Leto LXVL, st. 66 LJMbOaaa, torek ZL ms Din I*— SLOVENSKI popoldne, isvzemdi neoelje m praznike. — Inseratl do SO petit tDto 2.—, đo 1O0 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3-—. već ji inseratl petlt vrsta Dta 4.—. Popust po dogovoru, Uiseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< valja meertno ▼ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df LJUBLJANA, Telefon st. 3122, 339. Ptdritnlee: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, i^notjanafea ossta, telefon it. M — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesm a v erjeva sssea i, teiefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon 9t r90 — JESFN1CE, Ob Kotodsocn MU Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani »t, 10.381 MUSSOUNIJEV POIZKUS RAZBITJA DRUŠTVA NARODOV Angleški tisk izraža resne pomisleke proti rimskim zasnovam in vidi v Mnsssolinijevih načrtih največjo nevarnost za evropski mir London, 21. marca. AA. Po poročilih iz Londona je angleško časopisje prav zadovoljno z rimsikimi razgovori. »Times« smatra, da pomori.! velik u«peh že samo dejstvo, da je Mussolmi predlagal sudovanje mod državama. Moming Post« je mnenja, da zashrži Mirsolinijev predlog najre;vnej§o in odkritosrčno naklonjeno piroučitev. H>aily Telegraph« trdi. da je načrt o sodelovanju zipadnih veleli v bistvu razšir-ena ideja locamskega pakta m dmrh dogovorov, ki so za zainteresirane države življenjskega pomena. »D.'.ily Hora ld« pa opozarja na to, da uradni komunike sicer omenja KeMogov pakt o nenapadanju, da pa molče prehaja preko Društva narodov in njegovega pakta. List smatra, da gre za resen poizkus razbitja Društva naro-fov. Na mesto te velike ženevske ustar>ove naj stopi nekakšna »funta velikih sil*. LAst je dalje mnenja, da bi po enoletni veljan'i predlaganega rimskega pakta Društvo narodom- izginilo. E\nropa pa bi portalu pl'n intrig. ljubo&untno&ti, prepirm' in izigra ran/a med velesilami. Po mnenju Usta bi "•■redicgani pakt v šiirih kljub tep:rr: frazam do\edel neizbežno do vojne, v katero bi bila zapletena tudi Velika Britanija. Podobno rezervirano stališče zavzema tudi »Manchester Guard;an«. List se boj-i revizijoni stični h stremljenj tistih, ki predlagajo klub miru. Delavska stranka je v spodnji zbornici vk>ž:la interpelacijo o zunanji politiki vlade. Razprava o tem bo v četrtek. Osnova Mussolimjevih načrtov Pariz, 21. marca. Kakor poroča Per-tinax svojemu listu, vsebuje Mussolini-jev predlog naslednjih pet glavnih točk: 1. Pogodba o direktoriju štirih velesil naj se sklene za dobo 10 let in se avtomatično podaljša za nadaljnjih deset let, ako je ena izmed podpisnic ne odpove leto dni pred potekom. 2. Štiri velesile, to so Anglija, Francija, Italija in Nemčija se obvezujejo sodelovati v smislu Kelloggovega pakta za ohranitev evropskega miru. 3. Tej pogodbi sc lahko oridmži Jo tudi druge države. 4. Sklene naj 9e poseben sporazum med velesilami o naslednjih dveh točkah: a) revizija mirovnih pogodb se lahko izvede po določbah, kakor jih predvideva Društvo narodov, b) Francija, Anglija in Italija izjavljajo, da je prišel čas, da se lansko leto meseca decembra v načelu priznana enakopravnost Nemčije praktično izvede. Avstrija, Madžarska in Bolgarija se v tem pogledu obravnavajo enako, kakor Nemčija, 5. štiri velesile se bodo v izvenevrop-skih in kolonijalnih zadevah noshrže-vale enake politike. Macdonald se Izmika Pariz, 21. marca. AA. Preden je Maodo-nald odpetova*! iz Rima, je sprej-el italijanske novinarje, nato posebej ameriške in končno še francoske. Tem je Macdonaid izjavil: Nobena država »ima povoda, da bi se vznemirjala zaradi tega, kar se Je zgodilo v Žene vri m Rimu. Francoski novinar je nato opozoril Macdonalda na rcvizijoni-stično politiko Italije in ga vprašal, aH gre po italijanskem predlogu o novi veliki am-tanti tudi za modalnosti morebitne revizije mirovnih pogodb. Macdonald ni osl to vprašanje odgovoril dftrektno, temveč je dejal: Mussolmd mi je predložil Hstino, v kateri je na kratko pojasnjeno, kako naj narodi rešujejo ve&ka splošna vprašanja. Ponavljam in poudarjam, je pristavil Mac-donakL da si veHke sile ne morejo draga drogi dJktfrati srvoje vor>e. V Berlina so zadovoljni Pariz, 21. marca, A A. Havasov poročevalec javlja iz Berlina, da dosedanjih načrtov o sodelovanju med. velikimi silami niso v Berlinu sprejemali ugodno, ker so uradni krogi take načrte tolmačili kot poizkus ove-kovečenja sedanjega stanja. Sedanjo Mus-sohnijevo pobudo, pravi poročevalec dalje, so pa sprejeli s simpatijami. V Berlinu mislijo namreč, da Mussolinijev načrt predvideva postopno revizijo mirovnih pogodb in izpolnitev nemških teženj. Nemški politični krogi zato pozdravljajo rimske razgo- vore in pričakujejo, da bodo obrodili dobre sadove v duhu govora, ki ga je imel Musso-lini novembra meseca 1932 v Turinu Pred odločitvijo v ženevi Ženeva, 21. marca AA. Angleška delegacija na razorožitveni konferenci bo zahtevala, naj se angleški razorožitveni načrt ne razdeli na posamezna poglavja in izroči raznim odborom v proučitev, kakor so to dozdaj delali z drugimi razorožitveni-nimi načrti. O angleškem načrtu naj se v celoti razpravlja samo v glavnem odboru. Delegacije posameznih držav priznavajo, da je predlog angleške delegacije upravičen, pristavlja pa tudi to. da jim teden dni ne bo zadoščal za podrobno proučitev tega načrta in za konzultacijo svojih vlad in svojih strokovnjakov. Navzlic temu pa je že I zdaj gotovo, da se o angleškem načrtu pri-! čne velika razprava ta Četrtek. S to raz-I pravo stopi razorožitvena konferenca v novo, aktivno in odločilno fazo. Pričetek razgovorov v Parizu Pariz, 21. marca. AA. Macdonald in Simon sta prispela danes ob 9.50 v Pariz. Najbrž bosta že dopoldne imela sestanek s predsednikom francoske vlade Daladier-jem. Opoldne bo v angleškem poslaništvu kosilo, na katerega je povabljen predsednik francoske vlade Daladier. Razgovori med Daladierjem, Macdonaldom in Simonom se bodo nadaljevali popoldne. Mussolinijevi načrti in Mala antanta Mussolini bi rad potisnil na stran Malo antanto, ki predstavlja v svoji novi organizaciji najmanj Italiji enako velesilo Beograd, 20. marca v. Vesti o rezultatu razgovorov v Rimu vzbujajo seveda tudi v Beogradu največje zanimanje. Avtentičnih informacij za enkrat še ni. Smatra se za točno, da je gospod Mus'soiirii predložil g. Macdo-naldu svoje predloge o razčiščetriu velikih viprašanj. ki danes vznemirjajo Evropo. Ta predlog vsebuje gotove ideje iz francoskega in angleškega načrta, postavlja pa rešitev na drugo osnovo. Po Mussoliiiijevern načrtu naj bi reševanje evropskih problemov vzel v roke direktorij štirih velesil, Francije, Anglije, Nemčije in Italije. Francosko tezo o garanciji za varnost povodom razorožitve pretvarja Mussolini v nekako formulo, da bi ta direktorij prevzel nase nalogo čuvati mir v Evropi in na svetu v smislu KeHoggovega pakta o nenapadanju. Mussolini je akceptiral v svojem predlogu tudi revizionistično tezo, seveda z omejitvijo, da bi se revizija mirovnih pogodfo mogla vršiti le v okvirju im preko Društva narodov. Kot specijalno nalogo tevenska javnost na direktorij štirih velesil, kakor si ga zamišlja g. Mussolini, baš ne gleda s simpatijo. Ta zamisel se protivi tudi besedilu in duhu pakta Društva narodov. Kar se tiče reviznonlstione teze, informacije iz Rima nošo povsem jasne. Mirovne pogodbe dopuščajo seveda revizijo in po § 19. pakta Društva narodov je tudi predviden postopek za tako revizijo. Ako pa je zamišljeno, da direktorij sam razpravlja in postavlja na dnevni red znane