Dle PMleebtthr bar bezablt. Poštnina plafan » SotovlnL Slovenski dom PREIS - CENA L 1.50 Leto IX. — Štev. 23 | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA vprašanja] | Sobota, 10. junija 1944 I Vera brez del je mrtva »Vsak večer molita (Majdka in Gojko, op. pis.) k Mariji in Jezuščku, naj varujeta ljubega strička.,. Vsak večer mu (Petrčku, op. pis.) mamica sklepa ročice v molitvici za očka .,. Prosim Njo, ki mi je sveta, zate, samo zate, in vem, da bedi nad Teboj...« Tako se glase zanimivi, sami po sebi lahko tudi genljivi odstavki pisma, ki ga je pred kratkim neko, po tem videzu »verno« ljubljansko dekle pisalo svojemu ljubemu H. S., zdaj že padlemu političnemu komisarju IV. bataljona X. rdeče udarne brigade »Ljubljanske«; torej tiste komunistične edinice, ki se je po zapovedi svojih političnih komisarjev proslavila lansko jesen s skrunitvijo, ali kakor pravi dnevnik rdečega »kulturnika« (objavljen v »Slovenskem domu« 20. maja letos, op. ur.) s »posvinjanjem« hiše božje na Kureščku ter s poskusom požiga starodavne slovenske cerkve na Slevici... Neka ustanova, ki si je zastavila zelo Važne duhovne cilje, zadevajoče bodočnost vsega slovenskega naroda, je pred kratkim prosila različne v poštev prihajajoče ljudi za sodelovanje in za pomoč pri tej težki, a za našo bodočnost bistveni nalogi. Za uspešno izpolnjevanje te naloge bi bilo potrebno seveda čim manj govorjenja, pa čim več nesebičnega, brezimnega, pogumnega, nenagrajenega dela, zvezanega najbrž .tudi s tveganjem, s kakršnim je pač zvezan danes sleherni pravi napor za duhovno prerojenje našega naroda. Ustanova se je š prošnjo obrnila tudi na nekoga, ki je po svojem govorjenju in zunanjem nastopanju, — če jč iskreno — po raznih javnih funkcijah in drugem dolžan pomagati pri tako važnem in daljnosežnem delu, ki je po bistvu, po svojih ciljih in načinih tudi versko delo, dasi brez zunanjih manifestacij Ni odgovoril, da noče. Dejal je, da taka prizadevanja pozdravlja in da bo za njihov uspeh molili sicer pa da je tako zaposlen z delom v drugih odborih,., in tako dalje... Pred nekaj dnevi smo praznovali obletnico lanske- ljubljanske spokorne procesije, morda najveličastnejše in zaradi časovne stiske najpretresljivejše verske manifestacije v naši zgodovini Trideset tisoč Slovencev vseh slojev in starosti je tedaj v spokorni molitvi in pesmi romalo Po ljubljanskih ulicah. Romali so za križen? in za Marijo z Brezij k posvetitvi Vsega naroda na Rakovnik. Drugih dvaj-tet tisoč se je ob cestah sklanjalo pred križem in trkalo na prsa, stegajoč roke proti Zaščitnici z Brezij. Zdelo se je, da je gorje združilo ves slovenski narod v zadnjem svobodnem pribežališču: v senci Marijinega smehljaja. Slovenski narod je na to spokorno, še bolj pa prošnjo pot gnala stiska in obupni splošni položaj, v katerega ga je spravila komunistična revolucija, pripravljena in izvedena v znamenju Osvobodilne fronte. Toda med desettisoči Slovencev, ki so se ta dan slovesno odpovedali vsemu zlu, sleherni zvezi s satanom in njegovimi orodji — med katerimi je komunizem v vseh svojih oblikah najstrašnejše, ker ne uničuje posameznika, temveč narode in širne človeške skupnosti ter njihove duhovne, moralne in socialne temelje — so tile stotine, če ne tisoči takih, ki so to revolucijo, res najpošastnejši satanov bič nad Slovenci, pred to posvetitvijo in takoj p0 njej pripravljali, podpirali, organizirali, plačevali, zagovarjali, ji z vsemi močmi prepričanja in telesa pomtfgali, spravljali pod njen krvavi meč svoje brate po veri in krvi, svoje duhovne pastirje in narodne budnike; skratka vse tiste, ki so se zaradi Boga, zaradi večnih postav, zaradi poslušnosti do papeževe besede in zlasti zaradi prave duhovne in tvarne bodočnosti lastnega naroda, to-re) iz najbolj idealnih ter versko in modalno najbolj tehtnih nagibov, postavili komunizmu med Slovenci po robu. V neskončni vrsti tistih neznanih, ki so mislili fesno in sveto, so šli tudi taki, ki so prej m potem pridigali — morda celo s svetih mest pridigali — ljubezen do organizira-morilcev in odpuščanje za njihovo “elo; ki pa niso nikdar imeli dobre besede za tiste, ki so šli z orožjem v roki umirat zato, da bi oni v miru, nemoteno }a v neoskrunjenih cerkvah služili Bogu ln oznanjali Njegov nauk slovenskim ov-Cam. Bili so tam taki, ki so 8. septembra 'T trumah drveli v gozd do kraja uresničevat komunistično revolucijo, katere pr-duhovna stopnja je uničenje »opija za Mudstvo« — vere in vsega, kar ji služi... Moj prijatelj J. velja za zelo dobrega katoličana. Izpolnjuje ne le zapovedane Xerske dolžnosti, temveč še dosti več. ^deluje pri vseh javnih in nejavnih verskih manifestacijah z družino vred. Tudi rad predava delavstvu o novi socialni J?r®ditvi sveta po nauku Cerkve in po na-čelih papeških okrožnic. Toda v podjet-! katerih gospodar je, brezobzirno izpolnjuje vsa načela najstrožjega, dasi po lastnih ustih tolikokrat obsojenega gospodarskega liberalizma. Vsaka zahteva Uslužbencev glede izboljšanja gmotnega Položaja, zlasti pa družinskih plač, mu je “T* istovetna s komunizmom. . V hiši, v kateri stanujem, prebiva več jleseteric družin. Večina jih je za Osvobodilno fronto. Prenekatera izmed njih lma katerega svojca v hribih in tako z vsemi »silami pomaga uničevati poglavitni duhovni temelj slovenskega ljudstva: njegovo vero. Ko so se s prižnic in po li-!*'« začela prizadcvania za čim številnej-posvetitev družin Srcu Merijinemu, so Najbolj zagrizene komunistične družine iz hiše prve demonstrativno zaprosile I m »BeVrahre unsere Felder nnd Frfichte d er Erde - w!r WtW DleM erfcBre on*!« -»Obran! nam polja in *emlje »adoTe, pro- aimo Te, usliši nas!« Bodimo zares samo Slovenci! Govor predsednika generala Rupnika v Polhovem Gradcu IZ VSEBINE! Stran 1: Vera bres del Je mrtva. Stran J: Pomen sedanjeta »pora ned Anglije i* Tortiljo. Stran 1: Kako Je KPS požirala ln potrla Osvobodilne lr on to. Stran 4: Tanjina Ispaved. (Spoznanje in priznanje vodilna forenji , tke komunistke.) Stran S: VpralanJe naie obnove v dejstvih Is številkah. Stran S: Srebre — hell maraml zaklad. Na nedeljskem protikomunističnem zborovanju v Polhovem Gradcu, prvem slovenskem predelu, ki je leta 1942 zgrabil za orožje v samoobrambi proti rdečin? tolpam, je spregovoril tudi predtednik gece-ral Rupnik: Slovenski možje in fantje! Slovenska žene in dekleta! Čutim srčno potrebo, da vas, moji zvesti čuvarji in negovalci naših lepih slovenskih Dolomitov, prav posebno toplo pozdravim. Ne pozdravljam vas tako toplo samo zaradi tega, ker mi je bil že od nekdaj ta prelepi košček slovenske zemlje ljub in drag. Z vsem srcem sem pri vas prav posebno zaradi tega, ker ravno po teh hribih in v teh dolinah bijejo z zemljo in narodom povezana zvesta slovenska srca, ki so pravočasno spoznala glavnega sovražnika poštenih Slovencev. Zato so se oprijela duševnega in tvarnega orožja, da bi se zoperstavila boljševizmt, smrtnemu sovražniku človeštva in posebno bogaboječega, miroljubnega in marljivega slovenskega naroda. Tu so se ta zvesta slovenska srca bolj-ieviški laži ea mamljivo »Osvobodilno fronto« in njenim tolovajskim, capinskim partizanom kmalu uprla. Ni bilo treba dolgo čakati, ko so roparske morilce poštenih Slovencev uspešno napadla in jih kmalu nato tudi popolnoma pregnala iz tega predela. Zares;. Šent Jošt si je ustanovil prvo protikomunistično stražo) Njemu so sledili vsi Dolomiti s svojim središčem Polhovim Gradcem in Notranjska. Potem so si upale v ta predel, kjer svoj košček naše ljubljene domovine v delu in znoju ljubijo v Boga zaupajoči, narodnostno zavedni in samozavestni Slovenci, samo še tolovajske križne patrole, ki so po svoji strahopetni navadi navadnih roparskih tolovajev v okrilju noči in v megli tu in tam zahrbtno storile kakšen zločin. Odločnost, hrabrost in neutrudljiva čuječnost, ki žari i* mož in fantov s teh bregov, 6e je potem' hitro razširila na vse strani in se ni ustavila ne ob zapornem pasu okoli Ljubljane, ne na mejah Ljubljanske pokrajine. Tako krepka narod- nostna zavest, kakor izhaja iz teh zvestih hribov, ne pozna nikakjnih .meja, kadar gre za borbo proti komunizmu, ki pač povsem odločno zanika pravico do obstoja vaera malim naroden i» seveda tudi slovenskemu narodu, kot je to v svoji zločinski praksi tudi i e največjim trdoglavcem, zapeljancem in zaslepljencem dokazal. Borbeni duh teh bregov, ki drvi v ho| proti uničenja na-iega slovenskega naroda po zidovsko-boljševiški kugi, bo mogoče ustaviti šele na mejah tega naroda brez ozira na sedanje državne razmejitve. Mora in bo pa vdrl tudi tja, od koder je komunistično zlo v tej deželi izšlo. To je, vdrl bo tudi za zaporno črto Ljubljane. Brezpogojno, brez vseh »že« in »toda« se bo slovenski narod, kjer koli biva, boril z enakim navduienjem, kot ste se začeli vi, in bo v tej borbi dokazal, da je vreden zasesti svoj odgovarjajoči prostorček v družbi narodov na novo urejene Evrope, V trdnem zaupanju v pravičnost vodje nemškega naroda, ki izravnava Evropo, moremo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbe proti Stalinovim in Titovim tolovajem in njihovim pomagačem, to je angloaftieriškim gangsterjem. Za uspeh nam jamči naše disciplinirano, hrabro, in s pomočjo nemških častnikov in podčastnikov organizirano, oboroženo in izvežbano slovensko domobranstvo. V zvestem orožnem bratstvu z nemškim vojakom, ki je najboljši vojak na svetu, je naše domobranstvo tako izvoje-valo že marsikateri boj zmagovito in tolovajem zadalo uničujoče udarce. Pa to je bil šele začetek. Začelo se bo prav za prav šele sedaj! In to tako, de bodo Titovi tolovaji oslepeli in onemeli. Pa ni samo borba proti komunizmu, ki jo moramo Slovenci z orožjem v roki izvojevati. Božja Previdnost je dopustila to strašno vojno, ki je prizadela vse narode, zato, da med njimi izvede izbor onih, kf so vredni obstoja. Če hoče narod — prav posebno pa majhen narod — to svojo preizkušnjo za uveljavljenje prestati, se ne sme boriti samo s tvarnim orožjem Še mnogo več mora storiti. Prva stroga in brezpogojna zahteva Usode je, da {e narod edin! Zaradi duhovne needinosti je propadlo že mnogo in dosti večjih narodov, kot smo mi, ali pa so morali dolga stoletja trpeti, ker se A&o mogli zediniti. Tudi mi ne bi nikoli priili v tako težak današnji položaj, če bi biii-edinil Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše needinosti in jim delati očitkov, ker ni čas za to. Spričo težkega položaja, v katerem sedaj mali slovenski narod tiči, iz globine svojega, samo za usodo in bodočnost ljubljenega slovenskega naroda zaskrbljenega srca opominjam in rotim vse Slovence: »Bodimo edini! — Pustimo vse strankarske razprtije, ki so nas toliko veljale! Ne iščite nikaklnih ozkih strankarskih koristi, ker to samo cepi nate sile! Bodite le častni, do rojaka pošteni, nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci! — Bodite čuvarji naie narodnosti, zvesti negovalci naše skope, toda vseskozi prelepe zemljice, naše ljubljene domovine! Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vso doživeto notranjostjo vero v Njega! Združite svoje sile za mo-jim slovenskim domobranstvom, ki varuje vaje domačije pred boljševižkim navalom in ki je mimo vseh strank nosilec nove vsenarodne miselnosti, katera naj nas edine in složne vodi v novo bodočnosti Bodite zares samo Slovenci! — Bodite strpni t vsemi našimi sosedi, ki govorijo drug jezik, in jih spoštujte! Zahtevajte pa spoštovanje tudi od njih — čeprav po številu majhni — zaradi svoje marljivosti, nadarjenosti in poštenosti ne samo stoodstotni Evropejci, ampak po rasi, krri in sposobnostih sorodni našim arijskim sosedom.« Če potem naši edinosti pridružimo že zavest, da si bomo mogli odpomoči edino z lastnimi silami in lastno marljivostjp, in da nam nihče, pa tudi sam ljubi Bog ne bo pomagal, če si sami ne bomo, bomo tako stopili na pravo pot k vsem pridobitvam, ki bodo našemu malemu narodu v novo urejeni Evropi na razpolago. Na tej pravi poti nam bodo potem tudi naši močnejši in bogatejši sosedje radi pomagali. s V tem smislu vas, ljubi moji slovenski rojaki in rojakinje, znova pozdravljam in vas prosim, zaupajte in verujte v Boga in v božjo Pravičnost, zaupajte v svojo zemljico in •— sami vase!« za posvetitev, čeprav je nam vsem drugim znano, kako — ne glede na svoje delo za komunizem — o veri in verskih manifestacijah sodijo. Napisal sem nekaj teh, na videz brezzveznih opazovanj kot uvod v potrebno razmišljanje o tem, kako in kaj je prav za prav z našo vero v teh časih. »Naš narod se spreminja v eno samo veliko molilnico,« je zadnjič vzneseno vzkliknil neki pogrebni govornik. Za človeka, ki našo današnjo vero gleda zgolj z zunanje plati, ta ugotovitev nedvomno drži. Drži, da ni naš narod še nikoli toliko molil in sodeloval pri toliko vzpodbudnih verskih manifestacijah kakor danes. Pobožnost devetih prvih petkov obhajamo sedaj že v tretje; obhajamo pobožnost prvih sobot; končali smo že enkrat pobožnost prvih torkov; začelo se je vsenarodno gibanje za posvetitev družin Srcu Marijinemu; vsak mesec imamo vrsto duhovnih obnov za najrazličnejše stanove; naši listi posvečujejo propagandi za dvig verskega življenja toliko prostora, kakor so ga sicer le ob največjih verskih prireditvah. Nabožnih knjig raznih tiskovin in molitvenikov se proda med ljudstvo presenetljive množine navzlic težavam glede zvez in dostopnosti; nadzorstvo prostovoljnih, necerkvenih ustanov nad izpolnjevanjem celo neobveznih verskih vaj je izvedeno tako do podrobnosti, da zajema slehernega izmed nas; cerkve so polne, da mora to vzbujati v človeku vesele vtise in še veselejše upe. Skratka, Slovenci živimo v veličastni, sijajno organizirani verski ofenzivi, kakor ji ne najdemo primere ne v naši preteklosti ne pri drugih narodih danes. Spričo vsega tega široko razvalova-nega verskega življenja se človek, ki gleda stvarem pod površino, mora nehote vpralati, kako se vsa ta naša velika vera pozna in uveljavlja tam, kjer se najbolj mora in kjer je to danes najbolj potrebno; namreč v našem •vsakdanjem življenju. Če je ta naša vera prava, dejavna, odkritosrčna in dosledna, se morajo njeni učinki poznati na vseh področjih tega življenja! v družini, ▼ poli- tiki, v vseh vrstah odnolajev med ljudmi, skratka v vsem našem dejanju »n nehanju. Kajti zapisano je, da je vera brez del, vera, ki ne uravnava vsega našega življenja vsaj v načelu, če ne v podrobnosti, mrtva. Če se vprašamo po tem; če pogledamo tako v naše vsakdanje življenje, vidimo — kaj? Vidimo dokaj prave, dejavne vere, ki pa je skrita zvečine pod raševino ubogih cestninarjev m je že zdaleč ni toliko, da bi dajala obraz vsemu slovenskemu življenju. Vidimo dosti tistega, neslavljenega junaštva in dejanskega boja za vero, ki ga pa sproti pozabljamo. Pozabljamo ga nekateri nehote, ker smo ^prepovršni in preposvetni; drugi hote, ker nas spominja na naše kompromise z zlom, na našo poniglavost, na razliko med našo teorijo in prakso. Vidimo —• že vsakdo v svoji bližnji okolici in, če hočemo, tudi v vsej splošnosti žal le preveč, dosti preveč takih žalostnih, na videz brezzveznih primerov, kakor sem Dalje na X strani. »Naša stranka je domovina!« »Goriški list« prinaša v eni izmed zadnjih številk naslednji oklic: »Slovenci, živimo v dobi boja za obstanek. Če hočemo živeti kot prosti narod na lastni zemlji, stopimo na plani. Nič naj nas ne plaži, kadar gre za blagor našega naroda. Skrajni čas je, da dokažemo pred vsem evetom, da tu živi, da je živel pred tisoč leti in bo živel naš slovenski rod. Dvignimo ponosno kvišku glave in poglejmo si jasno v oči. Kdor ni slep, vidi, in kdor je zaveden narodnjak, ta ve prav dobro, da nas čaka še na lastni zemlji huda borba za naš obstoj. In prav zato ne smemo držati rok križem. Vsi za enega in eden za. vsa, to mora biti naše geslo. _ Proč S strankarstvom. Naša stranka je domovina) Goričani, zdramite se, ne plašite ae ne boja ne znoja! Skupno povežimo vse naše duševne sile in začnimo delati ea blagor vseh slojev in za duševno in gmotno obnovitev našega naroda v lepi, sončni go* riški deželi.