a lista. *5#9 Žaga in mlin z vso opravo in poslopjem, ali tuđi sama oprava, se proda. Ponudbe na upravo »SI. Naroda* pod „latim V/5580. Vermut vjtiO, slivovko, ram. rajena vina v so-dih in fino belo in crno staro vino za steklenie* prodaja po utrodnih cenah tvrd ka Br. Vovakovld lf«bl|anat Mar. Tarasifa aaata 1S. (Eallaaf). 3686 Stavbeni tehnik *e sprejme pri rudnfko v Trbovljab. Reflektanti. »a most oj ni v iidetovaajo načrtov crora^tinov in ptač!?nth listov, na i do 15 junija 1915 vpolijejo tozt-devne ponudbe s preptti iolakih in praktičnih spritcval, i»)a(ilne pogojc, znanje je* 1 kov ter osebne podatke na rudni^ko ravnttetjatvo v Trbovljah. § Ediaa 1 #alkaHČaaslaaal #j»dBa M €• ral I dioaktiraa ter-1 I ma u kanttiettil LIPIK termalno In blatna kopalfcča i siafaaHI I lati sigsmo I I reffmatizam, Uiis, 1 ff pratln, efcsudtte, 1 I žtlodčaa in ledvllna 1 I otroike bolesti, Atbatas, 1 I konstituclofiaint bolesti 1 I In arterloskierozo. 1 I Pretpekte ptlilja li aajataiia 1 m daje breitlateo % I Uprava kopališča Lipik. 1 Za posestvo Josipdol M sa mora voditi konzervativno goapo-darstvo aa podla gi gotdaraka otaava. Zakttra aa prakaa v gordaratru, v uporabi laaa, ▼ akonomlji in piaarnt. Proato ftaoovanjt 3 aob Ia kvhfaja, daputatao ajlvo in aadni vrt; plaCa po dOfOvortL PoBodba z obUnrtn opiaaai ttdanje-ga dalovaaja Ja poalati wm aaattv log. Nta Leaufit Mat taonadatropej* Mla i vrtom II Ia klit)o. Potivc se na aaataa at pri ijajMjaai. SO4 ■eW| fHaJ aajbaljai aasUva, sasma nH Kim aov ili malo rabljen ie-IIim kue4{i. PoaitUk tvrtci Sctnrorezi araf. lapaa. PrttadaHam I. 3S47 fllM valen mii vrtnaraktli strok IIHaf ieft alefftM ▼ kaki aTai£ini, tapHcaa aR v kaki tavarai. Ponudbe na apravnfttvo »Slov. Naroda* pod VrtMr/Haa. 5S00 Um v erlflnalnlk za boj ih i lajU 1440 komadov proda po 70 vfnaur|€v 1 komad pri osebnem previemanju alt platilo fiaprej Ea. Sap- paai. ttf>tee Sp. ŠUjtraka. 3411 ivadsIlaVl "• delikataaao trgovino, niH|illd kl tud! etrtie, aprejme se ■ 1. junl)em aa Rogaiko slatino. Ose-bno predstavljan|e le v Celiu, Vodnikova ulica (popre) Rovska ul) St. 11. 1 na.d«tr. i^lpt pismene f»onudbe „ped itfitee/mr* ng uprav. Slov Nareda ■■HaatfAiah p1^11 moč- zmo2na RimifllliHi vseh pitMirniSkth ^e •n korespond^nce, ae »prefme v veletrgovino v Ljubljani. Sprejme so Jsto-tam dobro irvefbana pradalalka. Ponudbe z aavedbo dosedanjega službovanja in t zahtevo plaCe (stanovanje. hrana zunaj bile) pod Staft* nešto/5581 aa upr. $1 Naroda. 5501 (fi! ?! niMzhiti m':n\ ■aravitali "ttsrties pas/ U ititega les«. IpiiillCI) Samo prvorazredne sile, ki •o tt samostalno detovale, ter s« mo- re)o iskazati z dobrimf svedoCbami, naj pollirjo svoje ponudbe ffmpreje na urravniStvo »Slov. Naroda" pod ,p»kn£tvs IHftft* priklopivši ponudbi prepisa avedočeb in označtvii zahtrv* glede plafe. 5466 Ri 1slivovko, me*no fn iivrstno blago, oddajam na debelo in na drobno po najnUjIh c?nah. Itm Perdan, Ljubljana. Mekaniiar •amoatatnl radnik, kojt st raznmijs a twpr«vljan)u kontrolnih blagajna te eventualna piaaćik stroieva, traži sa admth ta trajno mjtste uz dobro plaću teo« aftiafiata kaaitratetk »laa;afmia I aiasrilk s*a»(«ra Y. Bmiors, Ia-gvaa, tlšmm ti. &M5 ,IMPEX< eksportna in Importna družba z o. z. naznanja, da se je preselila v lastne prostore v bivši MaJirov! hlšl na Vodnlkovem trgu. »61 1000 kron a dam temu :: kđor mi dobi stanovanje obstoječe iz 2 — 3 sob s pritiklinami v Ljubljani ali pa v mjbližji okolici. Ponudbe pod „Hntat/S50t% na upravo »SI. Naroda" 5509 Preprodajalti! Kremo jm čevlje, vaselino za čevije, cigaretni papir, dgaretne tulČice, piseTn-tki papir v mtpih, fino toaletno milo in drufo Wago dobite pri Nahler i Oplatka : agenturni I komisionaln! posao Ztgres ieiaSiiev trg 