revizionistične reze gotovih držav, potem znači to stalno vznemirjenje Evrope in nove težkoče na potu do likvidaciji sed^nie težke krize. V ostalem Mala antanta predstavlja v svojem novem organizmu velesilo, ki je po svoji moči najmanj enaka ItaGfi. Ni verjetno, da bi se Mala antanta dala potisniti na stran. Mnogo je v Beogradu bila zapažena izjava, ki jo je dal zunanji minister g. Jevtič o revizionističrri otenzuvi, ki je naperjena tudi proti nam in v kateri izjavi je minister Jevtič nagiasil, da predstavi revizionistična akcaja le prazne želje, ki bodo ostale neostvarljive. Podčrtavajo se tuda njegove besede, da z Macdonaldovi-m načrtom sicer ni nihče zadovoljen in baš zaradi tega daje ta načrt možnost zbiižanja dosedaj nasprotujočih si staHšč. Kar se tiče vloge, ki jo bo v teh važrflHi razgovorih igrala nedvomno Mala anrtanrta, izjavlja S- Jevtič, da je stališče Male antamte storiti vse, da se organizira rrvr. Prekinitev odnosajev med Anglijo in Rusijo Snowden predlaga takojšnjo prekinitev trgovinskih odnošajev in izgon vseh ruskih državljanov London, 21. marca. AA. Vikont Snow- den je ostro nastopil proti Sovjetski Rusiji. Napisal je daHši čfanek v »Sunday Espres-su«, v katerem se bavi z aretacUo britansikih inženjerjev v Moskvi. Snowden pravi, da Sovjetska R!usl>a očivkkio išče spora z Veliko Britanijo, da bi tako ukinite plačila svojih trgovinskih dolgov. Toda Rusija, nadaljuje pisec, potreotnie rui>fh inženjerjev in strojev ki bo zato morala i>rej ali s4ej izpremeniti svoje stališče. Prekinitev trgovmsteih odnošaiev med An-gHio in Rusijo bi Rusiji mnogo bolj škodovala kakor Angliji, m zato bi britanska vlada orav storila, da takoj ukine trgovinsko razmerje z Rusijo, če sovjetske oblasti brez odloga ne tzjpuste britanskih državljanov, ki itfi je GPU po nedolžnem obtožit Razen tega zahte-va Snowde«i. da ■orkanska viada premče vse privilegije, ki jih imajo sovje*"*-; državljani v Verfki 'Brrte.n»jn. JjOndon, 21. marca. č. Kakor poroča >E>arfly Herald« je ruski komisar i jat. za zunanje zadeve odpoklica* kndonskega po_ zanika Majskega, ker mu ni uspelo prepričati angieflke^ga »manjega poetičnega urada o pravOnem postopanju ruskih obla. srtfi o priliki aretacije arrg^eSfcih imženjerjev v Moskvi. London, 21. marca. s. V spodnji zbornici je bilo danes sporočeno, da je angleški poslanik v Moskvi dobil nalog, naj sporoči sovjetski vladi, da se angleško-ruska pogajanja, ki so bila predvidena za mesec april, zaradi aretacij angleških državljanov ne bodo vršila. Deutschland, Detitschl&mL iiber alles Pompozna otvoritev Reichstaga — Nemčija se vrača na stara pota pruskega militarizma Berlin, 21. marca. Današnji dan je za Nemčijo m morda za vso Bvropo zgodovinskega pomena. Dopoldne ob 11. je bela v potsdamsiki cerkvi, na grobu Friderika Velikega, svečana otvoritev novoizvoljene-ga Reichstaga. Otvoritev se je vršila v >duhuc nacionalne revoolucije * tako, da je moral imeti tujec vtis, kakor da v Nemčiji sploh nikdar ni bilo republikanskega režima. Vse se je vršilo v starem prusko-ce-sarskem duhu. Povsod plapolajo samo biv_ še cesarske zastave pomnožene s Hitlerjevim kljukastim križem, za časa revolucije odstranjeni cesarski emblemi so postavljeni na stara mesta in na mestu pred_ sednika republike se vidijo povsod sflike Viljema in ostalih nemških knezov. Hitlerjev tisk o pomenu današnjega dne Današnji listi — upoštevati je treba, da o$>ozicaj6kega tiska v Nemčiji ni več — so izšli v svečanih izdajah in v obširnih komentarjih podčrtava jo pomen današnjega dne. »Volkischer Beobachter«, organ Hitlerja, naglasa, da pomeni današnji dan defi_ nitivni konec revoiucij-c leta 1918. Danes se pričenja smrtna ura marksizma. Na grobu velikega pruskega kralja bo danes izvršeno definitivno ueddnjenje nemškega naroda. >Berliner Zeitung« poudarja, da je z današnjim dnem zopet vstal stari prusiki duh, kar je največja pridobiten' nacionalne revolucije. »Deutsche AUgemeine Zeitung« piše, da se bo z današnjim dnem izbrisal duh 19. novembra 1918 in vrnala Nemčija k s*voj? slavni preteklosti. ■»Lokal Anzeiger« piše med drugim: Dan. ki smo ga po novembrski revolucija tako težko pričakovali, je napoved prišel. Današnji dan pomeni pričetek nemške pomladi, kateri bo sledilo rodovitno podetje izpolnitve vseh nemških želja. >Borsen Curier« naglasa, da pomeni da_ našnja svečanost v potsdamski garnizijski cerkvi preporod Nemčije, >Vossische Zei-tung^ pa pred vsem podčrtava, da je naj-pomembnejisa stran nacionalne revolucije v tem, da je biia izvršena brez kršitve zakonov (?!). V znaku bajonetov Za otvoritev Reichstaga so se vršile izredno velike priprave. Ukrepi, ki jih je iz_ dala vlada, vsekakor dokazujejo, da se hri-tlerjevci še vedno boje moči in vpliva opozicije. Četudi so vsi glavni voditelji levičarskih strank že v zaporu, se je vlada vendarle bala. da bi prišlo do izgredov. Zaradi tega je izdala izredno stroge ukre_ pe, kakršnih se doeedaj še ni poslužila nobena druga država. Vsi fotografi, ki so prosili za dovoljenje, da smejo fotografirati, so morali že včeraj deponirati svoje aparate pri policiji, ki jih je pregledala, da bi ne bile v njih skrite kake bombe. Vr- nila jim je aparate šele Lik pred otvoritvijo svečanosti, že več dnd so se vršile v vsem Pu-tsdamu vsakodnevne mane preiskave. Posebno poaornoot je posvetila po-rioija tujcem. V vseh hotelih in gostilnah so ostali nameščeni kriminalni uradnik. Največjo pozornost je posvetila policija številnim kanek>m Id so jih vse natanko preiskati. Kanale, ki vodijo mimo garni-zijske cerkve, so zasedli posebna addcHci in jih stalno čuvajo, da ne bd kdo od tam poskušal kakega atentata. Ob 10. dopoldne so morali zapreti vsa vezna vrata. Nihče ne sme zapustiti stanovanja, dokler ne bo vsa svečanost v kraju Vsi, ki so hoteli gledati z oken, so morah predhodno nro-siti za dovoljenje policijo. Hindenburgov proglas Predsednik Hindenburg je Izdal na narod obširen progiaa, v katerem podčrtava važnost današnje svečanosti in povdarja, da je današnju, otvoritev državnega zbora še prav posebne in zgodovinske važnosti, ker se je zbral 1a parlament pod Idejo nacionalne države. Hindenburg se v svojem proglasu spominja žrtev svetovne vojne In vkH v današnjih svečanostih dokaz, da te žrtve niso bile zaman. Nemčija stopa z današnjim dnetn iz svojega dosedanjega podrejenega položaja bi zavzema ono mesto, Id odgovarja njeni nacionalni moči. Konec vveimarske ustave Berlin, 21. marca, ria snoongi seji ie vlada definitivno redigirala nacrt poobia-stilnega zakona, ki bo kot prvi predttože« državnemu zoorti v odobritev. Ta zakon pomeni de.ansteo koffu.j weimars.ke ustave, ker prenaša vso oWast na viado in karec-no določa, da vlada v svojem zakonodai-nem deki v nobene*n pogleda na vezana na določbe ustave. Vse zakone bo >oda»aJ državni kancelar rtitfer ^am brez sodelovanja drržavnega zJbora. Zakon j« časovno omejen na štiri leta, to je totiko. kolikor je zahtevah Hitler r svo»em znanem programa tičnem zovom ot> prevzemu oblast; za izvršitev svojega programa. Oblast vlade ostane omejcira ie v toiiko, da mora ostati državna odliva iormafrno Se nadalje repu'bt*:kattska. Seveda pa je to docela brez potnetia, ker lahko vteda vsak čas potom p^ebhscrta zpremeoi fcsdi to Joioc-bo ustave. Prav tako daje pooMasti.oi zakon vtfadi izktjucoo odločitev v v«ej kredi tm m spi on zananji polMIcL Te pootsa stilni zakon je aajda1ekosewnei5;. kar jSi je kdaj imela kaka vtada, teer od*wema parlamentu tadš *atvaiuc#0 pravico, to )e odobravaoje proračunov. Zborovanje fotografov dravske banovine Tudi poklicnim fotografom delajo ž en je fotografov Danes dopoldne je bii v posvetovalnici ZTOI redni občni k bor Združenja fotc grjrov za dravsko banovino, ki j« pokazal z udeležbo iaredno velikega števila Pianov z vseh strani banovine naj več k) stano/ako zavest naših fotografov i* ui'fi nj'b naj r«-čjo soi i dar noet. Načelnik s. Hugon Hibaer j« postririi predsednika Okrožnega odbjra cbrtaic združenj g. Filipa Prietova, nato je pa Po pročitanju zapisnika lanskega občoesa z Pora in posdrava zagrebškega idruzenja, podal obširno letno poročilo, iz kate"ega posnemamo, da je zdmtenje imek> 164 čteaov, ki je med Bjimi 34 pokrajtaar«.'