Vsak list papirja iz rodnega kraja človek v tujini neštetokrat prebere
V nedeljo, 11. februarja je bil v sejni dvorani ObLO Kočevje občni zbor Slovenske Izseljenske matice, podružnica Kočevje, kjer je bil prisoten tudi tajnik republiškega odbora, tov. Albert Švaiger in zastopniki družbenih organizacij iz Kočevja,
Slovenska Izseljenska matica je organizacija, ki skrbi za urejanje odnosov naših ljudi, ki so v tujini z domovino. Našim ro-
jakom pomaga pri urejanju raznih dokumentov, organizira izlete, srečanja in potovanja naših ljudi, ki prihajajo na obisk v
Na občnem zboru Izseljenske matice v Kočevju
Seja ObLO Ribnica
V soboto, 10. februarja je bila seja obeh zborov ObLO Ribnica, na kateri so bili prvič prisotni tudi odborniki iz območja Loškega potoka, ki je priključen občini Ribnica. Na seji je bil prisoten tudi ljudski poslanec in sekretar za finance LRS Matija Maležič.
V uvodu je predsednik ObLO Stane Goršič toplo pozdravil odbornike iz območja Loškega potoka in jim zaželel veliko plodnega dela v Obl,O Ribnica. Pozdravil je tudi ljudskega poslanca Matija Maležiča in ostale člane ObLO, nato je podal poročilo ° gibanju gospodarstva ribniške komune v letu 1961.
Gospodarstvo ribniške komune je v zadnjem času doseglo zelo lepe uspehe. Potrebno pa bo Se precej naporov vseh delovnih ljudi, da bo doseglo tisto stopnjo, ki si jo želijo. V lanskem letu so morali odstopiti od predvidenih investicij, kar bodo skupil rešiti v tekočem letu. Investicije za industrijo, komunalne |n ostale objekte so nujno potrebne. Vseh gospodarskih pro-blemov, ki jih bo potrebno re-Slti je kar precej in s sodelovanjem vseh proizvajalcev v ko-njuni, so odločno pristopili k te-mu> da lih bodo rešili. v nadaljnjih točkah dnevnega
domovino. Izdaja revijo Rodna gruda in skratka, skrbi zato, da bi naši rojaki tudi v tujini čutili skrb in ljubezen domovine, čeprav so daleč po svetu.
Delo organizacije se je v povojnih letih zelo lepo razvilo. Živi stiki z rojaki v tujini so se poglobili. Srečanja, ki jih organizira Slovenska Izseljenska matica z rojaki, ki pridejo na obisk v domovino, so tista trdna vez, ki povezuje naše rojake z domovino, da teh srečanj ne morejo nikoli pozabiti, ko se spet vračajo v razne dele sveta.
Naši rojaki se iz tujine vedno radi vračajo v domovino svoje mladosti. Saj jo ne morejo pozabiti, ne morejo pozabiti svojcev,kakor tudi ne naših logov in gozdov, vasi in mest, v katerih so se rodili in preživeli del svojega življenja. Za vse to skrbi Slovenska izseljenska matica, ki pomaga rojakom v tujini, kakor tudi našim ljudem v domovini, ki iščejo stike z našimi ljudmi v raznih delih sveta.
Tudi podružnica Slovenske Izseljenske matice v Kočevju je dosegla v svojem delu lepe uspehe. Poleg urejanja vseh zadev svojih članov je v zadnjih dveh letih organizirala srečanje z rojaki, ki so bili na obisku v domovini. Prvo srečanje je bilo na vrtu kolodvorske restavracije, drugo v lanskem letu pa v Zeljnati, obe prireditvi sta dobro uspeli.
Iz poročila upravnega odbora, ki ga je na občnem zboru podal tovariš Franc Gole, so razvidni vsi ti uspehi, ki jih je dosegla organizacija tudi v Kočevju. Pomanjkljivost pa je bila v tem, da so se naše ostale družbene organizacije za ta vprašanja vse premalo zanimale. S temi vprašanji se je povečini trudila samo Slovenska izseljenska matica, ki je imela premalo pomoči od ostalih organizacij. Po vprašanju izseljencev se na sestankih organizacij sploh ni govorilo, čeprav je nešteto naših svojcev še v tujini, s katerimi nismo poiskali nobenih stikov.
Vsi naši ljudje, ki so v tujini, zelo radi slišijo ali čitajo karkoli iz svoje domovine, pa bodisi je to pismo svojcev, prijateljev in znancev, ali pa naš republiški še bolj pa pokrajinski tisk kraja, od koder so doma, Mi, ki smo doma, tega ne čutimo tako globoko, lahko pa verjamemo tovarišem, ki so to doživeli, in pravijo:
»Človek si ne more predstavljati, kaj pomeni pisana domača beseda iz rodnega kraja v tujini. Vsak list papirja, ki pride iz rodnih krajev človek prečita ne samo enkrat, pač pa desetkrat in še več, pa četudi je še tako slab.«
Tovariši, ki so bili v tujini, to večkrat poudarjajo in priporočajo vsem, ki imajo svojce v tujini, da jim čimvečkrat pišejo in po možnosti tudi naročijo zanje Novice ali pa druge liste, ker s tem največ pomagajo svojcem, ker jim je to uteha v ljubezni do domovine.
i>va delavska sveta, dve volilni skrinjici
“ DELAVSKI SVET
Do sedaj so bile republiške in okrajne uprave za ceste kot ustanove, ki niso imele delavskega samoupravljanja. Z novim letom se je tudi ta služba po novih predpisih reorganizirala. Ustanovila so se cestna podjetja, ki imajo terenske obratne enote in svoje centralne in obratne delavske svete. Tako je tudi ta dejavnost dobila organe samouprave.
»Pri nas imamo jutri, 10. februarja prvič volitve delavskih
smm
Lepo okrašeno volišče cestarjev
Po plodni razpravi je bil izvoljen, nov upravni odbor podružnice, v katerega je izvoljenih tudi več zastopnikov naših politično družbenih organizacij.
reda sta oba zbora sprejela vrsto odlokov, ki imajo bogato vsebino za delo in življenje delovnih ljudi ribniške komune.
Odlok o razširitvi veljavnosti predpisov ObLO Ribnica na priključeno območje Loškega potoka, je v skladu zakona o teritorialni razdelitvi občin v LRS. Odlok o načinu izdelave, prodaje in prometa ribniške suhe robe na območju občine Ribnica je velike važnosti za same proizvajalce suhe robe. Ta odlok pa bo potrebno proizvajalcem čimbolj pojasniti v tem, da je odlok v njihovo korist. Proizvodnja suhe robe bo sedaj potekala organizirano, sami proizvajalci pa bodo lahko s tem (silil jih seveda ne bo nobeden) veliko pridobili po vprašanju socialnega zavarovanja, v kolikor bodo vskladili svojo proizvodnjo v smislu odloka in ostalih predpisov o domači obrti in delu na domu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
svetov,« so nam sporočili po telefonu. »Volili bomo centralni terenski obratni delavski svet.«
V soboto zjutraj smo se napotili na Črnomeljsko cesto 6, pred katero so vihrale zastave. V pisarni Cestnega podjetja Novo mesto, terenski obrat Kočevje, je bilo lepo urejeno volišče. Po mizah lepe rdeče zastave, cvetje in zelenje, na zidu velik in lep napis. Volilne skrinjice nove — povsod res skrbna priprava za volitve prvega delavskega sveta.
»No, vi ste pa res lepo uredili volišče,« smo dejali članom volilne komisije, ki so bili v zadnjih pripravah za sprejem volivcev. Cestarji so se res potrudili in volitve lepo organizirali..
Člani volilne komisije so nam pojasnili:
»V centralni DS našega podjetja v Novem mestu bomo izvolili 3 člane. V naš terenski obratni DS pa 7 članov. Iz zgornjega konca našega terenskega obrata imajo volitve v Sodražici. V Kočevskem delu obrata pa volimo vsi tukaj v Kočevju. Vseh volivcev je 96.
Naš terenski obratni delavski svet bo reševal vse naše zadeve samostojno kot samostojna obračunska enota. Do sedaj smo bili kot ustanova, dohodki so bili določeni s predpisi, sedaj bodo po storilnosti dela. Do sedaj smo imeli samo začasni pravilnik o delitvi dohodka, ki ga je potrdil OLO Novo mesto, sedaj bomo sprejeli nove pravilnike o delitvi dohodka«.
Na volišče so začeli prihajati volivci. Prišli so cestarji iz Lo-žin, Strug, Koprivnika, Mozlja, Livolda itd. Vsi so sedaj združeni v eno samo terensko ekonomsko enoto podjetja, ker ni več republiških in okrajnih uprav za ceste. Kolektiv bo samostojno reševal probleme svojega dela in delil tudi ustvarjeni dohodek.
»Kako gre pri vašem delu?« smo vprašali cestarje, ki so stali pred voliščem.
»Sedaj gre slabo, ceste so kot kvas. Tudi asfalt je začel na nekaterih mestih pokati od Kočevja do Stare cerkve, kar bo potrebno popraviti,« so nam dejali tovariši.
Res je, naše ceste so v slabem stanju. Potrebno bo veliko naporov vsega delovnega kolektiva, da se bo to izboljšalo. Novemu delovnemu kolektivu želimo veliko uspehov v njegovem nadalj-nem delu.
OKRAJNA
KONFERENCA
SZDL LJUBLJANA
V sredo, 14. februarja je bila v Ljubljani okrajna konferenca SZDL, na kateri je bilo prisotnih 372 delegatov in veliko število gostov, med njimi tudi predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije tovarišica Vida Tomšič.
Poročilo o delu SZDL v Ljubljanskem okraju je prebral predsednik inž. Vitja Rode, po katerem se je razvila zelo plodna razprava o delu in nalogah SZDL.
Na seji ObLO Ribnica
Delegati so se v razpravi dotaknili vrsto vprašanj in problemov, ki obstajajo v okraju in občinah. Delavsko samoupravljanje, delitev dohodka v gospodarskih organizacijah in v družbenih službah, dajejo Socialistični zvezi vrsto nalog za razvijanje socialističnih odnosov in demokracije. Vse to je ena od najbolj važnih nalog, katero naj krepi in razvija SZDL po občinah, v delovnih kolektivih in ostalih organih in organizacijah. Vsi proizvajalci in njihovi organi, ki odločajo o vseh teh vprašanjih naj se zavedajo, da je komuna njihova skupnost, ki po svojem materialnem stanju re-
šuje vsa vprašanja delovnih ljudi v občini.
SZDL je v svojem delu dosegla že zelo lepe uspehe. Nove oblike dela in novi pogoji so rodili široko možnost udejstvovanja za vse delovne ljudi. Povsod je še dovolj problemov, katere je treba rešiti. Delegati so jih na konferenci nakazali in analizirali, podali so tudi mnenje in predloge za njihovo reševanje.
Občinske in krajevne organizacije Socialistične zveze, bodo imele dovolj bogato vsebino v svojem delu pri sprovajanju napotkov, ki jih je dala konferenca.
Žive naj vsi naiodi
V počastitev obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna je bil organiziran v Ribnici literarni večer. Program je izvajala mladina Ribnice s sodelovanjem DPD Svobode. Izvajalci so v živi besedi prikazali pesnikovo življenje, njegovo ljubezen do Julije in slovenskega naroda.
Iz vsega, kar je bilo podanega, smo spremljali Prešerna v njegovih mladih letih, ko je zapu-
Umesten predlog
Navzlic mnogim prirodnim lepotam v bližnji okolici Kočevja pogrešajo prebivalci Kočevja kraj, kamor bi v prostem času, zlasti v poletnih in ostalih toplejših mesecih, zahajali. V skladu, da bi delovnim ljudem Kočevja nudili tak kraj, je odbor Krajevne organizacije sprejel sklep, da se naj bi ta kraj uredil za vasjo Mahovnik pri Rožnem Studencu. Svoj predlog so utemeljili s tem, da je ta kraj po svoji prirodni legi zelo primeren, tam je že voda in električna napeljava. Potrebno bi bilo urediti prodajni paviljon, ki naj bi obratoval ob nedeljah in prazničnih dneh. Ob tesnem sodelovanju stanovanjske skupnosti in sindikalnih podružnic pa bi se dalo urediti še boljše. To je zaenkrat samo predlog krajevne organizacije SZDL Kočevje in zaradi tega vabi vse člane SZDL in ostale prebivalce, da svoje predloge in mnenja v zvezi s tem sporočijo vodstvu krajevne organizacije SZDL.
stil Vrbo (O Vrba, srečna draga vas domača), ter odšel v šole. Spremljali smo ga na Dunaj, kjer je študiral pravo in spet v Ljubljano, kjer je ustvaril naj-lepša dela (Sonetni venec), ter Kranj, ker je pesnik tudi umrl.
Prešeren je bil globoko razočaran nad življenjem. Prizadet je bil v svoji ljubezni do Julije, v Savi je utonil njegov prijatelj Čop in umrl Andrej Smole. Najgloblje misli o svetu, domovini in prijateljstvu je izrazil Prešeren prav v žalostinki »V spomin Andreja Smoleta« in v »Zdravljici«, kjer pravi:
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ... « In res tudi mi, ki vsako leto praznujemo obletnico Prešernove smrti kot naš kulturni praznik si želimo samo to, kar je dejal Prešeren: »Žive naj vsi narodi!« In kadar se bo to izpolnilo, da bodo vsi narodi svobodni in bo prepir za vedno pregnan iz sveta, kot si je to želel naš veliki pesnik, da ne bo svet več razdeljen na dva velika bloka — tedaj bomo lahko dejali, da so se besede pesnika izpolnile. Do tedaj pa prirejajmo kulturne večere in Prešeren naj nam bo za vzor ne samo, kot pesnik, pač pa kot človek, ki si želi samo eno — bratstvo in mir za vse.