« Doitijo na tempelj! Tako se glasi judovski pregovor, ki ga izvoljeno ljudstvo uporablja, kadar hoče povedati, de ga vrag jemlji.. . Pri slovenskih rdečih barabah sicer ie ni uradno uveljavljeni da pa na njihov teni* pel) zadi>je čase močno, vedno močneje dežuje, je dokazov več ln ve£, Eden .najznačilnejših ja njihov povratek v brezimnost. Ko so se po 8, septembru 1943 »oavo-bodilci« čutili zmagovalce, so pustili vse ovire na »kon6pirativnost« in so se vsi vprek hoteli ovekovečevati s pravimi imeni po raznih listinah, odlokih, razglasih itd. Tedaj smo zvedelj za Sernece, Breclje, Šnuderle, Štantete, Marušiče in dolgo vrsto drugih rdečih tičev iz »sredine« in iz OR. »Oblast« se je začeta podpisovati. Tedaj se je tudi razkrinkalo, kdo vodi OF, kdo sedi v njenem plenumu, kdo v zboru »ljudskih odposlancev«, kdo v »Znanstvenem institutu«, kdo v rdečem teatru, kdo v »vladi« itd; Zmago* slavna pijanost jih je držala ravao prav dolgo, da so se razodeli vsi do zadnjega, in sicer tako uradno, da tega na bodo mogli nikoli več preklicati. Zdaj je začelo na rdeči tempelj deže* vati, itfto močno. Ne voda — te so na* vajeni iz neba in iz Kidričevih govorov — temveč domobranski svinec. Najzaneslji* vejše znamenje, da ta dež prebija streho, je nenadni povratek v brezimnost, v »konspirativnost«. Na vseh njihovih pod* talnih tiskovinah iz zadnjega časa je na lepen) zmanjkalo veličastnih podpisov, ki smo jih bili vajeni brati po 8. .septembru. »Kmečki glas« n. pr. prinaša v aprilski številki 21 sestavkoV; od teh eo pod* pisani trije. Podpisujejo jih — i k šgjtili izkrcavguje čet in materiala. šel tako kasno, da ni mogel več roditi tako daljnosežnih posledic, kakor bi jih sicer, ako bi se iz izkrcanja pri Nettu-nu razvil nagel pohod na sever. Štirinajstdnevna ofenziva generala Alexan-dra, ki je vrgel v boj 22. maja vse svoje razpoložljive sile in nagromadil ogromno najtežjega orožja vseh vrst, zlasti topništva, tankov in letal, je napredovala po gilnih žrtvah, kajti prožna nemška obramba je sleherno ped zemlje prepustila nasprotniku šele po težkih bojih, ki so veljali naskakovalca silnih žrtev v ljudeh in orožju. Ko se je bojna črta približevala Kirnu, je postalo silno pereče vprašanje, kaj bosta vojskujoči se stranki naredili iz večnega mesta in njegovih kulturnih zakladov, ki bi v vojni iifitt J? tstha' o Oitendtf -mn mm fuwidaiWtiH /trntrM iS5? oroudv * AidOTty-^ttIrrvtit— Amens ... . , ... «mais Soisu ___ Crnl ...rj [hi. Urn Cm S— Kanal-I (briti yrsn(hes • Pinfduboijf IMSW mfMorltu Uvod v izkrcavanje so naredila mnogoštevilna letala, ki »o v trumah napadala razne vojaško cilje v bližjni obale in obsipavala z bombami obrambne postojanke nemška vojske in jjeipška vojaška oporišča, No glede »a žrtve je nasprotnik vendar poskusil in se lotil utrjene nemške atlantske črte. Prva poročila, ki so bila o izkrcavanju objavljena, vedo povedati, da je nemška obramba takoj odgovorila in ge na vsaki izltrcevalni točki odločno postavila vdorni kom v bran. prvi dan je bila popolnoma raz* bila ona angleških padalskih divizij, ki so se izkrcale za Le Ilavreoni in za Cherheurgom. Nemški vojni razlagalci menijo, da se bodo vdorniki v glavnem vrgli na polotok, na čigar konici leži pristanišče Cherbourg, da bj to pristanišče odrezali od zaledja in tako osvojili bzetplje. pa katero hi mogli. pozneje z ladjami dovažati težko orožje, strelivo, prehrano irt tudi nove čete. Prav tako inta njihovo izkrcavanje vzhodno od pristanišča Le Havre namen, osvojiti si prostor,.na.katprgm so velika letališča, Ta potrebujejo* če hočejo iibpeH z vdo^ ront, ker sicer ne bodo mogli dovažati težke^sr- orožja's pfdvozttiiM 'tfeleletAH fh brezipptornimi letali. Uradni nemški krogi 80 pri tej pri* liki izjavili, da jih vdor ni njti malo presenetil in da je bilo vojaško vodstvo na te nsfctope temeljito pripravljeno in je z njimi vsak trenutek računalo. Zaradi tega vdor ni rodil tistega važnega činilra .v vojnih nastopih, ki se mu pravi presenečenje. Na vdornem odseku vodi vso obrambo maršal Rommel, znan iz bojev v Afriki. Politični opazovalci pa pravijo, da bo nemška obramba vdorni-kom pripravila vroč sprejem. Angleži in Amerikanci so morali nazadnje na pritisk iz Moskve le vgrizniti v kisjo jabolko in tvegati poskus, ki jih utegne veljati ogromnih žrtov v materialu in v krvi. Padec Rima v nedeljo zvečer pomeni sicer uspeh Anglosasov, vendar je pri- vihri najbrže propadli. Zavedajoč se zgodovinske odgovornosti je Vodja rajha ukazal poveljniku nemških sil maršalu Kesselringu, naj se dogovori z nasprotnikom, da se mesto Rim proglasi za odprto mesto in se mu prizanese. Nemško poveljstvo je v soboto zvečer s posredovanjem Vatikana poslalo generalu Aie-xandru ponudbo, v kateri je bilo točno označeno, kaj naj obsega ozemlje odprtega mesta in k čemu se nemška vojska obvezuje. Ponudeno je bilo, da se ho nemška vojska pri umiku ognila Rima in da bo pustila tam le policijske čete zaradi vzdrževanja reda v mestu. Nemška vojska ne bo porušila ničesar, pustila bo nedotaknjene tudi vse vodovodne in električne naprave, kar jih. bo imela v oblasti, Za nadzornika, ki paj nadzira točno izvedbo teh pogojev, je nemško poveljstvo predlagalo Vatikan. Na to ponudbo general Alexandsr sploh ni odgovoril, temveč je nasprotno pozval rimsko prebivalstvo, naj se upre okupatorju in r. vsemi sredstvi podnre zaveznike pri njjh Vkorakanju v Rim. Toko ■je 'prišlo do tega. da Rim ni bti proglašen kot odprto' mesto in so v nedeljo, TčO so gmerikanski tankovski. oddellM vdrli v središče Rima, nastale poulične borbe, ki so bile ogorčene, a na srečo kratkotrajne, ker je nemško poveljstvo vzlic odklonilnemu stališču nasprotnikovega vojnega poveljstva smatralo za pametneje, ako s svojim odporom ne povzroča uničevanja zgodovinskih spomenikov. Nemška vojska se je umaknila na sever od Rima in tam se sedaj bijejo novi boji, ki pa nimajo obsega, kakor so ga imeli pred zavzetjem Rima. Za ogledalo nasproti si stoječih sil je zanimivo dejstvo, da so Anglosasi rabili od Nettuna, ki je bil oddaljen 45 km južno od Rima in kjer so se oni izkrcali 22. januarja, cele štiri mesece in dva tedha, Ako pa štejemo dneve od 9. septembra, ko so zavezniki po Badogljevi izdaji ka« nlli dobiti brez večjih bojev v roke vsaj pol Italije z Rimom vred, pa so. rabili celjh devet mesecev. Pomen sedanjega spora med Anglijo in Turčijo V zadnjih tednih se Je spet pokazalo, da nikakor ni umestna navado, da bi v Ankari, turški prestolnici, gledali le otok miru (n kraj. ki ne pozna napetosti sve tovne politike, alt pa TtirSljo smeli označa-čevatl kar za »Švico Vzhoda*. Ustavitev brezuspešnih pogajanj angleške vojaške komisije In prerekanje angleškem In tnrAkega tiska, ki Je prišlo ea tem, je dokazalo, koliko pobude In dela zahteva razumljiva Zelja, ostati Izven vojne. Ne da bi delali li dogodkov zadnjih tednov v Ankari neumestne zaključke — kajti n kaki temeljni spremembi turške zunanje politike se sploh ne da govorili — vendar lahko ugotovimo tole: da se je Turčija spet uveljavila kot samostojna po. litlčna enota, da Je turška zunanja politika do zadnje podrobnosti prava turška zadeva In da se ta politika ne ravna po ničemer drugem kakor po turških narodnih koristih. Nastaja vprašanje, kakšen smisel Je Imel ves nnpor, ki so ga Angleži med sporom pokazali In se oglašali s pretiranimi aalitevnmi. Ako ni nobenih sprememb v odnošajllt do Anglije, do turške zaveznice Iz leta 195».. temu potem tako ogorčeno stališče turšk-ga tiskat Zakaj se Je spro. šilo tako resno vprašanje, ki Je za Tur. čtjo še zmerom vprašanje sosedskih odno. šajev. In pa vprašanje politične In vojaške veljave na tako vašnem mejnem pre-delp, kakor so nekdanji deli arabskega carstvat TurčIJJ gotovo ni do tega, da bj spričo aepreračuntjlvega razvoja političnih oblik v obmejnem azijskem prostoru dovolila, da se razvije kočljiv položaj na listi strani, s pomočjo katere je v prejšnjih desetletjih odbil? marsikatero grožnjo, ki je prihajala s severa, namreč Iz Rusije. V tej zvezi je treba poudariti, da raško vprašanje v teh tednih tiskovne vojske med Turčijo In Anglijo Turčije ni prav nič vznemirjalo, prav gotovo pa ne v tistem smisla, kakor ga je kazala že običaj, na napadalnost njene severne sosede. Vendar se je dogodil redek prlmrr, da Je Tur. člja v svojem sporu z Anglijo ostala tako Najnovgjši narodni osvoiiojevalec Slovencev Enemu izm«d italijanskih partizanskih oddelkov, ki so klatilo v briško-benečen-skem področju in ki pripadajo sestavu »Garibaldijeve brigade«, poveljuje Slovencem znani, žal predobro znani tenen-te Weiss. Kdo ne pozna te umazane figura iz Gonarsal Od 20, marca 1942, leta do jeseni istega leta je bil tržaški Jud Weiss poveljnik taborišča G in Dozneje tudi taborišča D, v katerem eo bili internirani jugoslovanski podoficirji in okrog 3009 civilnih jetnikov. Vsak dan so sestradani. Interniranci trepetali pred tem aadistom. Obešal jih je za najmaifjši prestopek v največji vročini za steber, m to tako, da so imeli roke zvezane na hrbtu, a z nogami so se komaj dotikali tel. Fantje so padali v nezavest in ta zverina jih je nato tepel tako dolgo, da so prišli k zavesti. Z zverinstvom se je družila korupcija. V živilskem skladišču ie kradel makarone, iz taboriščne delavnice je odnašal podplate, denarne pošiljk« pa je zadrževal po cel mesec. Pakete z živili, ki so jih interniranci tako željno pričakovali, je tiščal v pisarni, da so se; živila pokvarila. Pisem pa tudi po več mesecev ni izročil internirancem. Bil je eden tistih grdih ljudi, ki jih človek nikdar ne pozabi, ampak kadar se jih spomni mu vzbujajo grozo in gnus. Tenente VPel^sl Se ee bomo srečali in pravična kazen vam n,e bo ušlal ' * riški list«, |t. 9.) a človek, ki ga ie nad svoje rojake v drugo poklical, dr, Aleš Baebler, je zdaj najnovejši »osvpbojevalec« slovenskega naroda, član in poveljnik slovenske »narodno osvobodilne« vojskel rekoč sama. Nastopilo je eno tistih redkih stanj, v katerem se lahko človek s sorazmernim majhnim tveganjem povzpne da nesporne Jasnosti. O razjasnitvi zamotanlb tnrško.anele. šklh odnošajev se ne da veliko povedati. Zopet se Je dogodilo, da Je angleška politika znova načela razpravo o pogodbenih temeljih, ki ao sami po sebi jasni, takrat, ko je mislila, da je avoj položaj Izboljšala. Kar se je 4 leta smratalo za najvlšjl cilj. namreč Turčijo obvarovati pred vojno, naj bi na mab postalo »kršitev pogodbe« ozlro. ma Izzivanje vsega zavezniškega tabora. In sicer samo zato, da bi se Anglija tako laže znebila obveznosti, katere je prevzela v Moskvi In Teheranu. Ta politična Igra pa je zopet dala Turčiji zaželeni povod, da je enkrat za vselej javno poudarila smisel pogodbe Iz I. 1939., In sicer na podlagi Izjav samega Churchilla, podanih leto osorej v Adanl — Jedro tcgl stališča, hkrati pa tudi Jedro sporov z Anglijo, ki ne bodo nikoli pntlbnlll, pa je preprosta zahteva Turčije, da st hoče kakor sleherna neodvisna država ohvaro. vati pravire do lastnega odločanja glede vojne In miru v skladu z lastnimi korist, ml In ne pustiti, da bi kdor kolt omejeval njene življenjske pravice. NI je pogodbe na svetu, — In te ugotovitve Angleži nikakor ne morejo prebavili — ki bi mogla narod pognati v samomor. Do neke mere pa je angleška-turškl spor zadnjih tednov vplival tudi na stališče Turčije do vsega zavezniškega tabora. Kajti ravno vprašanje priznanja narodnih pravic tako Imenovanim »malim narodom* je tisto, od katerega je odvisen politični uspeh združenih nasprotnikov Evrope In s tem vred navsezadnje tiidd udarna sila, ki je potrebna sa dosega končne odločitve. Tsoda prizadetih narodov bo pri ,tem v glavnem odvisna od njihovega bolj ali manj izpostavljenega položaja, pa tndl od sposobni vrnltt udarec, veliko važnejo je smerom se je v zgodovini dogajalo, da so bojujoče se velike sile same sebi' pisale sodbo. Ne gre sa to, ali bodo Izdani In Iz. korlščent »pomožni narodi* prej ali slej sposobni vrniti udarec, veliko važnejše je tisto, kar danes opazujemo: kako se namreč razkraja notranja moč In s tem tndl medsebojna povezanost zavezniških sil zaradi notranje zlaganosti In nesmiselnosti njihovih vojnih ciljev, — Angleško-turško prepiranje Je zgovoren dokaz za to. Medtem ko zavezniška propaganda brenka na vse strune, dn bi svetovne narode vnovič prepričala o svoji končni ima. Nove cene v brivski stroki A. Brivska stroka; „ Britje I. kat. 3.50, II. kat. 3.—; britje in fes-anje L kat. 4.50, II. kat. 4.—; britje glave I. kat, 9,—, II. kat. 8.—; striženje las I. kat 7.—, II. kat. 6-—; fazoniranie I. kat. 5.—, II. kat. 4,—; striženje brade I. kat. 7.—, II, kat 6,— t umivanje ia« I. kat. 7.—, II. kat. 6.—. B. Frizerska stroka: StTiženje las I. kat. 7;—, II. kat. 6.—; železna onrfulacija dolgih Tns L' kat. 10.—, II. kat. 8,—j železna ondu-lacija krajkib las I. kat. 8.—, II. kat. 6.—; vodna ondulacija brez umivanja I. kat. 16—, 11. kift. 14.—; vodnB on-dulacija z umivanjem I. kat. 26.—, II. kat 24.—; umivanje glave I. kat. 10.—, II. kat. 8.—; česanje brez ondulaeije I. kat. 3.—, II. kat 2.—; trajna ondu-lacija (kompletna) I. kat. 85.—, II, kat. 70.—; fazoniranje glave I. kat. 5.—, II. kat. 4.—. Opombe; 1. Posebne zahteve, ki niso navedene v gornjem ceniku se plačajo p? predhodnem dogovoru med podjetnikom in stranko. 2. Abonentom je. priznati 10% popust na gornje cene. 3. Za postrežbo na domu se sme računati dvojna cena. N*4*lf«vani« • L strani. jih navedel v začetku. Toda r tej brez-zveznosti pa se skriva žalosten sistem še žalostnejše, velike, usodne razlike med našo »uradno« izpovedovano vero in med našim življenjem. Vidimo, da je mnogo, premnogo naše vtsre brez del, to je mrtve, ' Res postaja naš narod »ena sama velika molilnica«. Toda ob tej zmagoviti, dasi varljivi zavesti pozabljamo, da je isti narod hkratu tudi velika morilnica. v kateri del tega naroda pobija drugi del v imenu satana in njegove zemeljske politike. Res smo Slovenci po zunanjem obsegu svoje vere in svojih pobožnosti v Evropi prvi; nič manj pa ni res, da smo’ prvi tudi po najbolj brezvestnih in najbolj krvavih oblikah brezboštva, ki danes nikjer n« nastopa tako organizirano, tako po načrtu, tako neizprosno kakor prav med Slovenci Res je, da tega zla, tega Antikristovega utelešenja na naši zemlji niso krivi tisti, ki so verni; res pa je tudi, da bi organizirano sovraštvo do Boga ne bilo moglo zajeti toliko Slovencev, če bi bila vera v nas vera del; vera, ki bi uravnavala in nre-pajala vse naše življenj« s pravim božjim duhom. Res je tudi, da bi marsičesa tega ne bilo, če bi marsikdo izmed tistih, ki sede v naših templjih po prvih klopeh. ne bil farizej, ki mu je vera eno, življenje in delo po njej pa nekaj docela drugega. Ret je. da je vsakdo, kdor je videl n. pr. veličastne vsenarodne verske manifestacije od lata 1935 do leta 1940,, imel Slovence za naibolj veren nerod v Evropi; res je pa tudi. da ja znaten del Slovencev ob prvem prišepetavnnju zla planil po tvoji nnjvečji svetinji, začel požigati svoje cerkve in pobijati svoj« pastirje nič manj okrutno in neizprosno, kakor se je to godilo v Španiji. Res je, da vsi priznavamo, da ja vera naša največja svetinja in da je brezbožni komunizem, zavit v krvavi plaič Osvobodilne fronte, edina nevarnost, ki nam grozi vero vzeti in jo uničiti do najmanjše sledi; res je pa tudi, da te navzlic temu spoznanju ne moremo in ne maramo združiti vsi v enoten bojni sklop za obrambo prav te vere. Ne maramo zaradi svojih malenkostnih osebnih, strankarskih in ločinarskih računov, katerim je vera, ki bi se morala danes kazati zlasti v takih dejanjih, deveta briga. In vendar bi moral biti enodušen boj vseh Slovencev proti edinim resničnim uničevalcem naše prve svetinje prva posledica naše vere v delih, saj je noj proti komunizmu versko vprašanje, na kar nas nenehno opozarja tudi nat višji pastir. Res je, da oznanjamo na vsa usta ljubezen do bližnjega, češ da nas tako uči vera; res je pa Audi, da je navzlic temu pri nas toliko bede in nezaslužene stiske, da je očitno, kako nam je prazna beseda o ljubezni, brez katere ni človek in njegova vera nič. Ozrite se samo na sestradane in razcapane rojake po ljubljanskih cestah, kako romajo od vrat do vrat, pa boste videli, da je res tako. In vendar nam vera dvakrat zapoveduje, da moramo te žrtve tuje krivde ljubiti v dejanju: ker so nam bratje po Kristusu in bratje po krvi, torej od vseh bližnjih na svetu najbližji. Res je, da veliko govorimo proti nespodobni modi in pripravljamo boj proti njej; res je pa tudi, da s« uspeh tega boj« pe pozna nikjer tn da se pogosto celo tiste vnete duše, ki ta boj organizirajo, oblačijo drugače, k»kqr pa zahtevajo cerkvena določila o spodobni noši. O morali velikega dela našega ženstva po poleg drugega kričeče govorita dve besedit gozd in badojjevci. Kje je vzrok za to strašno razliko med našim verskim videzom in med našo današnjo tivljenskn resničnostjo? Zakaj je naša vera v tako številnih ozirih mrtva? Poglavitni vzrok ja po mojem v tem, da smo se navadili tudi na verskem področju tako zlahka najti skladnost med teorijo in prakso, med neizprosnim načelom in med svojimi dejanji Ta skladnost j« prvi korak do usodnega zabriso- vanja razlike med dobrim in zlim, med vero in nevero, med moralo in nemoralo; prvi korak k splošnemu duhovnemu propadu, v katerem vse, tudi večne vrednote postajno le sredstvo za dosego prijemljivih, tvemih ciljev in zgolj tostranskega osebnega blagra. Primer naših'ljudi, ki so že tako do dna padli, šo tisti, ki danes vero, njene ustanove in manifestacije izkoriščajo tako, kakor delajo komunistični ofarji t posvetitveniroi pobožnostmi. O teh tu ne velja govoriti, ker so že onstran dobrega in zlega, prav za prav samo onstran dobrega in do vratu in nepreklicno hlapci zla. Pripravljalci tega stanja, ki le že na koncu duhovnega propada, so tisti, ki so sami od sebe ali pa po napačni vzgoji prišli do sklepa, da je moči dobro in zlo združevati; ki mislijo, da je moči služiti Bogu in satanu; ki mislijo, da je prav in krščansko prositi Boga, naj pomaga tistim, ki se proti njemu bore; naj pomaga torej pobijati sam sebe. Morda se pa ta trditev zdi izumetničena, neresnična in nemogoča; toda primer, ki ga v tem premiiljanju navajam na prvem mestu, in pa tretji primer sta zgovoren dokaz za to, kakšna zmedenost v pojmih vlada pri nas tudi že na verskem področju. Predniki teh ljudi in ustvarjalci pogojev za tako miselno in moralno zmedenost so tisti, ki mislijo, da je dovolj, če dajo Bogu enkrat na teden — ali tudi vsak dan, navsezgodaj — tisto, kar je po njihovem božjega, potem pa so ves dan ali ves teden prosti božjih vezi, Potem lahko lažejo, spletkarijo, zavijajo resniao, škodijo bližnjemu in narodni skupnosti a političnimi in drugimi intrigami, uganjajo črno borzo z denarjem, dušami in .prepričanem, izžemajo bližnjega in podrejenega, ne meneč se, če s tem vžigajo v svojih bratih strasti do prevrata, do maščevanja in sovraštvo do načel in vrednot, a katerim se vsak dan- I za kako uro ovenčajo* l V posebno vrsto spad.ajp tisti, po srcu dobri, a lagodni ljudje, ki sicer nikomur ne škodijo in žive zase po veri, mislijo pa, da »o svojo dolžnost izpolnili že samo z molitvijo — delali bodo pa drugi. Prav danes je za vsakega Slovenca dolžnost n« samo molitev, temveč delo po božjih zapovedih; zlasti delo za vero, za rešitev in za blagor lastnega naroda. Tudi za te velja, da je vera brez del mrtva, posebno če jim je Bog dal sposobnost, darove in sile, katerih naš narod danes tako zelp potrebuje. Vera vseh teh ljudi je docela ali bolj ali manj mrtva. Ali se nam po razliki, ki se temeljitemu opazovalcu in razglab-Ijovojcu raznih dejstev in vzrokov kaže na porročju naše vere, ne zdi, da imajo med nami prav taki mrtvi verniki večino? Pomanjkanje vere, uveljavljene v življenju in dejanju, sili danes k takemu sklepu navzlic videzu, navzlic vzpodbudnemu množičnemu verskemu zaletu. 