. a elaoi imajo 90 vajencev. Ko so sborora^ci y^f-&-stiri spomin umrle KaJi&mk Mar&e m kojnega načelnika Franja f]>rabjeca, ki m je predsednik posvetil ioiff sovo.\ go^-ri poročilo predvsem o malfn u^pehfh. ki jih je »druženje imelo v boj« TVo'i šuSmar-stvu, ko je ljubljanska mestna občina skoraj edina kaznovala neke&a pokrajliarja zaradi izvrševanja portretne otograrlie s prav občutno gk>bo, z večimi stotaki p* tudi poklicnega fotografa, ki je uo šaštnar-stvo kril. Zaradi novega obrtnega zakona je združenje poslalo ministrstvu spomeai-oo o portretih in pokrajinskih fotografih in o trgovcih s fotografskimi potrebščinami, ki odjedajo kruh poklicnim fotografom ter zahtevala, da edino portretni fotografi smejo izdelovati posnetke drugim in fo tografirati portrete. Združenje je posredovalo pri oblasteh tudi zaradi znizmja davkov, saj je več fotografov ze brezposelnih, ker jim odjedajo fotoamater ji kruh. Uveden je mojstrski izpit, ki »a je napravik) že 7 kandidatov. Zaradi legitimacij je združenje doseglo ta uspeh, da je banska uprava privatne legitimacijske slike prepovedala. Obenem je pa nasiovik) združenje na vsa šoiska vodstva opozorila, da ne smejo več dajati zaslužka šušmarjem. Po spJosnem odobravanja se je g. PeJi- šušmarji hude preglavice — Zdre-šteje 154 čtetao* kan spominjal pofcojnega nateatnika Grab j < ca. pohvalil zastage dosedaiajega načemfka Hibšerja ter predlagal razmnožite v odredb banske aprave gtede legitimacij, a načelnik je zagotovU, da je de vae preakrbljeno. Predsednik Oteroftae«a odbora g. Pri ston j< zborovaice poedravil ki obširno naslikal težft^ posledice šušmarstva ae vs»-obrti, zlasti pa %a fioaograie, obenem je pa opozoril na škodo nelojalne konkurence ter zagotovil zdruAra^R največjo naklonjenost. Ko so zboTovalci sprejeli male dopolnitve k pravilom, je za odsotnega blagajnika s. Franea Kunca, poročat njegov sin Marijan o urejenih gmotnih roeznerah združenja, nafcar so u*. predk« g. Janka Pogačnika zborovaiei sogJosoo izrekli absoiutorij. prav tako so bili po soglasno izvotjeni v glavni cd bor gg. Htbuer Hagon, 5nwc Jo-ifeo. M-anc-ini Anion HoJinaky Karel, Kune Vtictor, Kune Franc, Pogačnik Jože, Po gaenik Janko, Hudmk Franc in Planinšek EOgoei, za namestnike gg. Rorsek Davorin. Pogačnik H«, Ap«rnik Franc in Blasnjk Avgust, v nadnorni odbor gg. Laaupič Peter, Kotnik IxKftf& in SJfbar Mrakn ter v onstai odbor afi raoscdisče gg- Ffibder Bm~ 9on, Kune Tiktor, P«29cnu J<*^->. Smmc Jo-sko ter Pogačnik Ivan. Proračun, ki iskazuje dobrih 13.00# izdatkov, ki se bodo kriK s pristopnino no-vih članov in s čtenarino Wnih 60 Din. je bil prav tako soglasno sprejet. Pri raa-noterostih je načelnik poročal o predavanju g. Josipa Pogačnika o estetiki pokrajine in portreta ter opoaarjal Ta vsfnost takih predavanja za razvoj poJcttcnegu ro-tograia. Podpirati je treba idejo strokovne šole z« vajence in Združenje mora ie misliti m nadomestitev stroipovuegu nči-tsba. Obširno so pa zl>orova)ei raspravjjali o nameravani razstavi portretom srik, va katero se je prJJav-iJo 22 ft^ografOv s H>0 slikami in bo gotovo streKla jsl* ^ »risi h fo+ograftrr v jamjosfi, \ SLOVENSKI NAROD«, đa& 23L marca 1955. Telovadišče za pokrajinski zlet 3 ovira z odločitev, ali se bo zlet vršil aH ne Ljubljana, 21. marca. I>avi ao na letnem teJovadišču ljubljao-skega Sokola zasadil: prve lopate za velikansko teiorvadišce, kjer bodo ob pokrajinskem ztotu Sokola dosedaj v LJubljani največji sokolski nastopi. Kakor znano, Ježa telovadišče ob kopališču > Ili rije« med velesejmom in I^titermanovim drevoredom, vse nacrte zanj je pa napravil gradbeni odsek mestnega odbora pod predsedstvom g. inž. Alberta Poženela. Glavna tribuna leži na zapadni strani ob stiku Lattermariovega drevoreda in drevoreda ob velesejrrju v smeri od juga proti severu, tako da bodo gledalci obrnjeni naravnost proti vzhodu in jih pri glavnih, sotooteBcih nastopili, ki bodo popoldne, ne bo motfJa sotaična svetloba. Dolga je natanko 100 m ter pičlih 13 m globoka. Na njej je v 17 vrstah 2.832 sedežev, nad njo pa 15 lož za zastopnike tujih držav in za dostojanstvenike, predvsem pa za kralja in njegov dom. Vrb. lož bodo plapolale mednarodne zastave. Pod tribuno je na južni strani soba za policijo in soba za gTadbem odsek, na severni strani pa dva bufeta, rešitoa postaja in soba za načelni, štvo. Kralj se pripOrje z Gosposveteke ceste mimo veJesejma pri severozapadnem vhodu in poide po posebnih stopnicah v svojo ložo. V glavni tribuna je tudi troje vrat. Pri srednjih, 10 m širokih vratih, bodo telovadci prikorakali na tekrvadašce v dvajseterostopth. odkorakala pa pri obeh ožjih vratih v desete ros topih. Razen z zastavami bo tribuna okrašena tudd s cvetlL cami, ki bodo stale, kakor pred okni na hi. šah po vsej dolžini balustrade lož. S tem aranžmanom cvetfldc je projektant g*, inž. Poženel sprejel v načrt naroden motiv za nase kraje tako značilnega okrase van ja hiš s cvetTicamd. Na južni strani v smeri od vzhoda proti zapadu je nad 72 m dolga južna tribuna s 420 sedeži in 3424 stojišči. Pred njo je pa tudd še prostora za okroglo 1500 gledalcev. Zadaj se nad tribuno naslanjajo prostori za 4 bufeje, za pošto in 13 stranišč za ženske ter 10 stranišč za moške ter prostor za strežnico. V poslopju za tribuno, kjer je bil kino >Tfcvoli< in so zdaj skladišča Narodnega gledališča, je pa glavna rešilna postaja. Na vzhodni strani je 8 m visok godbeni paviljon s kupolndm stropom zaradi boljše akustike. Godci bodo sedeli na dva metra visokem podiju, ki se v dveh stopnicah amfiteatralno zvišuje, širok je ves paviljon nad 13 in pol metra ter 8 in pol metra globok. Na levi in desni je naslon jenih na paviljon pa 10 moških in ženskih stranišč, med paviljonom in jugovzhodnim vhodom je pa še poslopje s štirimi bufeji. Pred paviljonom je v vsej doL zini telovadišča v petih skupinah 416 sedežev, za njimi pa so stojišča za 800 oseb. Na severni strani je južni tribuni enaka severna tribuna s prav tako 420 sedeža in 3424 stojišči. Za to tribuno je zopet po 10 ženskih rn moških stranišč, ki se nanje naslanja še dvoje stranišč. Nad tribunami bodo na 2 in poj metra visokih drogovih vihrale mednarodne zastave. Na telovadišče vodijo trije monumentalni vhodi. Jugo_ zapadni in severozapadni vhod sta široka po 24 m ter je v vsakem po 6 širokih vrat med stranskimi vrati pa po dvoje zaprtih blagajn. Srednja štiri vrata deM pri vsa- kem vbodu po troje 110 m Arotti ki 2S0 m visokih pitonov, ki nosijo teflko in dekorativno močno delujočo preklado. Na vsaki strani vhoda bo vihrala 8 m dolga zastava na 15 m visokem drogu. Jugovzhodni vhod je ožji in ima te stari vrata in tad! dre blagajni, drugače je pa enako projektiran kot ostala dva vhode. Na srede vseh opisanih stavb leži skoraj kvadratično teiovadtfce, ki je proti gtavni tribuni široko 78 m, prot jugu in zapadu pa 71 m in pol metra. A prostora je na njem za 3300 telovadcev. Okrog- tedovadisca je pičlih 8 