Občinstvo na snemanju za radijsko oddajo v Ribnici 5. februarja
Gasilci v Zamostecu so
V nedeljo, 11. t. m. je imelo PGD Zamostec svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad polovica članov, ki so zastopali posamezne vasi, kjer ima društvo svoje oddelke ali tako-zvane »gasilske trojke«. Predsednik društva tov. Gačnik Ignac je v svojem uvodnem govoru pozdravil navzoča zastopnika ObGZ tov. Miheliča in Ivanca, obenem se je pa vsem prisotnim članom zahvalil za udeležbo in sodelovanje, da so se mogli izpolniti lanskoletni sprejeti sklepi. Društvo je za svojo 40-letnico obstoja imelo večjo slavnost z
razvitjem društvenega prapora, za katerega so prispevali člani tudi iz sosednjih vasi in društev tako, da krasi prapor 34 zlatih in 160 srebrnih spominskih lipic. Pričeli so tudi z gradnjo novega gasilskega doma. Tov. Gačnik je prečital dopis tov. Jožeta in Francke Okorn iz Clevelanda, ki sta kumovala našemu praporu. V inozemstvu začasno odsotni član tov. Lovka je poslal svoje pismene želje za dober potek občnega zbora in da bi se sprejeti sklepi tudi izvršili, predvsem, kar se tiče dograditve doma, za kar je tudi on prispeval
V »JELKI« nov način nagrajevanja ,
»Jelka« v Podpreski zaposluje 46 ljudi, od katerih je pretežna večina nekvalificiranih. Podjetje ima žagarski obrat, strojno mizarsko delavnico in montažne prostore. Obrati so zastareli in
opozarjajo kolektiv, da bo moral v prihodnjih letih vlagati več sredstev v investicije, ker bodo imeli delavci le tako boljše pogoje za delo in bodo lahko več proizvajali.
Glavni izdelek »Jelke« je pral-nik s pločevino, ki ga prodajajo »Domačin izdelkom« v Velikih Laščah. Odjemalec je dober plačnik, kar je za podjetje zelo pomembno. Izdelujejo še vrtne le-
Pred pleiiiimoin SZDL Bibnita
Na zadnji seji izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Ribnica 6. t. m. so razpravljali >6- pripravah na plenum Občinskega odbora SZDL, ki bo predvidoma 20. februarja. Plenum bo obravnaval problematiko šolstva in vzgojo ter izobraževanje, kadrovska vprašanja in analiziral letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. O vseh teh stvareh so člani izvršnega odbora podrobno pretresali. Seznanili so se tudi z novo vsebino dela šolskih odborov, ki imajo sedaj povsem drug značaj kot so ga imeli prej. O tem je poročal predsednik komisije za družbeno upravljanje pri Obč. odboru SZDL Maks Nosan.
Kakor je bilo poročano so konference krajevnih organizacij odprle vrsto novih vprašanj, na katere bo treba dati odgovor. Ker bo plenum posvetil precejšen del razprave problematiki šolstva, bodo vabljeni tudi predsedniki šolskih odborov.
Na seji so obravnavali tudi delo članov Obč. odbora SZDL. Nekaj članov, ki se niso udeleževali sej so razrešili in imenovali nove. Govorili so tudi o bližnji okrajni konferenci Socia-
listične zveze in o tem, kaj bodo ribniški delegati govorili v razpravi.
Nazadnje so obravnavali vprašanje nadaljnjega obstoja otroškega vrtca v Ribnici. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev
Z delom
Pretekli teden je vodstvo Krajevne organizacije Kočevje sklicalo sejo, na katero so povabili tudi člane Podružnic SZDL. Na podlagi obširne razprave in priporočila predsednika Občinskega odbora SZDL se je zavzelo stališče, da bodo podružnice SZDL, ki so bile izvoljene v letu 1960 tudi nadalje delovale in izpolnjevale naloge odbora krajevne organizacije SZDL. Naloga podružnic bo predvsem reševanje organizacijskih vprašanj in posredovanje teh vprašanj in problemov vodstvu krajevne organizacije, pobiranje članarine in evidence članstva. Delo teh organov SZDL je v Kočevju potrebno ravno zaradi tolikšnega števila članov SZDL in zaradi
grozi, da bi moral vrtec prenehati z delom. To bi bila velika škoda. Predlagali so, da učno osebje plača ObLO, ostalo pa bodo prispevali starši otrok, ki obiskujejo vrtec.
-žem
so začeli
oddaljenosti posameznih predelov mesta.
V skladu, da bi krajevna organizacija SZDL vlagala v prihodnje večjo skrb za družbene probleme članov SZDL in ostalih prebivalcev, je bil sprejet sklep, da se pri krajevni organizaciji ustanovijo sekcije, ki bodo konkretneje reševale posamezna konkretno določena vprašanja. Zaenkrat je bilo predlaganih 8 sekcij. Odbor bo v najkrajšem času proučil sestav sekretariatov sekcij in jih bo nato imenoval. Pričakovati je, da bo z delom sekcij in poživitvijo dela SZDL tudi v Kočevju uspešneje in konkretneje reševala naloge, ki stoje pred njo.
žalne stole in druge galanterijske izdelke.
Doslej so imeli v podjetju količinske norme, se pravi, da so bili delavci plačani od tega, koliko proizvodov so napravili na uro (dan, mesec). Nagrajevanje se je v začetku obneslo, ker je bil posamezni delavec zainteresiran za večji delovni učinek, kasneje pa se je pokazalo, da ta način nagrajevanja ne ustreza. Delavec namreč s takim nagrajevanjem ni zainteresiran za uspeh celotnega kolektiva. S 1. marcem bodo uvedli v podjetju nagrajevanje po gotovem izdelku oziroma kolektivnemu učinku (enoti proizvoda). Delavci ne bodo nagrajevani samo po učinku oz. količini, ampak tudi po kvaliteti, prihranku, na materialu in zniževanju vseh stroškov.
Podjetje je imelo lani plan realizacije 55 milijonov dinarjev, doseglo pa je 58 milijonov dinarjev. Dohodek podjetja pa bo precej ogrožen zaradi likvidacije podjetja »Interobrt« iz Ljubljane, kateremu so še v letu 1961 prodali za približno milijon dinarjev izdelkov, prejeli pa niso in ne bodo niti dinarja.
Precejšnje težave imajo tudi z osnovnimi sredstvi. Problem je, kako prodati dva kotla za kuhanje eteričnih olj, ki sta bila nabavljena še v letu 1958. Zaradi zunanje konkurence pri nas vse bolj zaostaja kuhanje teh olj.
Za premostitev vseh teh težav se podjetje osloni lahko le na lastne sile, čeprav računajo, da jim bo težje probleme pomagal reševati tudi ObLO.
Letne konference ZB
Vas, Fara
V nedeljo, 11. februarja 1962 je bila letna konferenca ZB NOV Vas v prostoru KZ obrata Fara. Na konferenci je bil navzoč tudi tov. Boldan Jože-Silni iz Občinskega odbora ZB NOV iz Kočevja.
Predsednik ZB tov. Letig Matija je podal politično in organizacijsko poročilo o delu Krajevnega odbora ZB NOV, blagajniško poročilo pa je podal tov. Jurkovič Matija.
Po podanem poročilu se je razvila živahna diskusija. Nekaj članov je povedalo svoje želje. Tov. Silni jim je pojasnjeval, kakšni so zakoniti postopki v zvezi priznanja posebne delovne dobe iz časa NOV in priznavalnine,
zborovali
večje število delovnih ur. Pri gradnji doma so člani izvršili 1375 prostovoljnih delovnih ur ter bo sodelovanje tudi v bodoče potrebno.
Iz poročil, katera so podali vsi funkcionarji, na kratko posnemamo, da šteje društvo 71 članov, od tega 30 v operativi. Tekom leta so imeli 4 mokre in 7 suhih gasilskih vaj in tudi 12 vaj s pionirji. Društvo je sodelovalo na 5 prireditvah sosednjih društev. Po poročilih se je v imenu ObGZ zahvalil za požrtvovalno delo tov. Mihelčič Mirko in izrazil željo-, da bi bilo tudi v bodoče društvo tako agilno kot doslej.
V novi upravni in nadzorni odbor so izvolili tov. Gačnika, tajniške posle so poverili tov. Šilcu Danilu, blagajniške Maroltu Jožetu, poveljstvo Arku Andreju itd. Za društvenega go-
in Kuželj
Izvoljen je bil 11-članski odbor ZB, dva delegata za občinsko konferenco in dvočlanska komisija za internirance in zapornike.
Predložen je bil tudi predlog bodočega dela ZB za leto 1962.
Istega dne so bile letne konference ZB NOV tudi v Fari in Kuželju.
Vsi trije Krajevni odbori ZB NOV to je Vas, Fara in Kuželj si želijo nabaviti skupno prapor za Kolpsko dolino.
Na vseh treh konferencah so razpravljali iste zadeve gospodarsko političnega pomena v okviru ZB, to je skrb za borce in aktiviste, otroke padlih borcev za socialno šibke družine in internirance za uveljavljanje pravic posebne delovne dobe iz Časa NOV in priznavalnin.
Največja želja Krajevnih organizacij ZB Vas in Fara pa je, da bi bil v najkrajšem času dokončan spomenik padlim borcem in žrtvam fišis-tičnega terorja.
Vse organizacije ZB Kuželj, Fara in Vas so istega mišljenja in delajo za iste cilje.
M. M.
spodarja Samsa Alojzija bo v domu stanovanje, za kar bo tudi sam finančno prispeval. Sprejeti so bili sklepi, da se gradnja doma čimprej izvrši ter da bo društvo poslali tudi letos 4 člane na strojniški tečaj, katerega bo priredila ObGZ Ribnica. Pred zaključkom skupščine se je razvila že živahna razprava o gradnji doma. Mizarska dela, okna in vrata so že dovršena. Potrebni gradbeni les so prispevali člani in vaščani, potrebna bodo pa še znatna finančna sredstva. Za ostala dela bo potrebna še na-daljna pomoč s prostovoljnim delom in v finančnih sredstvih. Na pomoč!
Seja ObLO RIBNICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odloki o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve, o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, o dohodku iz kmetijstva in samostojnih poklicev — vsi ti odloki so sprožili marsikatero ribniško pripombo, ki sicer ni tako slabo mišljena, kot je bila povedana tudi na seji ObLO Ribnica, saj gre vse v korist naših delovnih ljudi.
Tudi pri glasovanju o sprejemu odloka o uvedbi občinske doklade na dohodek od kmetijstva in samostojnih poklicev, se je malo zataknilo, na koncu pa je bila le večina za to, da se odlok sprejme — in manjšina se podredi večini v smislu naše socialistične demokracije — in tako je bil tudi ta odlok sprejet.
Izmed ostalih odlokov, ki jih je občinski LO sprejel na seji, je važen še odlok o zunanjem iz-gledu naselij v občini Ribnica, ki je bil sprejet brez posebnih pripomb. Vsi so ga odobravali, saj imajo Ribničanje radi lepo urejene domačije, hiše in okolico, zato so ta odlok kar radi
sprejeli, ki je usmerjen proti tistim, ki raznih objektov, ki kvarijo izgled okolice, nočejo odstraniti. Neki odbornik je bil samo mnenja, naj se organizira taka dejavnost, da bo po zmerni ceni to delo opravila, ker podjetja so za taka dela predraga.
Na seji so izvolili še razne organe in komisije, v katere so vključili tudi vse odbornike in več drugih državljanov iz Loškega potoka, ki bodo sedaj delali v organih ObLO Ribnica.
Odborniki iz Loškega potoka so na kraju seje iznesli še razna vprašanja iz svojega kraja, med katerimi je najvažnejša zobozdravstvena služba, ki v Loškem potoku sploh ne dela. Zbozdrav-stveni delavci se vozijo čez Loški potok v Drago, ne da bi se ustavili v Loškem potoku. Ljudje iz Loškega potoka pa hodijo v Drago, da si zasilno popravijo zobe. To vprašanje zahteva nujno rešitev, ker je stanje v Loškem potoku izredno slabo. ObLO je sklenil, da naj se to takoj reši kolikor je mogoče, ostala vprašanja pa naj proučijo sveti in poročajo o predlogih za rešitev vseh ostalih vprašanj na eni izmed bodočih sej ObLO.


O komunali in standardu
Poročilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve ObLO Kočevja
(Nadaljevanje)
Trenutno se tudi polaga kanalizacija za nove stanovanjske bloke KGP v paraleli Kolodvorske ulice. Čimprej bo položiti tudi kanalizacijo iz novih stolpnic za Tržnico. Letos je tudi preložena kanalizacija hudournika, ob podjetju »Elektro« in hkrati tudi kanalizacija iz Tekstilane — preko železniškega podvoza, Tomšičeve ulice, v zbiralni kanal za Kemično tovarno. Ta gradnja je bila finansirana iz komunalnega sklada. Manjša dela so bila izvršena z rekonstrukcijo kanalizacije in preusmeritvijo iz rudniške stare kolonije — v zbiralnik Roške ceste in osušitev bivšega napajalnega področja, pravzaprav močvirja v Salki vasi.
Poglavje za sebe je pa naša muhasta Rinža, leno tekoča, neprijetne čistoče, ki povsod pre-
pušča oz. ponikuje v svojem koritu in ne daje najboljšega ugleda našemu mestu S prekopom bi dosegli večji dotok in vodostaj Rinže v letnem času. Projekt bo predvideval tudi estetsko ureditev obeh bregov, ter poglobitev, očiščenje in profiliranje korita Rinže do zapornic. S tem bi uredili žalostno stanje naše Rinže, ki že dolga desetletja čaka na svojo ureditev.