9 (poleg Narodne kavame) Sprotnl, poitenl iii iižeisle za prodajo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani in vseh večjih kraj ih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravntštvu SLOVgHlICgOII JiAROOal" Coklje ((evlji z lesuimi poopiati.) Še majhen ostanek v zalogt. — Cena 5 do 15 kron za par. Pri-poročamo Šolskim vodstvom za otroke in županstvom za občin-ske uboge. Mirenska Čevljarska zadruga Vrbovec, p. Mozirje. ____________5359^____________ Proda se zelo ugodno crna kobila, 5 let stara z žrebetom, lovski voz, lahek eleganten brek za eno ali dvo-vprego, vporabijiv tuđi brez sdde-žev; za brek so poleg tuđi sanke, en bran, torom! voz za par konj in angleika kakor tuđi prsna kompletna konjska oprema. Več ae poisve pri MDsVra Sktarkai aTa^a^siaBa« a^aa. M. 11. KKO^ ai^a^v^aHa ^^a^^w wa ^^^ ^^w^^ Anton Krava nj a trgovec in posestnik Julka Kravanja roj. Hamberger Begunje pri Cerknici 28. maja. I dri ja ________________trn aaattafa attitfU.______________________^ Zdravko Jager Tonči Jager roj. Ogreš poročena Hrastnik meseca maja 1919 TrboTljo Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejme v posojilničnetn ali bančnem poslovanju izvežbanegt uradnika (blagajnika). Nastop službe in plača po dogovoru. 55S2 BavMtallatvo* V nadelfo, tšnm 1. Iunl|a 1919 se bodo prodale na dražbi r»zll6ii6 pr^micnLae v hlftl ftt. 82 v Zagorfii ob Savi, in sicer: salonska garnitura Iz matiagonljavaga lasa, oprava za spalite sobo amertifcoga lz«ie?Ha9 sobna oprava Iz orehovega lesa in druge reci. 557« Svelo korozDO iko in pšenične otrobe nzpaliia ia odpreiu izlaniu, li n ImU unetoi prm Sjedinjeni paromlini 5. i. n Bjelovara. SMREKOV LES (približno 100 m') ¥ Paraoloi pri firalfra, podrt od vetra, aa prota na mestu v gozdu. — Ponudbe cen zaizdelanin ndidelan les je poslati najl*sneje do b. rožnika i L na „oskrbništvo grofa Thuma ¥ Radofljici". HT Posredovale! dobilo proviiijo. *•! Kupi se hiša v blizini Ljubljane na prometnem kraju, sposobna za trgovino in gostilno. Potrebno je zemljišče 5—6 oralov in sicer travnikov za oranje ter potrebni gospodarski prostori. Vprasa se pri Josipu Pramalc, Triaika eosts it. 19. Morsko kopališče Cirkvenica! Rodbinska obskrba (penzion) in sestavracija prve vrste. —i „CKNKOV1Ć" —- ICra?na lega v vilnem okrožja nasproti zđraviliSkemu parka in kopalilčem, veiiic vrtni resiavrant brez prahu. — P. n. gostom te priporoča sUrorenomi- rana kuhinja in klet — VpraSanja sa reiujajo aajtočneje. Z vclespoftovanjem Josip CmkOVlĆ. Ra^glas. Mestna občina ljubljanska rabi nujno delavce za škropljenje in vzdrževanje čest. Oglasiti se je v pisarni cestnega nadzorstva na magistratu, kjer se dobivajo vsa pojasnila tako glede plače kakor tuđi radi ureditve dela. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. maja 1919. Svim gradskim aprovizacionalDim sdborima. Gospodarsko društvo kao zadruga Proizvodni odsjek u Vukovara želi proirvod svojih (lanova kito pšenicu, kukuruz, zob, (ovcs) ječam, pasulj, (fi£ol) mošt, vino i. t d. prodavati izravno samo gore navedenim odborima, stoga po-riva sve odbore, da si svoje potrebe kod nas kupi. Kako smo u stanju naš proizvod uvjek už umjerenije cijene dati, negoli trgovci pozivamo odbore svoje naruŽbe samo ntma javit!. Z* sada imamo joS na zalihi: do 4 vagona pšenice. 30 vagona kukuruza, J 20 met. pasulja (fižila). Štcv. r»4/Preds. 5000 ~" Razpis natečaja. Pri taberiščni upravi v Strnišču pri Ptuju se oddt mesto oskrbnika in eventualno mesto kmetiiskega nadiiratelia« Plači po dogovoru. Prosila naj vložijo svoje prošnje, opremljene t potrebnimi spričevali in % dokazili o svojem dosedanjem službovanja v 8. dneh „Fi*Jat»Jatfitvm Uboriioaie oarave11 w •tnlMvjri Ma«. Predstojnik ekspon. nadkoaaiMr: CiaoJ.