m širok orodni pas, ki je ožji le na strani ob godbenem paviljonu. Prostora bo na tribunah in stoječih za 18,000 gledalcev. Na vsakem ogftu orodnega pasa bo 14 m visok rob, ki bo na prvem vihrala 10 m dolga jugoslovenska, na drugeim češka, na tretjem poljska, na četrtem pa ruska zastava kot zastave na zletu udeleženih sokolskih armad Kot rečeno so že davi pričeli z zemeljskima delt in sicer je pričel to delo gradbeni odsek v lastni režiji. Danes bodo oddana tudi vsa tesarska dela, in sicer tesarskim mojstrom gg. Zakotniku, Ravni-harju, Kregarju, Martincu in Pavčiču za skupno ceno 416.000 Din, tako da bo z uredbo telovadišča vse zletisče veljak) okrog pol milijona dinarjev. Pri javnih telovadbah bo nastopilo razen jugoslovenskih Sokolov 1000 čcskoslova. ških telovadcev, poljski in ruski Sokoli, udeležila se bodo pa zleta tudi zastopstva francoskih belgijskih in luksemburških telovadnih organizacij. Do tu so šle vse priprave lepo v redu, a danes stojimo vendar tako daleč, da bo drevi glavna seja širšega zletnega odbora sklepala o usodnem vprašanju, ali naj se zlet sploh vrši ali pa odpove. Zakon z dne 28. aprila 1932 namreč jasno pravi, da sme ministrska svet na predlog ministrstva za telesno vzgojo naroda dovoliti, da se v take namene prepusti potrebno predelano gradivo in drug gradbeni materijal brezplačno iz državnih podjetij. Razen tega lahko ministrski svet dovoli tudi brezplačen prevoz gradiva do kraja stavbišča. Dovoljenje za brezplačen les, ki bi ga po. sekali na Pokljuki, je pa prišlo šele včeraj. Uporaba sedaj še na Pokljuki rastočega lesa je za zletišče seveda popolnoma nemogoča Zato naj bi dali tesarski mojstri, ki prevzemo zgradbo zletišča, svoj les, ki ga naj po zletu spet prevzemo za znižano ceno. Razliko med sedanjo in po_ zletno ceno naj bi zletni odbor pokril s prodajo lesa na Pokljuki na javni licitaciji. Dvomljivo je torej, če bo cena lesa po zletu tako visoka, da bodo kriti sedanji izdatki. Deputacijo zletnega odbora s pod-starosto Ganglom na čelu je predvsem podpiral narodni poslanec in Sokol g. Pu. stoslemsek. Kakor smo čitali v listih, je v soboto občinski gremij že izdat stavbno dovoljenje, ko v resnici še ni bila zajamčena realizacija načrtov, ker še ni bilo rešeno vpraša nje financiranja. Navzlic velikim težavam pa vendar upamo, da bo pogum sokolstva zmagal z energičnim delom in s hitrostjo tudi to težko oviro ter drevi soglasno sklenil, da se bo pokrajinski sokolski zlet v LijubUjani na vsak način vršil. Prvi letošnji simfonični koncert V omeiniškera pogledu ie dosegel velik uspeh, obisk je bil pa slab Ljubljana, 21. marca. Po neodpustlgivo slabem obisfcu se je ■včeraj, 30. t m., v v etiki dvorani Unio-na nrSrl prvi letošnji simionični koncert ki sta nam ga pod vodstvom dirigenta L- M. Skerjanca in s sodelovanjem pianista Ivana Noča preskrbela združena orkestra Or-kestraJnesra društva Glasbene Matice in državnega koese rva torija. Ta združeni orkester predstavlja iniponuiijočo enoto, ne samo po svojem števiiičnern sestavu, temveč še borj po izvajanju, ki je prežeto z redko enodušnostjo in prepričevalnostjo. Dejstvo, da je Glasbena Matica v svojem okrilju zamogia s peroočjo lastnih sil postavi na oder tako izpopolnjen simfonični orkestralni aparat nas navdaja z zaupanjem na sistematično uvedbo rednih simfoničnih koncertov, ki ne bodo odvisni od dobe aH slabe vofrje postranskih sodelutio-cnh. Jedro in sok orkestra leži v številni zasedbi godal v vsakem ozsiru popolnoma zadostovale pa so tudi pmaine, trobilne in druge skupine glasbii. V simfonični suiti »Noči v španskih vTtovrb« ManueJa de Fatte pa Je sodeloval tud; naš Havtrski -virtuoz g. Ivan Noč. S to točko koncerta Se bita kzpokriena tudi tonkninacjjska točka večera. Spored je v prvem dem oose«aJ Brahm-sovo »Tragično uverturo* op. 81. Temeljni karakter sfcladbc je temna, zamišljena resnost. Odlikuje jo, kakor vse umetnioe Brahensa lepo in zaokroženo izklesana forma. Po Đrahmsn smo s risal: Feliksa Menddssohna - Barthoidyja 4D. (Škotsko) smrfooiđo v a-molu, op. 56«. Ma-lokateremti g+asbenikiu je bđa ometnoška pot tako metko postlana, kot Mendete-sobnu. Zato v njegovem razvoju m nafti ni bojev, ni problematike- Vse teče lepo. gladko, tako. da bi semtertam zamogfi govoriti o umetniSki površnosti, če bi fct ne boo protislovje. Smrse! za naravo, ki se posebno očitnie r njegovi »Škotski« simfoniji, komponista veže z romantici, a to brez njihovih napak ki — odlik. K nekdanjim velikim uspehom mn je pripomogla ufrcgo*ra nadarjene«* za vse fcrmateo. — ža fantazija, elegantno izražanje in resničnost izraza. Vsebinsko pa njegova dela niso komplicirana, zato je njegova umetnost boli zunanja, formalna, a formalna umetnost je več ali man$ le tehniška. V »Škotski« je, kakor je rekel VVagner, »4e pokrajinski slikar prvega reda«. Vendar na ie to delo izmed njegovih petih simfonij naiboljSe. Delo je popularno v Angliji. Se danes se neštetokrat stešL zlasti je priljnb-Lien zadnji stavek. V drugem de&u koncerta nas ie gos©, škerjaoc seznanil z Manuelom de FaUa v orkestru. Po zrn amo ga iz njegovih klavirskih del. Nckolhkokrat sem no radru sii-Šai njegove »Noči v španskih vrtovih«, tako po Fitelbergu iz Varšave, dalje iz Londona itd. Vsakokrat sem iz sledečega neskončnega ploskanja publike »videl, da je delo napravijo silno močan vtis. Zlasti v Varšavi so poslušalci ze#o hvaležni. Po Prokofjevih koncertih včasih traja ploskanje črte* ure in še več. Pri nas se publika ne da ogreti- Vrag veda, kaj je teme krivo. Tudi blesteča, žareča, sijajno podana in s pomočjo g. Noča naravnost čodovito izvedena suka ni dvignila našega čmeri-kavega posItrSaJstva preko pričakovane izredne meje navdušenja. Treba bi bilo morda deVo slišati park rat De Fafia črpa iz nacionalnih giasbemb virov kakor že od n ekdajj njegovi rojaki. Mistična resnost, eksta^čni žar. ognjeni ritmi, manriška vpfc-vi, posebno pa še francoska inmpresioni-s*ncna Šd4a so tipični znaki de FafJove muzike. Klavir je deloma pisan kot orkestralni instrument, detocna pa dominira nad orkestrom, fzvedba, kakor rečeno, je pomenila višek koncerta. Po de Fatti nas »ta tevaiana dva ptesa. 1. in 3., srbskega komponista 9t ttrističa. nekofiko razočarala in to zlasti vsled svoje abrupnosti manj globoke frzdelanosti in dovoIS nekompticirane instrumentalne odeje. Morda bi v drugem sosedstvu imela proboifieiSi uspeh. Tako pa jih beležimo kot dva prijetna, več aH manj poočna poizknsa koncertne simfonične obdelave domače plesne foMore- ^oooert le v nmetnjdkem onrn t»Wai 00 ■•Pet Vsi sodekrjoči, zlasti pa pianist Hoč in Oricent so bni ddefoi najpriarc-ne#e0t aplavza, a Noć ie pretei kraeno Ta*° < Q¥etiim in venec Koncert, ki ga V g- dirigent cbrigirai na pamet, ie oddajalanaša radiopostaja. —č. Zadnja pot dr« Mantoanija LJubljana, 21. marca. Včeraj popo*dne je nastopa dvorni svet. ntfk dr. Mantuani avajo zadnjo pot. Po cerkvenih obredih se je pred bMo žalosti na Tvrsevt cesti poslovil od njega v imenu Glasbene Matice ki raznih drugin društev senator dr. Vladimir Ravnibar, ki je v ganljivem govoru omenjal, da lega s dr. Mantnanijem v grob velik duševni in um-stvem kapital našega naroda. On je bil tisti, ki je odterB Jakoba Gaftuaa-Peteuna, tega našega PaJestrino, ter njega nesmrtna dela ohranil ne samo našemu narodu v čast in Slavo, temveč vsemu kuiturnemn svetn. ladal je v znameniti zbirki večino Galluso. vih del, ki jib je moral kritično urediti in prilagoditi danaSpjemn pisanju partitur. Dal je pobudo za proslavo 300-letnice smrti Jakoba Gallusa v Ljubljani m na slavnostnem koncertu Glasbene Matice 1. 