V.	MESTNI PROMET
Dotikajoč se bežno tudi prometa, parkirnih prostorov, povezave-z okolico — kot veje komunalne dejavnosti v tehničnem smislu, prvenstveno ugotavljamo, da z naraščajočo motorizacijo primanjkuje v Kočevju, posebno v centru, primernih parkirnih prostorov. Celotno problematiko rešujejo ulice, oziroma hotel »Pugled« s svojo plo-
ščadjo. Predvideva se, da bodo parkirni prostori nasproti kavarne, med ploščadjo Samskega bloka in pločnikom, nadalje za avtobusno postajo, proučuje pa se še opustitev pohojenih zelenic pred Lekarno in Železnino, kjer bi tudi napravili parkirne prostore.
Na drugi strani ugotavljamo, da motorna vozila ne uporabljajo dosledno obvoznih ulic (Tomšičeve ceste), ter nemoteno in brez potrebe povzročajo hrup in ropot po mestu po že tako ozki Ljubljanski cesti.
Tudi bi bilo potrebno, da bi vsaj gostinski obrat »Kajfež« moral imeti primeren hlev za konje. Vozniki zdaj ustavljajo okoli lokala in tam krmijo konje ter onesnažujejo okolico. O tem se je že veliko sklepalo, napravilo pa ničesar. Je pa pereč pro-
blem, da danes voznik z vprežno živino, ki potuje skozi Kočevje, nima kje ustaviti voza in izpreči živine.
Povezava zaledja z mestom Kočevje in nadalje z Ljubljano oz. Novim mestom, je zadovoljiva z avtobusnim prometom. Upravi železnice ni kaj reči, razen, da potujemo v Ljubljano n. pr. še vedno 2 in pol ure, z isto mehanizacijo in z istimi oz. vsaj enakimi vozovi, kot pred 50-imi leti. V tem oziru je avtobusni promet vsekakor sodobnejši, naprednejši, se prilagaja razvoju, dočim železnica ni v dvigu prometa in sodobnosti, napravila niti koraka naprej.
VI.	URBANIZEM
Kočevje, kot eno naprednih mest naše domovine, ima že od 16. aprila 1960 odobren Generalni urbanistični načrt mesta, tako imenovani »CONING«, ki ga je izdelal Projektivni atelje v Ljubljani po svojih projektantih ing. Stermeckem in domačinu ing. Bižal Milanu. Navedeni Coning v bistvu določa takozva-ne cone zazidalnih površin, se pravi zemljišč za posamezne panoge gospodarstva in stanovanjskih objektov. Tega urbanističnega načrta se Svet pri presoji izdaje lokacij in gradbenih dovoljenj popolnoma drži in se ta
coning kompleksno dopolnjuje z izdelavo zazidalnih načrtov posameznih mestnih področij. Na ta način je možna pravilna, estetska in urbanistično pravilna in popolna zazidava mesta.
Z ozirom na pravilno usmerjanje sedanjega in bodočega mesta, se je z privolitvijo ObLO razpisalo nagradni natečaj za izdelavo zazidalnega načrta centra mesta Kočevje. Natečaj je dobro uspel, tozadevni načrti in projekti so lepi, so bili tudi nagrajeni, vendar po našem mnenju niso zadeli v nobenem primeru pravega bistva in idealne rešitve postavljene tematike. Verjetno bi bilo potrebno iz vseh načrtov vzeti ono najboljše in na tako z novim projektom idealno rešiti to nalogo. Vsi načrti so bili že na javni razstavi in je ljudstvo že deloma dalo svoja pismena zapažanja in kritike, potrebno pa je vsekakor, da vprašamo za odločujoče mnenje naše ' zbore volilcev, nakar se bo ukrepalo v potrebnem pravcu naprej.
Osnutki zazidalnega načrta centra mesta Kočevje predvidevajo in usmerjajo zazidavo centra mesta, t. j. področja od Kavarne do Samskega bloka — po vsej širini, tja do hotela »Pugled« in avtobusne postaje, pa do predvidevajo podrobne postavitve bodočega upravnega poslopja,
Lekarne in Železnine. Načrti reprezentančno poslopje množičnih organizacij, veleblagovnico, sodobni obrat družbene prehrane, dvorano za sestanke, prostor za zborovanja itd. Z bodočim razvojem Kočevja bo postalo to aktualno že v bližnji bodočnosti, vsaj urbanistično pa moramo rešiti že sedaj.
VII.	STANOVANJSKA
IZGRADNJA, GRADBENE
Z ADE*/E
Stanovanjska izgradnja se v naši občini vrši v glavnem z družbenimi sredstvi, ki se stekajo v stanovanjski sklad občine in pa s sredstvi gospodarskih organizacij, v manjši meri tudi s sredstvi posameznikov. V si v glavnem vrše to izgradnjo v lastni režiji, v režiji investitorjev oz. lastnikov. Zato je načelo uprave Stanovanjskega sklada popolnoma pravilno, da svojih sredstev sklada ne drobi z raznimi posojili itd., temveč da z zbranimi sredstvi v lastni režiji in pod lastno upravo gradi stanovanjske objekte in samo tova stanovanja odstopa proti plačilu posameznim gospodarskim in ostalim organizacijanh za potrebe svojih zaposlenih ljudi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ŽIVLJENJE IN DELO
Obisk pri servisih Stanovanjske skupnosti
STANOVANJSKA SKUPNOST JE ORGANIZACIJA, KI POMAGA ZAPOSLENI DRUŽINI, HIŠNIM SVETOM, GOSPODINJSTVOM IN DRUGIM DRŽAVLJANOM PRI OPRAVLJANJU NUJNIH DOMAČIH POSLOV. POMOČ NUDI PREKO SVOJIH SERVISOV. ČEPRAV JE BILA STANOVANJSKA SKUPNOST ZA MESTO KOČEVJE USTANOVLJENA ŽE DECEMBRA 1958, ŠE MARSIKDO NE VE ZANJO, NEKATERI PA NE VEDO, ČEMU JE NAMENJENA. ZGODI SE NAMREČ, DA PRIDEJO LJUDJE NA STANOVANJSKO SKUPNOST VPRAŠAT, KDAJ BODO DOBILI STANOVANJE ALI PA SKUŠAJO ODDAJATI PRI NJEJ PROŠNJE
niti še tako, da bi popravljal tudi mopede, zaposlili pa bodo predvidoma še vodovodnega inštalaterja. Uro dela zaračuna ta servis po 240 din.
KAM S POKVARJENIM RADIOM, SESALCEM ZA PRAH
Na Ljubljanski cesti 3 dela od 6. do 14. ure Radioelektro servis, ki popravlja v glavnem le radio
šenega, a ne zlikanega perila zaračunajo 90 din. Za močno zamazano perilo je pribitek 30 odstotkov, za ekspresno pranje pribitek 40 odstotkov in za škrob-Ijenje pribitek 20 odstotkov na redne cene.
4 KAM NA KOPANJE?
Tudi kopališče imamo v Kočevju. Marsikdo se bo temu začudil, ker ne ve zanj. Ni še dol-
V Radioelektro servisu popravijo največ radijskih sprejemnikov
»Metki vedno živahno
Opoldne je v
predšolskim in šolskim otrokom zaposlenih mater. Poslužuje se je tudi druga mladina, predvsem vajenci, in odrasli. V »Metki« kuhajo enolončnice tudi za nekatera podjetja in obrate. Cena enolončnic, ki jih kuhajo za vajence in odrasle, je 60 din za obrok. Kosila za otroke stanejo: za predšolske 55 din, za šolske pa 60 din. Kosilo je dvakrat na teden z juho, ostale dni pa je enolončnica. Razen malic in kosil pa lahko dobe otroci v »Metki« še jajčka, kavo, kolače, pecivo, jogurt itd. ter brezalkoholne pijače in sadne sokove. Hrano v »Metki« nameravajo še izboljšati, kar pa bi malenkostno vplivalo tudi na ceno obrokov. Pred izboljšanjem hrane oziroma podražitvijo-, se bodo posvetovali še s starši otrok, ki se hranijo v »Metki--. Prikazali jim bodo kalkulacijo in potem skupno odločili, kakšna naj bo kvaliteta in cene.
»Metka« ima zelo neprimerne in neekonomične prostore. Pred-no pride natakarica iz kuhinje v restavracijo, mora skozi troja vrata. Prostori so stari. Štedilnik je dotrajal. Vse to vpliva tudi na kvaliteto dela, se pravi na postrežbo in kuhanje.
»Metka« je na Trgu svobode, odprta pa je od 7. do 20. ure.
+ VAM JE TREBA POPRAVITI STANOVANJE, HIŠO?
Obrnite se na Servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš (Tomšičeva ulica 1, uradne ure poleti od 6.—14., pozimi od 7.—15. ure). Ta servis opravlja državljanom
Mi smo pa
In hišnim svetom zidarske, tesarske in mizarske usluge. Popravlja fasade, strešna kritja, ostrešja, napravi manjše prezidave, popravi okna, vrata itd. Stalno ima na zalogi tudi apno (po 9 din kg) in deske (30 do 40.000 din kubični meter) pa tu-
popravljal in kakšen material bo potreboval. Tako ima pa servis zdaj včasih dela preko glave, včasih pa nič.
Pred kratkim je dobil servis tudi pečarja, ki bo popravljal zidane peči in štedilnike. Uro mizarskega, zidarskega, tesarskega in pečarskega dela zaračunava servis po 220 dinarjev. Gradbeni servis nasaja tudi sekire, lopate itd
Pod ta servis spada še rezanje drv (200 din kubični meter) in prevozi (350 din na uro). Za gospodarske organizacije in ustanove so te usluge nekaj (do 50 odstotkov) dražje. S konji, ki jih uporabljajo za prevoze, tudi orjejo vrtičkarjem.
$ TUDI KOLESA POPRAVLJAJO
Na Roški cesti 15 dela vsak dan od 6. do 14. ure Kolesarski servis, ki popravlja dvokolesa in triciklje, izdeluje tudi ključe, po-popravlja ključavnice, orodje itd. Servis nameravajo izpopol-
aparate, pa tudi likalnike, kuhalnike, sesalce za prah, loščil-ce itd. Servis po potrebi montira tudi radijske in televizijske antene. Servis se bo še razvijal in se usposobil za popravila hladilnikov, pralnih strojev, televizorjev, tranzistorjev in drugih modernih gospodinjskih naprav. Uro dela zaračunajo od 150 (za vajenca) do 300 din (za mojstra).
<£► POMOČ SAMCEM PA TUDI GOSPODINJAM Pralnica in likalnica dela vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah in petkih pa še od 15. do 18. ure. Prostore ima n'a Reški cesta 5 a (pri jezu na Rinži). V pralnici sita dva pralna stroja, ki opereta na dan 70 do 80 kg perila. Centrifuga osuši perilo do 90 odst., naprej pa se suši še v sušilnici na topel zrak. Ozko grlo je likalnica, ki ima premajhne pro-
store. Če se vam izplača prati doma ali pa dati v pralnico, presodite sami iz nekaterih cen za pranje in likanje:
moško perilo: moške nogavice od 10 do 15 din, majica od 25 do 40 din, srajca od 45 do 80 din, spodnje hlače od 35 do 45 din, kavbojke 30 din, volnene hlače 180 din itd.
ž »lisko perilo: ruta, čepica, moderc 10 din, kombineže, srajčke 20 din, bluza, spodnje krilo 50 din, hlačke 15 din, halja, krilo, obleka od 60 do 100 din.
Otroško perilo: spodnje hlačke 10 din, majica 15 do 20 din, srajca, bluza ali hlače trenirk 30 dinarjev, kavbojke 40 din itd.
kuhinjsko in posteljno perilo: serviet 15 din, brisače od 25 do 45 din, prti 30 do 50 din, rjuhe 40 do 45 din, posteljno pregrinjalo 115 din, prevleka za blazino 30 din, prevleka za prešite odeje 60 do 70 din in robec 8 dinarjev,
delovne obleke in drugo: bluza 70 din, hlače 80 din, delovna obleka 180 din, natakarska bluza 70 din, halje 85 do 110 din, trenirke 120 din, dežni plašč 200 do 300 din, ruta, kapa 10 din, volnene hlače 120, jopica miki 55 din, plenica 10 din, zavese od 30 do 50 din kvadratni meter, frizerske rute 30 din, odeja 70 do 150 din, halje mesarske 140 dinarjev, bluze mesarske 90 din, hlače mesarske 80 din, kape mesarske 20 din, pekovski prti od 30 do 40 din, pulover 50 din itd.
Za kilogram opranega in osu-
cicibančki iz »Jurčka«
Kolesarski servis nam eravajo še izpopolniti
ZA STANOVANJE.
ZNAČILNOST SERVISOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI JE, DA SO NJIHOVE USLUGE CENEJŠE KOT KJERKOLI DRUGJE. PREDSTAVLJAMO VAM SERVISE:
Pri Krpalnici pa dela tudi Zbiralnica za kemično čiščenje oblek. Obleke, ki jih prinesejo državljani v čiščenje, tu zberejo in jih pošljejo čistiti v kemično čistilnico pri Stanovanjski skupnosti Ljubljana-Gradišče. Nekaj cen za kemično čiščenje: moška obleka 840 din, suknjič 444 din, hlače dolge 396 din, hlače kratke 192 din, telovnik 120 din, balonski plašč 600 do 720 din, spomladanski plašč 780 din, zimski plašč 1080 din, vetrni jopič 360 do 600 din, krila 336 do 420 din, bluze 216 do 336 din, ženski letni plašč 720 din, otroška obleka 480 do 660 din, otroška obleka 480 do 660 din, otroški plašč 480 do 720 din, šal, kravata 120 din, preproge 480 din kg itd. Likanje pa zaračunajo za moško obleko 300 din, moški kratki suknjič 204 din, moške hlače 144 din, ženska obleka 240 din, ogrinjalo 300 din, balonski plašč 300 din. Za ekspresno čiščenje se plača 50 odstotkov več. Stanovanjska skupnost pa pripominja, da so velike težave s pošiljanjem blaga v Ljubljano pa tudi čiščenje ni v kakšnem primeru opravljeno povsem po želji naročnika. Zaradi tega stanovanjska skupnost razmišlja, če ne bi to dejavnost ukinila.