6e nekaj je, kav nas pri opazovanju ne sme motiti. Mnogo naše današnje, pa čeprav iz dna'srca odkritosrčne vere ni popolne. Ta vera se poraja iz stiske, ko se flovek v največji samoti in bolečini nima zateči drugam kakor k Bogu, na katerega se v srečnih časih ni utegnil spomniti. Zateka «e k Njemu, da bi ga preprosil, naj odvrne od njega še hujše gorje in še večjo kazen za greh. Taka vera je nepopolna, kakor je nenopolno kesanje, ki ga poraja strab pred večno kaznijp, ne pa žalost nad žaljenjem Boga, Taka vera utegne spet uplahniti, kadar se nebo riad človekom znova zjasni. Zato je ne moremo jemati za zanesljivo in trajno merilo. Edino zanesljivo in trajno merilo naše vere morajo biti dela in po njih preobrazba in posvečenje vsega našega življenja. To pa »e bo zgodilo, če bo naša vera šla ne le na široko, temveč zdaj, ko na zunaj zajema ve« naš narpd, na globoko, da ne bo mrtva, temveč da bo v delih živela in nam s tem dala vse listo, če«ar smo tako zelo potrebni. «1, ki nt vet daleč, so vedno močneje In jasneje razvija fronta tistih »inallh narodov«, ki so bili v taboru ia. veznikov, a so bili Izdani In prevarant. Do zunanjem Izstopa Iz zavezniškega ta. bora, pa naj gre za kateri koli prevarani tn ogoljufani narod, lahko pride le v tre. nutku, ko je ves razvoj že zaključen in ko sa razblini krilatica »združenih narodov« kot pojem, ki naj bi služil kot oznamenllo za novo smer svetovne politike. Turčija Je zavzela ztallšče, katero 11 kot edlnj driav|.zaveznlc| Anglije daje pro. ste roke za odločanje v tolikšni meri, da Je skoraj enaka razidu zavezniškega tabora. S stališča dnevne politike Je bilo prerekanje zadnjlb tednov zato manjšega pomena In vzlle rohnenju angleškega tiska proti Turčiji se ne da k turškemu stališča nič pripomniti. Pomen tega spnra, zaradi katerega bodo to dobo v zgodovini nekoč imenovali eno odločilnih obdobij sedanje vojne, leži veliko bolj v tistih silah, ki se spričo razkrajajočega zavezniškem tabora skušajo zopet postaviti na lastne noge. (tieor# Strelter v »Deutsche Adria Zeltung*) TEDEN U SVETU Strašen udarec je razbojniku Brozu in njegovemu glavnemu 6tanu zadala nemška oborožena sila, ki je v Bosni nenadoma s padalci in drugimi enotami naskočila razbojniško gnezdo. Uradno poročilo pravi, da je bilo pri teh bojih pobitih nud 3000 izbranih komunistov, ki so tvorili Titovo tejesno stražo, nad tri tisoč pa je bilo ranjenih. Med pobitimi je bilo tudi 20 angleških in ameriških častnikov. Le redki so bili tolovaji, ki so pobegnili iz smrtnih klešč. Nedotaknjene pa so ostale vse zaloge živil, streliva, arhiv, veliko število radijskih aparatov in radijskih oddajnih postaj ter drugega*-propagand-nega materiala. Titovi tolovaji so v celoti izgubili 6240 mož. Bolgarija je dobila novo vlado, katero vodi kot predsednik Ivan Bagrjanov. V vladi so večinoma popolnoma novi možje, ki so brezkompromisni pristaši politike prijateljstva z Nemčijo in protiboljševiške politike. Novi predsednik se je ljudstvu predstavil po radiu in dejal, da bolgarski narod ne sme držati križem rok, ako hoče doseči svojo pravico in prostor na svetu. Obenem si mora zagotoviti častno mesto v nov; organizaciji narodov in sveta. Turška glasila so odločno zavrnila pisanje nekaterih angleških časopisov, ki so se začeli zaletavati v Turčijo, češ da noče potegniti z zavezniki in noče ob njihovi strani vstopiti v vojno. Dejali so celo, da bi bilo treba Turčijo zaradi tega kaznovati. Turški časnikarji pravijo, da Turčija ni bila kriva 1 ' vojne niti kriva propada raznih držav, da pa ima kot samostojna država pač i pravico, da brani le sebe in sama nastopi z orožjem takrat, kadar bo videla, da gre za njene življenjsko koristi. »Italijanski kralj« Vlk*or Emanuel je takoj po zavzetju Rima po zavezniški vojski odstopil in prepustil prestol svojemu sinu prestolonasledniku Umbertu. Sedaj je treba pričakovati, da se bo preosnovala tudi Hadoglieva vlada v smislu napovedi britanskega ministrskega predsednika Churchilla, ki je že pred tremi meseci govoril, da se bodo italijanske notranje zadeve razčistile šele tedaj, ko ho zavzet Rim kot naravni sedež italijanske vlado. Okrog vatikanske države je bila poostrena straža z obeh strani, z vatikanske in anglosaške. Pretrgana je vsaka zveza med mestom Rimom in Vatikanom. Vsi djplomtaski predstavniki držav, ki so v vojnem stanju z zavezniki, pa so doslej bivali zunaj vatikanskega mesta, so se takoj po vdoru anglosaških sil preselili v Vatikan in bodo 9yoje diplomatske posle opravljali še naprej. Med drugimi se je v Vatikansko mesto preselil tudi nemški veleposl. \Veizsaecker, Orne bita o dolu Osvobodilne fronfe proli slovenskemu narodu so izšle. Dejstva, dokumenti. Številke - 230 strani velike oblike nad 200 fotografij Cena 40 lir Dobijo »e v veži Ljudske tiskarn« in v Kmečki pisarni. Naročila nad II) izvodov sprejema uredništvu »Slov. doma«. Kako je Komunistična partija požirala in požrla Osvobodilno fronto Zgodovinska krivda Kocbeka, Fajfarja in Breclja za razmah komunistične revolucije po 8. septembru 1943 Najzanimivejšo dobo, prav za prav višek in konec v notranjem političnem razvoju OF nam lepo osvetljuje in dokumentira okrožnica Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije poverjeništvom in okrožnim komitetom KPS. Okrožnica je bila izdana v zvezi z »Izjavo« osnovnih skupin v OF in okrožnice vodstva krščanskih socialistov št. 9., ki tolmači »Izjavo« svojim aktivistom. To je mio lansko pomlad, ko je Partija mislila, a je prišel čas, ko lahko energično vzame vse vodstvo Osvobodilne fronte v svoje roke in odrine vsakega, še tako majhnega političnega tekmeca v njej. V tej dobi so se komunisti čutili možne zaradi tega, ker so imeli že odlične zveze z Badoljevci, pa tudi s Titom, z balkanskimi komunisti in s tujino. Zara-m tega dejstva so tudi formalno obračunali s krščanskimi socialisti in Sokoli. Komunisti so se zavedali, da je posebno v krščansko-socialistični skupini še nekaj poštenih in dobro mislečih ljudi, ki so se pridružili tako imenovanemu osvobodilnemu gibanju iz idealnih nagibov in so se vedno upirali, da bi OF Postala zgolj komunistična revolucionarna in politična organizacija. OF je prvotno predstavljala — vsaj na videz — zvezo ali koalicijo raznih Političnih skupin in ideologij. To so komunisti v začetku sami razglašali in zagovarjali, ker drugače so vedeli, da ne bi mogli pridobiti ljudstva za stvar. Jasno je. da komunisti tudi prvotno niso imeli namena te koalicije vzdrževati, ampak so hoteli s to krinko doseči le svoje cilje, tp je uveljaviti komunistični program in dobiti v roke vso Osvobodilno fronto. Tako se je dogodilo, da se je organizacija OF razširila tudi med poštenim in narodno zavednim ljudstvom, ki se-yeda ni bilo ideološko dovolj trdno. Verjeli so v program »devetih točk OF< in Sodstvu nekomunističnih skupin. Zanimivo je tudi dejstvo, da so partijci sami poskušali jačiti OF, češ da je OF »katoliška« organizacija in da bodo komunisti imeli v njej povsem podojeno vlogo. Badoljevska vlada je na zavedne Slovence močno pritiskala in s tem pomagala pripravljati tla za komunistično revolucijo. Poleg tega je treba vedeti, da je bil takrat slovenski narod, celo razumstvo, docela zmedeno, posebno še “a podeželju, kjer je poleg omenjenega Manjkalo še informacij, kdo je v ozadju ■*n v vodstvu OF. Tu se je pokazala tista nenačrtnost šablonske, uveljavljene propagande proti komunizmu, ki ni zalegla nič. Potrebna bi bila stvarna, znanstvena razčlemba komunizma ter prikaz njegovih ciljev. Resnici na ljubo moramo pribiti, da se v prvi dobi OF na Slovenskem ni *bašla nobena ne politična ne ideološka skupina, ki bi bila odločno nastopila proti Osvobodilni fronti in začela pošten in Pravilen boj proti komunizmu, ki se je skrival za njo. Prva neenotna in dokaj nerodna opozicija proti OF se je pojavila šele pozneje, ko je bila OF pri nas močno razširjena. Vsaka skijpina. ki danes trdi, da je bila takoj v začetku strnjena in v celoti proti komunizmu, ne govori resnice. OF so podpirali ljudje, inteligentje in celo odgovorni voditelji nekaterih političnih in nazorskih skupin, torej ljudje, ki bi si morali b.ti v ideoloških stva-reh povsem na jarmom. Tu se je pokazala vsa revščina in nepravilnost našega predvojnega boja proti komunizmu. Vse naše protikomunistično delo je bilo v šablonski propagandi; pra-Vega vzgojnega protikomunističnega dela p? ni bilo. Sila redek je bil razumnik, k* se je povzpel do 6poznaja, da je vsako sodelovanje s komunizmom nemogoče Mradi partijske doslednosti komunističnega programa. Tudi razne tako imenovane »napredne« skupine so grešile v Joni, da so sicer grajale napake, ki so se kazale v vsem našem političnem in jav-Pem življenju, niso pa znale postaviti kaj boljšega in delati po kakem svojem, P°ljčem, brezkompromisnem programu. samo razdirale in pripravljale tla, na era je zidal komunizem. Tako so pripravljale tla komunizmu Pri nas prav za prav skoraj vse pol it ic-P.® skupine in ločine. Ene s svojim ko-ritarskim, oportunističnim in brezpro-Fraeiskim delom, dni g e s svojim »svo-”?domi«elnim«, brezciljnim početjem, ki ‘. Poznalo nobenih duhovnih in stvarnih vrednot; tretje pa s svojo nedogna-® 'n neurejeno modrostjo in s tem, da svojo desnico ponujale partijski levici. Skratka, v odločilni uri se pri nas ni-v? našli ljudje, Se manj pa skupine, ki 1 bilo potegnile ostro črto in stopile Prijatelju Ladu Jeriču v slovo! Raztrgala tl mina je obrac, nekje na Plani •! omahnil v smrt, *• komaj stopil si v življenja vrt, padel si v boja za domačo vas. ^ poslednjimi možmi ai grebel tla, kjer bil v otroških letih si pastir, Ta to Ja zopet legel čez te mir **vl|enja darovanega. Vsa dal si — a odle) bogat, Turjak doživel in prebridka žata, kri tvo|o srka zemlja rodna vase kot lajna nsta že dozorel sad. Drago M« umm rmii ar _ „ ~ -> .\v/ •* - inziu ■ ■ }■■ ' V -i ‘ & i «*** Je aaetiO*. a* toetafe Centralne«* tort«*** ^ ^ 2) telaraet te Of Je »ti iasrtbitl na utrditev tm&' Ut ptekUtelBi asm Jih 4) Vse »e j« V »Mik*« Es 1 , .___________ o aestaZerla ni 11 nTktut **>i.. . •«•* v »ortakod % t»Čv*ate> »sapsioSetMe u* jartij*«%ttš&aii m m v •aennaum*«. a statiJe, 1) Unija mtetvrth njihovi« »Uivistev na terna* Je tmS4.*t tatmtns a 0?ii>i*0»o UbIJo oeVRboaii«« Si*»t*«l*wda* »o pogaiftnU ego*- tmsiati&jfca teosieMOaaa «.*& otvllasas te tevteiS tadl mu te na*» . Sla jrlOokiti ate teseSkia If^letvas keMoatea alapaUJ* te tete, »aeti m j« to dogajalo v iv.»ci a jiiollm «»s$lItsaclJo»>rt. ge J« loof.n&radtl gMA* aa feelcaar^latlfino in okujetarako on«ilac nobUlunetJoj §} V aatrjiorsaaju mzmtetlh »ilupvi& rtfUvl»tov.4# imrtljn m ur* vodi«; pravila* joliiika v oonoeu do ramta.** e* je Of »rtsvsd ant pr«ie~ ? lar>«t.»v Je aroalilo tMi, 0»i»tve,fSa skuiajo ta&aU *v*3« ie»ta» ' »sm> a* 1«*tsw vkuham, oisrtme»te* bi v prani jra*Ul>io aiovearto ljirt* , i rtto in a tto. tuni suurodao eflO*»oat. ^ >' ivertiJSiko vod»tvn y> oebilo.d* f lievlSoi skupini šiede n« sget.v oa.iitistivMl ptreea«ki 1« neveda toUirst . umitim Od omMi aufeiec tivrilK rt.uvutov.svmaotrlvnti nkoat pttem i mu&tovjtt mo JIH doživele pri .vea uosed»,aj* »etode reakcijo,Vea V*C te : aea»refi te'** pookoaov ras Ujeli of JKSotzaJ ajjo aetrt.Horteclja bo poskeSal* bo vseh S;mw5th in krajih UnktU »tete pootoJonko oovfebedilneea glboaj* L v a voj« rajone .So •« n» dodajalo ll«U eodaJ,kn Zanj« njena nopomredon bor. 1 tsns »trani rtntpatdrj« mamprtk na rmusprtma.Sr»«tttno ova el car alti na ei-j sol te irioaja.da bi Usol« kržžanalto aocieilatldn« skupina kakens nupouraim ! *vwo * vl**!o v losKiomu«lju» tamt m i• treba poj«w v to} ekupial t ranuaovatl tudi » viouca dejstva,da jo teseSer.ja politika U*xicmklh te&mm : f ate ptettela,do ao d« komunet sato aorali najao naieftl k »saisevsrirvajn in da j« suoraie s risati redčijo isuU »voj« jootojartee en-straj otmot* f ttu&k £ibfexija, Sl5en pojav • 6o? rav v cUu.j«Ani ualUti in a amtc* »*r«ui •> Je trota wM*au m $ortej»km,Vm j« objrttivoe rtapirtrirniidMin mitemlju taka; na kljub portfcmon bel* (jarda later-aivoo .riiajajo v CevoocUiiao fronto ptn' vsi diuSfceni elejirtl ol bili e »ved s v'liki eoktiei.Se ki jih odbijali« Sili U pa ttzii ai«sl.de bi jin poSžali noaiuija.aa ..aterini atrstsljo 1» ■ #t«kuliraje.j»«k*tert taki krogi »o govkirtall piateviSi kar rvoj PekruJlarti odbor iit m Oorsnjako i* u.>**«t pri loop potrdit*v»lnef je to a«verttp,t«av«ft Jia Je caeeril irveatoo k*ep.jd*r«^» ponia. f ‘ frLeof a* imr«aUske» »ioer ra iiepoaredno m pojavi v a rimate aodalistiSui flkupiai.aavajeujo aii » oevetiitev umi« trhitve.da im . ftala rraaija v rasnih johivati *\vj* pe»«ajartp semtraj tetete ««v. k sikanja la te Je tretoa mostimi* pojave v krždaorto sociali« tihai I a-apini putmttem ebjeativtm zasamizivaU grm a tega vidika. ,4. .PotiderJan*.** »n *radnn»ko seuialto-iSsi skupini stvar 5o ni uriSla č kakih loauooaakfci *traalje*»J sli prjlisa«J«t*klk poniciJ.S« pred oooovnia«^ spor*****; s osni en slej te prej **vss«*«U ntslifca.da «* ae«k'nSevrmkl''*'; t;rod oeatoaiti ee Sovjetsko Jrteoo.tfendar bi p* ai hUi oiepi.e* ue bi oceni mrn uite v odločen in odkrit boj proti komunizmu takrat, ko je bil čas za to najbolj primeren in slovenske množice še niso nasedle ofarski propagandi. V začetku bi bila stvar zelo lahka in bi pri nas sploh ne bile nastopile rdeče oborožene edi-nice. Redki so bili ljudje, ki so o pravem času spoznali, kaj OF predstavlja. Ce so ti kje nastopili, jih je takoj prevpila propaganda, zlasti pa rezerviranost in nekritičnost ljudi v njihovih lastnih taborih. - Tako se je zgodilo, da se je iz omenjenih vzrokov OF usidrala med ljudstvom in 60 ji do dejanske moči pomagale prav katoliške in »napredne« množice. Znano je n. pr., da je bilo po vsem Dolenjskem pred razpadom Jugoslavije le nekaj komunistov. Skoraj vso organizacijo so vodili nepartijci, katerih večina je imela poštene namene. Seveda ti ljudje niso vedeli, da je glavno vodstvo, tako imenovani Izvršni odbor OF. že ob ustanovitvi bil sestavljen tako, da je bilo Partiji zagotovljeno popolno vodstvo, kajti zastopniki nepartijskih skupin so bili ali partijci ali pa vsaj Partiji naklonjeni ljudje, kar dokazuje ves notranji razvoj OF, za krščanske socialiste prav posebno okrožniea št. 9., na kateri podpisniki zagovarjajo marksizem in se odpovedujejo svoji prejšnji ideološki opredeljenosti. Ob tej priliki ne smemo izpustiti imena Edvarda Kocbeka, ki je najbolj spretno zavajal katoliške ljudi na »napredne« pozicije in igral najgnusnejšo vlogo z zlorabljanjem svojega poznanstva med katoličani; človek, ki se je igral z ideološkimi in narodnostnimi načeli in izdal nešteto svojih dobrih in poštenih sodelavcev in številne svoje pristaše. Ni dvoma, da je bil Kocbek že pred ustanovitvijo OF član KP in da je bila prav njemu zaupana naloga vplesti katoliške množice v OF. Niso bili mnogo boljši od njega, čeprav mnogo manj pomembni, Fajfer, dr. Brecelj, Rus in Lubej. Partija, ki je od početka z vso opreznostjo podpirala koalicijo OF, je takoj, ko se je čutila malo močnejšo, pokazala zobe. Ze leta 1942. je začela v OF izvajati svojo linijo ter je skrbno pazila, da da se ostale skupine ne bi premočno uveljavile. Tako je iz koalicije kaj kmalu nasta* la sinteza, to se pravi zlitje vseh skupin v eno, In s tem seveda je prenehalo vsako delo za posamezno skupino, ker se posamezne skupine odpovejo svojemu političnemu programu. Seveda sb ljudje tako iz »katoliškega« kroga, deloma tudi iz naprednega, kaj kmalu spoznali, kaj ta sinteza hoče. Ze maja 1942 se je začela oglašati tiha, pa tudi odkrita opozicija proti partijskemu monopoliziranju OF. Seveda so partijci stvar energično vzeli v roke in poskusili zatreti to opozicijo z nasiljem m umori (pobiti Cokan, Čampa, Primožič in drugi). V tej dobi je vodstvo krščanske socialistične in sokolske skupine igralo še zelo podlo, dvolično vlogo pri preizku-y šasju svojih članov, kajti pri oposicio- nalnem delu so jim celo pomagali in jih podpihovali, potem pa jih vse prepustili na milost in nemilost partijcem in jim celo pomagali pri kaznovanju teh »nezanesljivih« aktivistov. Tako so ravno ti voditelji stalno ugotavljali, kakšno je razpoloženje med njihovimi ljudmi, in so s svojo dvolično vlogo le v naprej onemogočali vsako organizirano opozicijo v DF. Vendar se nekateri ljudje, ki so prišli v OF z dobrim namenom, niso ustrašili nobenih groženj in še nadalje vztrajali v svoji, seveda jalovi opoziciji. Pot v redno življenje jim je bila zaradi Ba-doljevcev onemogočena, zato