1893 je v redu trti dvorani kot slavnostni govornik ocenjeval m povenceval svojega mi-rjenca. Ako je kooservstorrj Glasbene Matice, sedaj državni konzervatorij, afco je ta naša glasbena visoka šola zgrajena na solidnih temeljih, da je v kratkem času svoje, ga obstoja zasnovala in opravičila svojo življenjsko bdtnost, je to tuđi nemala zasluga dvornega svetnika Mantuantrja. Nas državni konservatorij in naša Glasbena Matica sta mu dolžna mnogo hvaležnosti. Po dr. Ravniharjevem govoru so zapeli pevci Glasbene Matice žalostinko »Usliši nas«, potem se je pa začel pomikati žalni sprevod proti pokopališču. Pokojnega so spremili na zadnji pota poleg šolske mladine mnogi profesorji ter predstavniki oblasti in društev. Pred železniškim viaduk_ tom so zapeli Matičarji še »Olovek glej« in žalni sprevod je krenil na pokopališče. Denar za lajšanje brezposelnosti škof ja Uoka. 20. marca. Prvi krediti za pomoč brezposelnim, ki si bodo zaslužili denar z občekoristnirnd javnimi deli, so prispeli tudi v škofjeloški okraj in je sreska izpostava izdala vsem podrejenim občinam tozadevna navodila, škof jo, Loka je z deli že pričela. Najprej bodo dali v red razkopano in razdrapanp Klobovsovo ulico, kjer bodo popravili tudi kanal, nato pa bodo popravljali odtočni kanal pri vojašnici in utrdili vozno pot ob šifrerjevi trgov-nd. Z nadaljnjimi deri se bo seveda takoj nadaljevalo, čim dobd občina tostvarne nove kredite. Ostale občane v škofjeloškem okraju pa bodo po zasnutku izvedle tale de*a: Stara Loka bo preuredila banovinsko cesto od Suhe do Jeprce in občinsko cesto od kolodvora do Godešiča. Selca bodo popravljale občinska pota v smeri Selca—Lajše—Sv. J era—Podblica ter Cešnjica—Rudno—Dražgoše. Železniki preurede občinsko pot od mostu Pleš eni ca do Krasa. Izravnali bodo občinski prostor na Logu in napravili vodni zid pri sor_ škem mostu na Klavžu. Nadalje bodo obnovili kanalizacijo pri občinska nisi. V So-rici bodo renovirali podobčinska pota v Sori-Davči. Zalem logu in Dajnah. Občina Zminec bo uredila občinska pota v Bodo. veljaki grapi. Hrastnicd in Sopotnici, Ose-lica bo popravljala banovinsko cesto Tre-oija—Fužine, Trata isto cesto v Gorenji vasi. Poljane bodo preuredile občinsko pot od Visokega na Gabrško goro in naprej do Podobenega. Javorje popravijo pot na Vol-ča, Sora pa se bo polotila poti v Ločnico. Iz tega načrta, ki se je če pričel izvajati, je najlepše razvidno, da podpore brezno, semim ne bodo proč vržen denar. Popravljala se bodo pota. o katerih slabem stanju je bilo pri nas svoje čase mnogo jadikova-nja in pritožb. Zborovanje trboveljskih gasilcev Trbovlje, 20. marca. V nedeljo pooo*dne so v Trbovljah zbore vali gasiici. Zborovanje je vodil društveni častni načeinjk župan g. Vodušek. ki si je pridobil za ra-zvoj trboveljskega gasilstva velike zasluge. Župan je poudarjal, da to ni samo rajegova zasluga, pač pa v«e javnosti in pa občinskega sveta, ki ie gasrteem nakJomen. V nadalo rojem govoru je podčrtal dejstvo, da so trboveljski gasHci na svojem praporu vedno nosali jugostovensko in državno misel, že pred 30 Veti so se otresli nemške komande. Takrat je druStvu načelova? pokojm gospod Kramer, v njegovih vrstah je bil pa tudi sedanj* minister dr. AJbert Kramer. Danes nas navdaja samo ena sveti a misel, da moramo vsi z zdnrženimi močmi delovati za edinstvo naroda in države in da moramo biti neomajno zvesti našemu velikemu kralju. (Navdušeni »živio« kJHci*) Prepričan sem. je dejal načebiik. da zdaj v Trbovljah ni nikogar, k* ne bi bi vnet za našo veftko narodno državo. Ne sme nas pa preSnjati samo ta edina rešilna misel, temveč moramo bife* nosđei vsedržavue ju-gos*ovenske ideje in tvorci narodne m državne sJoge. ka$ri edmo tesno združeni z brati Hrvati in Srbi bomo lahko prebrodil vse križe m težave in bran&i našo zemfjo pred lačnim tujcem. (Z: vabno odobravanje.) DruStveni načeMt g. Pran Guček je poročaj o oetovaahi društva, ki je bilo vsestranska zadovo(jrvo. Zdaj se društvo pripravlja na proslavo 5(*etnice. fe tajniškega poročRa g. KJcnovška je bifo razvidno, da štele društvo 1 častnega načelnika, 4 častne m 66 rednjti Članov. Lani so morali gasilci trikrat na pomoč, dvakrat pri gozdnifc požarih, enkrat pri požaru barake na Dobrni. V spiošnem se vida lep napredek in tehnična izvežbanost gasneev. Por oči lom funkcionarjev je sfedrta zaobljuba 6 novih članov, nato je pa poveljnik Stavko Mlastan s topfemi besedami čestital žonnemu načelniku g. Oučeku k 25-letnioi njegovega delo vani a v prid gasrt-stvn in mu izročal v zahvalo krasen kip. Čestitkam so se pridružili tudi župan Vodušek in drugi. Za izkazane simpatije se je jnbian* ganjen zahvaHl. Pri slabi prebavi. slaboKrvnosti. ahuj-šaaju, bledici, obolelosti ilez, iapuščanju na koži. tvorih uravnava >Franz Josefo-va< voda izborno toB važno delovanj« črevesa. Pomlad no koledarju Ljubljana, 21. marca. E^anes se zaoenjia po vseh pravilih in po prarika pomJad Dan in noč sta enako dolga, solnce ae je povzpelo visoko nad obzorje. Zato lahko oficieino pokopljemo zimo ter se poslovimo od nje Najbolj glasno je pa rreha povedati, da ne bo več snega, ki ga nekateri še vedno pričakujejo naravnost s fanatično vero. Ko je včeraj tako pošteno deževalo, so vsi, ka se prištevajo med vremenske pre-roke-amaterje, napovedovali sneg. ki bi moral zapasti ponoči. Letos smo pač nekoliko prelahko opra vih" z zimo. zato se še vedno ne moremo sprijazniti z dejstvom, da je že pomlad. Snega se nam torej ni treba več bati — in ne veseliti —, zemlja se je že ogrela in zadnje dni je pihal pravi pomladni jug, kri je odrinil mraz daleč v Sibirijo. Zato smo sicer dobih pošteno porcijo dežja, ki pa zdaj nikomur ne škoduje, kot pravijo trnovski zelenja dar ji Ozračje ^e zaradi dežja ni moglo več tako občutno ohladiti, da bi nas še enkrat pozdravila zima s snegom. In snočd je pri nac že drugič malo zagrni ek>, ker prinaša jug vlago iz toplih zračnih plasti. Sicer nam pa ne dokazujeta samo vreme in pratika, da je že pomlad. Po mestu vlada že delj časa pomladno razpoloženje. Prijateljice pomladi občudujejo že od božiča pri modi s tkah pomladne klobuke, nekatere so pa nosile siamnike že januarja. Naše dame rade čita jo — vsa čast jim —. toda ne dnevnih tisto v, temveč modne časopise Da je pomlad, se pozna te dni zlasti v knjižnica'h, kjer se dame doslovno trgajo za modne liste. Zdaj bodo l>udje začeli odlagati in pozabljata vse probleme in proMemčke. ki so jih reševali s takSno vnemo pozimi, ker se bHža sezona počitnic. Dame pa niso bile nikdar tako ne umne, da bi se trkvarjade s smešnim problemom krize. In zdaj je pomlad, treba se je posvetiti novi modi. Vse se torej tako lepo ponavlja in obnavlja kot po večnih zakonih. Pomlad je prijadrala in razgibala ljudi in naše ljube meščane kot jih vsako leto. Ljudje se najbolj potolažijo s soki-cem, pozabijo na zimski pesimizem in spoznajo, da še ni tako hudo na svetu kljub vsemu. Meščani začenjajo zopet odpirati okna in človek se kar prerodi s samim pomladnim zrakom, tudi tedaj ko dežuje 2e zaradri tega je današnji dan tako pomemben ter moramo biti veseli, da nas je pratika spomnila nanj. Zdaj bomo lahko začeli odlagati suknje — kdor je še ni odložil v zastavljalnici —, nihče se ne bo več čudil, če bomo hodili brez njih. Pomlad je res prekrasna! In kdor sri je očistil pomladno obleko z bencinom, si jo zdaj lahko kaj hitro prezrači, ko pihajo pomladne sapice. Poleg tej^i so postali rudi čeviji z ventrila-cijarmi moderni — ah, pozdravljena pomlad! misija, katoo bi ee maščevala nad Sam sonom Veliki duhoven Ji obljublja najvPokliči svojega boga «la ti vrne vid!