Tole (desno) je pa eden izmed dveh pralnih strojev
(Nadaljevanje na 4. strani)
di cement in pesek. Zaželjeno bi bilo, da bi hišni sveti in lastniki hiš v začetku leta sporočili, kaj nameravajo v tistem letu popravljati. Servis bi na tej podlagi lahko predvidel, kdaj bo kaj
go odprto in je v isti zgradbi kot krpalnica in pralnica. Zaradi majhnega obiska je odprto le ob sobotah od 14. do 19. ure. Kopališče ima 6 prh (tušev) in banjo. V začetku je bilo odprto dvakrat na teden (ob sredah in sobotah). Pred kratkim so napravili anketo med kopalci in z nje zvedeli, da si kopalci bolj žele, da bi bilo kopališče odprto ob petkih in sobotah od 14. do 20. ure. Kopanje pod tušem stane 60 din, v banji pa 80 din (za 20 minut). Kopalec lahko dobi tudi brisačo proti odškodnini 20 din in milo za 10 din, medtem ko stane uporaba aparata za sušenje las 15 din.
POMOČ HIŠNIM SVETOM
Marsikateri hišni svet ima težave, ker noče ali pa ne zna noben njegovih članov voditi finančno in administrativno službo hišnega sveta, se pravi basirati najemnino, voditi evidenco vplačil in izplačil, sestavljati predračune dohodkov in izdatkov ter zaključne račune, voditi bančne posle itd. Vse to opravlja za hišne svete lahko Servis za pomoč hišnim svetom proti določeni odškodnini. Ta servis ima zdaj pisarno kar na upravi Stanovanjske skupnosti, kar pa je zelo neprimerno, saj je v III. nastropju. Doslej opravlja posle za 25 hišnih svetov od skupnih 90. Izvršni svet Stano-vanjskes kupnosti je na zadnji seji predlagal, da bi ta servis izpopolnili in da bi potem vodil finančno in administrativno službo za vse hišne svete.
^ KAM Z OTROKI?
V Kočevju imamo Otroško varstveno ustanovo z enotami (vrt-
♦ CENENA HRANA ZA OTROKE
Šolska kuhinja in mlečna restavracija »Metka« je bila ustanovljena z namenom, da zagotovi ceneno pr jhrano predvsem
Likalnica ima premajhne prostore
ci) »Kekec«, »Čebelica« in »Jurček«. Odprte so vsak dan od 6. do 14. ure, lani pa je bil odprt »Kekec« tudi popoldne do 18. ure. V te varstvene ustanove sprejemajo otroke od dveh let naprej. Predšolski otroci se v
stveni ustanovi stane na mesec okoli 6500 din, starši pa plačajo po 2800 din za otroka in to 1000 dinarjev za varstvo in 1800 za kosila, ostalo se krije z dotacijo, ki jo dodeli občinski ljudski odbor.
V »Kekcu« nismo tako na tesnem, le vsi bi bili radi na sliki
glavnem igrajo, šolskim pa se ^ KRPANJE IN ČIŠČENJE nudi pomoč pri učenju. Otroci
dobe v ustanovi malico in ko- V isti zgradbi in ob istem času silo, ki ga pozimi prinesejo iz	kot pralnica in likalnica dela tu-
»Metke«, poleti pa gredo kar sa-	di Krpalnica. V njej krpajo, po-
mi v »Metko«. Oskrba v var-	pravljajo ter predelujejo perilo
in obleke. Krpajo tudi za pralnico in te usluge strankam posebej zaračunajo. Delo krpalk zaračunavajo po 100 do 130 din na
Obisk pri servisih Stanovanjske skupnosti
je in z manj truda. Namenjena je delovnemu človeku, da bo na delu brez skrbi (ko bodo otroci v otroški varstveni ustanovi); da zaposleni ženi ne bo treba takoj po službi kuhati kosila, ker ga bo lahko kupila v menzi ali pa jedla v menzi; da se ji ne bo treba po kosilu ukvarjati hkrati z otroki in pranjem, ker lahko odnese perilo v pralnico itd. Še veliko je področij, na katerih bi lahko Stanovanjska skupnost po-dagala zaposleni družini in drugim državljanom, vendar morajo državljati povedati, kaj jih teži in kje si žele pomoči. (To lahko store tudi z dopisovanjem v naš list.)
Te štiri pionirke smo posneli pa v »Kekcu«
VESELJE NA SNEGU
Zapadel je sneg,
Pobelil je polje in breg. Snežinke se v zraku igrajo, veselo v ples se podajo.
Smučke in sanke pa naše drsalke.
Vse je prišlo spet na dan, mi pa z njimi čez našo ravan.
Noč se že bliža, veselja je konec.
Domov se hitro vrnimo, da se ne prehladimo.
Lepo nam je v »Čebelic i« — igramo se in učimo
Usluge Krpalnice so zelo poceni
(Nadaljevanje s 3. strani)
4> ŠE VEČ POMOČI DRUŽINI IN ZAPOSLENI ŽENI
Stanovanjska skupnost in njen izvršni odbor proučujeta želje družin in posameznikov ter jim skušata olajšati še nekatera dela, skrbi in probleme. Tako prav zdaj proučujejo potrebe po ustanovitvi servisa za pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, pospravljanje stanovanj itd.). Razmišljajo tudi o dostavi mleka, kruha itd. na dom, kar nekatera mesta že imajo. Dalje proučujejo morebitno organiziranje Servisa za nego bolnika na domu, ki pa ne bi opravljal usluge zdravstvenega značaja (ker te opravlja že zdravstveni dom), ampak bi nadomeščal (bolno) gospodinjo.
Tudi pri lokaciji in ureditvi otroških igrišč bo pomagala Stanovanjska skupnost. Predvsem bo morala za igrišča zainteresirati otroke in starše. Na teh igriščih pa bo seveda treba organizirati tudi varstvo otrok. Za doraščajočo mladino bo Stanovanjska skupnost skrbela preko raznih organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Preko hišnih svetov bo Stanovanjska skupnost najlažje odkrivala vzgojno zanemarjanje in socialno ogrožene otroke.
Stanovanjska skupnost bo zasledovala tudi delo potrošniških svetov ter jim pomagala. Že pred par leti je začela z akcijo za gradnjo plavalnega bazena, gradnjo obrata družbene prehrane itd. Vendar vsled trenutnega finančnega položaja na tem področju ni napredka.
Za Stanovanjsko skupnost predstavlja velik problem pomanjkanje stanovanj in kader, ki ga potrebuje. Potrebovali bi še marsikakšnega strokovnega uslužbenca ali delavca, vendar še za te, ki jih ima, nima stanovanj. Nekateri pravijo, da se bodo odselili, če ne bodo dobili stanovanja. Pri reševanju tega problema, pravijo na Stanovanjski skupnosti, bi jim moral pomagati občinski ljudski odbor.
Vsi servisi, razen pralnice, so bili v preteklem letu rentabilni. Najboljši je bil Servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Pralnica ima zgubo predvsem zaradi premoga, ki se je nenadoma podražil za okoli 2000 din pri toni.
♦ STANOVANJSKA SKUPNOST JE NAŠA SKUPNOST
Stanovanjska skupnost je naša skupnost, skupnost državljanov, delovnih ljudi, ki si prizadeva, da bi določene stvari rešila v svojo korist bolje, hitreje, cene-
(kotiček
Počastili smo dan Prešernove smrti
Kot vsako leto, smo tudi letos praznovali dan smrti našega največ j ega pesnika Franceta Prešerna.
V Šeškovem domu je za uvod proslave pevski zbor zapel pesem »Pesniku Prešernu«, ki jo je uglasbil znani slovenski skladatelj Rado Simoniti.
Po uvodnem govoru o Francetu Prešernu in njegovem delu
se je razvil še ostali program proslave. Pregledali smo naše delo v preteklem letu z namenom, da se še bolj seznanimo z zgodovino našega mesta. Prikazali smo obdobje NOB, ki nam ustvarja našo srečno in veselja polno mladost. Pionirji in mladinci so brali odlomke iz našega pionirskega lista »Prvi koraki«. Za konec proslave je spet zapel pevski zbor.
Koslelski grad nekoč in danes
Živim v majhni vasici blizu Kostelskega gradu, ki ima bogato zgodovino. Kostelski grad je bil zelo lep vse do leta 1578, ko ga je zadela težka nesreča. Turki ga v odprtem boju niso mogli zavzeti; poslužili so se zvijače, ki jim je uspela. Po brezuspešnih naskokih na grad, so Turki odšli na Hrvatsko, kjer so se preoblekli v hrvatsko narodno nošo. Kot siromaki so prišli z ugrabljenimi otroki pred Kostelski grad in prosili, naj jih sprejmejo v grad pod svoje varstvo. Straža se je usmilila in jih spustila v grad.
Ponoči pa so v Hrvate oblečeni Turki odprli vrata in ostali Turki, ki so se spet vrnili h gradu na skrivaj, so v grad vdrli. Posadko so pobili, grad oplenili in zažgali, ujetnike pa odpeljali s seboj. Kranjski plemiči so Turke s svojimi ljudmi zasledovali in jih pri Topoloviču dohiteli in v boju premagali ter tako rešili ujetnike.
Grad je bil potem delno obnovljen. Med NOB so se v grad naselili italijanski fašisti. Leta 1942 so partizani pregnali fašiste
in grad sami zažgali, da se ne bi vanj spet vselili fašisti.
Danes vidimo samo še razvaline Kostelskega gradu, ki se dvigajo nad žuborečo Kolpo. V naših krajih je veliko zgodovinskih mest iz naše NOB, kjer so se borili naši partizani za svobodo domovine.
Sovražnik
Sovražnik je pridrvel v našo domovino in naše ljudi je izgnal v tujino.
Ko mati se je s taborišča vrnila, doma je pogorišče le dobila. Zamislila se je: kje so sinovi, mož in bratje?
Zdaj dom je tam požgan, od tujcev poteptan.
V njem se ne znajdeš več, ker je požgan preveč.
Prišel je dan svobode, za vse naše narode.
Vse smo zdaj pregnali in veseli smo pomladi.
B. S.
Delavci ali upravljavci?
Ko smo se pred dnevi peljali na sejo upravnega odbora sindikalne podružnice Gozdne uprave v Podpreski, smo menili, da bo to »dolgočasna zadeva«. Toda podpreški gozdarji so se kmalu razgibali in v razpravi o proračunu sindikalne podružnice za letos, o programu izobraževanja, o predlogih za nov izvršni odbor sindikalne podružnice in razpravi o HTV — povedali marsikaj, kar jih teži.
PREDRAČUN
IN NE PREDRAČUN
V razpravi o predračunu (ki predvideva za letos 174.200 din dohodkov in 167.630 din izdatkov) so povedali marsikaj, kar spada in kar ne spada v predračun sindikalne podružnice. Tako so dejali, da so lani dobili iz sklada skupne porabe pri podjetju KGP le minimalno sredstev (za naročnino za televizorje in tranzistorje), več pa je šlo (kot tudi že leta 1960) za počitniški dom v Selcah. To se jim ni zdelo prav, ker njihovi delavci ne gredo nikoli na dopuste na morje. Tudi avtobusa niso dobili nikoli na razpolago, da bi šli na kakšen izlet. (Žal niso povedali,
če so sploh zaprosili zanj.) Obiskali bi namreč radi kakšno razstavo, velesejem ali šli na kakšno kulturno prireditev, ker so v Podpreski precej odrezani od sveta in od kulturnih prireditev.
Razprava je postajala vse bolj živahna. Člani odbora so poudarili, da je dobro napisano, koliko morajo oni oziroma njihova uprava odvesti sredstev v sklade, imajo pa premajhen vpliv pri razdelitvi teh sredstev.
O sečnji in zalogah lesa so dejali, da lahko s takim tempom sekaj le še nekaj let in se bo že čutila škoda v gozdu. Poudarili so, naj bi tisti organ, ki dela plan sečnje in odloča o sečnji,
TU IX TAM
po Ribniški dolini
»Je kaj novega pri vas?«
»Nič«
»Potem pa življenje kar lepo teče«
»Seveda, pri nas gre kar enakomerno. Vozimo se z avtomobili in delamo. Včasih se kje kateri zabije, pa to ni nič novega.«
»Koliko pa imate že avtomobilov?«
»Hm — to pa ne vem. V naši vasi ga ima Janez, Jože, Anton, France, Vinko, Matevž, po vsej dolini pa kolikor je moških imen, toliko je pa avtomobilov.
»Dobro ste potem napredovali.«
V	gostinskem lokalu so sedeli možje in se med seboj veselo razgovarjali. Eden od njih je pripovedoval šale, v kolikor smo mogli razumeti je bilo nekaj o Kompasu in Sapu. Zaključek je bil tak, da so se vsi smejali.
»Polomil sem ga,« je dejal tisti, ki je bil najbolj zgovoren. »Namesto, da bi šel domov, sem se pa tukaj zadržal«
KAR ZAPIŠI
nam je dejal možak, ki pozna zgodovino elektrike v Ribnici. Pravi, da pokaže lahko še pogodbo, ki jo je sklenila občina Ribnica s prvo elektrarno v Ribnici pred 50. leti.