so poskušali v lastnih vrstah obdržati sebe in svoje prepričanje ter braniti ljudstvo pred partijsko grabežljivostjo, ki je na silo hotela včlanjevati nepoučene in poštene ljudi v svojo organizacijo. Tako je nujno prišlo do »Izjave« Izvršnega odbora z dne 1. marca 1943 po eni strani zaradi te opozicije, po drugi strani pa po partijski,doslednosti, kajti vodstvu Partije se je zdelo, da je sedaj prišel čas, ko lahko prevzame vso politično organizacijo v svoje roke — tudi v najnižjih organizacijskih in političnih odborih — in tako Osvobodilno fronto zistoveti s Komunistično partijo. »Izjava« osnovnih skupin v OF ugotavlja, da je za uspešnost osvob. borbe potrebna popolna enotnost in enotno vodstvo ter vsaka, še tako majhna, tudi ideološka razbitost škoduje gibanju. Zato ta »Izjava« odpravlja vse dosedanje skupine v OF, razen seveda Komunistične partije, ki ji je s to »Izjavo« dana vodilna vloga. Ostalim skupinam se prepoveduje vsako zbiranje in vsako vzgajanje ljudi po lastnem programu. Odslej pomenja vsak član OF le še toliko, v kolikor dela za Partijo. Svetujejo jim, naj poskusijo priti čimprej na »napredne pozicije«. Za to »Izjavo«, ki je tu ne moremo do podrobnosti razčleniti, je prišla okrožnica vodstva krščanskih socialistov št. 9. s podpisi Kocbeka, Breclja in Fajferja, ki »Izjavo« tolmači in ugotavlja, da je »danes edino Komunistična partija napredna sila in kot taka edino zmožna voditi »narodno osvobodilno« gibanje, Češ da se nas katoličanov še držijo razne »reakcimiarne«, nazadnjaške usedline, ki jih je treba premostiti. Dalje vodstvo krščansko socialistične skupine ugotavlja, da duhovnost nekako ovira pravo revolucionarnost. Zaradi tega naj se aktivisti otresejo raznih človečanskih in duhovnih ozirov in naj se čimprej postavijo na stvarna tla. Skratka, ta okrožnica zanika celo zadnjo in največjo vrednoto vsakega katoličana s tem, da se vtika v njegove naj-svetejše, v njegovo prepričanje, ker ga sili, naj prejadra iz prejšnje duhovne osnove v marksizem. To stališče je zastopala trojica vodstva »krščanskih množic« v OF g svojimi podpisi! Kakšno je bilo pravo stališče Komunistične partije do krščanskih socialistov in drugih skupin, pa nazorno kažeio na- vodila, ki jih je dal CK KPS svojim podrejenim odborom. Okrožnica Centralnega komiteta Partije, ki jo priobčujemo v fotografskem posnetku, bežno osvetljuje dobo, ko je bil notranji razvoj OF zaključen. Opozicija se je sicer tej »Izjavi« uprla in zbrala svoje zadnje 'moči ter vztrajala tako dolgo, da je Izvršni odbor zaradi tega sklica) mesec dni pozneje v Kočevskem Rogu (na Pugledu) zborovanje vseh aktivistov na Slovenskem. Verjetno bi bila opozicija v tej zadnji dobi celo do neke mere uspela, zlasti zaradi tega, ker se je Partija zavedala, da ima opozicija mnogo ljudstva na svoji strani, če ne bi bilo vodstvo »krščansko socialistične skupine« med opozicijo sramotno spletkarilo in po svojih špijonih-partij-cih, ki so ves čas nosili krščansko-socia-listično suknjo, opozicijo razbila. CK KPS priznava v okrožnici, da bi Partija morala sprejeti zahteve krščanskih socialistov, to je, privoliti, da OF postane spet zveza, če bi opozicija enotno vztrajala, kar zaradi omenjenega izdajstva vodstva krščanskih socialistov ni mogla. Tako je bilo zborovanje zaključeno in »Izjava« sprejeta s poudarkom, da je obvezna in da vsak nosi posledice, kdor se ne bo' po njej ravnal. Sekretar okrož- nega odbora OF za Novo mesto tov. Klemen je še obljubil krščanskim socialistom, da bodo po »osvoboditvi« že dobili kakšno službico, če bodo pridni. S tem je bila usoda vseh nepartijcev zapečatena in za prvim marcem je nujno prišel 15. oktober, ko je Izvršni odbor sklenil, da mnra vsak aktivist OF biti član Partije, kar so najbolj vneto dokazovali ravno zastopniki katoličanov v OF Fajfar, Kocbek, Brecelj, in prisilili prestrašene opozicionalce, kar jih niso takoj po 8. septembru zaprli ali pobili, da so morali sami zaprositi za članstvo v Partijo. Neka ženska, ki je zastopala CK, jim je rekla: »Bomo videli, mogoče, če se boste izkazali!« Pričujoči dokument dokazuje, da se Partija vendar še ni čutila v OF tako zelo močno, da bi lahko tvegala razdor v OF. Zato so Kocbek, Fajfar in Brecelj največ krivi, da niso še v zadnjem trenutku vsaj za silo popravili, kar so že prej zagrešili nad slovenskim narodom s tem, da se niso postavili na čelo opozicije, ki je zagovarjala načelo koalicije, to je načelo lastne organizacije na terenu kakor med vojaškimi edinicami. S tem bi se bila Osvobodilna fronta v svojem največjem razmahu razbila, s čimer bi bilo slovenskemu narodu prihranjenega ogromno gorja, ki ga je doletelo pozneje, in rešenih bi bilo nešteto slovenskih življenj ter ogromno slovenskega imetja. S tem so omenjeni ljudje zagrešili največji zločin nad lastnim ljudstvom in omogočili komunistični revoluciji pri nas nadaljnji razmah. Opustili so celo ideološko borbo proti komunizmu, katero bi morali popolnoma voditi tudi uri morebitnem sodelovanju, dasi je sodelovanje s komunizmom nemogoče poleg vsega ostalega tudi iz narodnostnih razlogov. Tn ti ljudje so se imenovali nacionaliste in narodne voditelje 1 "TV* TT*r- . • s« "srv "TJ -i I « Obstajali »ta Sv« us. :*o n* tortsa KcMsvi V sklad » avo.1iia n«t&rUlli n*. <.sMdsh«ia as naavl..da aa da 'anatu t (MM *&:*tuk , ---„ f■ Vk Irt m«hwv ur,u o» ouuji mujuera; jm «*rjenjo ib v <«v O«uobodii«e Troste,fak* aofctavt J* Ml« ZevbolJ m Ol«nl»krt M =,«-; Umtete MOiaUetlta* skupi** M ud*l*«U» saovtrtj* C? kot ******* *U šgiiuJ*i* poli US n* teeteUteiJteteuvrS j* to *tčiril* tet giteujujtot turu* ! - P*■«$*)*nj* kstoUiktb n*otic a* rttet tmtrtete in dmiboo* pnciei ja.Jeeno . J**«* J* ar**lis«MJ* tuku Esofooetl v internati u tMltl OF i* *}•»•£* *r*Cte I ttvetrt VMlj-&*fe* e»skBi»*ciJ« M»**raos» s*rteu.3uum j« tuttt.d* m J* {««4* **rttj» trudil* *Mrti i*te Wc rMttev« — • ' --- - - t 3* *• P0'----— r'----- ”TT***g.|» »» noŽnotti i slsHern*^*MlcU«n* «*uSm,m^|Ii JmJ«. »boji sšntpinaki MtomslilaC« •t«l med iHtmovaUl ' *- ti «utono)sijl»čc bi m »sladi te«* stol _ u Siriti Si tet jl.S8sff3.srS vi lajav* preprtBati o potrr,V4,d* de. a jo irtljuS« d« so odLovMto s*o«i*tlBM M S-irrS J* Csvobodils* front« in 4 jsraju UtMb ptetHmaSVug ttetFJŽ SSu^StJSiM^ Iria^o STu S*»»Ute dal« * ‘buSuSTraniJlt •*•»«•» M teaiMJu Zaj*e« Jih pM« lot 4e.M8ra.so določb« lsj»ve n vsa aktiviste ««dovnih skupi« o r - Itete^1**,. lajav* m*} te v^evMh obrisih b* lajivn »eOljilo preaoleti*i* ifflŽŽfržŽHLt«** »5jWi»t»* J* tn» }• trebe,da ^ islffl* »J? MSkrie - OsvuboaUne ftoet*,-. Hm iisp« ti*** i *e katerih'*« aaTiTb «ktivi#t*vj*'; ,«*! i* temteiml 5<,u **» sr*»t* « ** a*po**»aao-*2.o 55 ®5^f tottvistoo jgatM ram J *• ** aspos**raTd£rM s ta it i M* irsduuov « tuteHteteteltej ***** «* *3ih ***■ mp-*t L... -ri t*! W "»'»»».»a" 3 j,*11 "Vv? I) Poudarjra.da je #4'a*Ura*ti i* dobre prehetas priprave partije**, kt delaj« v itkroiuu. «.iborih,odvi»«o,sli bed« skblviesu rm* delaii m «*mt> aieek ckreSaih odbore*,*!! p* bede - kot enaiej * klet *aoptr»ai* tolsiia le* tsjar* vndrlevali *ep*r*ts* jnUUda* i* »»aaslseuijsfc« »tik* ter uv*- ,j ljavijsll s«u«reti»tifiun poliHdo* la or««al**»ii*k* atreotj**}*, 4) PertiJM v okmIMh ad borih i* seesd* tudi v rab drvMfc odborih mr*)* »treaetifds se bedo l*J**sk» - s moji* delo«,preniaimi prtdle« i *i itd,- »vsi javljali kot sraOlfeče ^»voSadil«* borbe a* t«rc*a,kttscr ee j bo«e ebraSaU trte prebivalstvo kakor tudi vrt rt n vi »ti or. 9} Kolikor se bodo aktivisti is ktf danske acetati*Ul i* »Vmplae - is i«mjei te soraj« ***** potrudi U,4r bo tsk* -.Mkasali trtmae v prrtUd-**» irvajaaju IsjsvMkbiikor bede t*r*J Sare« delali a* širit** ia utrdii*T : ersaaie*ter.Ji vsega aktiva ef.Kelikor bed* pri nek* si temSmtt «*»ttrevi po J »rt. Jih j« treba v »žloSb lajave reskrtnkati l* Jih *«v*d« irts ter Ih »steli flrjfnftlTjiflr delava! prekat ae rJbiicSIl t rtiUVMte »OkMlMiti, A Škrati »e j*’tr*ber**v»d*ti,d« i**'sovrrtaik paratisUv ia petrtutjeuih sevralMMv Mie partij« sajvdS astaestLtudt'* pfevoketorsksa po&ladB v kalne* ribariti. s *) SirsMeti j« treba,4* s* tisti« aedteai* aktiviste« »easrtljoea.ki i •s bod« Isjsvi prisljufllfl v prsk«t,daj* Si* ved natrtljh* iUwi1m t« d* j K£fEi!r,ss?ii)R.'sn;c«is*«0^,j ,*"tt ** 7) heverieMitva CK le turoSai koalteti s* teliti Oeatrelnra keaitets ! takei pgrotell • etfMsvs leJsve i* * skrsptt.tt s* Ji* podvieuT^ *eeratelku^vr»ok*,POaOVW’ ^ **J«v» t*t»»aet» enačaj« u da as ra priti s*rt fašiaau - *vob*d« narod«t / ' v MS; r* s ■ ■ '*y -kaj so Nemci zasedli Gorenjsko. Kakor mnogo drugih, taT^o sem tudi j»z videla v njih je okupatorja irt tlačitelja našega naroda, ki ne misli drugega kakor druge dežele ropati in druge narode tlačiti. Zaradi tega sem simpatizirala z ban-'diti, videla sem v njih nacionalne borce našega naroda; v OF pa sem videla organizacijo, v kateri se združujejo vse nacionalno usmerjene sile in krogi našega naroda. Kljub vsemu pa nisem imel« z banditi nikakih zvez in tudi nisem niti malo delala zanje. Čeprav sem bila nacionalno usmerjena in me je vleklo sokolsko gibanje, sem bila vendar organizirana pri katoliški mladini. _0 vzroku za to hočem molčati. Prišlo je, kar je moralo priti; izključili so me iz katoliške mladinske organizacije zaradi drugačne politične usmerjenosti. »Iskala sem smrti...« Kdaj in kako sem prišla k tolovajem, je znano. Pripomnila bi »e to, o priložnost. K tej prosti odločitvi pa je pomagalo tudi moje osebno, muk polno življenje, ki je ustvarilo v meni tako duševno stanje, da se mi je ztle-la smrt najlioljša rešitev. Po vsem tem se jc ravnalo vse moje nadaljuje delo. Izkazal* sem se kotx neu*trašl*jiva, Kmalu sera prosila za orožje, javil« sem se za v»e nastope, pa če Bo se ?de-li še tako nevarni, vedno prostovoljno. Pri mnogih srečanjih z Nemci sem ostala do zadnjega trenutka na mestu, ker sem vedno upala, da me bo zadrla krogla, šele ko sem videla, da se ta moja želja m* bo uresničila, sem tudi jaz zbežal«, kajti zajetje M nasprotovalo mojemu namenu. Zaradi tega sem kmalu pri banditih prišla na glas najhrabrejše in najboljše tovarišice in so me vsj primerno spoštovali. To je trajalo približno dva mesec«. Tako sem se vživela med banditi v gorah in sem pozabila na svojo prejšnjo stisko. Medtem pa st« učinkov«!« name politični vpliv In vzgoja. Poučili so me o komunizmu in počasi sem se komunistični propagandi. Če je bilo handihko življenje doslej zame le sjredstvo do cilja, sem sedaj končno, dasi počasi, postala politična borilka, »V gozdu sem postala politična borilka« Moje zanimanje za politiko je raslo. Pazljivo sem poslušal« vsa politična predavanj«. Želja po znanju me je vzpodbujala k razpravam, kar mi j« kmalu pripomoglo do ob*ežna razgle* danosti. Tako je moj ugled med banditi vedno bolj rasel in tako sem nehote E ostala znana pri vitjih vodilnih šta-ih. Zaradi tega sem se odslej tudi drugače vedla. Pri spopadih se nisem več nastavljala za tarčo, temveč 6ein vedno iskala kritja, kajti nisem hotela umreti, temveč živeti in se politično boriti. Pri vsem tora pa sem prezrla eno: nisem opazila, da sem enostransko vzgojena in šolana ter da pod vplivom ene same strani nisem imela prilike, da bi spoznala politične ideje nasprotnikov ali celo nemške ideje. lo, kar sta nam dala komunistična propaganda in šolanje vedeti o nasprotnikih, je bilo že propagandistično prikrojeno in ni pustilo sovražniku nič dobrega, na drugi strani pa je poveličevalo samo komunizem. Kakor mnogo drugih, tako sem tudi jaz podlegla komunistični propagandi. Verjela sem, da more biti samo komunizem ideal političnega borca, ki hoče priboriti svobodo svojemu narodu. Na terenu PK (Pokrajinski komitet vrhovnega komunističnega vodstva za Gorenjsko) me je izbral, da bom v bodoče delala na »terenu«. Seveda so bili za to določeni najboljši ljudje. Poslali so me v Italijo, da bi se tam udeležila nekega kongresa. Toda prišla i«n prepozno, kongres je bil že končan. Sešla sem se še z višjimi funkcionarji, ki so imeli več predavanj, V njih so se bavili največ s terenskim delom in z organizacijo ljudstva. Z novimi vtisi sem se vrnila n« Gorenjsko kot izklesana komunistka in s trdno voljo, da bom delala z vsemi močmi za komunistično stranko iti se z njo borila za svobodo »loTemskega naroda... Izločili so me ir tolp in takoj sem prevzela delo na terenu. V nekem »bunkerju« ▼ gozdu sem imela z drugim terenci stanovanje in pisarno. V moje delovno področje so spadali prebivalci boljših vasi in mest. Živela sem trdo in za ženo posebno težko, odpovedi polno življenje — toda delala sem neutrudno za komunizem. Priznati moram, da sem mnogo žena, deklet in mladoletnic navdušila za komunizem ter jih tako »iztrgala« iz njihovega družinskega in rednega življenja. V pojasnilo, da OF in njene organizacije nimajo za cilj osvobojenja. slovenskega naroda, temveč da so le prikrite komunistične organizacije, katerih cilj je boljševizacija in obuboža-nje našega naroda, naj razkrijem na kratko že nekatere organizacije OF (KPS), ki to posebno dokazujejo. Kdo vse sestavlja Osvobodilno fronto Razlikovati moramo med organizacijami, ki so del OF same, ali ki so v OF le pritegnjene s posebno nalogo in ki obsegajo določen krog ljudi ter pa združujejo v določeni organizaciji. Nato imamo odbore in komiteje, ki so deloma nacionalni ali pa splošni in veljajo za vso nekdanjo Jupisiavijo. Naj jih najprej navedem iz druge skupine. To so: NOV Narodno osvobodilna vojska. — S tem so mišljeni banditi vse Jugoslavije, POJ Partizanski odredi Jngoslavije. — Ta organizacija je v bistvu isto kakor prva. RSJ Radio svobodna Jugoslavija. — Pojasnilo k temu ni potrebno. PSNOJ protifašistični svet narodne osvoboditve Jngoslavije. — T« označitev naj dopoveduje, da se jugoslovanska rdeča vojska bojuje tudi za osvoboditev vseh narodov sveta izpod fašizma. Iz prve skupine, ki je vključena v OF, naj omenim: KP Komunistična partija. — Odnos komunistične stranke do OF boste lahko posneli iz mojih nadaljnjih izva- J 7.KM Zveza komunistične mladine. — To je mladinska organizacij« Partije, v katero je pritegnjen naraščaj. Pripadniki te organizacije »o pripuv-nilki za stranko. ZSM Zveza slovenske mladine. — V tej organizaciji naj se zberejo viti mladoletniki. Ta mladinska organizacija obstaja poleg komunistične mlao določenih pravilih. Eno je gotovo; edini njen namen je, širiti komunizem, seveda pod nekaterimi pridržki. Propaganda, se deli v dve skupini: v tako, ki obseiga moške in ženske, ki so za komunistično stvar že pridobljeni, in tako, ki obsega tiste, ki jih je treba pridobiti. Za prve je ta propaganda v šolanju in razlaganju, da bi komunizem bolje razumevali in zaradi vzpodbujanja k še večji delavnosti. Drugi skupini oznanjajo komunizem previdno, z določenimi pridržki. Celo te, za komunistično stranko že pridobljene ljudi le previdno uvajajo v pravo bistvo in cilje komunizma ter jih polagoma oblikujejo v zrele komuniste. Pri tem pa polagajo važnost na to, koliko so ti ljudje že utrjeni v svojem političnem mišljenju. Druga važna naloga propagande je, vplivati na kmete, da sabotirajo določene dajetvene dolžnosti, da pridelke zadržujejo, jih skrivaio v bunkerje ali pa, da jih izročajo banditom. Prepovedano je bilo pripovedovati kmetu v propagandi, kaj mu je v resnici usojeno po komunizmu; prepovedano je bilo govoriti o odnosih komunizma do vere. Mi, višji funkcionarji, smo vedeli, d« za komunizem vere v Boga ne sme biti in tudi nobene druge vere ne. Vedeli m smo, da je slovenski narod zelo veren in katoliški in da mu je mogoče njegovo vero 'ara« s silo iztrgati iz srca. Zaradi tega smo trdili, da bodo ljudje lahko imeli tudi v novi komunistični državi svojo vero, svoje ccr-kve, svoje duhovnike, čeprav nam je bilo jasno, da to ne odgovarja resnici. Govorila sem z višjim funkcionarjem tehnike (tehničnega propagandnega odseka) in ta mi, je dejal, naj v svojem propagandističnem delu vedno poudarjam svobodo vere, kajti prav to vprašanje bi moglo odvrniti ljudi, od nas,. Po doseženi zmagi bi takoj presedlali in kmr najostreje nastopali zoper vero in bi jo takoj odstranili, kajti zanjo v komunistični državi ni prostora. Ta izjava je name samo globoko učinkovala, kajti s tako rešitvijo tega vprašanja nisem bila zadovoljna. Zaradi tega se nam je propagand« zoper »belo gardo« zdela no|x>membna, ker wno videli, da se bo ljudstvo prej odločilo z« nos kakor za »belo gardo«, £• mu bomo zagotovili svobodo vere. Kako smo lagali gorenjskemu kmetu Nadaljnja točka, s katero »mo ljudstvu, posebno pa kmetom, v naši pro-pagnadi vedno lagali, je bilo kolek* tlvno gospodarstvo, ki se izvaja v Rusiji, zlasti sistem kolhozov. Vedeli smo, da zaradi zemljepisnega značaja naše dežele združenje posestev gorskih kmetov ne bo lahko; vedeli pa »mo tudi, da hi se. naši kmetje temu najodločneje uprli. Zaradi tega smo jim trdili, da po ustanovitvi komunistične države glede razdelitve in obdelave zemlje ne bo ni» kakih sprememb. ' V rcsnici p« je bilo z« naSo bodočo državo zamišljeno, da se kmečka zemlja po hribih ne bo več obdeloval«, d« bo t« gozdni in psšniški svet o»t«l neobdelan, kmete s hribov naj bi odvedli v večja poljedelska področja in jih združili v kolhoze, kjer naj bi delali po koristnejših poljedelskih načelih. Vprašanje družabnega in zakonskega življenja v naši propagandi sploh nismo načenjali, posebno vprašanja ljubezni itd. v komunistični državi lie. K sreči po tem nihče ni spraševal, kajti glede tega bi bila sama v