\ Samson ree moli k bogu. a ker ni spregledal, ga še bolj zasmehujejo Filisrejd tr tvujetfo svojemu bogu. prikloniti bi se nw ral tudi Samson, a deček ga aa njegovo prošnjo vodi k stebrišču templja Med petjem Filistejcev prosi Samson tvga -Va mu vrne prejšnjo moč Objame steber, ki se zamaje, tempelj se sruši to p*>k vJe pod seboj svoje sovr«2 3ike. (2 eca KOLEDAR. Danes: (Torek, 2L marca toa^ličani: Benedikt, Tuga, pravoslavni I, mirca. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Paprika. Kino Ideal: Carmen Kino Dvor: Trije mušketirji Kino Šiška: Pot k slavi ob 20. Društvo prijateljev poljskega naroda: predavanje o veličastju Visokih Tater ob 18. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. PiccoH. Tvrševa eeeta € in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. JspoJ sita in rešeta Kdo neki je povedal Ehmajčanam in Grač&nom, kdaj naj pridejo k nam? Nekdo jim je že moral, sicer bi ne bili prišli baš na predvečer praznovanja našega deželnega patrona, ko smo biti * Pepcami in Pepčki vM zidane volje. Naše goste je zanimal kajpak tudi nebotičnik z dvigalom in lepimi, čedno oblečenimi fanti, ki se tudi imenujejo dvigalo, kar imajo napisano na čepicah, toda še mnogo bolj jih je zanimalo splošno godovanje in verovanje. Kamorkoli so v soboto zvečer in ponoči prišli, povsod so videli same razgrete obraze in slišali napitnice. In povrhu so ie naši fantje »ajnrukalU, nekateri so pa kričati, da »ausrukajo*. T odi re*. A v nedeljo zjutraj so srečavafl po me stu vse polno ffugejočih se postav. Petja in vriskanja je bilo tudi r izobilju. Pa so naši gostje začudeno zmajevali z glavami, to vam mora biti prave obljubljena deteta, kjer se ljudem o krizi niti ne sanja. Jnnčka so mu ukradli Reteče. 20 marca. Posestnik Jenko Janez iz Reteč je bil pred dnevi nemalo presenečen, ko je ugotovil, da so mu ponoča neznani falotje vdrli v hlev in mu ukradii dobrega pol leta starega junčka. Kljub skrbnemu povpraše-vanju ni bilo za junčkom nobenega sledu in si Jenko nikakor ni mogel misliti, kdo bi bil nenavadno tatvino zagreši L Za-go-netno zadevo so začeK slednjič preiskovati orožniki in upati je, da bodo tatinske bratce le zasledili. V soboto so našli v enem izmed gozcfcčev na sorskem polju vso junč-kovo kožo, glavo in pa vrv, s katero so žival odgnali iz hleva. Najbolj verjetno je, da so tatovi junčka takoj po tatvini v gozdu ubili, meso odnesli s seboj, vse ostalo pa pustili na licu mesta. Tatvine so osumljeni cigani, ki se potikajo zadnje čase v okolici Reteč in Godešča, Jenko je dobil najdene stvari nazaj, ima pa kljun temu par sto dfcnaTJev škode. Opera »Samson in Dalila" Ljubljana, 21. marca. Saintr-Saensova opera >Samson in Dali-ha<, katere premiera bo v četrtek 25. t. m., ima neslednjo vsebino: dejanje. Na trgn v Gazi so zbrani Hebrejci ki molijo k bogu, da jih reši suienstva. Samson, v katerem vidijo Hebrejci svojega rešitelja. Jih navdušuje za nove boje. Pridružijo se mu in hvalijo Jehovo. Nastopi satrap Abime-leh ter zasmehuje Jehovo. Samson ga ubije in premaga nato Filistejce. Iz templja boga Dagona stopi vigji duhoven in očita Filistejcem, da niso ubili morilca Takoj rfato se razSiri vest o zmagi Hebrejcev Veliki duhoven prekolne Hebrejce, aločinca njegovo mater in ieno. ki ga bo ljubila Filistejei so zbežali v gore. hebrejske žene in starci pa po jo zahvalne pesmi Na vrsti h templje se pokaže Dalila in pozdravlja rešitelja S svojimi pomočnicami zapleše ples in zapoje pesmi, da bi očarala zmagovalce. Samson se je zaljubil vanjo. — II dejanje. Dalila sedi pred svojo hišo i ti raz- Če imaš farje v žepn LJubljana, 21. marca Delavec Gregor Lamorž z Viča je pnSei nedavno iz Amerike, Pridno >e delal tam m si prihranil par tisoč dolarjev. Na svojo nesrečo se je pa seznami r brezposem-nn 261etnim monterjem Maksom Gašperlinom iz Ljubljane. Ta je znal Lamoviu pihati teko na dušo, da mu je zaupaj ra bij je celo tako naiven, da mu je izročil hranilno knjižico z vlogo 60.000 Din, češ naj jo nese shranit v depozit Mestne hran i m*cc. Maks je vzel knjižico, namestu t hranilnico jo je ubral k nekemu zakotnemu mešetar ju, ki kupuje hranilne knjižice m posoja denar proti oderuškim obrestmi. Maks in zakotni mešetar sta sklenila kupčijo, na podlagi katere je dobil Gasperlin 30.000 Din posojila, knjižšco je pa seveda pustil za garancijo Ko je imel Maks 20 jur>ef v žepu, mu je postala Ljubljana premajhna, a tudi tha v nji prevroča m zato je jadrno izginil iz mesta. S tolikim denarjem se da nekaj časa prav udobno živeti fn tega se je zavedal tudi Maks. Ubral jo je naravnost na rivijero, na naš sinji Jadran. Z znancem sta imenitno živela na Sušaku, od tam sta jo ubrala v Šibenik. Mesec dini je Maks tako živel v vlogi milijonarja, seveda mu na manjkajo dobrih znancev in prijateljic. Končno je pa Maksu m njegovemu prijatelju denarja zmanjkalo tako, da niti za po-vratek nista imela. Priromala sta kar peš v Ljubljano, kjer se je Maks davi pojavil. Mak> nerodno mu je bilo, ko je stopil na domača tla, kajti zvedel je. da ga policija že zasleduje s tiralico. Ker je bil brez beHča v žepni, pa tudi sestradan, se je dopoldne sam javil na kriminalnem uradu in priznal svojo pustolovščino. Policija ga po zaslišanju izroči sodišču. Prijatelja je osleparil Stana Loka, 20. marca. »Človek se ne more na nikogar zanesti, tudd na prijatelja ne«, te besede bi gotovo potrdil Franc Rupar s Ta rte. ka ga je njegov prijatelj Jože Hafner, po poklicu delavec in pristojen v Staro Loko, ogoljufal za Din 3455 Pred dvema letoma je zadel Rupar na sokolski tomboli sobno opravo, ki jo je prodal pozneje trgovcu Thalerju v Skofja Loki Denar je naložil v Ljudski hranilnici, knjižico pa je obdržal kar Jože. po tem ko je prvč redno dvignil as »voje-ga prijatelja Rtiparja Din 300. Od tedaj sta miniti dobri dve leti, ne da bi bil zahteval Rupar svojo hraniln-n knjižico od Hafnerja nazaj, ki je med: pridno hodil v hranaLnico po prijateljev denar m ga sam zase porabljal V knjižici je ostalo samo borih Din 75, ko so šele prišli nepoštenemu ravnanju na sled. Hafner je moral v zapor s čimer bo pa sevt Rupar ju Ve malo pomagano, kajti svojega denarja bržkone ne bo nikold videl Zanimivo pa je tudi, da hranilne knjižice sploh še nšso dobili, ker jo je Hafner neznano kam zavrgeL »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. 1933. Dnevne vesti — fz srednješolske službe. Reaktiviran je profesor Kanduč Rajko na dri. realni gimnaziji v Ptuju in premeščen na dri. realno gimnazijo v Kočevju. Premeščen je prof. Mežan Ivan z realne gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Novem mestu. Za suplen te so posta vijem diplomirani filozofi: dr. Fran Zwitter na klasični gimnaziji v Ljubljani, Logar Janez na L realni gimnaziji v Ljubljani, Jarc Janko na realni gimnaziji v Novem mestu, Tratar Vlada na U. realni gimnaziji v Ljubljani. Kapler Marija na realni gimnaziji v Kočevju, Exl Silva na klasični gimnaziji v Ljubljani, Veselko Fran na realni gimnaziji v Ptuju. Borko Pran na klasični gimnaziji v Mariboru. Lapuh Stanislav na gimnaziji v Mariboru, Ju-vanec Jožica na realni gimnaziji v Mariboru, Dobrovoljc Pran na U. realni gimnaziji v LjubljanL — Tujih inženjerjev ne potrebujemo. V •*orem Sadu se je vršila v nedeljo glavna skupščina jugoslovenskih inženjerskih komor Po diskusiji o važnih stanovskih vprašanjih je bila sprejeta resolucija, ki srovori o vseh aktualnih zadevah inženjerjev in o gradbeni delavnosti na splošna Med drugim je bilo ugotovljeno, da je pri nas mnogo brezposelnih