»Občina je pred 50. leti sklenila z Oražmom pogodbo, da mora po Ribnici ponoči vedno goreti 25 žarnic kot javna razsvetljava, sedaj jih gori pa samo deset. Tak je pa naš napredek.«
USLUŽBENCI NA OBČINI IMAJO VEDNO DOVOLJ DELA
V	stavbi ObLO je vedno živo. Ljudje prihajajo in odhajajo. Uslužbenci sprejemajo stranke, rešujejo njihove vloge, dajejo pojasnila, pripravljajo material za delo svetov, komisij in ObLO. Zadev je vse polno, katere je treba rešiti.
Gospodarska, komunalna, kulturna, socialna in druga vprašanja, ki jih rešujejo sveti in Občinski ljudski odbor, dajejo ve-
liko snovi za razprave državljanov v ribniški komuni. Ljudje ribniške doline radi vse sklepe in rešitve, pa bodisi pozitivne ali negativne komentirajo in zabelijo s svojo šegavostjo. K vsaki rešitvi imajo vrsto pripomb in komentarjev, če je potrebno tudi ugovorov in pritožb, utemeljenih in neutemeljenih, taki so pač ljudje.
»Kako ste pa zadovoljni z delom organov ObLO?«
»Smo in nismo, kakor pride. Kje bom pa zadovoljen, če ne dobim še potrdila, ki ga potrebuje sin za odhod v inozemstvo, je mnenja prvi. Drugi pravi, da ni zadovoljen zato, ker ne dobi pokojnine, čeprav to dobijo že vsi drugi, ker mu na Občini ne priznajo tistih službenih let, ko je delal kot obrtnik, trgovec ali pa krošnjar v predvojnem času — seveda kot privatnik. Mnenja je, da bi moral dobiti tudi on pokojnino, ker je tudi delal kot ostali.
»Vprašali smo žensko, kako živi mož? Dobili smo odgovor, da kar naprej dela, čeprav ima že dovolj službenih let, se noče
čimprej to zadevo pametno uredil.
Tudi kmetijstva oziroma živinoreje so se dotaknili. Najbolj jih je bolelo, da se kaže včasih v kmetijstvu na eni strani izguba, na drugi pa slabo gospodarjenje. »Nekdo je narobe splani-ral,« so dejali, »krave na Dragi niso šle v prodajo in zato prejemajo kmetijci 90-odstotne plače. Telički pijejo zdaj pa polnomastno mleko teh krav.« Menili so tudi, da bi morali kmetijsko izgubo (če je res in če je KGP res za poskuse) plačevati vsi tisti, ki te kmetijske proizvode potrebujejo oziromu kupujejo in ne samo kolektiv KGP.
Iz razprave je bilo čutiti, da delavci vedno bolj opažajo posamezne pomanjkljivosti, ki jih bi bilo nekatere lažje nekatere pa težje' odpraviti. Vse te ovirajo razvoj njihove gospodarske organizacije in nekje vplivajo tudi na njihove osebne dohodke. Eden izmed članov odbora je v razpravi lepo dejal: »Včasih nisem vedel nič, ker se- nisem za nič zanimal, zdaj sem pa ravno toliko pameten, da vidim, da sem neumen.« (Nekako podobno je dejal starogrški filozof Sokrat: »Vem, da nič ne vem!«) Drugi pa je dejal: »Ko bomo delavci izobraženi in bolj pametni, bo šlo marsikaj drugače.
»VSI ČUTIMO POTREBO
PO IZOBRAŽEVANJU«
je dejal nekdo med razpravo. Lanske pravilnike bo treba marsikje popraviti, poenostaviti, izpopolniti itd. Decentralizacija upravljanja, ekonomske enote, delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov, vse to zahteva
še upokojiti, ker pravi, da potem hitro greš, ko prenehaš z delom, v krtovo deželo. Zato raje dela kar naprej in je bolj zdrav.
Življenje je povsod pestro in živo. »Ko sem bil bolan, sem mislil, da me bo že odneslo, sedaj pa spet lahko poskočim,« je dejal možak, ki je bil malo veselega razpoloženja. Mož je res poskočil in nadaljeval:
»Neštetokrat smo ga užgali, pa ga še bomo.«
»Pazi, da se ne boš utrgal,» mu je dejal eden od prisotnih. »In ti bo kaj odpadlo.«
»Brez skrbi si za njega, saj drži trebuh z roko.« je dejal drugi, vsi so se zasmejali.
izobražene delavce. V program izobraževanja so člani odbora vnesli: tečaje za izpite za kvalificirane in visokokvalificirane gozdne delavce (saj bo tisti, ki več ve in zna tudi več naredil in dobil zato večje osebne dohodke), tečaj za vzdrževanja in manjša popravila motornih žag (zdaj jih pošiljajo na popravila v Kočevje, kar pa predstavlja zastoj najmanj 2 do 3 dni, lahko pa tudi nekaj mesecev), predavanja o delavskem upravljanju, delitvi dohodka, vlogi sindikata v novih oblikah gospodarjenja in HTV. Dalje so ugotovili, da naj bi dobili po upravah na vpogled tudi plan izobraževanja Izobraževalnega centra podjetja. Plan izobraževanja je bil sestavljen na podlagi ankete delavcev. V razpravi o planu izobraževanja so poudarili še, da je dal lani KGP precej za izobraževanje, vendar so imeli od tega oni malo, ker jim je center izobrazil le 14 motoristov za motorne žage, imeli pa so še HTV predavanje, ki pa ga je uprava v Podpreski tudi sama plačala.
SKRBETI JE TREBA
ZA MLADO RAST
Ko so predlagali nove člane za izvršni odbor sindikalne podružnice, so menili, da je treba dati v odbor več mladih, pa čeprav se ti še ne zanimajo za sindikat. Ob delu se bodo vzgajali. Nekdo je menil kar po gozdarsko: »Ko sekaš, moraš hkrati skrbeti, da vedno nekaj mladega raste za teboj.«
LANI 6 TEŽJIH NESREČ
V razpravi o HTV so ugotovili, da je bilo predlanskim in lani po 10 nesreč, vendar sta bili od tega predlanskim le 2 težji (težje so tiste, pri katerih je delavec boloval nad 21 dni), medtem ko je bilo lani težjih kar 6, od tega bi se dve lahko končali s smrtjo. Težje se ponesrečijo predvsem mlajši delavci. Predlagali so, naj bi vsak delavec opozarjal tovariša, naj uporablja pri delu zaščitna sredstva. Nesreč z motorkami še ni bilo, a bi jih bilo treba kljub temu zaščititi. Delavci so pohvalili, da jim je uprava oziroma komerciala priskrbela dobre kolenoščitnike, zelo pa so kritizirali nakup golenic (»gamaš«), ki sploh niso uporabne. Poudarili so, naj bi se komerciala posvetovala prej z njimi, kakšna zaščitna sredstva naj kupi, da ne bi po nepotrebnem trošili preveč denarja, ki ga je težko zaslužiti. Pred nakupom večje količine zaščitnih sredstev naj bi jih nekaj preizkusili. Pohvalili so tudi nekatere stvari, ki vplivajo na boljšo higiensko tehnično varstvo kot: 5 novih gozdnih koč, tečaj za prvo pomoč, sanitetne torbice na vsakem delovišču itd.
V razgovoru o povišanju telefonskih pristojbin je bil tovariš mnenja:
»Sedaj je stal telefonski razgovor iz Ribnice v Sodražico 180 dinarjev, koliko bo stal pa sedaj.«
»Sedaj bo stal pa 360 dinarjev.«
»Pa telefoniral ne bom, bom šel pa sam tja povedat.«
Predgrad
Preteklo sredo je v Predgradu predaval o požarno varnostni službi poveljnik Občinske gasilske zveze iz Kočevja Alojz Lesar. Udeležba poslušalcev je bila bolj pičla, zaradi slabega vremena. Vsi navzoči pa so besedam predavatelja pazljivo sledili, ker je bilo predavanje zanimivo.
Lovska družina Predgrad je pretekli teden organizirala lov na divje svinje na Kozicah. Lovec Slavko Lindič je imel srečo. Nad vasjo Laze je ustrelil divjo svinjo, težko okrog 120 kg. Lovci so pripovedovali, da je imela svinja 6 zarodkov.
Tudi v nedeljo, 11. februarja je priredila Lovska družina pogon na divje svinje v Lipju. Tokrat je sreča doletela Marka Režka, ki je ustrelil okoli 100 kg težkega merjasca.
Grčarice
Grčarice so precej oddaljene od naših večjih krajev, kot sta na primer Ribnica in Kočevje. Zato mladini ne preostane nič drugega, kakor da gre ob nedeljah v Ribnico in si ogleda filme, ki jih predvajajo, ker v Grčaricah niti v Dolenji vasi ni kina.
V Grčaricah je televizor, ki je pa bolj malo odprt. Mladino zanima program, ki je na televiziji ob sredah in sobotah. Obiskovalci televizorja plačamo za vsak obisk 10 dinarjev vstopnine, kar je tudi pravilno, da se krijejo stroški. Mladina želi, da bi bil televizor v oskrbi človeka, ki bo razumel željo mladine in televizor odprl vsako sredo in soboto, ko so na programu filmi, ki mladino pritegnejo.
Veliko smučarsko tekmovanje
v Loškem potoku
Kot vsako leto, je tudi letos organizirala Občinska zveza za telesno kulturo Ribnica veliko smučarsko tekmovanje v tekih, skokih in slalomu. Tokrat so se tekmovalci ribniške občine zbrali v Loškem potoku in se pomerili med seboj za naslove občinskih prvakov v vseh treh disciplinah. Že sama udeležba, čez 70 tekmovalcev, nam pove to, da je bilo tekmovanje res množično in pravi športni dan za Loški potok.
Že dopoldne, ko so bili na vrsti teki, se je zbrala pred ciljem velika množica ljudi, ki je burno pozdravila zmagovalce. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni med pionirje, mladince in člane. Proge so bile zelo zahtevne, posebno za člane 12 km, ki je zahtevala veliko naporov. Zmagovalec Anton Sega iz Loškega potoka jo je pretekel v 54 minutah in s tem izboljšal predvojni rekord članov na tej progi. Izkazali so se pa tudi mladinci in pionirji.
Še večje zanimanje pa je vladalo za tekmovanje v slalomu. Startali so samo pionirji in člani. Tudi proga je bila zahtevna, saj je bilo okrog 350 m višinske razlike s petnajstimi vratci.
Mnogi od tekmovalcev so zaradi prevelike hitrosti vratca zgrešili in bili diskvalificirani. V tej disciplini so dosegli največ uspehov tekmovalci iz Ribnice pri članih, iz Loškega potoka pa pri pionirjih.
Višek tekmovanja je bil na 25-metrski skakalnici, na kateri so nastopili najboljši tekmovalci vseh treh skupin. Ker je bil že dopoldne porušen rekord skakalnice (Arko Ivan 29 m), so sodniki sklenili, da bodo skrajšali zalet. S tem so tekmovalcem onemogočili dolge skoke in je morda prav zaradi tega postalo tekmovanje še bolj borbeno in zanimivo. Borba za prvo mesto je bila ostra. Končni rezultati so bili pa naslednji:
gW:'-',;..:.	' -V-:-	-'A '■ '
Teki — člani 12 km: 1. Šega Anton, 2. Bartol Franc, 3. Bartol Franc, vsi iz Loškega potoka; Mladinci 4 km: 1. Benčina Jože, 2. Košir Ivan, oba iz Loškega potoka; Pionirji 2 km: 1. Jože Kordiš, 2. Alojz Kordiš, oba iz Loškega potoka, 3. Alojz Mihič iz Ribnice.
Slalom — Člani: 1. Košir Janez, 2. Košir Franc, 3. Košir Silvo, vsi iz Ribnice; Pionirji 1. Kordiš Jože, 2. Košir Bine, 3. Kordiš Mirko, vsi iz Loškega potoka.
Skoki — člani: 1. Bambič Ivan iz Loškega potoka 118 točk, 2.
Arko Anton Ribnica 116 točk, 3. Gornik Franc, Ribnica 113 točk. Mladinci: 1. Arko Vinko Ribnica 120 točk. Pionirji: Košir Dušan, Loški potok 109 točk, 2. Košir Bine, Loški potok 95 točk, 3. Andoljšek Tone, Ribnica 82 točk.
Tekmovanje je dobro uspelo. Organizacija je bila dobra, za kar imajo največ zaslug domačini in člani TVD Partizan Ribnica, ki so agilno sodelovali! Pohvaliti je tudi publiko, ki je tekmovalce lepo sprejela in za uspehe nagradila. Tekmovalci so obljubili, da bodo še prišli v Loški potok, čeprav ne s smučkami, pač pa po ostalih športnih disciplinah poleti, da bodo pomerili svoje moči. Loški potok jih bo sprejel zopet toplo in prijazno, kot jih je sprejel v nedeljo.
Zaključek II. kola
Kegljači v Ljubljani
V nedeljo 11. februarja se je v Ljubljani na Slovanovem kegljišču nadaljevalo tekmovanje posameznikov Seglajškega centra Ljubljane. Naš klub je prijavil za to tekmovanje Držek Otmarja, Henigman Lojzeta in Kosten Marjana. Med 27 tekmovalci (kolikor jih je nastopilo do 17. ure) sta Deržek z rezultatom 810 in Henigman z rezultatom 803 podrtih kegljev zasedla drugo in
o{HWM4/cdu>
Qifanje peelwalcto Obvestila Spaxedi čestitke Mali aqlasi
KOČEVJE
Poročili so se: Konte Benedikt, elektromonter iz Kočevja, Ljubljanska c. 3, star 23 let in Pongračič Silva, uslužbenka iz Varaždina, stara 19 let; Pongračič Anton, avtomehanik iz Kočevja Reška .c. 7, star 25 let in Lipovac Katica, bolničarka iz Kočevja, Ljubljanska c. 22, stara 27 let.