zadregi, ker rešitve tega vprašanja v Rusiji tudi sama nisem odobravala. Za naše ljudstvo so pereča vprašanja o tem, kako bo moglo v komunistični državi zadostiti svoji zahtevi po veri in kako bo moglo v komunistični državi obdelovati svoje polje. Na ti vprašanji ljudstvu vede nismo odgovorili z resnico. Nasprotja se oglašajo Čeprav sem bila prepričana komunistka ter sem izpolnjevala vse odločbe višjih, zlasti glede propagande, so se oglašali v meni pomisleki zoper to, da bi vprašanja, ki so za slovenski narod važna, reševali po komunistično. Skušala sem ta nasprotja prebroditi sama, po drugi strani pa sem si hotela pomagati s tem, da sem spraševala za svet višje funkcionarje. Vendar nisem nikoli dobila pravilnih pojasnil; če sem jih pa dobila, me cesto niso zadovoljila. Nasprotja so živela v meni dalje. , To so bila vprašanja, kakor sem že omenila, o veri, o delovnem gospodarstvu, o kolektivu, o celotni mobilizaciji našega naroda, kakor si jo zamišlja komunizem. Vedela sera, da je naš narod zelo veren, da hoče komunizem vero odpraviti in izkoreniniti. Ker sem bila sama' katoliško usmerjena, sem čutila, da mora naš narod priti v nasprotje s komunizmom, če bi mu vzeli vero. To nasprotje se ne da premostiti. Mnogo krvi našega naroda bi moralo preteči, če bi to skušali izsiliti. Vedela sem dalje, da so naši gorski kmetje trdno navezani na svojo zeml jo in da zn nobeno ceno na svetu ne bi hoteli zapustiti niti koščka domače grude. Vedela sem tudi, da hoče komunizem gorske kmete z njihove zemlje odvesti, njihovo posest spremeniti v gozd in pašnike, kmete same pa spraviti v kolhozna področja, kjer ne bi mogli delati na lastni, temveč na tuji zemlji in za nepoznanega gospodarja. Tudi ta poskus komunizma bi povzročil v našem narodu huda nasprotja, katerih premostitev bi špet zahtevala dosti naše krvi. Vedela sem tudi, da hoče komunizem mobilizirati vse moške iz našega naroda in mnogo žensk, in da jih hoče spraviti v gozd k banditom. Jasno mi je bilo, de množice ljudi v gozdovih ni lahko prehranjevati, zlasti pa, da se naše ljudstvo samo ne more prehraniti, če mu odvzamemo vse moči, ki obdelujejo zemljo. Večkrat sem se nehote zavedela, da bo moral iiaš narod v političnem boju med komunizmom na eni in njegovimi nasprotniki iz naroda, torej tudi Slovenci, na drugi strani, prelivati potoke krvi, ne da bi pri tem zoper Nemce — tlačitelje — dosegel tudi najmanjši uspeh. Vedela sem, da naš narod & tem le bolj in bolj slabi in da na koncu ne bi bil zmožen ni-kakega upora več. Moja spoznanja o komunizmu Spoznala sem banditsko življenje v vseh njegovih oblikah. Čeprav bi morala kot komunistka pozdravljati, da bi prišlo več žensk v gore, in čeprav sem vedno agitirala za mobilizacijo, sem kljub temu mnogim dekletom, ki so se k temu koraku že odločila, odsvetovala in dosegla, da so ostala doma. Za to sem imela dovolj razlogov. Vem, kako težko je življenje za žensko v Četi zaradi telesnega in duševnega napora; vem tudi, da so ženske pri banditih vedno izpostavljene moralnim prestopkom. Ne samo zenske, temveč tudi moški zelo trpe zaradi tega, Naš narod zaradi tega gotovo ne bo boljši. Moški in ženske v najboljših letih bodo vedno bolj in bolj od-tegnjeni omiki. Vedeti moraš, knj pomeni meseče in leta spati na prostem, ne imeti duševnega niti drugega razvedrila; biti vedno ščuva n in gledati nevarnosti v oči. Z duševnim propadanjem nastopa hkrati posurovelost. Ker sem bila ujeta, sem bila iztrgana iz političnega boja- Za seboj imam že daljši zapor. V lem Čafcu sem imela priložnost, da sem v največjem miru premišljevala o J-/!*'1, J1 reh, posebno pn o političnih vprašanjih, zn kar v hribih nisem imela priložnosti. Zlasti naj poudarim naslednje: Nisem in*«tudi ne bom prosila milosti. Bila sem komnnistka, h komunizmu sem se prištevala in odkrito sem prizori«, da sem delovala zanj in,t™per Nemčijo. Priznam da sem gre»ila z.o-per nemške, postave ii* sem pripravljena sprejeti kazen, pa naj bo še tako huda. Če jo prej veljalo moj« delovanje, ker sem bila zaslepljeni, koristim komunizma. tedaj naj velja moje sedanje ravnanje zgolj blagru mojega naroda. Nočem drugega kot to, d« se prepreči nesmiselno prelivanje slovenske krvi. Priznam, da sem se odrekla komunizmu, da sem se odvrnila od njega in da ga danes v celoti odklanjam, in sicer zato, ker sem uvidela, da komunizem ne kaže poti v svobodo in ne vodi našega naroda do miru, temveč da se naš narod s priznanjem h komunizmu podaja v naročje lastnemu krvniku. K temu spoznanju sem prišla iz naslednjih vzrokov: Naš narod ni še nikoli, vsaj v poslednjih desetletjih ne, pretrpel kakršnega koli resnejšega političnega pretresa, čeprav je doživel notranja nasprotstva, kot n. pr. nasprotje med klerikalizmom in sokolstvom. Obe strani sta bili nazadnje katoliško verni. Posledice nasprotja med obema ljudstvo ni posebno čutilo. Danes je to drugače. Danes pretresa naš narod globoko notranje politično razdejanje, ki se razvija iz boja med komunizmom in katolištvom ter nacionalnimi krogi, na drugi strani iz istočasnega boja proti Nemcem. Ta boj je šel tako daleč, da se je raztegnil na orožje. Še bolj žalostno pa je prj tem. da naš narod in niti poglavitni nosilci in borci komunistične ideje — komunizma iz lastnega doživetja in iz lastne izkušnje niti ne poznajo. On in ti vodilni komunisti poznajo komunizem samo po tem, kar o Rusiji njeni poklicni zastopniki razglašajo in pri-kazujejo. Tu pa bo komunizem prikazan seveda samo z najlepše strani. Meni je danes jasno, da bi bil poskus za boljševizacijo našega naroda eden najnevarnejših poskusov. Zahteval bi od našega naroda ogromno krvi in bi ga zavedel v veliko nesrečo. Naš narod je narod, ki ga sestavljajo po večini kmetje, ki hočejo prosto, brez skrbnikov in v miru delati. Naš narod veruje v Boga in vidi ob naslonitvi na rimsko-katoliško vero svoj največji kulturni cilj, To oboje pa hoče komunizem narodu odvzeti. Naš narod je zelo kulturen; njegovi kmetje, delavci, rokodelci in izobraženci so marljivi, pridno delajo in po svojem dnevnem delu še vedno hrepene po kulturnem napredku. V nasprotju s tem vem, da hoče komunizem vzeti narodom svobodo duha in svobodo dela. Za tak komuni' zem pa mi je danes moj narod predrag. Medtem mi je postalo tudi jasno, da spada moj narod k evropski narodni družini in da je sodeležen visoke zahodne kulture, ali pa da ima vsaj koristi od nje. Komunizem ne ceni, ne ohranjuje in noče evropske kul* ture. Njegovi nosilci, posebno Rnsija, hočejo evropskim narodom prinesti drugo kulturo in drug družabni red, kjer ni središče človek, temveč materializem. To kulturo hoče Rusija, ki je daleč za visoko kulturno stopnjo Evrope. Slovenska Osvobodilna fronta je komunistična Njen cilj je, prepustiti slovensko ljudstvo komunizmu. To je žalostna usoda majhnih narodov, da se morajo podati pod okrilje in v varstvo kake močnejše države. Zaradi teh spoznanj danes hočem in želim, da bi bila komunistična stranka z vsemi organizacijami na Gorenjskem in po vsej Sloveniji uničena. Po* znam nevarnost, ki grozi mnogim moškim, ženskam in mladoletnikom, ki so v organizaciji komunistov. Konec vse« ga je pot v ječo ali v smrt. Da bi bil komunizem razbit, želim danes zaradi tega, ker vem, da velik del Slovencev lioljševiškega gospostva ni zasluži) in komunizma noče. Toda večina Slovencev je zaradi komunističnega terorja prisiljena, da sodeluje * holjševiki, kajti posameznike, ki bi se temu uprli, bi bili banditi likvidirali’ Iz strahu pred tem rajši korakajo po poti, ki drži v pogubo, Če pomislim na moške in ženske iz moje ožje domovine, ki delajo v komunističnih organizacijah, ugotavljam, da je malo od njih komunistov; da tVJ morajo biti tam. če hočejo odvrniti od sebe smrt' in če nočejo spraviti svo; jih družin v nesrečo. Želim, da bi vsi prišli do mojega spoznanja in da bi se združili v obrambno gibanje proti komunizmu. Bilo bi samo v naš blago* slov. Vem tudi, da mo moji prijatelji znanci, moji politični soborci in sodelavci ne bodo razumeli; da bodo v meni videli slabotno, neodločno in Pr0" padlo ženo. Poudarjam še enkrat: ne odklanjam komunizma zaradi tega. d* bi izprosila zase milost ali kake prednosti, temvfič sem se odločila za ta sklep iz notranjega prepričanja. Čeprav ne morem več javno naSt°7 pati kot politična boriteljica v kori* svojega naroda, mu hofem s temi vr*\j' eami izkazati zadnjo uslugo in' ga o * vrniti od velike nevarnosti. Če bi'.mj' la še enkrat priliko javno med Iju -stvom politično delnti. bi veljal m J boj le nnlčen.fn boljševizma —* v_ snet le za slovenski narod, katere?. blagor je bil in bo ostal končni c mojega političnega boja. Dobro se zavedam, da bo ofjPnv^ na to moje priznanje morda le * ^ ničevanje. Moja vest na je čista. > morana sem tako ravnati v pr'" ■ . venskega narod*. Do tega prizna J bodo polagoma prišli vsi oni. ki poznajo; o tem sem prepričan«, Vjdic Antonija — »Tanja«. 1. r* 1 Vprašanfe nase obnove v dejstvih in številka Vodilni slovenski strokovnjak za razna socialna in 6ocialnogo-spodarska vprašanja gosp. Filip Uratnik, tajnik Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, je v ^Kmetijskih tfovicah« it. 4 napisal članek »K pripravam za obnovitev naših porušenih kmečkih vasi.« Članek je po svoji stvarnosti in pametnih predlogih tako važen, da ga mora brati čim širši krog Slovencev. Zato ga v naslednjem vsega ponatiskujemo. Obseg škodo V tem članku izhajam iz predpostavke, da bi bilo treba zgraditi v Ljubljanski pokrajini povsem na novo okrog 100 vasi in naselij s prebližno 4000 kmečkimi hišami in 6000 gospodarskimi poslopji. Te vasi leže po večini v strnjenem hribovitem pasu, ki se razprostira od Iga pri Ljubljani do Metlike ob Kolpi. Ta predpostavka približno ustreza številu porušenih vasi in zgradi), kakor ga je ugotovil Tehnični odsek Pokrajinske uprave po stanju v septembru leta 1943. Je pa toliko predal jnosežna, kolikor številčno gradivo tehničnega oddelka ne odgovarja povsem točno na važno vprašanje: Koliko poškodovanih stavb je tako porušenih, da bi se dale spraviti v uporabno stanje z večjimi ali manjšimi popravili? Zlasti pa to številčno gradivo ne daje dovolj zanesljive opore za ocenitev obsega potrebnih popravil. Na drugi strani pa se v članku ne oziram na to, da se je nadaljevalo rušilno delo tudi po septembru 1943 in da še danes ni zaključeno. Prav tako se ne oziram na škodo, ki je bila storjena javnim zgradbam, industrijskim in prometnim napravam ter hišam po mestih. Najsi je po vsem tem v uvodu'navedena predpostavka le izmišljaj, ki se resnici bolj ali manj približuje, bo vendar zelo koristno, ako jo imamo za zdaj za dano dejstvo in ako pregledamo, kakšen bi moral biti ob tej predpostavki obseg obnovitvenih del. Potreben gradbeni material Gradbenega materiala bomo potrebovali tem več, čim udobneje bomo zidali. Tu so mišljenja lahko zelo različna. Tako posnemam iz knjige Ottona V&lkesa (Das Grundr:sswerk), da gradijo v Nemčiji kmečke domačije tudi v tako skromnem obsegu, da merijo prostori za stanovanje le 60 m’, prostori za hleve pa prav toliko. Vem, da so zavzemali v povprečju naši porušeni kmečki domovi večje prostornine. V decembrski številki »Kmetovalca« je bil v zvezi z obnovitvijo naših vasi priobčen tloris za idealno kmečko stanovanjsko hišo. ki meri 170 m* zazidane ploskve. Pred sabo imam od strokovne strani izdelan načrt za solidno izdelano kmečko hišo, ki bi merila 125 m’ zazidane ploskve in fMO m’ zazidanega prostora. Ker je ležal ta tretji načrt na sredi med obema skrajnostima in ker je bil opremljen s podrobno izdelanim preračunom, koliko materiala in delovne sile bi bilo za tako zgradbo treba, sem ga vzel za podlago približnega preračuna o količinah gradbenega materiala in delovne sile, ki bi bile potrebne za obnovitvena dela uvodoma navedenega obsega. Pri tem sem prišel do tehle številk: Za gradnjo novih 4000 hiš projektiranega obsega bi bilo treba: Vagopov po Votli po kamna lomljenca • gramoza, peska, mivke . , , živega apna . , . cementa .... zidakov (136 milij. kosov) .... strešne opeka (16 milij. kosov) . . gradbenega lesa — tesanega ali žaganega .... ostalega materiala skupno . . 213.100 1,645.000 Za gospodarske zgradbe nisem imel na razpolago načrta in anali*. Približno pa menda smemo predpostavljati, da bi bilo treba za 6000 gospodarskih poslopij isto količino gradbenega materiala kakor za 4000 ^iž. Zato bi bilo treba gornje količine potrebščin še podvojiti. Prevoane težave Vzporedimo s podatki o potrebnih količinah gradbenega materiala dejstvo, da jo bilo v vaej Ljubljanski pokrajini pred vojno okrog 15 tisoč konj, ki so mogli izvršiti na leto težko več kakor poldrug milijon dvovprežnih dnin. Že iz tega je razvidno, kako važno bo, da se organizirajo obnovitvena dela tako, da se omeji prevažanje materiala do skrajnih mej možnosti. Kamen, gramoz in zidno opeko bo treba vzeti i*' ruševin starih poslopij. Kolikor bo treba kamen na novo lomiti — ta potreba ho vsaj za proizvodnjo živega apna obstojala — ga bo treba lomiti čim bliže gradbenih mest. 0 možnosti dobave materiala Drugo vprašanje, Vi se vsiljuje ob zgornjih številkah, je tole: V kakšnem odnosu so zgoraj ugotovljene količine gradbenega materiala do dobavnih možnosti naše gradbene industrije? Tu je treba odgovoriti predhodno na drugo vprašanje: V kolikem času naj bi se obnovitev po načrtu izvršila? Pripominjamo, da to načrti, ki predvidevajo obnavljanja v predolgih razdobjih, vsaj za nekatera obnovitvena dela nestvarni. Kdor hoče kmetovati, mora imeti takoj streho za sobe, za živino, za pridolke. To streho je treba zagotoviti Čimprej, najkasneje pa v enem letu. Ošteta obnavljan/a *e lahko dalje »vlečejo. 10 ton 1.5 ton 80.000 200.000 120,000 900.000 4.000 27.000 9.200 87.000 32.000 212.000 4.000 27.000 8.900 59.000 5.000 33.000 V kak položaj bi prišla naša gradbena industrija, ako bi morala ustreči zahtevi, gda dobavi ves navedeni gradbeni material v enem letu? Glede kamna, gramoza in peska smo že rekli, da je dobava nekaj potrebnih množin iz bolj oddaljenih kamnolomov v enem letu ali tudi v nekaj letih s sredstvi, s katerimi moremo danes računati, že zaradi prevoznih ovir nemogoča. S prevozom bodo v vsakem primeru velike težave. Zato je treba izrabiti v načelu material iz starih zgradb. Nekaj na novo lomljenega kamna bo kljub temu povsod treba že zaradi žganja živega apna, kar se bo vršilo, kakor mislijo strokovnjaki, v primitivnih apnenicah na licu mesta. Ker bo po vojni delovne sile hudo primanjkovalo, je treba že pravočasno misliti na to, da se oskrbijo ti, po krajih potrebe načrtno razporejeni novi kamnolomi z vso potrebno tehnično opremo, ki bo dovoljevala uporabo električne energije in drugih modernih pripomočkov, ki nadomeščajo telesno energijo. Tako bi bilo vprašanje racionalne dobave živega apna v glavnem rešeno. Glede tega sem dobil na vpogied izvrstno sestavljeno študijo našega priznanega strokovnjaka na tern področju gospoda Bi roli e. Ta študija bi lahko služila za vzorec, kako naj bi sodelovale same zainteresirane gospodarske 6troke pri reševanju obnovitvenega problema. Gospod Birolla misli, da bi se mogle organizirati v kratkem času na licu mesta primitivne apnenice, ki bi mogle dobaviti potrebne količine živega apna. Glavni surovini za te apnenice bi bili kamen loniljenec in drva. Tako bi 6e v računu materialnih potrebščin razčlenila potrebščina živo apno v glavni prvini: kamen in drva. Glede cementa naj velja merilo, da je znašala proizvodnja cementarne Trboveljske premogo kopne družbe L 1986 — 6000 desettonskih vagonov.