inženjerjev in za te> bi bilo treba odstraniti vse tuje inže-njerje, ki jih ne potrebujemo, ker imamo dovolj svojih strokovnjakov Inženjerji so se postavili na stališče, da je treba »mogo-čiti razmah privatni inicijativi, ker bomo le tako lahko dosegli zaželjene uspehe — Angleški turisti v Splitu. V nedeljo popoldne se je pripeljalo v Split z našim parnikom »Kraljica Marija< 200 angleških iuristov, ki so si ogledali zanimivosti mesta, zvečer so pa nadaljevali potovanje proti Sred oze m s ko m u morju. — Nova ležišča premoga. V neposredni bližini Banja Luke so odkrili nova ležišča premoga. Plast premoga je debela 4 metre in leži dobrega pol metra pod zemlja S tem bo mnogo pomagano državnemu premogovniku pri Banja ±-.uki, ki so ga hoteli zapreti, ker je začelo premoga v zemlji že primanjkovati _ Nova grobova Včeraj je zatisnila po daljšem trpljenju v Ljubljani svoje blage oči splošno znana in priljubljena kavar-narka gospa Marija Vospernik v visoki starosti 71 let. Pokojna je bila lastnica znane kavarne na Starem trgu. in poleg svojcev jo bodo težko pogrešali tudi mnogi prijatelji in znanci, saj je bila izredno simpatična žena plemenitega srca Pogreb bo jutri ob 16. s Starega trga št. 34. — Včeraj zjutraj je umrla v Ljubljani gospa Ema 2 n i d e r š i č. Pokojna je bila v mestu splošno znana in vsi, ki so jo poznali, so jo visoko cenili. Pogreb bo jutri ob 14 30 z RimsKe ceste 12. Bodi jima lahka zemlja, teŽKo prizadetim svojcem aaše iskreno sožalje! _ Dobava. Dne 23. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pešpolka v Celju licitacija glede dobave 3500 kg masti, 1000 kg olja, 1212 kg čebul je, 1S5 kg kave, 65 kg cikorije in 25 kg čaja Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. _ Sejem krzen, zadnji v letošnjem letu, ee vrši nepreklicno 27. t. m. Kdor še ni poslal blaga >Divji koži«, Ljubljana — ve-lese jem, naj to nemudoma stori, da bo Krzno do dneva dražbe na velesejmu — Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme Včeraj je v naši banovini deževalo, drugod so imeli pa *e lepo vreme Najvišja temperatura je 7na-šala v Beogradu 20. v Skoplju 18, v Zagrebu in Splitu 15, v Mariboru 13.3. v Ljubljani 12.3 Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7 temperatura je znašala 2-9 — V 110. letu prvič bolna. V Županji imajo 109 let staro ženico Katjo Pucanič, ki je te dni prvič v svojem življenju težko obolela. Starka Je bila rojena leta 1823 na Moravskem, v Slavonijo je prišla kot dekle s svojim očetom in leta 1548 se je omo-žila s čevljarjem Baumsteinom Ko ji je bilo 60 let, je ovdovela in se je drugič poročila z obrtnikom iz županje Pucaničem Leta 1916 jo je doletela težka nesreča Cela stena se je zrušila na njo in ji zlomila obe nogi, pa je kmalu ozdravela in krajša ji je ostala samo ena noga Pred leti so ji zrastli novi zdravi zobje in zdaj lahko je tudi najtršo hrano. Pa tudi vid se ji je vrnil, tako da lahko čita še taao drobno pisavo. _ 3000 kg težka palma Na vrtu stare plemiške rodbine Kapor v Korčuli je zra-zla ogromna palma, visoka 9 metrov Presaditi jo hočejo na trg. Palma tehta 3000 kilogramov — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu se je zastrupila v noči od nedelje na ponedeljek s plinom 221etna služkinja Marica Bosnar Imela je fanta, ki jo je zapustil in to jo je pognalo v smrt. Krvno, kožno in živčno bolni desežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ožim. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Zanimiva šahovska produkcija v LjubljanL V soboto Je prispela v Ljubljano gdč Soesmannova iz Frankfurta ob Meni, ki ie manažerka slovitega šahovskega svetovnega mojstra E Bogoljubova Stopila je v stik s predstavniki LšK glede odigranja simultanke med ljubljanskimi šahisti m Bogoljubovim ter dvoboja med ruskim velemojstrom in našim šahovskim prvakom dr Vidmarjem Čeprav Je Bogo ljubov zahteval za simultanko 3000 Din. kar je za naše razmere precej, zanj pa seveda malo. se je LšK odločil za to žrtev in tako se bo v soboto ob 14 vršila v ca-varni >Evropi« simultanka med Bogoljubovim in poljubnim številom naših šahi-stov Prijavnina znaša 25 Din. prijave sprejemajo v kavarni >Evropi< Drevi nastopi rucki matador v Mariboru, po gosto vanju iz Ljubljane pa odpotuje v Zagreb, kjer bo prav tako odigra* simultanko. iz Zagreba odpotuje v Karlovac, od tod na Sušak in v Trst ter dalje po Italiji ce bo turneja finančno uspela, kar bo gotovo zasluga njegove podjetne manažerke. kre ne Bogoljubov v Ameriko Baje se resno pripravlja na spopad z dr Aljehinom ka teremu hoče iztrgati šahovsko prvenstvo _lj VeaeJičnega prostora v Tivoliju letos ne bo več SoKOlsko zletišče bo segalo tik do -^attermannovega drevoreda, zato se bo morala umakniti vsa romantična na vlaka z gugalnicami, komedijantskimi vosovi Hd. s veaeličnega prostora Podrli so ie letni fotografski atelje in izginilo je Javno stranišče, ki je tako imenitno do pol njeralo pestro sliko kolib in druge ropo tije Letos torej ne bo več rajanja v Tivoliju, lajne in orkeetrijoni ne bodo več vabili Mick in Janezov na gngalnice in vrtiljake, ljudje si bodo morali iskati zabave drugje, če že ne morejo biti brez nje. Na zlet se morajo pripravljati že »daj, zato bodo morali kmalu začeti z gradbenimi deli na zletjšču DR. JANKO POMPE specijalist za bolezni ušes, nosa in grla prične redno ordinirati od l/214 do y216 Ulica Stare pravde Štev. 7 (Nasproti otroške bolnice) —lj čudna ura je v stolpu mestne ženske gimnazije Teče in bije ure in četrtin-&e, kazalcev in številčnice pa nima Mno gi bi niti ne vedeli za njo, če bi se ne oglašala vsake četrt ure Mislijo, da so reducirane funkcije ure iz razlogov vačnosti Zato bi bilo zanimivo vedeti, kakšen pogon ima ura električni ali jo poganjajo uteži Po našem skromnem mnenju se ne porabi nič manj električnega toka na uro, ki ima kazalce, kot če jih nima; navijati uro. ki nima kazalcev, je pa nekoliko na iv no. —lj Nova čebelarska podružnica. V nedeljo se je na novo ustanovila čebelarska podružnica na Barju, do katere ustanovitve je pripomogel seianji šolski upravitelj g Grčar G svetnik Bukovrr t« predaval o čebelarstvu in čebelnih 1». /nih Izvajanja g. predavatelja so navzoči poslušali z zanimanjem Novoustanovljeni podružnici želimo mnogo uspeha in napredka na čebelarskem polju —ij Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane kakoi tudi člane Sokola III, ki žele na I pokrajinskem zle tu aktivno so letovati, da pošljejo svoje pri jave. ki jih bodo prejeli po pošti te dni najkasneje do 24 t. m bratu Muiačku Jo sipu _ Kmetijska družba. Turjaški trg -Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozi rati. lS9-n —lj Prosvetni odsek Sokola Ljubljana— šiška vabi vse k predavanju, ki bo v pe tek 24 t m ob 20 v veliki ivorani So-koiskega doma. Predava: bo srt-ski šolski referent g Alojz Urbančič o Masarvku -Predavanje bo združeno z istoimenskim til-mom in posv«-čeno S31etnici predsednika MasarvKa Vstop prost Zdravo! _lj Praktične vaje v obrezovanju drevja, vinske trte in vrtnic prire-li podruž niea SVD danes ob 15 na Vrtači, kjer bodo obrezovanje poučevali naši najboljši strokovnjaki gg nadzornik štrekelj, viš vinarski inspektor Gombač. inž Lukman in ravnatelj Lap Zbirališče na Vrtači pred hišo št. 17, ob železniški progi _lj Predavanje o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev se bo vršilo v okrilju Zveze društev privatnih nameščen cev jutri 22 t. m ob 20 uri v dvorani OKrožnega urada na Miklošičevi cesti — Predava: bo g Podgoršek, ravnatelj Bou piške blagajne TBPD —lj O Visokih Tatrah bo nredava' dre