V	Ljubljani sta se poročila: Kosten Marjan iz Kočevja, Trg 3. oktobra 12, star 24 let in Škvarč Anica, uslužbenka iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13, stara 18 let.
V	Ljubljani so rodile: Škufca Stanislava iz Kočevja, Ljubljanska c. 31 — deklico, Vlašič Kristina iz Mozlja 13 — deklico, Špringar Olga iz Rapljeva 29 — deklico, Bunderla Justina iz Kočevja, Reška c. 7 — dečka, Marušič Marija iz Kočevja, Rudnik 2 — deklico in Ivanež Vera iz Kočevja Roška c. 7 — dečka.
Umrli so: Rus Rozalija, gospodinja iz Podtabora 36, stara 60 let, in Poje Marija, upokojenka iz Livolda 28, stara 75 let.
V	Ljubljani je umrl: Strle Anton, šofer iz Kočevja, Trg svobode 46, star 43 let.
(V prejšnji številki je bilo med Porokami pomotoma navedeno, da se je poročil Lindič Ljubo-drag, pravilno pa se glasi Mandič Ljubodrag).
DOLENJA VAS
Poročila sta se: Mihelič Jože, uslužbenec iz Grčaric 11, star 29 let in Levstek Marija iz Rakitnice 10, stara 18 let.
Rodile so: Oražem Angela, gospodinja iz Prigorice 72 — deklico; Vričko Marija iz Grčarskih Raven 7, dečka.
V	Ljubljani so rodile: Koklič Frančiška, gospodinja iz Grčarskih raven 2 — dečka in Zobec Marija, trgovska pomočnica iz Dolenje vasi 85 — dečka.
Umrla je: Merhar Ivana, pre-Užitkarica iz Dolenje vasi 58, stara 77 let.
RIBNICA
Poročili so se: Andoljšek Ciril, delavec iz Ribnice 228 in Bojc Frančiška, gospodinjska pomočnica iz Dolenje vasi 47; Hozjan Avguštin, delavec iz Ribnice 194 iu Šumak Angela, živinorejka iz Ribnice 194; Andoljšek Franc, Poljedelec iz Jurjeviče 5 in Boh Marija, poljedelka iz Dolenjih Lazov 17.
„ Rodila je: Goričanec Frančiška, gospodinja iz Goriče vasi 18 — deklico.
Popravek: V 5. št. Novic z dne "D- januarja 1962 se nam je vri--PRu napaka v poročilu matične-
^NOVICE« — glasilo SZDL ob-, n Kočevje in Ribnica. Izdaja ™ tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od-Cu Odgovorni urednik Peter "Obar. Uredništvo in uprava v •Vočevjii, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. n" Vn. n=ročnina 800 din, pollet-* 406 din in jo je treba plačati naprej. Za inozemstvo 2.000 narjcv oziroma 3 ameriške dolarje. Tek. rač. 600-27-1-265 Pri NB podružnica Kočevje
ga urada Ribnica, da smo objavili, da je rodila Kožar Ivanka, gospodinja iz Slatnika 15 dečka, kar je nepravilno. Pravilno se to poročilo glasi, da je rodila: Ilc Ivanka iz Slatnika 15 — dečka.
DRAGA
Rodila je: Malnar Anica, gospodinja iz Trave 7 — deklico.
VAS-FARA
Umrl je: Lunder Ivan, kmetovalec iz Potoka 2, star 82 let.
ČESTITKA
Ljubemu očetu Francu Videv-volu po domače Malnarjevemu iz Rakitnice 3 želimo za njegov 81. jubilej še na mnoga zdrava leta.
Njegovi otroci z družinami ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljubljene in dobre mame, stare mame in tete
MARIJE LAVRIČ iz Loškega potoka
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo tako pogosto obiskovali v času bolezni in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči hčerki Marija in Ivanka, ter sin Janez z družinami, hčerka Tončka, poročena Debeljak in Juresovi iz Travnika.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše nepozabljene mame, stare mame in sestre
MARIJE POJE iz Livolda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam na kakršenkoli način pomagali
in sočustvovali z nami. Posebna zahvala govornikom organizacije ZB Kočevska Reka in organizacije ZB Livold za poslovilne besede.
Sin Jože z družino, hčerke z družinami, brat Alojz in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža in cčeta
LUNDER IVANA
Potok-Fara
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, podarili vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem Vas-Fara za njihovo požrtvovalnost, pevcem pa za ganljive žalostinke. Enako uslužbencem »Trgoprometa« Kočevje.
Žalujoči:	žena Katarina in
otroci ter ostalo sorodstvo.
PRODAM
Ugodno prodam stanovanjsko hišo in osebni avto »Fiat« 1100 v Konca vasi 14 pri Stari cerkvi.
KUPIM
Kupim otroško posteljico. Naslov v upravi lista.
PRODAM
»Primo« 175 ccm, skoraj novo, ugodno prodam.
Zvonko Kovač, Kolodvorska 13, Kočevje
PRODAMO
Delavsko prosvetno društvo Svoboda S1ara Cerkev prodaja stari prosvetni dom, harmoniko in džes bobne. Razprodaja bo v nedeljo 18. februarja ob 9. uri dopoldne pred novim prosvetnim domom.
JADRAN KOČEVJE: Od 16. do 18. februarja amer. film »Dnevnik Ane Frank«, 18. februarja matineja »Zimska fantazija«, 19. in 20. februarja egiptovski film »Dežela sanj«, 21. in 22. februarja švedski film »Pouk v ljubezni«, 23. do 25. februarja ameriški barvni CS film »Kavboj«. SVOBODA RUDNIK: 17. in 18. februarja češko-bolgarski barvni film »Labakan«, 24. in 25. februarja jugoslovanski film »Kota 905«.
SVOBODA STARA CERKEV: 17. in 18. februarja ameriški film »Afriški lev«, 24. in 25. februarja ameriški film »Prijateljsko prepričevanje«.
RIBNICA: 17. in 18. februarja ameriški VV barvni film »Vrto» glavica«, 24. in 25. februarja madžarski film »Ljubezen na razpotju«.
SODRAŽICA: 17. in 18. februarja ameriški barvni film »Od pekla do Teksasa«, 24. in 25. februarja angleški film »Operacija Amsterdam«.
LOŠKI POTOK: 18. februarja ameriški barvni film »Mata Ha-ri«, 25. februarja ameriški barv-
ni film »Caj in simpatija«. VELIKE LAŠČE: 17. in 18. februarja ameriški barvni CS film »Sajonara«, 24. in 25. februarja jugoslovanski film »Signali nad mestom«.
DOBREPOLJE: 17. in 18. februarja francoski barvni CS film »Zaklad z obale Durance«, 21. februarja.francoski film »To je čas ubijalcev«, 24. in 25. februarja ameriški barvni CS film »Zlomljena zvezda«.
PONIKVE: 22. februarja francoski film »To je čas ubijalcev«. KOČEVSKA REKA: 17. in 18. februarja ruski barvni film »Leta radosti«, 18. februarja ob 10. uri matineja »Oliver Twist«, 24. in 25. februarja argentinski barvni film »Ali te smem imenovati mati?«
PREDGRAD: 17. in 18. februarja jugoslovanski barvni film »Taka pesem vse osvaja«, 24. in 25. februarja amer. barvni film »Bela divjina«.
BROD NA KOLPI: 18. februarja angleški film »Interpol«, 25. februarja jugoslovanski barvni film »Gospa ministrica«.
tretje mesto. Kosten je popustil in podrl 754 kegljev. Če upoštevamo, da je bilo na tem tekmovanju dosti igralcev z rezultatom 700 kegljev, je to za vse tri tekmovalce in za naš klub uspeh. Ljubljanska publika je toplo pozdravila uspeh in uvrstitev naših predstavnikov, ki so prvič sodelovali na tem tekmovanju.
Držek in Henigman sta se s svojima rezultatoma uvrstila v polfinale oz. v okrajno prvenstvo posameznikov. Pri tem jima želimo čimvečkrat »vseh devet«.
K. F.
Predzadnja tekma drugega kola je bila odigrana v petek dne 9. februarja med ObLO I. in Kometom. V zelo zanimivi igri sta se srečala kandidata za prva mesta na lestvici. Zmagalo je moštvo Kometa z rezultatom 4.182 proti 4.076 kegljev. V glavnem so igralci obeh moštev, razen nekaj izjem, igrali slabo. Številni gledalci so pričakovali, da bo večina tekmovalcev presegla znamko 700 kegljev, vendar jim igralci tega veselja niso hoteli prirediti. Omeniti je treba dobro igro Držek Otmarja v prvih 150 lučajih (617 podrtih kegljev), potem pa je v finišu popustil in pristal na znamki 780 kegljev. To je sedaj na tem tekmovanju najboljši rezultat.
Rezultati posameznikov:	Ko-
met (4182) Vidmar 755, Artač 688, Držek V. 678, Smolej 677, Držek O. 780, Gašparac V. 624. ObLO I. (4076) Henigman 744, Benčina 688, Merhar 648, Trdan 638, Ocepek 691, Vovk 667.
Sekciji Rog in Trgopromet sta odigrali zadnjo tekmo v drugem kolu v torek 13. februarja. Zma-
gala je ekipa Roga z rezultatom 4.142 proti 3.872 podrtih kegljev. Oslabljeno moštvo Trgoprometa se ni moglo uspešno zoperstaviti razigranim igralcem Roga (Ko-lobota je na tem tekmovanju prebil zvočni zid), ki se bodo skušali v nadaljevanju tega tekmovanja boriti za sam vrh lestvice. Pri tem pa morajo računati, da jih čakajo še tri ali celo štiri trde preizkušnje.
Rezultati posameznikov: Rog (4142) Primožič 739, Ule 636, Brian 672, Kozina F. 690, Kolobota 726, Mejak 679. Trgopromet (3872) Rački 665, Žagar J. 654, Beljan 630, Bauer 625, Jurkovič 641, Putrih 657.
LESTVICA PO DRUGEM KOLU
KGP Komet Rog
ObLO I.
Zidar Kovinar Trgopromet 2 Itas I.	2
ObLO II. 2 Itas II.	2
8.480 4 8.393 4 8.161	4
8.350 2 8.224 2 7.994 2 7.680 2 7.985 6 7.317 0 7.210 e
DVIGALCI IN KILOGRAMI
10. februarja je bilo v Šeško-vem domu prijateljsko srečanje dvigalcev uteži. Pomerili so se dvigalci TAK Ljubljana in dvi-
Ribnica: Nafri pionirskih iger
Občinska zveza za telesno vzgojo v Ribnici je že pripravila okvirni načrt za izvedbo pionirskih iger v letu 1962, ki predvideva, naj bi izvedli čimveč tekmovanj med šolami, društvi in občinami. Med šolskimi počitnicami so že organizirali smučarski tečaj pri Gregorju, ki je bil združen s tekmovanji v teku, slalomu in skokih. Predvideno je tudi smučarsko tekmovanje med šolami v Ribnici in Sodražici, kateremu naj bi se pridružile tudi ostale okoliške šole. V Loškem potoku so organizi-
Seminar v Kočevju
Zdravstveno-prosvetna komisija pri občinskem odboru RK je po vzoru seminarja na Bledu organizirala enodnevni seminar o prvi pomoči za prosvetne in zdravstvene delavce kočevske občine. Seminar je bil v soboto 10. februarja v dvorani ObLO Kočevje. Udeležilo se ga je okrog 120 kandidatov, zato je moral potekati v dveh izmenah (dopoldne in popoldne). Stroški seminarja sta krila Svet za šolstvo in občinski odbor RK pri ObLO Kočevje.
Teme predavanja so bile naslednje: kapetan Mišigoj Miroslav o pomenu tečajev prve pomoči in o delu z absolviranimi tečajniki, podpolkovnik dr. Vu-kašin Uzolac o ranah in njenih oskrbah, major Urbanija Stane o zaščiti in dekontaminaciji — zastrupljeni od RBH sredstev, prof. Demšar Franc o metodiki nazornih predavanj s posebnim poudarkom na prvo pomoč. Iz področja prve pomoči je bil prikazan tudi film. Vsi predavatelji so bili iz Ljubljane.
To je bil prvi poizkus seminarja o prvi pomoči vzgojnemu kadru. Podobne seminarje bodo organizirali tudi po drugih občinah. Zato je prav, da damo organizatorjem za to vse priznanje. Saj so bili udeleženci seminarja z izvajanjem predavanj zadovoljni. Pripomniti je treba le, da bi zaradi preobširnega programa moral biti to celodneven in ne poldneven seminar. Mogoče bo prav ta seminar pripomogel, da se bo pouk o prvi pomoči, ki je nujno potreben, prenesel na vse šole od 1. razreda dalje. Saj prav s tem, da vzgajamo učence tako, da so ob vsaki priliki sposobni pomagati sočloveku, vzgajamo prave člane socialistične družbe.
TEČAJ GOSTINSKIH DELAVCEV V KOČEVJU
V teh dneh je v Kočevju tečaj gostinskih delavcev, ki bo trajal 14 dni. Na tečaju je 18 gostinskih delavcev, ki si pridobivajo znanje za svoje delo. Predavatelji so znani gostinski strokovnjaki iz Kočevja, eden pa je tudi iz gostinske šole. Tečajniki bodo ob zaključku pouka polagali tudi izpite in s tem pokazali, kaj so na tečaju pridobili.
rali preteklo nedeljo samostojne smučarske tekme. Če bo vreme ugodno, bodo izvedli v Ribnici in Sodražici še občinsko tekmovanje, ki naj bi bilo čim masov-nejše. Tekmovali bodo tudi v sankanju.