- Za to proizvodnjo je bilo treba okrog 8000 desettonskih vagonov cementa in 120 enakih vagonov gline. Cementarna je zaposlovala 12 uradnikov, 120 delavcev v cementarni, 70 delavcev v kamnolomu. Za obnovitvena dela potrebna količina cementa se da s spremenitvijo gradbenih načrtov zelo «118311. Glede opeke je treba imeti pred očmi, da se ja moglo proizvesti pred vojno letno: zidakom strešne opeke v milijonih kosov v Ljublj. pokrajini 17 5 v Sloveniji 55 27 Iz tega se vidi, da bodo z dobavo opeke za obnovitvena dela velike težave. Brez velikega povečanja kapacitete opekarn bi se dala izvesti obnorite v porušenih naselij le v teku dolge dobe. Vsi taki načrti pa niso stvarni, ker — kot *e poudarjeno — ni moči kmetovati in biti brez strehe za ljudi in živino. To je nov razlog, ki govori za to, da bo treba obnavljati s starim materialom. Verjetno bo to najteže pri strešni opeki, za katere zadostno proizvodnjo je treba pripraviti najracionalnejše načrte. Zidaki se bodo dali nadomestiti deloma s starim materialom. Kjer je na razpolago ilovica, a ne dovolj uporabnih zidakov, bo treba misliti vsaj začasno na gradnjo tako imenovanih butanih hiš, kakor jih poznajo pri nas na Ptujskem polju, ali na drug,e podobne pro-vizorije. Take zidove bo kasneje vedno lahko nadomestiti z zidovi iz opeke. Pri obnavljanju bo treba velikih količin lesa. Poleg 200.000 ton ali 400.000 plma rezanega in tesanega lesa bomo potrebovali velike količine drv za apnenice. NaSa lesna proizvodnja je tako velika, da teh količin ne bo nemogoče dobaviti. Saj so predelale žage v Sloveniji leta 1937 54.700 plma lesa v ko-njunkturnih letih 1929 in 1930 pa se znatno več. Polna kapaciteta žag znaša blizu 2 milijona j>lm3 leea. Bodo pa tudi z dobavo lesa te*ave. Naš le* smo vedno izvažali. Po vojni ga bodo zahtevala izvozna tržišča » podvojeno intenzivnostjo, To povpraševanje bi dvignilo ceno leea v fantastične višine, ako bi nabavljali les na svobodnem tržišču in ne re-kvirirali, kakor bo to nujno potrebno. Treba je poleg tega računati, da se gozdovi ne smejo če* mero opustošiti, V*e to ustvarja nešteto problemov, v katere se v okviru tn razprave ne moremo podrobneje spuščati. Ako bi se določila smernica, da Je vsak gozdni posestnik dolžan oddati za obnovo 2% zaloge tehničnega lesa po predpisani ceni, ni bila dobava lesa za obnovitvene namene najbrž zagotovljena. Ta razmišljanja pa ne bi hila popolna, ako se ne b! dotaknili tudi za obnovo najvažnejšega proizvajalnega sredstva: to je Človeška delovna sila. Zato sem stavil gradbenemu strokovnjaku vprašanje: Koliko delavcev bj potrebovali, da bi mogli zgraditi po Vašem načrtu 4000 hiš v enem letu? On mi je odgovoril: Potrebujem pri neposrednih gradbenih delih 11.052 delavcev, in to: 880 polirjev 2(500 zidarjev, fiOOO pomožnih stavbnih delavcev, 1640 tesarjev, 128 krovcev, 8(10 mizarjev, 08 steklarjev, 480 pleskarjev in slikarjev, 76 kleparjev ter 286 pečarjev. Vprašal sem dalje: Ali bi zgradba gospodarskih poslopij to število podvojila? On je odgovorilf To bi mOTal ugotoviti z analizo. Predpostavite pa, da bo treba za to morda nekaj manj pleskarjev, »likarjev, mizarjev, a da v glavnem gornje Številke podvojite. Dopolnil sem zgornjo številko le s itevilkami delavstva, ki bi bilo potrebno za izdelavo gradbenega materiala, da bi 50.000 delavcev v enem letu komaj izvršilo dela postavljenega obsega. S to potrebo delovno sile sem primerjal, da je bilo v Ljubljanski pokrajini zaposlenih pred vojno v industriji in obrti le 82.000 delavcev. Zlasti hudo bo pomanjkanje obrtnih pomočnikov, zlasti zidarjev. Ko sem ugotovil, da bo te posebno težko dobiti, sem vprašal strokovnjaka: Ali bi si upali graditi zidovje tudi s stavbnimi delavci, nestrokovnjaki? On je odgovoril na to: Za to je potrebno vsaj enoletno izučevanje. Kakšni so praktični zaključki, ki jih izvajam iz analiz, kakor sem jih zgoraj orisal? Obnova naših porušenih vasi je velika naloga, ki bo imela ogromne posledice za vse panoge našega gospodarskega, a tudi socialnega življenja. Saj zadeva koristi kmeta, delavca, obrtnika in industrijca in zanima skoro vse panoge javne uprave. Zato ni čudno, da se bavi pri nas s temi problemi mnogo privatnikov in mnogo oddelkov javne uprave. Prva potreba, ki se pri tem postavlja, je, da bi se poverilo vodstvo s tem Zvezanih pripravljalnih del eni ustanovi ali enemu javnemu pooblaščencu, da bi se uvedla v to delo načrtnost in da bi se napori vistosmerili. Druga misel je tale: treba je osvojiti kot najvodilnejšo smernico za obnovitvena dela to, da je treba uporabljati do skrajnih mej možnosti vse, kar je od ruševin še ostalo. Popravila naj imajo v glavnem prednost pred novimi gradnjami. Pri novih gradnjah je treba ločili delo, ki mora biti takoj izvršeno, od dela, ki se lahko postopoma dopolnjuje. Kjer koli bo dobila javna uprava dostop do ruševin, naj začnejo poslani strokovnjaki na licu mesta _ izdelovati načrte za popravila po splošni smernici, ki zavestno odklanja previsoko leteče načrte in polaga glavni poudarek na to, da pride ona osmina kmečkega prebivalstva te pokrajine, ki je danes brez strehe, čimprej vsaj do strehe nad glavo. Tem preučevanjem na terenu morajo slediti analize o potrebi stavbpega gra- J. E. Polfik: (Zgodba It starih dni) 12. In jezdila k Mariji* gospa je dan za dnem, darove je dajala ubožnim vsem ljudem. A ko nekoč se vrne že skoro v pozni mrak, stopinja ji obstane, zastane ji korak; pred gradom stal je vitez, ki je bil ves prašan. Kaj bi ne bil — saj jezdil je dolgo noč in dani »Ti Ostrovrhar? — Sam si? — Povej, kje je moj mož? — Povej mi vso resnico, da me pomiril boi!« To de mu Friderika, a Jošt odgovori: »Vse, vse tl bom povedal, le v grad odpelji mel« A ko sta v grad dospela, in sedla vsak na stol, de Ostrovrhar nežno: »Težka te čaka bolj...« »Bol?« — vpraša Friderika. »Povej mi, kakšna bol?« — In vstala je vsa bleda, prijela se za stol. »Poslušaj, Friderika, nikar ne obupui. nikar za svojim možem preveč mi ne žaluj!«.. Tako de Ostrovrhar, a ona: »O moj Bogi — Pa vendar pal ni v bd)u moj ljubljeni soprog?« — Obmolkne ... plašno tfleda, kaj Jošt ji bo zdaj del.., On pa je k nji pristopil in jo mehko objel. »0 Friderika, čuj me, moža ne bo nazaj; najbrže Bog mogočni, poklical g?, je v raj!« — Ko izpod neba strela zode « bi gospo, tako je ta novica upllvala na njo. Korak ji opoteče in zgrudi se na tla, na tleh je obležala, kot mrtva bi bila... Priskoči Ostrovrhar In d vi,1,1 e jo na stol, a Frideril:e lepo objame huda bol, —. Pokliče Ostrovrhar, 3 pritečejo žene, a v*« so onemele, ko v tobo to priile. diva in človeške delovne sile, ki bo vse* kakor nižja, kakor sledi iz zgornjih fiktivnih predpostavk, toda še vedno zelo visoka. S takim pripravljalnim delom lahko takoj pričnemo. Vse zainteresirano gospodarske stroke se lahko že danes pripravljajo na ogromno konjunkturo, ki bo zanje po dobi rušenja sledila. Konkretno je mogoče izdelati že sedaj načrte, kje in kako naj se zagotovijo potrebščine, ki se bodo brez dvoma potrebovale, kakor apno, strešna opeka, les, okna, vrata in drugo. Dobro izdelani načrti, za katerih izdelovanje je danes čas, bodo omogočili kasneje hitro delo. Posebej naj obrnem pažnjo na socialne perspektive, ki se dajo predvidevati zaradi tega razvoja. Glavni socialni pojav bodočih let bo pomanjkanje delavcev. Potrebno bo, da se uvrstijo v tvorno delo tudi mnoga delovne sile, ki so se trošile doslej v preveliki meri z zaposlitvami v gospodinjstvu, s predolgotrajnim izučevanjem, da se pri lažjih delih znova zaposlijo osebe, ki so zaradi oslarelosti že upokojene, a so Še vedno sposobne za delo. Le tako bo mogoče obnoviti v razmeroma kratkem Času razdajanja ta vojne. Razdejanja so tako obsežna, da je veliko vprašanje, koliko bodo po tej vojni mogle priskočiti pa pomoč nepen škodovane pokrajine poškodovanim. Ta dolžnost bo brez dvoma obstojala; in bo tudi obnovitvene naloge te pokrajine olajšala. V članku pa je namenoma nisem jemal v poštev, ker je škoda po vsem svetu tako ogromna, da bi se kaj lahko napisala za obnovo večina evropskih dežel analiza, ki ne bi bila nič razveseljivejša od naše. Zato je povsem negotovo, v kaki meri bomo pri obnovitvenih prizadevanjih mogli računati na pomoč od zunaj. »Prinčsite ml kisa, platnenih otiračl Dekleta, urno, urno, prinčsite brisači« — Dekleta odhitijo, da vse mu prine*6, kar potrebuje vitez, da prebudi gospo ... Jočt pa je dvignil ženi povešeno glav6, moči v tej lepi glavi nobene ni bilo. Pritečejo dekleta In kis mu prineso, ž njim tnofijo ji glavo, otirajo telo... Ko dvignila gospa je utrujeno glav6, pogledala navzočne pa čudno )e tako, da ženske bi zbežale, da njega ni bild, ki del ji je prav nežno: »Gospa, vse dobro bo!« — »Pa kaj se je zgodilo? — Čemu me močite?« »Gospa, le kar brez straha se nam IcrAčite!« de vite* Ostrovrhar In dvigne ji glavo. »Kajneda, Friderik«, sedaj že bolje bo?« — »Pa kaj te je zgodilo? — Moj Bogi Moj Bogi Vse vtml.o Zaman so bile prošnje in upati ne smem, da se kedaj še vrne moj ljubljeni soprogi... Zakaj si me zapustil, moj Bog, moj dobri Bog«? Po sobi zdaj razlil se ie molk teko težak, da je še Jošt bil v strahu, čeprav je bil junak , Gospa pa molk pretrga in de ihte tako: »O dobri Jošt, povej mi, kako je vse bilo!« »0 Friderika moja, pomiri »e najprej!« »Ne, nel Nič ne odlašaj! Takoj mi vse povej!« Povedal Ostrovrhar ji dolgo je povest, a pravil vse tako je, da lajšal je bolest... Ko Frideriki lepi povedal je prav vse, oblile te jo tolze debele in grenke. Gospa se onesvesti in ko mrlič molči, Jo« dvigne jo na roke, žnjo v spalnico hiti... Gospo je del na poetelj in sam ob njej bedi veo noč, dokler te jutro spet novo ne rodi. Ko se je prebudila gospa iz težkih sanj, že tonce je sijalo tn bil je velik dan .,. Bil dan je lep za drufe, a zanjo le strašSn, ker t solzami In vzdihi bil vet ji je pretkan; jokala je, jokala, ko ioče le otrok, nihče je ne pomiri, če Čat ne In pa Bog.. •» Gospod urednik£ Beguhec. Tretji letnik,Slovenčeva knjižnice11 Se bliža koncu in vi morda ge nimate zadnjih lepih knjig Ivan Matičič; Fant s Kresinja Dušan Radi6: Vas , Henry Bordeauz: Rodbina Rcauevillardov kupite jih, da izpopolnite avojo “fužinako knjižnico. Ali že kaj mislite na to, da bi postali naročnik četrtega letnika, ki ima v programu svetovno znana dela. Zlepa ne boste našit take priložnosti, da bi si oiogli za mal denar omisliti tako bogato knjižnico. Hilili IJuhavnlce. Bil Je hraber ln ponosen roti}. toda surov* čutne narave, iz'katere ac ev*l* le taboriščne navade. A tedaj Je II, da ra prvič ▼ življenju ljubi ionska, ta j* prekašala z razumom, Iznajdljivo-> In razkošnim življenjskim slogom. Do-»# je pečal edino a pocestnicami. V Jih treh zakonih je doživel ve* nesreč« as Kleopatro v tem prepričanju že utrjevale. In tisti dan, ko Je Cezarja rodila si- ra rodn In ga ni razvadila a pre-InMmnostml. Potem je vcel svojo KLE OPATR n DOSEDANJA VSEUINAi Zaradi notranjih homatij je rimska vojska vkorakala v Egipt ln postavila izgnanega kralja Ptolomeja XIII. na oblast. Rimljani so Egiptu pustili skoraj neokrnjeno samostojnost. Zmede pa so se ponovile, čim je kralj umrl in je na njegov prestol stopil sinček z imenom Ptolomej XIV., čigar žena, torej kraljica, je hila starejša sestra Kleopatra. M "d njo in tremi regenti, ki so vladali v imenu kralja, je prišlo no spora zaradi izvajanja oblasti. Prav tedaj sta se v rimski državljanski vojni udarila Cezar in Ponipeius Podlegel jo Pompeius in pribežal v Egijit prosit pomoči. Egipt je bil za nevtralnost, zlasti pa se je Kleopatra trudila, da se v dvomljivem boju ne bi postavila na nobeno stran. Prav teko so mislili tudi regentje in •o zato dali pribcglega Pompe-ja umoriti. Takoj nato je v Aleksandrijo s svojo vojsko prispel Cezar in si nadel nalogo, urediti egiptovske notranje razmere. Zavzel se je za Kleopatro, toda regenti so mn s pomočjo egiptovske vojske nakano preprečili in izzvali upor. Cezar je po mnogih preobratih vstajo zatrl In izročil vso oblast Kleopatri, kajti njen mnž, bratee. jc med bojnim spopadom utonil. L. 46. pr. Kristom je Kleopatra prišla v Rim pokazat sina Cczariona očetu Cezarju. Sprva je Rimljane očaral«, pozneje pa jih je s svojim prenapetim vedenjem odbila od sebe. Tik preden je bil Cezar od zarotnikov uhit, je odšla zopet nazaj v Egipt Nova državljanska vojna med pristaši Cezarja in pristaši Pompeja je Kleopatro zopet spravila v zadrego. Odbila je pomoč Pompejancem. dala pa jo je Cezarijaneem, ki sta jih vodila Antonlus in Octavius. Odplula je s svojo mornarico na pomoč, toda zaradi viharja je opustila nadaljnjo pot in se vrnila domov. Medtem so Ce-zarijancl sami zmagali in An-tomus je Kleopatro poklical v Tarsus na odgovor, zakaj ni dala zahtevane pomoči. Kleopatro je hudo zadelo, ko je od Del-Ilja čula. da Jo je zmagovalec pri Filipih povabil na zagovor. Vendar je naredila sila nedolžen obraz ln odvrnila, da je prepričana, da Je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da b| izpolnila zavezniško dolžnost ln tudi dolžnost. Izvirajočo lz hvaležnosti do Cezarja. Kakšen jat’jt dokaz za avojo ustrežljivost naj bi še dala žena? Mar ni dovolj jasno dokazan a tem, da je sama odšla na krov vojne ladje In sama pohitela zaveznikom v pomoč? Je mar njena krivda, ako so razbesnele nebesne sile onemogočile nadaljnja voin'o? Delilna je upirajoči se kraljici zagotavljal, da ae ne podala v nobeno nevarnost, ako ho osebno odšla v Tarsus. »S tvojo lepoto, tvojo nmnosfo ln a temi čari boi Jezo našega generala hitreje poga-alla kakor kateri koli odposlanec. Tudi Ju. nonl se je posrečilo, da Je a svojimi čari Jupitrovo Jezo apremenila v ljubezen...« S tem je zadel na vladarlčlno. šibko točko. Morebiti je Mia, še preden Jo Je bil začel Delllus pregovarjati, sama pri sebi sklenila, da bo šla v Tarsus, vendar j* bilo. kakor vsem lepim ženam, tudi njej všeč, da ao drugi zahrepeneli po njej. Antonlna je postal nestrpen ln je povabilo ponovil. Tedaj mu Je riala Kleopatra sporočiti, da bo prišla, Odpotovala je v Cilieljo. Neposnemljivo življenje. Tarsus, glavno meato azijske pokrajine ClllclJa. je ležal nekaj milj v notranjosti, vendar je bil po reki Krrinos zvezan z morjem. V ustju ao a« zasidrale Kleopatrine Udje. Antonlus je v mestu ravno predsedoval zborovanju pokrajinskih poslaneev, ko se je nenadoma razširila novica, da ae je na reki pojavilo čudo: Sama boginja Venera je na bajni, od zlata in srebra bleščeči se lad.l zavozila po reki Kydnos. Prišla Je, da bi obiskala »božanskega« Antonija. Množice so drle na obrežje In zijale od začudenja ob pogleda na prizor, ki aa je odigral pred njihovimi očmi. Zgodovinar Plutarh takole popisuje ta prizor: »Kraljica se je po reki pripeljala na ga-lerl z zlatim kljunom In škrlatnimi Jadri, ki jih je veter pregibal. Srebrna vesla so se aukala po taktu nenavadno ljubke godbe citer, piščal] In drugih glasbil. Kleopatra Je •edela na malem prestolu pod baldahinom, kl Je lili vezen Is zlata. Zdelo se Je. da Je prava boginja Venera, kakor ja upodabljajo allkarjl In kiparji. Na obeh straneh ao a pahljačami mahali dečki, zali kakor bogovi ljubezni. Krog nje so posedale mlade deklice, ki so bile kakor lepotice In morske deklice, ter ao a svojo lepoto In svojimi miki dajala še večji poudarek kraljičini lepoti. Draga brhka dekleta ao bila pri krmila In na vrveh. Sladkoben zadah Je za ladjo vel čez oba bregova, koder so se trle množice ln pomagale veslačem a tem. da so vlekle za prlčvrščevalne vrvi. In vedno več ljudstva Je drvelo lz meata, da bi videlo čudovit prihod boginje, k| Je prišla obiskat »Dioniza«. V resnici ao prebivalci Efeza pozdravili An-nlja kot novo vstalega Dioniza, In to Je hi-lo najbolj laskavo, kar so mogli rimskemu zmagovalen vzrietl anatolskl Azajel. ki ao posebno vneto častili bora vinske trte, vina in veselja. Keopalra je vse uredila tako, da hi naredila na Antonija vtis. In to se JI je tadl posrečilo. Komaj Jo Je bil diktator Vzhoda zagledal, jo je takoj povabil na večerjo. Kraljica Je odvrnila, da hi se potrabllu rada odzvala šele Jutri, pač pa g« danes prosi, da ae sam potrudi k njaj. Antonlus Je privolil ln odšel na krov bajne ladje. Sprejet je bil a atjajem In razkošjem, kakor ra ia ni videl. Pod svilenimi, s zlatom vezenimi šotori Je bila miza prermjena nadvse razkošno. VI-M&l kristalni svečniki to • svojimi neatevll- Znameniti faraon Ka-mo»e se je vrnil domov z zmagovitega pohoda proti Hiksom ln al tu v družbi svojega brata ustanovitelja 1«. egiptovske kraljev* rodbine, ter m a tere vdove Tetl-šeri ogledoval nove konje kraljevskega hleva. Ka-mose Je odnWl lepo zmaro nad nevarnimi Hlksl. ker je v bitki prvič uporabil konjske vprege In bojne vozove, s katerimi j* v presenečenih sovražnikovih vrstah napravil nepopisno zmedo. Novi način vojskovanja je tako spretno pretehtal, da Je veljal za enega najmočnejših egiptovskih vojskovodij, kl Je bil dolga leta strah In trepet vseh nasprotnikov, tako da za njerovc vlade niso opali Egipta nadlegovati. nlml plamenčki risali loke, kroge, rozete In glrland* lz luči. Namizno posodje Je bilo dragoceno. Kleopatra Jc stopila pred svojega gosta v bleska In aljajn avojlh najlepših draguljev. Antonlua je kar oslepel In onemel. Bil je premagan. Vzlle temn je Izrabil primerno priliko In namlrnll na očitke, kl Jih j* pogreval v svojem sren ln o katerih misli z njo govoriti še ob drngl priložnosti. Z mehkim glasom ln mirnim pogledom mn je odvrnila. da se tedaj, ko bo vendar enkrat Izvedel. kako se je vse skupaj zgodilo, n* ho nič več npal prihajati na dan niti z najmanjšimi očitki, temveč se ji bo nasprotno še celo zahvaljeval. In da bi izrabila vtla. kl ga je očitno naredila nanj, mn je tedaj takoj začela pripovedovati, da Je tri legije, kl ao bile dane njej na razpolago, poslala Dollabelln nazaj; da s« je dvakrat, ko je vanjo silil Casslus. hranila prldrnžltl ae njegovi stranki; da je aania pohitela na pomoč Cezarijaneem, kl ao bili na Jonakem morju ogroženi, čeprav je vedela, da bi ji Pompe-jeva sinova ln admiral Statlna Marcns, ako bi zmagali, krnto plačali ta njen dokaz zvestobe, tal je nenrje preprečilo nadaljnjo vožnjo In jo tako prizadejalo, da Je zbolela. Ko pa Je po okrevanju In po popravila poškodb, kt Jih je atrpela mornarica, ravao namerjala vnovič odplntl, je dobila sporočilo. da je že prepozno, kajti zavezniki so medtem že zmagali. Sicer Je pa že poročilo samo, da je egiptovska mornarica Izplula, zadostovalo, da je Statlus Marcus ostal privezan na grške vode, nakar ao mogli Ceza-rljanel neovirano tvoje čete prepeljati čez morje. Spretna kraljičina dokazila In miren, samozaveaten glas, a katerim je govorila, bi verjetno preverili vsakera sodnika in zato se ne smemo čuditi, ako Antonia* ta večer na tej čudoviti pojedini, ko r* Je prevzemala dehteča vonjava te ženske, al amatral za dolžnoat nič drugega, kakor da je veroval njenim besedam. Rlcer pa vladarlčlno opravičevanje m bilo nentemeljeno. Kar je navedla, je bilo deloma resnlea. deloma pa verjetno. Odpust legij, odpor proti temu, da hi Casslja priskočila na pomoč. Izplutje egiptovske mornarice, zaskrbljenost TassCa spričo te novice In tudi pripoved o viharja: vse to Je odgovarjalo resnici. Le to je kraljica prebrisano zamolčala, da j* prve ukrepe storila zgolj Ik želje, da bi ostala nevtralna ln da Je pretiravala nevarnosti viharja In svoje holtznl, kl J* bila nedvom. no le navadna morska bolezen. Vsekakor te ji Je zagovor docela posrečil. Dan pozneje je kraljico In njeno spremstvo Antonlua povabil na kotilo v atan glavnega poveljstva, koder ae je tadl opravičil, da jt lahko postreže I* a skopo vojaško kuhinjo. Kleopatra je dobrovoljno sprejela poklon. kl je spremljal to opravičilo. Tokrat ae Je vedla vedro In preprosto, iz nje pa je žarela mladost In raznmnoet. Rlntske častnike ln azijske goste j« očaral renljlvl zvok njenera glasu in njena ognjevita zgovornost. Ta Izredna žena j* znala z vsakomer govoriti v njegovem jezika brez tolmača. Seveda al niti sedaj niti pozneje padla nobena beseda več o Izostanka pomožne mornarice. Odveč je postala tndl razglasitev oprostilne razsodbe, kajti aodnlkl ao a* spre-memll v prilizovale*. Zgodilo ae je. kar j* določila usoda: Antoniu* Je zaplaval v vrtince blatne zaljnb-ljeno*tl. Razkošna galera. U ta ja potika. vala na valovih Kjdnosa, je * svojimi pozlačenimi stenami pokrila skrivne sestanke novega ljnhavnega para. Sirena je vojskovodja prlvetala nss* a tako sladkimi vetrni, da je čez nekaj dni poatal celo orodje njenih maščevalnih atrasti. Antonlm je na epiošno zelo milo ravnal t preživelimi It vrst premarane stranke. Sedaj pa je dal efe&kemu prefektu brez otira na ivetoet . kraja povelje, naj apravl * poti Kleopatrino sestro, kl Je živela tam v Dianinem svetišča. Malo je manjkalo, pa bi celo prvi svečenik teta častlljivcra svetišča plačal t glavo, ker je Arsinoc kot pravo kraljico aprejel v Izgnanstvo. Potem te je pojavila govorica, da je neko arabsko pleme dalo zavetje nekemu mlademu Egipčanu, kl ae le ustil, da je Ptolomej XIV, kl je iz bojazni pred maščevalnostjo zbežal lz tvoje domovine. Kleopatra ni mirovala prej, dokler ni Antoniu* poslal tja vojtiko odpravo, d* bi prijela dozdevnega kralja. Antonlna je doslej poznal 1* manj vred- n* r" 1 kl L . stjo In slej se je svojih treh L____________ kakor sreče. N.erova prva žena |)||j| n(IU*a *Afln In trm ni »Ji r‘“ in ponosen volt katere ao Do- i. V teto Antonijo, kl ga Je varala z Dolabel-lom. Zavrgel jo Je, toda prišel je Iz dežja pod kap, kajti Fulvta, njegova tretja žena. je bila pravi zlodej. Veseljaška, častihlepna. ljubosumna ln nestanovitna, kl mu je lz življenja naredila pravcati pekel. Njen prvi mož je bil Clodlus, znani hujskač in nespravljivi nasprotnik CIcerona. Po njegovi smrti je vzela Kurlona, ki je bil ena najdvomljlvejšlh postav rimske družbe. Ko Je ovdovela v drugo, se je zaljubila v neukrotljivega Antonija, katerega je s svojo besnostjo, svojo ljubosumnostjo ln zlob. nostjo včasih razpalila do besa, drugič ga je pa spet obvladala. Cieero sl jo je izbral za tarčo svoje sarkastične zbadljivke. In ker je bila maščevalna, je svojega tretjega moža neprestano hujskala proti staremu republikanskemu govorniku, čeprav vsega tega sploh ni bilo treba. Ko so ta/nl Anto-nijevl agentje v Formljl umorili CIcerona ln njegovo glavo prinesli v Rim, je Fulvla stekla na Forum, se prerinila do kraja, kjer je bila Izpostavljena bedna trofeja. In nasitila svojo maščevalno slast s tem, da je z Iglo prebodla jezik, kl si je o njej upal govoriti toliko grdega. Ta primer pove o značaju sedanje Antonljeve žene več kakor vsi popisi. NI bila nobena žena. čeprav v *vojl mladosti ni bila brez preprostih čarov. Bila Je pol moški, pol ženska. Novi diktator Azije torej ni Imel nobenih ljubavnlh Izkustev kakor le z ženskami, kt so bile naprodaj. In z neznosnimi soprogami. Sedaj ko je prišla Kleopatra, se mu je vse dosedanje užitno veselje zazdelo brez vrednosti In je utonilo v pozabo; Cutli je. da ga Je Kleopatra dvignila v svet nžltkov, v svet slepečih, pa Isto. časno lepih draži, n katerih doslej zmagovalec pri Phlllpplh sploh še sanjal ni. Ko je Kleopatra spet odrinila na morje, da bi se vrnila v Aleksandrijo, Je Antonija mučila samo ena misel: kako bi po možnosti čim prej nredil razmere v Cllicljl In Siriji ln nato odbite! za tvojo ljubljen, ko. Pri vseh njegovih odredbah, kl jih je Izdal na Vzhodu, se pozna naglica, površnost In Improvizacija. Pobrigal se ni niti za to, da bi ob Eufratu zgradil obrambno črto proti Perzijcem, katerih vedenje je bilo vedno nevarnejše, odkar se Je bil k njim zatekel general Lablenus, ki je pripadal pompejanski stranki, in Jih ščuval. Da hi poravnal spor. kl je nastal v Judeji, je Izročil oblast v Jeruzalem Herodn, kt Je bil Izmed štirih vladajočih tetrarhov na'manj sposoben, da bi mogel deželo pametno vladati. Namestništvo v Siriji je poveril Deoldlju Saxu, ne da bi mu dal po. trebna navodila In podatke. Potem je odrinil proti Egiptu. Prispel je v Aleksandrijo brez spremstva In brez slovesnosti, le kot strogi zasebnik ln kot kraljičin gost. Mislil ni nič drugega, kakor da bi zimski dopust preživel ob strani čudovite ženske, brez ozira na to, da je a tem postavil na kocko tvojo bodočnost, tvoj dober glas, polovico rimskega Imperija In vse pogodbe, katere Je bil sklenil t Cezarjevim dedičem. In kakšna to bila v resnici čnstva, kl Jih je Kleopatra rojila do trlumvlra? Izven dvoma je, da je Marka Antonija osvojila It čistih političnih razlogov. že dolgo je aanjarlla o tem, da bi Nllovo dolino spravila Izpod rimske oblasti in ustanovila velik egiptovski imperij na Vzhodu. Že kot malo dekletce je dodobra spoznala ln se zavedla pogubne šibkosti političnih poti tvojega očeta, kl je mislil, da al bo legld-skl prestol mogel utrditi t spletkami, podkupovanjem in poniževalnimi kompromisi z rimsko republiko. Uvidela Je, da bo Egipt zlezel v še večjo neodvisnost, ako se ho t&kš-na politika nadaljevala, In da bodo Rimljani zadnje oetanke avobode kmalu docela odpravili. Po drugi tirani Je bilo politično In vojaško nemogoče postavljati se po robu gospodarjem Sredozemskega morja. Nilsko kraljestvo ni bilo niti zadosti močno, da b| se smelo požvižgati nanje, niti ni moglo odkrito prelomiti z njimi. Edini Ithod je bil v tem, da se tznajde sredstvo, a kate. rim bi te dalo zavladati nad vladarji ave-ta. V noči, ko je postala Cezarjeva prijateljica. Je Kleopatra * ponosnim zadošče-njem spoznala, da Je Mia ta zamisel — kl hi bila neizvedljiva, fantastična in blazna za kralja — vsekakor tila resna možnost, ako bi jo začela Izvajati mlada zapeljiva kraljica. Orožje žene tol te ob primernem trenutku moglo Izkazati za močnejše kakor orožje, legij. Izkušnje, kt Jih je doživela a Cezarjem v viharnem časti aleksandrijskega upora. na, Je mislila, da je že blizu svojega cilj*-Ma je v Rim. da bi si zagotovila uspeh ln požela sadove svoje politike. Cezarjev umor je na mah uničil vse nade. Po marčnih Idah Je Kleopatra videla, da je spet padla nazaj na položaj, od koder je začela, da. celo še globlje, kajti medtem se Je bila preveč naslonila na Cezarjevo stranko in se je za bodoče morala sprijazniti z omejitvami. ki so ji močno utesnile možnost političnega dela. Kdo drug hi rajši odjenjal, kakor P» ponovno začel znova. Kleopatra ni izgubila poguma. Trdovratno, odločno ln potrpežljivo je čakala, zraven pa se ogibala sleherne napačne šahovske poteze, dokler se položaj ni spet razjasnil, da je potem začela v primernem trenutku spet o po njej hudournik, ki se zbere iz Vseh voda, kar jih izvira v gorah, Čez sotesko drži brv, ki ji v Doloresu Pravij0. »Most vzdihljajev«,, zakaj,ob por-jetnih večerih prisopihajo prav do • tu 'rume zajetnih letoviščarakih gospa,. v*di»- -hujoč od napora in utrujenosti. Na dno soteske pride človek z brega Po »tezi, ki so jo shodile krave, ki hodijo ob urah počitka sem iskat sence ali Pa lizat rdečkaste krednate skale, Dno soteske, izprano po hudournih yodah, je- iz izpranega peska ter posejalo z belim kamenjem. Samo nekaj korakov daleč leži od šumne ceste, pa je v*ndar pogreznjeno v globok in skrivno-*ten mir. Ce gre človek še malo dalje, se brž Znajde v najlepšem kotičku, kar jih predore Dolores. , .Velika skala, vsa črna in vlažna, pokata na senčni strani z zelenim mahom, na sončni pa s suhim lišajem, zapira pot v sotesko. « Ob vznožju skale je za oko velik tolmun bistre vode, ki sije prostor izkopala «oraj v živi skali. Kar teče vod* čez ,ob tolmuna, se zbira v droben potoček, se izgublja med gručami zelenja, otoletno trnovo drevo, ki po nekakš- ■ J*”1 čudežnem naključju trdno visi na °bu soteske, širi nekaj svojih golih, »kri«? enčenih korenin tako daleč, de iih pomaka v studenec tam doli. Njegova kroš-.1*1 kodrasta kakor zamorčeva glava, m * prijazno hladnico, kakor si je je le £}0l;i želeti. Ker je vsa obložena z reje-1011 jagodami, se tam zbirajo škorci in imajo ondi neskončno dolge pogovore, med katerimi si pridno polnijo golše. Zahajajo pa tja tudi divji golobi ter grulijo tam pesmi svoje zveste ljubezni. Hiša done Magdalene, Marijine matere, je stala nedaleč od, ondod na drugi strani gruče drevja, čigar veje so bile pokrite s cvetjem. Ljudje v kraju so govorili, da done Magdalena hrani svojo hčer za kralja s kart. Tako je tudi moralo biti, zakaj ljubezen med Antoniem in Mario je bila čudna reč. Mati je eanjo vedela in jo je dovoljevala, pa samo pozimi. Ko ie prišlo poletje, jima je strogo prepovedala, da bi se shajala Morda je to delala v norem upanju, da bo poleti uje* kakega mestnega ženina za hčer, ki je bila po besedi vseh za kmetico še kar lepa. Don Filemon, ki je bil stvaren človek, se je zavzemal za to njuno ljubezen in si s tem nakopaval materino jezo Tol-munček pod skalo pa ji j« s svojo skrito hladnico nudil varno senco. Voda iz studenca je slovela po mnogih zdravilnih vrlinah in perilo, ki so ga prali v njej, je bilo čisto in belo tor ni potrebovalo nič luga. Maria je pogosto hodila k studencu ter se čez nekaj časa vračala s polnim vedrom na lepi glavi, ki si jo je zavarovala s svitkom, Oči so ji bile polne radosti in obraz ji je žarel od sramežljivosti, izvirajoči iz njene nedotaknjene skromnosti. To svetlo pomladno jutro je bila zmenjena pri tolmunu. Antonio je prišel prvi tja, Ko ie zavil s ce'ste, ki io je parilo sonce, ter stopil v sotesko, mu je dušo prevzela skrivnostna lepota, ki je polnila ta kraj. Šel je do studenca, pokleknil in pil. Nekaj žab, ki so bile skrite med zelenjem, je obupano zaplavalo prav do dna. Voda je bila tako mrzla, da ga je začel prijemati krč v roko. Potem je sedel na golo trnovo korenino ter napeto po« slušal, da bi med tisoči šumi razločil korak svoje neveste. Bil je žalosten, zakaj danes je bilo poslednjič, ko jo bo videl na samem. Neka rodbina iz Cordobe, ki je bila pozimi tukaj, je prosila mator, da bi jim dala Mario za deklo v mesto. Jutri zjutraj bi že morala iti z njimi. Maria je bila navdušena ob misli, da pojde v mesto in bo tam služila v bogati hiši, kjer so imeli dve gospodični, ki ji bosta dajali obleke, katerih sami ne bosta več nosili, in ki jih.bo spremljala, kadar bosta hodili zdoma. Ko je materin sklep povedala Antoninu, 'e fant mislil, da, »e -odpira breznp pred njim. »-To lepo dekle je imel neznansko rad. že:--nekaj »let je delal -vztrajno, kakor to pri gorjancih ni bilo v navadi, da bi si prislužil toliko, da bi se lahko poročil in dal Mariji vse, česar bi si zaželela. Do bogatinov je čutil zaničevanje, kar je najbrž podedoval po očetu. Zdaj ko so mu prav ti ljudje vzeli nevesto, je val srd- v njem bolj in boli rasel Vse življenje je prebil v gorah in mučil ga je strah pred neznanimi rečmi, Čutil je, da se mu v srce zabada tenak. tenak meč. Vedel je, da je don Filemon odločen nasprotnik mesta, zato «e je obrnil nanj, da bi doni Magdaleni izbil iz glave to usodno misel. Župnik, čigar življenje je sicer bilo zelo* preprosto, toda čigar eči so razlska* vale bolj notranjost kakor zunaniščino, je svet dobro poznal, Zftkai v žalostni knjigi spovednic* je bral mnogo njegovih temnih strani. Bil je prepričan, d* se nihče, ki odide v mesto, ne vrne tak, kakršen ie bil. Dona Magdalena ie vedela, kako sodi o teh rečeh župnik,' katerega ni imele prav rada Nekega večera je na lepem zagledala, kako prihaia kakor temen oblak. »Ha, je že tu, ta zgage I« je rekla tarna pri sebi. Župnik je stopil z mezga, jfa privezal ter s prijaznimi besedami miril kužke, ki so mu planili naproti. Sedel je na slajp-nat stol, ki mu ga je ponudila Magdalena. Sonce je padalo za gore, jasen, otožen večer je zajemal doline in zavijal polja, na katerih je zorela koruza. Don Filemon se je e svojimi mirnimi očmi sprehajal po kraiini. ki je ležala pred njim, ter užival ta pogled kakor človek, ki je zaljubljen v vse, kar je na zemlji, potem je spregovoril. Dona Magdalena ga je poslušala stoje in mu pripravljala čaj. »Včeraj, ko je bila nedelja, te pa nisem videl pri maši.« »Nisem mogla iti. Bila sem pri gospe Conchi in ji pomagala pripravljati kpv-čege.« »Ali bodo kmalu odšli?« »Da, gospod.« »Kdaj?« »Enega teh dni.« »Pravijo, da pojde fudi tvoja hči« Dona Magdalena je stisnila zobe, ko je slišala, kako zveni župnikov glas Dala si je dosti opravka s pripravljanjem čaja, nazadnje pa je dejala: »Tako je « Pomolčala sta. Župnik se jo igr#l • kotličem in gledal, kako s.e_ kuha. Žanska je bila nepotrpežljiva, imdo jo je, da bi se prerekala naprej, zato je dostavi!*: 1 »Gospa Concha me ie pjpsila, naj jo dam. Ljudje se zelo potegujejo zanjo .« »Aha!« je vzkliknil don Filemon in si oddahnil, ko da bi mu bili vzeli težko breme z ramen. »Vzela jo bo namesto hčere, kntoro je izgubila, kajne?« Dona Magdalena se je Ugriznila v ustnice, zakaj župnik ie to dejal sila nedolžno, kakor da sam verjame, da je zet tako. »Ne, za deklo gre.« »Za deklo? Pa kaj ji je treba hoditi za deklo?« »Da si zasluži za življenje. Siromaki nimamo druge pomoči, ko da služimo bogatinom « »Ali ei ti kdaj služila pri bogatinih7« »Ne, nikdar, ker sem se zelo mlade omožila « »Zakaj pa n’e ne omožjš, namesto da jo pošiljaš služit? Saj ima .ženina, ki zna delati in bo znal služiti za dva.« »Zato, ker ie še zgodaj, da bi šla v sužnc6t. Rada bi, da bi s*, dekle naužilo življenia, da bi se malo razveseljevalo .,.« »Hola! Torej se gre v mesto razveseljevat?« ♦Nič drugega kot to. V bogati hiši bo dobro iedla. bo lepo oblečen«, bo nekaj let zadovoljno živela, si-bo zaslužila,..« »Ta, ta, ta! In ti, ženska, «ares vesln-meš, da ee bo tvoja hčineazveseljevala, če bo t» deklo?« »fr s. 1 «( «>■ »Zares. Dela tukaj, kakor bo delala tam. A tukaj ji živa duša'ne da ničesar Tu umira od dolgega časa. Mlada je in ...« V ' »Hm! Na nesrečo je res zelo mlada Za prve dni ne rečem, da ne bo tako, kakor praviš. Vse ji bo novo in vse ji bo pripravljalo veselje, celo ko bo pometala dvorišče, tlakovano S pisanim kamenjem. Gospe bodo še kar prijazne Z njo in ji bodo sladko govorile ter ji odpuščale napake, ki jih bo delala. Pozneje pa ne bo več tako. Prišel bo dolgčas, ki je v tem, da moraš delati z« druge ih sicer od r.ore do mraka,« 1 »^ jedla bo dobro...« »Da, jedla bo dobro. Jedla bo tisto, kar fi bodo dali, kje v kuhinjskem kotu, da jo bodo gospa ali otroci lahko vsak trenutek poklicali..,« »In lepo bo oblečena". Naučila se bo krojiti si lepe obleke:« »In kaj ji bo tp služijo? Misliš, da bo tedaj, ko bo od blizu spoznala razkošje mestnih gospodičen in videla njihov pomilovalni nasmeh vsakokrat, kadar jih bo skušal? oosnemati; da bo tedai, ko bo oblačila obleko, ki se ji Kdaj zdi lepa, živel? prav v takih saniah, kakor živi zdai? Izgubila bo skromnost, dobila pa ne bo za to ničesar. Nič več ne bo prosta, da bi hodila, kamor se ii zdi; da bi »Vojteh, se ie spominjaš Karavank in Triglava in Kamniških planin. Vojteh, večerov na morju in onih na Bledu, se še spominjaš?« »Pomnim, Mate, pomnim.« »In najinega sanjarjenja o svetu, o zlatih gradovih, še pomnil, Vojteh?« »Pomnim, dragi »Glej, sedaj pa umiram. Se veš, kake sem včasih hrepenel po pomladi, po tej ' čudoviti, neizpeti pesmi... Glej skoči okno io prisluhnil Ali ni fes vse tako, kot sem si predstavljal pesem pomladi, prvi klici po življenju, taleči se sneg. sonč-.na rebri s pomladnimi zvončki, potočki v dolinah in pesem vetra ob vrbah, šumenje lesov, Vojteh, vse slišim, škrjančkova polja pojejo in pojejo gaji in logi in dehti iz češenj in breskev tar po španskem bezgu doli ob mejah. Vojteh, pomlad! V dalji planine, v dolini morje, med obema pa pesem življenja in hrepenenja moje domovine... slišiš v tej pesmi krike 'umirajočih z bojnih poljan.... krike po življenju moje domovine, za katero, za edino umiram... in tam etinaj tako lepa letošnja pomlad... mehka kot sanje, sladka kot pesem o sončnih poljanah ...« »Mate, ne govori toliko, tl bo škodovalo .,.« »Ne, Vojteh, zakaj bi škodovalo? Zakaj ne bi smelo iz pr* poslednje hrepenenje; kako srečen sem, da je danes tako lep dan, vedno sem si želel sonca, danes pa ga je toliko, da ga moje oči ne morejo dojeti.« Potem j* umolknil. - ' ■ »Pomlad, moja nad vse slata pomlad.« »In ta ti je prinesla smrt!« »Zakaj govoriš tako? Lahko, čudovito lahko mi je umreti sredi teh sončnih poljan... Koliko sonca tukaj in gotovo tudi tam pod Bohorjem, na oknih mojega doma, tudi tam so škrjančkova polja, tudi tam so meje v cvetju, in ono velika češnja za hišo... Ko boš hodil tam, pa povej, da se je Mate doma spominjal, ko so mu ugašale oči. In povej, da ga je klical ...« »Molči, Mate, molči.,.(« In res je umolknil. Na 'okno je priletel ščinkavec in zopet odletel. Mate se je bolestno nasmehnil.,, Sonce je tonilo, zemlja |e zadehtela le močneje, skozi okno je plavala večerna pesem poljan,.. »Vojteh, čuj, niso to zvonovi tam od nas? Morda A v* Marija, zvonovi od Žalostne gore, ne slišiš. ,? In doma molijo, molijo tudi zame, slišiš, Vojteh,,,?« »Slišim, slišim...