Za spomladi bodo po šolah, društvih in v okviru občine organizirali teke (spomladanski kros). Kasneje bodo lahkoatletske tekme. Sodelovali bodo pri Titovi štafeti. Tekmovali bodo v vajah na orodju, kjer bodo izbrali občinsko pionirsko vrsto, ki bo tekmovala nato na okrajnih tekmah. Vsi oddelki bodo nastopili tudi v Ribnici in na festivalu v Sodražici.
Seveda pa bo za izvedbo tega obširnega programa potrebnih tudi več finančnih sredstev. V ta namen bodo sklicali še poseben posvet. Predstavniki občinskega ljudskega odbora naj bi tudi povedali, kam gredo sredstva, ki se zbirajo na skladu za pobijanje alkoholizma in so namenjena telesni kulturi.
galci TVD Partizan Kočevje, Zmagali so Ljubljančani z rezultatom 1037,7:899,9 kg.
Domače moštvo je nastopilo zelo okrnjeno. Manjkal je najboljši iz ekipe — Polajnar Peter. Kljub zmagi gostov je domačin Nered Milan presenetil maloštevilne gledalce s svojimi sigurnimi dvigi. Skupno je dvignil največ (667,5 kg). Najboljši Ljubljančan je dvignil 565 kg.
Lepo presenečenje tekmovanja je bil mladi Tine. Kot začetnik je začel dvigati pri 55 kg in s sunkom že dvignil 80 kg. Za začetnika je to zelo lep rezultat.
Ta najmlajša panoga telesne kulture pri TVD Partizan Kočevje je maloštevilnemu občinstvu nudila prav lepe trenutke. S svojim temperamentnim aplav-diranjem je občinstvo spodbujalo domačine in goste. Tudi v tej panogi nastopajo trenutki, ki gledalce kar dvigajo s sedežev.
TAK Ljubljana je prišla v goste s svojo tretjo ekipo, vendar je tudi ta že zelo izkušena. Moramo upoštevati tudi to, da je TAK Ljubljana republiški prvak v dviganju uteži. Domačipj pa bi v polni sestavi lahko tudi zmagali.
Našim dvigalcem želimo še veliko uspehv v prihodnjih tekmovanjih.
Začetek nogometnega prvenstva 4. marca 1962
V NEDELJO DNE 18. II. 1962 OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA KOČEVJE
Nogometaši Kočevja se zavedajo slabih uspehov v jesenskem tekmovanju leta 1961, zato so se že v začetku februarja začeli resno pripravljati na začetek spomladanskega prvenstva, ki se bo začelo že zelo zgodaj. Tako . bo 4. marca v Kočevju prva spomladanska prvenstvena tekma med Papirničarjem iz Vevč in
Kočevjem. Ta tekma je bila nepravilno odigrana že v jeseni in se je končala z rezultatom 3 : 2 za Papirničarja. Redno nogometno prvenstvo pa se bo začelo 11. marca 1962, ko pride v Kočevje Sava iz Tacna.
V nedeljo dne 18. 2. 1962 ob 9. uri se bodo člani in simpatizerji nogometne dejavnosti zbrali na redni letni občni zbor, ki bo v prostorih hotela »Pugled«. Vabimo prebivalce k čimvečji udeležbi.	-er
Sindikalni seminar v Ribnici
Ves naš družbeni razvoj prikazuje nujno potrebo po organizaciji sistematičnega in vsebinsko bogatejšega izobraževanja članov sindikalnih organizacij. Občinski sindikalni svet Ribnica je sklenil, da v okviru DU organizira seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij.
Seminar se bo začel v kratkem. Predavanja bodo dvakrat na teden in bodo zajemala vso aktualno vsebino delavskega samoupravljanja, nov gospodarski
sistem, kakor tudi novo ustavo, in tudi naloge sindikalnih organizacij. V programu predavanj je tudi zakon o delovnih razmerjih in naloge komune, kadrovska in socialna služba po gospodarskih organizacijah.
Ker je delo sindikalnih organizacij v ribniški komuni precej na nizki stopnji — upamo, da bo seminar razjasnil marsikatero vprašanje za lažje delo članov sindikalnih organizacij.
OBVESTILO
CZP Kočevski tisk obvešča vse gospodarske organizacije, ustanove in zasebnike, da sprejema, z ozirom na povečanje kapacitete knjigoveznice, v vezavo vse revije, knjige, uradne liste, knjigovodske kartice in vse ostale publikacije!
Vsem interesentom se priporočamo.
CZP KOČEVSKI TISK
CZP KOČEVSKI TISK proda
rabljeno moško kolo. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja.
Kmetijska zadruga Sodražica razpisuje delovno mesto šoferja za kamion 4,5 tone.
Prijave je poslati pismeno, oziroma se zglasiti osebno v upravi Kmetijske zadruge v Sodražici.
Thedmkoua pošta Naši vodnjaki
Prosim vas, tovariš urednik, objavite v vaših (naših) Novicah, lepo prosim (prosimo), našo skromno željo, ki jo že precej let iznašamo, pojasnjujemo, z njo moledujemo, se ob njej prepiramo (po tihem preklinjamo) in življenje nam teče (voda pa ne) svojo vsakdanjo pot.
Morda bi kdo rekel, da bera-
čimo, to pa ne! Tega smo se že odvadili. Želimo dodati k ostalim kočevskim znamenitostim še naše vodnjake in njihovo vsebino. Resnici na ljubo izgleda takole:
Gorenje je vas, kjer je 16 hiš. V vasi je več vodnjakov, od katerih je zgornji, če ga že tako imenujemo, preurejen v klasič-
Tomšič Andrej:
KURIR BRANKO
(Nadaljevanje)
Sonce se je bližalo zatonu. Drevje je risalo dolge sence proti vzhodu, ko je bil Branko še nekaj kilometrov od cilja.
»No, Ljubka, sedaj pa malo hitreje!« je zaklical Branko živali. »Samo, da prideva preko te čistine, potem bova varna,« je pomislil, ko je pred seboj zagledal precejšnjo čistino, deloma obraslo z grmovjem. Skrbela ga je cesta, ki je potekala tu v bližini in jo je sovražnik kontroliral. Že večkrat so bile tu v bližini zasede, čeprav sam še ni nikoli zabredel vanjo.
Ljubka je ubogljivo pospešila korak in prešla v lahek drnec.
Bil je komaj nekaj metrov iz grmovja, ko je zaslišal oster pok, istočasno pa zoprno zavijanje krogle, ki ga je zgrešila. Zapokalo in zaropotalo je, krogle so mu žvižgale mimo ušes kot roj čebel. Še predno je lahko obrnil kobilico in pobegnil v varno zavetje gozda, je začutil top udarec v ramo. Zdirjal je nazaj med odrešilno drevje, vendar je že po nekaj korakih začutil, da Ljubka omahuje. Sklonjen globoko nad njeno grivo, katero je tolikokrat božal in gladil, je planil v gozd. Ljubka je začela klecati. Hitro je skočil z nje in stekel dalje. Vabeče jo je klical, ona pa mu je sledila med drevjem in grmovjem s poslednjimi močmi. Hotela je zdirjati za Brankom, pa so jo zapustile moči. Zgrudila se je. Branko je planil k njej in ji bodreče prigovarjal naj vstane, naj gre še malo naprej, da bosta varna, a Ljubka ni mogla več dalje. Bila je ranjena v prsi, iz njene rane ji je hroplo. Zrak se ji je pomešal s krvjo in na nozdrvi so ji udarile krvave pene. Žalostno je gledala Branka s svojimi velikimi očmi, kot da prosi odpuščanja, ker ne more vstati in zdirjati z njim daleč... daleč v novo pomlad, ki jo je nosil Branko v svojem srcu. Branko je nemočno stal poleg nje in z grozo v srcu in solznimi očmi gedal njen boj s smrtjo. Vedel je, da je njeno življenje končano. Še tmutek se je boril s svojo notranjostjo, pred njegovimi očmi pa so se kot na filmskem platnu zvrstila njegova doživetja z Ljubko, nato pa odločno potegnil svojo »Bereto« iz toka, jo nastavil na njeno sence in sprožil.
»Oprosti!« je zašepetal, kot da ubija svojega najboljšega prijatelja. »Da ne boš trpela,« se ji je opravičeval.
Zbežal je dalje v gozd. Po daljšem teku med grmovjem in drevjem, se je ves izmučen zgrudil na robu majhne vzpetine. Šele tu je začutil ,da je tudi sam ranjen. Leva roka mu je nemočno visela ob telesu, skozi rokav pa je curkoma tekla kri.
»Izkrvavel bom, če se ne obvežem takoj«, se je domislil. Mukoma si je z desnico odpasal opasač in snel puško in torbo. Od bolečin je hlipal, ko si je slačil bluzo in srajco. Krogla ga je zadela v ramo, vendar je ni prebila, temveč se je ustavila nekje ob kosti. Bolečine so bile neznosne. Z zobmi je raztrgal srajco in si zvil kepo, katero je potisnil v rano. Za silo se je obvezal. Vedel je, da mora takoj do ljudi, vendar je moral naprej. Dolžnost ga je klicala, izvršiti mora svojo nalogo. Bil je kurir. Zaradi njega, če ne pride ob pravem času, lahko pade mnogo borcev. Nihče ne bo vedel, da je takemu in takemu številu borcev rešil življenje, ker niso nikjer poimensko zapisani, toda seznam Smrti jih obsega. Brez imen, samo števila. Smrt hoče samo določeno število žrtev. Ni važno ali je to Peter ali Pavel, ali France ali Janez. Samo število je važno. In kurir rešuje ta življenja, trga jih iz rok Smrti, žrtvujoč pri tem svoje življenje.
Mukoma se je skobacal na kolena in vstal opirajoč se na puško. Opasač in torbico si je obesil na zdravo ramo. Opotekajoč se, je blodil skozi gozd, obšel mesto, kjer je padel v zasedo in se zopet prerival med grmovjem. Bolečine so bile neznosne. Dopovedoval si je, da mora naprej, mora... MORA. Čutil je nepremagljivo željo, da bi sedel, da bi se za trenutek odpočil. S silo je potlačil željo in uporno rinil naprej, naprej proti svojemu cilju. Noge so mu klecale, pred očmi se mu je temnilo. On pa je nadaljeval svojo pot kot v sanjah.
Kot iz megle je zagledal luči na vasi, kjer je bil štab Korpusa, Zapustile so ga moči. Padel je in obležal. Izgubil je zavest in zagrnila ga je tema.
Ko se je predramil iz omedlevice, so nad njim sijale zvezde. Polna luna je s svojo mehko svetlobo osvetljevala okolico.
Hotel je vstati pa ni mogel. Noge ga niso poslušale in zopet se je zgrudil. On pa mora naprej, naprej v vas, kjer je štab. Mora predati pošto. S vso svojo voljo se je boril proti omedlevici in se začel plaziti proti vasi. Neskončno počasi, centimeter za centimetrom se je pomikal proti svojemu cilju. Čeprav do vasi ni bilo več kot dvesto metrov, je tam proti vzhodu že rdela jutranja zarja, ko se je priplazil v bližino prve hiše. Za trenutek je počival, da si nabere moči za po-sledni napor. Zopet se je začel plaziti, ko je zaslišal oster klic*
»Stoj! Kdo je?«
»Naš, kurir,« je odgovoril Branko. »Ranjen sem, pomagaj mi tovariš!«, ga je še zaprosil.
»Geslo povej!« je zahteval stražar.
»Nanos!«
»Trst!«
S puško še vedno pripravljeno na strel se je stražar približal Branku. Šele ko je spoznal kurirja je hitro vrgel puško na ramo in mu pomagal na noge.
»Kje je štab Korpusa?« je vprašal Branko.
»Daj meni to ropotijo!« mu je velel stražar, hoteč vzeti iz Brankove roke puško, pas in torbico. »Nesel te bom do komandirja straže, on te bo že spravil v štab.«
»Ne, torbe ne dam samo, puško vzemi. Skušal bom hoditi, samo podpiraj me malo,« ga je zaprosil Branko.
Komandir je našel Branka naslonjenega na zid. Prijel ga je čez pas in ga odpeljal proti štabu Korpusa,
Pred vrati, kjer je bil štab, se je Branko oprostil komandirjeve pomoči in odločno potrkal. Na klic »Naprej!« je omahujoč in ves krvav, boreč se z omedlavico, vstopil in raporti-ral komandantu:
»Tovariš komandant! Prinašam sporočilo iz brigade««
Toda v torbico po pismo ni mogel več seči, ker ga je zagrnila tema...
(Nadaljevanje prihodnjič)
nem stilu z lepo strehico. Ta vodnjak se hitro presuši (pa ni temu kriva strehica). Drugi vodnjak j? v geografski sredini naselja, je zelo plitek, (vendar v njem lahko utoneš, kadar je poln vode). Ob vsakem dežju se hitro napolni, čez nekaj dni je pa prazen. Poleti bi lahko v njem hranili sol in sladkor. Voda v njem je očarljivo vabljiva, okusna in nadvse privlačna. Ta vodnjaška znamenitost je polna blata, (dala bi se uporabiti za blatne kopeli). V njem je raznovrstnih in mnogovrstnih živalic, (vodni krešič. postranica, obrobljeni — nedon-ski kozak — in — no, v prirodopisu sem bil vedno slabo ocenjen). Predlagamo proklamiranje vodnjaka za občinski akvarij. Zadnje čase smo ta vodnjak še parfumirali s precejšnjim dodatkom gnojnice (ljubeznive kravice!).
Krava je krava, boste rekli. Res je! Ampak sanitarna inšpekcija je pa tudi nekaj, čeravno nima nobene zveze s to kravico,
bi morala to pregledati — vodnjak namreč.
Tretji vodnjak je pravilno urejen, ima črpalko, ki pa dela kadar se ji zljubi.
Četrti in peti vodnjak stojita na posestvih privatnih lastnikov, torej ne prideta v poštev za vseljudsko uporabo.