« Takrat pa so doli pred kasarno zapeli fantje. Njihova pesem je bil* bolestna, tiha in uspavajoča .., »Male, oprosti jim, da pojejo, ko ti umiraš.« »Kako lepo je umirati ob slovenski pesmi. Kaj pojejo?« Prisluhnil sem: »Vsi so prihajali, * njega ni b'lo ...« Mat* j* skoraj kriknil. Oklenil se me je trdno, nato pa omahnil. »Majda...«- »Mate, kaj naj ji rečem?« »Da sem jo ljubil... da sera bil vedno pri njej... da mi naj oprosti .. stala bo ob vrtu kot takrat pred leti, gledala proti mestu, kamor s*m odšel...« ■ j. ko bt on vedel, ko bi on vedel, kak men’ je hudo...« Fantovska pesem je jokala, bila je mehka in otožna, prepojena s spomini na domove, ki so daleč in jih pričakujejo. »Noči se, Vojteh, nisem niti mialil, da bom dočakal ta pomladni večer... Kako je lep, poln toplote in mehkobe, le v prsih me peče... peče... Brezovje, o čem sanjaš, ali veš, da tvoj Mate sedaj umira .,, Zbogom polja, zbogom Vojteh, zbogom mladost, zbogom pomlad.., kako lepo dehti iz poljan ...« To so bile zadnje besede, zadnje slovo od pomladi. Ko sem mu zapiral oči, sera videl v njih toliko neizrečnega hrepenenja, ki se ni moglo načuditi pesmi pomladi. Vsa dolenjaka ravan je še vedno polna prekipevajoč* pomladi, zdravja in hrepenenja ,.. polna žarečih oči. ki ugašajo za to ravan, za to domovino, za ljubljeno, edino, prepojeno s pesmijo pomladi, o kateri sanjat* med ljubljanskimi zidovi,,. Slonel s*m na svoji pisalni mizi in mislil na Mateja. Na nasprotn’ strani ulice je bilo odprto okno in mlado dekla l* pelo pri klavirju: »Kje j« oblaček zlat, da me popelje v grad, v objem ljubezni, v sšnjavo pomlad..,« Ona ni poznala Mateja in njegovega sličnega hrepenenj*, ki ie moralo ugasniti za njene sanj*... Poslušaj dekle, ko so Mateju ugasnile oči. je ugasnilo v meni hrepenenje po slehernem spevu pomladnih poljan.... o, le poj, a vedi, da ■ j* pomlad, vsa drugačna, baker p« ona. ki je prebudila hrepenenje v tvojem srcu. Kajne, Mate7 Pesem pomladi PomI I pa va$ zanimal* letošnja «ate ' na Dolenjskem, tista pomlad, o r' sanjate v svojih sobicah med tes* r8br'L*e.stn'm obzidjem: sanjate o gajih in datB L" 0 šopkih poljanah. Morda gle-bu*ii s ofepenečimi očmi v ono stran, kjer kjer v pomladem vetru dolenjski lesovi, p8smi?“ ravni prepojene s škrjančkovo Mubljana, zame je vse to minilo. *el„**l. hnko se je dvoje mladih duš 2 Pspiti tega pomladnega blagoslova. točje t'u1' 0Ž.ml sva **a MM® in jaz v na-sQm . ®h poljan, prepasana z širokim pa-iti s * Puško na rami, bprca *a brate ®ekrj! •? *n skromne vasice, ki sanjajo o 5anli -sreči. 5n na , !e !asno iulro' *v**de so bledele v*hodu je žarela zarja. »Mate, ali ni °i*ia «es. 'epo iu*ro^ D takem sva sa-etiim v*a*>h z* Šolskimi klopmi, ko sva z gin, °cesom gledala na kateder, z dru-Pa skozi okno...« svft smo pred kasarno. Z Matejem tisoe ^r®gala, si delila kruh in govorila sko»i neumnosti. In potem smo korakali je deRi8?1 Prek° P°l|. doli ob gajih, kjer dokler *Panski bezeg, ob robu gozdov, T "" so s.e^a ne pomnim več dobro. Kriknile ^r°:nice, Mate j* omahnil. *emijad. po'i' so se kopali sončni žarki, le dehtela po novem življenju, po- točki so šumljali in skozi bukove gozdove je vela pomladna pesem. Mate je ležal v bolniški sobi, zdravnik ga je hotel spraviti v Ljubljano, pa Mate toga ni maral: »Pustite mi zadnjo željo, da umrem med poljanami, ki jih ljubim, v naročju pomladi, ki sem se jo toliko želel...« Bilo mi je hudo kot takrat, ko sem moral prvikrat od domv' Na belih blazinah je ležal Mat«, ta moj prijatelj, a katerim sva nekoč premerila vso slovensko zemljo preko planin pa doli do morja. Z nama je šla pesem, pred nama ideali, vsi zlati in šončni, vsi za domovino, za edino... Za domovino, za edino sva šla na bojne poljane io sedaj Mate umira, njegove lepe oči ugašajo, njejjove ustnice bledijo in mlado srce pozablja na ideale. »Vojteh, umiram.,.« GoyoriI j* šepetaj*, sktonil sem se k njegovim ustnicam, da bi ga laže razumel. »Vojteh, takole bi rad, da mi podložiš hrlyjt, posteljo obrneš proti oknu, rad bi se se enkrat nagledal tega sonca.» in vsi naj gredo iz sobe... tl edini ostani pri meni...« Ugodil sem mu prošnjo Slonel je na meni. in skoraj nepremično zrl skozi okno, »Mate, te selo boli?« »Ne, dragi, le peče, peče.,,« Zopet je molčal. w ..... no vezana na rabo srebra. Mnogo dr*; gocene kovine porabijo tudi v filmski industriji. Silno dragoceno pa je srebro posebno v zdravilstvu. V vojni miru uporabljajo zdravniki srebro, da krpajo z njim polomljene ude. S srebrno nitko šivajo rane, s srebrno žico po vez ujejo polomljene kosti in s srebrnimi ploščicami pokrijejo odprtine v lobanji. Iz francosko-pruske vojne poznamo nemškega generala, o katerem pravi zgodovina, da je bil »mož železne volje s srebrnimi rebri«. nimi ploščicami pokrijejo odprtine v lobanji. Iz francosko-pruske vojne poznamo nemškega generala, o katerem pravi zgodovina, da je bil »mož železne volje s srebrnimi rebri«. S svojo dolgotrajno in sijajno >ka-riero« je srebro dostikrat močno vplivalo na usodo ljudi in celih narodov. Bilo je Često tudi vzrok krvavih vojn med narodi, kadar si je ta ali oni hotel na vsak način, tudi za ceno številnih človeških življenj prisvojiti kak po- Zgodovinska ča8a Iz stoletja zadnje veierje. Arabci so jo našli v bližini starega Antl-Joha. Na njej vidimo prizore Iz Krlstu. eovega življenja. O nekaterih podobah domnevajo. da predstavljajo Jezusove ufenee. Posoda Je približno J# trn visoka In predstavlja dragoceno zgodovinsko redkost Srebro je človek sprva uporabljal le ta kovanje denarja, pozneje pa, ko je civilizacija bolj napredovala, so začeli srebro, ki je dobivalo vedno večjo in stalno veljavo, uporabljali tudi v najraznovrstnejše druge namene. Danes delajo iz srebra n^različnejše stvari, od denarja pa do predmetov, ki jih uporabljajo v filmski industriji. Že nad 2000 let je srebro že eno izmed dragocenih plačilnih sredstev. Povsod, kamor si je le utrla pot trgovina, zlasti pa v vzhodnem svetu, ima človek tako rekoč na vsakem koraku priliko slišati besede, ki pomenijo srebrn denar: krona, rupija (v Indiji), ana. pjaster, pezos, jen itd. Vprav pri orientalcih ima srebrn denar še prav posebno veljavo, pa naj bodo srebrni novci stari ali pa najnovejši. Glavno je, da so srebrni. Zanje dobiš pri orientalcu vse. Na Daljnem vzhodu je srebrn denar v vsakdanji rabi, medtem ko drugod po svetu uporabljajo v trgovskem prometu po navadi papirnat denar, predvsem zato, rudnik opuščen. Ko so v novejših časih začeli * obnovitvenimi deli ter pri tem iskali starodavne rudniške rove na tem kraju, niso našli le jaškov in predorov, podprtih s koli, temveč tudi krampom podobno orodje, s. katerim so nekdanji Grki pred več ko 2000 leti kopali srebro. Okoli leta 500 pred Kr. so bili dohodki od tega rudnika skoro ves atenski proračun. Ksenofon in Aristotel pišeta o pomenu tega rudnika. Tudi Strabo piše v dobi okoli leta 300 pred Kr., kako so hkrati z opustitvijo tega rudnika usahnili tudi viri državnih dohodkov. Leta 1556 je izšla knjiga, v kateri so tudi slike, ki prikazujejo, kako so v starodavnih časih kopali srebro in kako so ga v vrečah iz živilskih kož prenašali psi na svojih hrbtih. V starem in srednjem veku so kopali srebro na več krajih v Evropi. Prvi nemški srebrni rudnik je iz dobe okoli leta 1160. Srebrno rudo so tedaj odkrili ob cesti, ki drži čez pogorje Harz. V saksonskem rudniku v St. Georgu so rudarji našli 20 ton težek koe takšne rude. Saksonski vojvoda je v proslavo te najdbe priredil pod zemljo pojedino, pri kateri je oni 20 ton težki kos srebra služil za mizo. Precej bogat rudnik srebra so odkrili v. 16. stoletju v Joahimski dolini na Češkem. .Kovance iz te kovine so sprva imenovali »joahimsthalerje«, po- Ko je Mehika postala republika, se je proizvodnja podvojila in celo potrojila. Baron von Humboldt jo je imenoval »zakladnico sveta«. Več ko dve stoletji je bila Mehika največji vir srebra na svetu. Leta 1932 je spravila iz rudnikov skoraj polovico celotne' svetovne proizvodnje srebra. Znana je zgodba mehikanskega veljaka iž Aiamoea, ki je svoji hčeri za poroko obložil spalnico s srebrnimi ploščicami in pot do kapelice tlakoval s to dragoceno bledikasto kovino. V Mehiki poznajo dogodbo neke španske vdove, ki je bila lastnica znamenitega rudnika Dona Maria. Na štiridesetih mulah je natovorila okoli 4 tone zlata in srebra ter se odpravila proti obali, da bi se vkrcala na ladjo in ostalo življenje prebila v Španiji. Prav skrivnostno je izginila in z njo vred veliko bogastvo. Griči okrog Pachuce so podobni čebeljemu satu, toliko so rili po njih srebra željni Španci od leta 1534 naprej. Tu najdemo znana rudnika Real del Motite, ki tekmuje * največjim srebrnim rudnikom na svetu, s Santo Gertrudis. Nekoč je tu živel gonjač Pedro Torre-ros, ki je toliko obogatil, da je španskemu kralju poklonil več bajnih ladij in zato dobil poseben plemiški naslov. Pozneje so londonski denarni mogotci kupili ta največji rudnik in poslali stotine družin tjakaj na delo. 0 njem so se razširile bajne pravljice, ki so se pa pozneje razblinile. Govorice so Sknplna JninoamerlSklh lam * dragocenim srebrnim tovorom li andskih rudnikov. Domačinu je lama potrpežljiva mala in krava hkratu ter mu pomaga nositi breme la bolivijskega rudnika v Fotoslju do itstllnlee Pdo hi skoval takle majhen vržt Posodlea Je Iz najmanjšega srebrnega novca ln njegova velikost se da zlahka spoznati, *e. Jo primerjat s nohti na človeSkl roki ker je z njim mogoče la?e ravnati. Zgodovina ve povedati, da je bil prvi rudnik srebra nekje v bližini Sredozemskega morja. Potem je tudi znano, da so že starodavni Grki imeli srebrni rudnik, in sicer v Lauriu, jugozahodno od Aten. Kako velik je bil in kako globoko so bili v njem Izkopani rovi, nam pove dejstvo, da so Grki v dobi 600 do 300 let pred Kr. izkopali v tem rudniku do 300 ton srebra na leto. Od te dobe pa do leta 1861 je bil lavrijski roejf pa eo to besedo skrajšali in rekli takšnim, kovancem kar »thaler«, iz ^česar je pozneje nastala beseda »tolar« in »dolar«. Srebro so kmalu kopali na več krajih od angleškega otoka Man do Sredozemskega morja. Preden so Romati prišli na današnje angleško otočje, so tamkajšnji domačini že kopali srebro. Od vseh rudnikov v starem rimljanskem svetu pa so bili najbogatejši tisti v Španiji. Strabo omenja, da so Rimljani imeli v svojih srebrnih rudnikih zaposlenih 40.000 ljudi in rimski narod je imel 25.000 drahem dnevnih dohodkov, Čudoviti srebrni zakladi v zahodftem svetu so presegali najbolj divje ■sanje, ko so Španci odkrili bogastvo, ki je bilo skrito v gorah Novega sveta, V zgodovini je znana dogodba, kako je Cortez s 400 možmi, 15 konji in 7 topovi osvojil bogata in visoko omikano kraljestvo Montezuma, ' Še danes se čudimo umetnosti Aste-kcrv v izdelavi zlata in srebri,'kar je najbolj vidno v njihovih dajatvah Cor-tezu. Ti umetniki so izdelovali srebrne ribice z gibljivimi luskami, drobile ži-valice in lepo zrezljane plazilce, srebrne šleme, ščite in oklepe, nadalje ogromne pladnje iz suhega zlata in srebra. Ves ta zaklad pa je bil prav malenkosten v primeri » tem, kar so Španci sami izkopali, ko so osvojili kraljestvo in poslali na tisoče ljudstva, ki je. moralo delati in umirati v suženjstvu teh rudnikov. - . Španija je gospodarila nad Mehiko 300 let, in sicer od 1521 do 1821. Ve« ta čas se je nepretrgan tok srebra stekal v Španijo. Ena sama velika gmota, ki so jo našli v Sonori, je tehtala okrog 1300 kgl m « t.r IB* Indijance sl Izdeluje dragoesn nakit I« mehkega mehiikega srebra. S Jr*pr®* kladivcem In nakovalom Izdeluje ogrHce. uhane, prstane In neiteto drugih aakltov. Ceila ga je narava, ki mu J« tudi dala rasne nmetnilke vsoree požel ji vos t ljudi tako razvnele, da j«L prvotna cena 100. funtov za delnico poskočila na 16.000 funtov. Srebra j« bilo in id ga”bilo.,;Tedaj je namreč bil rudnik ves zanemarjen in njegovi rovi pod vodo. Ko so po tej poti izteklo toliko srebra, da bi'- ga človek komaj mogel z navadnimi ^evilkami oceniti. Čeprav pa je: tok upadel, in se bo v nekem ča«u docela ustavil, daje Južna Amerika vsemu stvetu okoli {^odstotkov srebra sleherno leto. V Kakor v Mehiki tako so tudi v Peruju stari mojstri pripravljali imenitne izdelke iz srebra in zlata, ki so ga našli v tamošnjih rudnikih. 0 Inkih je znano, da so uredili cele vrtove, na katerih so imeli umetna drevesa in rastline iz dragocenih kovin. Cvetje in sadovi eo bili iz zlata, ostalo iz srebra. Dane« spravljajo na ladje »surovo« srebro v palicah, pred mnogimi leti pa je Evropa dobivala iz Južne Amerike srebro v obliki spojine z živim srebrom. Velike kepe te sojine so zavijali v sveže kravje kože, in taik zavoj so imenovali »seron«, Koža. je zaradi vročine seveda začela"' prav kmalu mOčno smrdeti. Pred stoletjem so zločince v Južni Ameriki kaznovali na isti način: zavili so jih kar v surove kravje kože. Ko 6e je koža posušila in skrčila, je žrtve polagoma zadušila. Odkar je Kolumb odkril Ameriko, so izkopali štirinajstkrat več srebra, kakor je zlata po vsem svetu. V številkah izraženo bi ta teža znesla okrog pol milijona ton. To bogastvo bi bilo do- volj izdatno, da bi i njim tlakovali precej široko cesto če* vso ameriško celino. Dokler ni nova Nemčija našla naj- bolj zdravo ln človeško načelo, da je delo samo prava vrednota, je srebro imelo v svetovni trgovini svojo posebno izmenjalno veljavo, ki je nihala iz dneva v dan ter določevala cene življenjskim potrebščinam po vsem svetu. Ko je na primer cetia srebru lOlfl silno narasla, je prišlo tudi na Daljnem vzhodu do cele prekuclje na denarnem trgu. SftRprotno pa je leta 1082 srebro močno padlo, in to je imelo hude posledice v cenah na vzhodu. Za to nestalno vrednotenje srebra je posebno občutljiv Daljni vzhod, ki je pač kupoval vse uvo- žene izdelke s srebrom. Kof denar ima srebro za seboj prav pisano zgodovino. 2e sveto pismo ga Cokljtce Iz čistega srebra, M Jih Je nosila dvanajstletna nevesta zanzlbarskega sultana. Prav za pray sta to le srebrni stopalci, ki nosita spredaj dve močni srebrni gobici. Nevesta Jih je nosila tako, da je s palcem in prvim prstom oklenila gobic# omenja, ko govori o šeklih. To niso bili novci, marveč koščki srebra določene teže. Take kepice poznajo in rabijo še danes na. Kitajskem. Pozneje pa so jim začeli vtiskovati številke ali znake, s katerimi so označevali pravo težo. »Kolikor vemo,« pravi Herodot (tega je zdaj 2.400 let!), »so bili Lidijci prvi, ki so kovali srebrn drohiž«. Rimljani so rabili srebrne novce nekaj stoletij pred krščansko dobo. Ko so Judje Jezusa skušali, ali je treba plačati davek Cezarju ali Bogu, ter ga hoteli zvabiti v past, so mu pokazali tak rimski novec. Kako važni so bili srebrni novci za novo zgodovino, ko je bilo treba odkriti marsikatero skrivnost davnine, bo vsakomur jasno, če pomisli, da je ravno kovani denar dal odgovor na nešteto vprašanj, ki bi jih sicer ne bilo mogoče rešiti. Na novcih so našli upodobljene bogove, imena velikih vojščakov in kraljev, nešteto letnic in druge važne podatke. Odkrili so nam tudi podrobnosti iz verstva in pojmovanja trgovine, saj eo zgodovinarji laže sklepali po upodobljenih levjih in bikovih glavah, po vtisnjenem rastlinju in drugih okrasih, kaj je bilo starim sveto in drago. Našli so celo novce, ki so pradede spominjali na večji zgodovinski dogodek. Ko je Aleksander I. odnesel zmago pri bizalt-skih srebrnih rudnikih 480 pred Kr., je dal kovati posebne srebrne novce, v katerih je bila vtisnjena podoba oboroženega vojščaka z dvema sulicama. Nekateri srebrni izdelki so v zvezi s starimi šegami in verstvi. Tako si Malajci izdelujejo posebno srebrno kupico, v katero polagajo znane opojne lističe »betela«, ki jih tod žvečijo, ter jih pošljejo dekletom, ki jih hočejo izbrati za žene. Če je i*voljenka zadovoljna, vzame kupico in poj6 nekaj lističev ter kupico spet vrne. Malajer imajo tndi posebne srebrne škatle, ki jih rabijo pri obratih, ko prvič strižejo dečke, ali ko jim predro ušesni mečici za uhane. To škatlo fantek skrbno spravi do sVoje poroke. Tedaj denejo vanjo tudi koder nevestinih las. Škatlico nato pokopljeta poročenca na skrivnem kraju pod kako banano, v dobri veri, da jima bo to prineslo trajno srečo v njunem zakonu. Omeniti moramo nekaj strok, ki bi brez srebra resda skoraj ne mogli izhajati. Tako je na primer fotografija nuj- no vezana na gocene industriji. Silo bro no Takole pokrivalo iz srebra si je izdelal abesinski imenitnik. Srebro je izborna tvarina za kirurško orodje, za eevke in igle, ki jih vbadajo v človeško telo. Ne pozabimo, 'koliko srebra porabi zobar. Važna je tudi posebna srebrova spojina, znana kot srebrov nitrat, s katerim izžgo bradavice in rane strupenih žuželk. Potem je srebro še neprecenljivo kot dodatek v spoju z mnogimi drugimi krivinami, kate* rim daje zeljeno trdoto, stalnost in ner iztrohljivost. Kamor se. ozreš, vedno naletiš na 6tarega znanca. Poglej v hladilnike, v turbine, v> avtomobile, v rentgenske .žarnice, v ure, v orgije, v hranilnike za jedi, v pivovarne, v pralnice: ni ga kraja, kjer ga ne bi našel. wMm Srebro v raznih oblikah kot denar, Tu najde* orientalske prstane, v sredi *rc trnke Is Indije la Perzije, spodaj levo vldli spet kitajski denar, na desni pa nov ls francoske Indoklne T” »n "T". _......i., . i,j.inL Joic godla / F8f dla Ljudska tf*kar*a • «a LJndsko tiskarno! J o le Kramarič / Drednlitio, o prara ia tiskarna: Ljubljana, Kopitarje*« 1 Schriftleitei . uradnik. Mirko Jamnik / Bera.uebar Rokop^vTevračamo * Mc*rfna naročnina t IU, ca Inozemstvo 12 lir.