Ja, ja! Šesti vodnjak (on je kriv, da prelivamo črnilo zaradi njega), ker ima odlično vodo in neusahljiv vir, ki bi lahko napajal vsaj deset družin stanovanjske skupnosti, brez zagrenjenosti in bolečega občutka, da so bile do sedaj vse prošnje za popravilo tega vodnjaka »bob ob steno«.
Tolažimo se s tolažbo nekih tolažečih tolažnikov, ki nam vztrajno obljubljajo — vodovod. Prepričujejo nas, da bo to mnogo ceneje, kot popravilo tega vodnjaka.
Sicer pa tovariš urednik — hvala na vaši gostoljubnosti.
Incognito
Še o filmski reklami, jeziku in sporedu
i
Odgovor na članek, ki je izšel v Novicah dne 9. februarja pod naslovom »Nekaj o naši filmski reklami, jeziku in sporedu«.
TOVARIŠ UREDNIK!
Uprava kina »Jadran« se trudi kar najbolj zadovoljiti svoje kinoobiskovalce z najnovejšimi filmi in najbolj pestrimi programi. Tako predvajajo v našem kinu tedensko štiri filme, tri nove in eno reprizo. Med njimi je najmanj en mladinski. Malokdo izmed kinoobiskovalcev ve, da če se hoče dobiti razmeroma hitro na spored nove filme, posebno inozemske, je treba pohiteti z zaključevanjem, ker drugače nas prehitijo drugi. Tako se zgodi, da zaključujemo film, ko še niso prišli v Jugoslavijo in ko komaj vemo za naslov ali pa še to ne. Nobenemu predstavniku kina niso na vpogled filmi, katere naroča. Pa tudi ni mogoče toliko filmov si naenkrat ogledati. Le v Puli se ob priliki festivala vidi nekaj domačih filmov. Domače filme mora po predpisih predvajati vsak kino, pa če so dobri ali ne. Za uvožene filme je državna filmska komisija, ki vse filme pregleda in dovoli ali pa prepove. Vsak film spremlja cenzurna knjižica ko potuje po kinematografih v državi. Če film nima te knjižice, se ga ne sme predvajati. Zato lahko tudi naročimo film, če ga tudi prej ne vidimo, ker vemo, da če ne bo primeren, ga cenzura ne bo dovolila. Nesmiselno se nam zdi, da bi v Kočevju ne smeli gledati filmov, katere lahko gledajo v Zagrebu. Beogradu in drugod. Če je višja komisija dovolila predvajanje filma za celo državo, bo verjetno tudi za Kočevje to držalo. Tudi drugod je mladina in želja nas vseh je, da bi bila dobro vzgojena, vendar zaradi tega ne moremo prikrajšati odraslih za potrebno razvedrilo. Starši in vzgojitelji naj presodijo, kateri film dovolijo njihovim otrokom, da si ga ogledajo. Če se jim zdi kak film dvomljiv, naj ga prepovedo. Mi ga ne smemo prepovedati, če ga je komisija dovolila. Starši pa lahko prepovedo svojim otrokom in tako je ves problem rešen. Pri nas se predvajajo filmi. Med njimi tudi vsi kulturni in vzgojni kar jih napravijo v Jugoslaviji in uvozijo od drugod. Nihče ne bi mogel sestaviti drugačen oz. boljši program kot je sedaj. Kinoobisko-valci imajo možnost zbirati, kaj
ii
I
si bodo ogledali otroci oz. mladina in kaj odrasli.
Glede reklame je pa takole: Ljudje najrajši poslušajo mnenje tistih, ki pridejo iz kina. Z žalostjo opazujemo, kako pri umetniških in visoko kvalitetnih filmih kričijo, da je film zanič in posledica tega je seveda prazna dvorana. V Sloveniji je tri-četrt kinematografov pasivnih. Kino »Jadran«, ki bo letos praznoval svojo 30-letnico obstoja kljub različnim težavam kot n. pr. stroški za vzdrževanje kina in nabavo tolikih filmov, še ni bil nikoli pasiven. Prav lahko pa se zgodi, da pride tudi naš kino na stran večine, t. j. k pasivnim, kajti težko je podjetje dvigniti, veliko lažje pa ga je uničiti.
Rade volje bomo vsakomur pojasnili, če se obrne do nas glede kakšne nevšečnosti in če bo mogoče tudi popravili, saj to je v našem interesu, da so kinoob-iskovalci zadovoljni. Ni pa lepo dajati v časopis nestrokovne članke ter metati slabo luč na podjetje pri drugih, ravno tako nevednih ljudeh. Če bi pregledal strokovnjak naš program, ki ve kakšni filmi so na tržišču in kaj predvajamo pri nas, bi le-ta gotovo dobro ocenil.
Vse to pišemo zaradi tega, "ker vemo da večina ljudi misli, da se kupuje filme tako kakor obleka, da se gre v trgovino in se tam zbira in kupi kar hoče in kadar hoče. Če se filme ne preskrbi eno leto ali vsaj pol leta v naprej, se ne dobi dobrega filma.
Uprava kina »Jadran«
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Z razpravo okoli filma se strinjamo, ni pa nam všeč le predzadnji odstavek gornjega članka: »Ni pa lepo dajati v časopis nestrokovne članke ter metati slabo luč na podjetje pri drugih ravno tako nevednih ljudeh.« Menimo namreč, da je prav, da »nevedni ljudje« oz. ljudje dajejo svoje predloge in pripombe na vse stvari, ki se jih tičejo, jih zanimajo itd. Kritika oziroma pripombe niso imele namena kino podjetja uničiti (kakor je menda razumel pisec gornjega članka), ampak mu pomagati, da bodo njegove usluge še kvalitetnejše in da bodo kino obiskovalci še bolj zadovoljni z našim kinom. Dobronamerne kritike bomo objavljali tudi v bodoče. Želimo pa tudi, da prizadeti odgovore.
1
Tratar Marjan-Učo
S Prešernom v partizanih
Vsako leto, ko slavimo Slovenci osmega februarja kulturni praznik in se ob tem dnevu spominjamo pesnika Prešerna, mi nehote uidejo misli tudi na tiste dni, ko smo s puško v roki in peresom ter besedo in pesmijo revolucije ustvarjali novo kulturo, katere predhodnik je bil ta naš velikan slovenske besede.
Spomini mi hite v našo partizansko šolo, kjer so naši pionirčki tako pogumno deklamirali njegovo VRBO in vsrkavali v svoja srca njegove lepe besede Turjaške Rozamunde, oglarja in drugih. Ob Uvodu h Krstu pa so oživeli in pritrjevali Črtomirjevim besedam. Ne bo pa mi ušel iz spomina miting spomladi 1944 v šoli, kjer sem recitiral odraslim vaščanom celoten Uvod h Krstu ob Savici. Takrat sem tudi sam občutil, da je pesnik vlil v usta Črtomira besede, ki smo jih ponavljali v veliki borbi in so bile naš program, naša obljuba in si z njo dajali poguma v najtežjih dneh in napadih sovražnika na naše vrste. Tokrat sem začutil ob zaključku v mali sobici — učilnici samo tišino, ki jo je aplavz objel in zajel kot val in orkan. Dobro sem takrat razumel, da so Prešernovo besedo razumeli in jo tudi vzeli za svojo. In ko sem po prireditvi govoril z vaščani, me je naprosila neka ženička, da ji naj posodim, da bo doma v miru sama še enkrat pre-čitala to pesem, ki da ji je šla tako do srca. Dal sem ji svojega Prešerna in bil vesel ter zadovoljen, da sem našel novega ljubitelja tega pesnika! Ko sem v pisarni Centralne Tehnike KPS v Črmošnjicah čakal tov. Petrača za mojo premestitev v novo tiskarno, me je dobil tovariš Dušan Povh in mi naročil, da se pripravim za Prešernovo proslavo, ki jo bomo vsi, ki smo takrat imeli svoje sedeže v tej vasi imeli kot skupno slavje. Ker so bili tistikrat v tej vasi poleg naše Tehnike še naše osrednje narodno gledališče, slikarji, lutkarji in artilerci ter kurirska enota, je bila taka naloga kaj neprijetna. Saj sem se zavedel, pred kakšno publiko bom moral govoriti. No, sicer sem skušal Dušana pregovoriti. Lahko si mislite, da sem se nemalo potil in zbiral podatke iz glave, saj pisanega in tiskanega vira ni bilo najti v vsej vasi, sram pa bi me tudi bilo izpraševati, češ, kaj si se pa učil v šoli... No, nekaj je le šlo in ko sedaj pregledujem tisti listek, ki se mi je še ohranil, vidim, da sem kar dobro pobrskal in celo vso Zdravico rekonstruiral. Toda na to sem že dobil od tov. Petrača pismo, da se takoj podam v partizansko tiskarno Triglav, ki je imela svoje mesto v hribih nad Kolpo. Na, šel sem na pot s kurirji, ki so me predajali drug drugemu, ko sem koračil od kurirske postaje do druge in ko sem se končno nekaj dni pred osmim februarjem znašel že na bazi Triglava. No, pa sem bil kar zadovoljen, saj sem imel že pripravljen nagovor. Ko sem prišel med naše tiskarje, mi je Joki dejal, da naj se kar zvečer pripravim na Prešerna, ko bodo borci — tiskarji prejeli z njegovih rok odlikovanja za hrabrost, jaz pa da bom potem še kaj povedal e Prešernu. Dobil sem med mladinci recitatorja, ki je pripravil Zdravico, pa še pesem Luna sije za zborček: in šlo je vse, kot smo se domenili. Joki je predal odlikovanja, jaz pa povedal o tem velikem pesniku in ko sem z očmi hitel od borca do borca, ter jih božal s svojimi, sem v njih zaslutil solze veselja in spoznanja pesnikovega srca, besede in misli. Še Zdravica in njegova Luna sije, pa smo tako zaključili Prešernovo slavje, prvo v partizanih, ko ga je predsedstvo SNOS določilo kot kulturni praznik. Ko slavimo letos, mi hite misli in spomini na ta večer.
In še eno srečanje sem doživel tiskrat s Prešernom. Ko sem prišel naslednji dan v stavnico, mi je tovariš Prosenc-Palček povedal, da bom prevzel mesto korektorja in mi predložil razpored številke Slovenskega poročevalca iz februarja, ki pa je imela tri pomembne stvari, posvečene Prešernu: uvodni članek, ki ga je napisal za to številko pokojni tovariš Boris Kidrič, ki je govoril o pomenu Prešerna za naš čas in borbo, Miheličevo sliko Prešerna, oboje na prvi strani, medtem ko je bil na naslednji strani odlok SNOS in IOOF, da se osmi februar proslavi od tistega dne naprej kot kulturni praznik Slovencev. Prvič sem moral popravljati stavke mladih stavcev in kar nekam tesno mi je bilo pri srcu, ko sem čital in popravljal omenjene stvari o Prešernu — kajti mladi stavci so se tudi motili in tu in tam zamenjavali črke... No, tako sem se tretjič srečal v partizanih s Prešernom, tokrat zadnjič, ko sem popravljal kot korektor v partizanski tiskarni Triglav prvo, Prešernovo številko Slovenskega poročevalca.
Ko včasih dobim ti številko v roke in se mi ustavijo oči na teh Prešernovih besedah in ocenah njegovega dela ter pomena, mi hite misli tja pod vrhove kočevskih gozdov, kjer sem se našel s Prešernom!
Siiiii
KOLEDAR IZ AMERIKE
Pred dnevi smo prejeli majhen, okrogel zavitek. Ker prejmemo kaj takega bolj poredko, smo bili zelo radovedni, kaj je v njem. No, bil je koledar, ki sta nam ga poslala zakonca Jože in Francka Okorn iz Clevelanda. Za darilo se jima najlepše zahvaljujemo.	Uredništvo
POMOČ PRIZADETIM
Na področju posestva »Snežnik« je akcija za pomoč prizadetim ob potresu, ki je zajel rna-
BiliiS
OB ROBU
žil
karsko področje, v redu potekla. Zbrali so okrog 180.000 din. Akcijo je vodila organizacija RK s pomočjo sindikata. Podmladkarji so skupno z učiteljstvom v Kočevski Reki zbrali 22.000 din. Vse prebivalstvo na tem področju je globoko sočustvovalo s prizadetimi in je zadovoljno, da je tudi ono dalo delež pri obnovi njihovih domov.
— RADOVEDNEŽ
Medtem ko je šla skozi vas procesija in so ljudje pobožno molili, je skočil petelin na kokoš. Mali Tonček to vidi in radovedno vpraša mamo:
— Zakaj je pa petelin skočil na kokoš?
— Glej ga no, zato da bo procesijo bolje videl.
Pri snemanju za radijsko oddajo v Ribnici 5. februarja. Oddajo po radiu smo poslušali v nedeljo 11. februarja
NA KRIVIH POTEH
Niso redki primeri, da so kočevski otroci (skoro vedno isti) zunaj še pozno zvečer (ob 21. in celo 22. uri), se pravi takrat, ko bi morali biti že zdavnaj ne 1® doma, ampak tudi v postelji. Ti otroci, ki so brez nadzorstva in tudi pomanjkljivo vzgajani, med drugim tudi kartajo in fucaj® za denar. To pa še ni najhujše-Nekateri otroci stikajo po gradbiščih in odnašajo vodovodne cevi, pipe in podobno ter skušajo to prodati Odpadu. Zopet drugi pa so preizkusili svoje sp0^ sobnosti z vlamljanjem itd. PrI teh otrocih je opaziti, da so sp?' sobni in pametni, žal pa nima)® prave vzgoje. Starši naj bi otrokom posvečali več pozornosti jih pravilno vzgajali, dokler 1 še čas, ker se v nasprotnem la*j' ko zgodi, da bodo otroci zabreo li v pravi kriminal.