vi ob 18 v Delavski zbornici g nadzornik Ljudevit Stiasni Predavanje boe dela* nji kočijažu. dok*er ga ni doletela nesreča. V gozdu sta mu namreč zmrznili obe nogi, da ni moge' hod rti, kaj šele delati. Kočijaž ga je potem neusmiljeno pognal na cesto. P R. ga je pros-H, naj mu da nakaziflo za (XJZD, a gospodar Je prizna', da ga uradu ni prijavil. Tafco je ostal revež brez sredstev, ves onemogel in sestradan ie komaj prrtaval na Sušak Pol ci j a je ugodila nregovi prošnji n ga poslala v Novo mesto, njegovega izkoriščevalca >e pa prijavila sodišču. — Spiašen konj povzročil nesrečo. Včeraj dopoldne je šel po cesti od glavne pisarne proti bolnici tovarniški delavec g. Anton Frelih po opravkih. Nekoliko nižje od glavne pisarne pa je pridrvel za njim spla-šen konj g. Filipa Lukana z Javornika, ki pa je bil brez voznika. Frelih se je konju umikal, kar se mu je mogel na desno, toda konj ga je vseeno podrl s prednjim drogom s tako silo. da je obležal ves okrvavljen in nezavesten. Frelih je z vso silo zadel z glavo ob oster kamen in je zadobil tudi več manjših poškodb po telesu, ki mu jih je povzročil voz. Z rešilnim vozom so ponesrečenca prepeljali v bolnico bratovske skladnice. kjer so obvezali na čelu nad 3 cm dolgo rano. nakar so ga poslali v domačo oskrbo Zadeva je tem bolj tragična ker je Frelihu pred 4 dnevi umrla žena. ki mu je pustila dva otročiča, ki bi zdaj kmalu izgubila še očeta. — Letošnji blagovni semenj na Sv. Jožefa je bil zelo dobro obiskan. Izredno lep dan je privabil na Jesenice ljudi od blizu in daleč. Blaga vseh vrst je bila mnogo na prodaj, a tudi kupčija je bila ugodnejša kot zadnja leta. — Bor »ki za delo In zaslužek. V zadnjem času prihajajo v naš kot cele gruče mladih in krepkih ljudi, ki iščejo dela bodisi v tovarni ali pri gradbenih podjetjih Toda malokdo je tako srečen, da dobi delo. ker so v tovarnah vsa mesta zasedena, a drugod se stavbna sezona še ni pričela in tudi ne obeta biti letos ugodna. Mnogo je med delavci tudi takih, ki nimajo-tea povratek niti denarja za vlak. tako da morajo iti nekateri nazaj peš ali pa medpotoma prosjačiti — želez je izginilo. Pred dvema letoma je bil zgrajen čez reko Savo v Kurjo vaa nov železobetonski most, ogrodje prejšnjega starega mostu pa so spravili na občinski prostor ob pokopališču. Del železja se je odprodajo, del pa uporabilo pri nekaterih javnih gradbenih delih, del pa je sčasoma izginil, da nihče ne ve. kam. — Nova lekarna na Jesenicah. G. Mr. Ph. Jože 2abkar je 19. t. m. otvoril svojo javno lekarno na Gosposvetski cesti, nasproti hotela »Triglav« in jo bogato opremil in založil z zdravili. Tu se kaže v najlepši obliki domača jeseniška obrt mizarja g. Lazarja. Svetilna telesa v lekarni so do sedaj pri nas še neviđene oblike, enako tudi napisni tabli nad lekarno, oboje po krasni izvedbi po načrtih g. inž. arh. Dragotina Faturja iz Ljubljane. iz Trebnjega _ Občina objavlja. Vsi brezposelna v območju obč nt- Trebnje naj se v svrho za poslitve pri gradnji nove občinske cesre P^«ukve - Dečja vas oglase pri županstvu, kjer prejmejo nadaljnja navod la V približno desetih dneh prejme občina novo po sriljko koruze za prehrano srromašnege prebivalstva m se prjave sprejemajo do fcon-ja tedna Občinski proračun in proračun ubožnega zaklada občne za leto 1933. kakor ga predlaga žuoan 'e od danes nđP'i 15 dni avno razpoložen Pripombe k proračunu je vlagati v navedemo roku pr župan^tv.. — Živinorejska selekcijska za druga Ve'ika Loka ob'avlja, da bo v nedeljo 26 t. m občni zbor pri Alojziju Bukovcu na Velik Lote - Načrt o nadro-bn debrvi v katastrski nhČim Sv Štefan le-žeče *o-lastne parcele, sodni okraj Trebnje bo od dne 25. t m do J apri1« pn občini Velika Loka razgrnjen ne vpogled vsem udeležencem. — Brezposelni naj ne hodajo z domaČe občine iskat dela drugam, ker m upanja, da bi ga dobili, niti ne bodo prejeli pri drug h ob^nah na račun domovne občine nobene podpore Nezaposleni občani naj ostanejo doma in bo domovna občina najboH skrbe.a za primerno zaposlitev ali pomoč v naravi. Iz Csfla —4i Prihodnja redna seja celjskega občinskega sveta bo v petek 24. t m ob 18 v posvetovalnici na mestnem magistratu Na dnevnem redu so poročila odsekov _c Predstava v Narodnem domu. V nedeljo 26. t. m. ob 16. bo uprizoril dramski odsek >Soče< v Celju v veliki dvorani Narodnega doma v Celju burko »Vražja mi-aelc. —c Iz tacinjciolakc eJuibe. Diplomirani filozof g. dr Franjo fiijanec is Maribora je imenovan za suplenta na državni realni gimnaziji v Celju _c Umrla je v soboto 18 t m. v celj-bolnici 591etna brezposelna služkinja rina Krniieeva ii Nove vasi pri Ce .u V neieljo 19 t m je umrl v celjski bolnici 91etni posestnikov sis Alojzij Ko pnšar is Savine pri Ljubnem _c železniška legitimacija na ime Alojsa Sušlja je bila izgubljena te dni v Celja. Najditelj naj jo odda na predstoj-nifitva mestna policija. palmira • Je iJktKCjL in <&hx>xi d&&u> dliece do Imenitno so se poslavljali... Zgodba o nabornikih, Id so i škafi po gostilnah izgubljen kovčeg Ljubljana, 21 marca Lmenvten ie vojašfci stan, a tudi civiln1 je vsega upoštevanja vreden kar vedo zlasti našj fantje, ki so te dni odhajali k vojakom. Ganljivo je. ka4co lia*bijo naši fantje civilna stan rn lepo. prelepo je. ker odhajajo k vojakom tako junaško razoo4o-\ en}. Meščani pa ne poznajo dovolij fantov od teh lepih strani čeprav je pijančevanje fantov o>b naboru postalo že legendarno Fantje se poslavljajo od civilnega stanu tako slovesno, s tako vrv-išeniTni oočutikj da smatrajo vse. kar počenjajo tedaj, za svoje posebne orivilegije. Tedaj prestajalo vin.sk1 krst ter dokazujejo z junaškim »eksanjem da so zreM možje in da so vredn> čast — ^ukniice be'e. Ne prvde jim nirti na misel, da greše zoper svoje dosto-■anstvo. ko love ravnotežje od zostUne do »rosMne m ko se bratijo na cestah z materjo zemlio Nesmiselno in nespametno b' bilo moraliziranje o junaštvih naših fantov ob Driskah ni:hovega ganlmega po-^'avliania od samskeea stanu Ov dan so pa vseeno nekateri zopet moralizirali. Tpne fantne so se maja!« proti dalmatinski gostilaii. Ustavili so se pred njo ter soglasno vzklakniJi: — Au-f b:ks! — Eden se ie odzvbal v gostiikio, kier je povi eke za rokav go stalnica rja ponosnega sina kršne- Dalmacije. — Kufer sem pozaba pri tebi! Prec mi ga daj! Ainnkamo! — Nema kufera kot mene. Nemoj da vičeš! Pa ie bil ogenj v strehi! Besedna bitka se je nadaljevala na cesti. V njo so posegli še gosti-lmčarjevi gostje, ki so vleki, z gostiteljem, fantova tovariša in dekle so pa seveda potegnili z rtjim. — Ce mi prec ne daš kufra. boš videl vraga namaianga. — ie grozil fant Divje ie obrača! oči m cepetal kot medved, ko se zbudi ;z zimskega spanja. Vsi trije' so se zaleteli proti Dalmatincu kot omamljene muhe. dočim je dekle, ki je bi-!o tudi precej omamljeno, sklepajo roke ter ihteJo na žrve in mrtve Fant Je gon« neprestano, da je tu pozabil kovčeg. Dalmatince )e pa zatnevaL, da so se ga »manguoi« tako nažehtah, da ne vedo. kje se j«ih drže glave, kako bi naj potem takem vedel;, Me so pozabfH kovčege! — Kje imamo pa nože! — so začeli groziti okajena »junaki«. — Kidaj se odavle, marvo iedna! Odmah dobiješ po njuški kufera! — Daj«rno ga! — so se vzpodbujali ►jtj-naikj«. — Da bi mena ne hote** dati touira ta zamtirklež?! Pa še šnops imarn v njem! — Pa tn Škatle b&sa ki sem ti jih ka>-pila! — je izbruhniJo deJcle še v hnjtše h ten je. — Nič se vas ne bojiimo. čeprav ste štirje! — so tulili fantje, ki so videli vse dvojno. — Pa moji dokumenti so v kufru! Dekle si je hitro obrisalo solze: — Ali ti zdaj ne bo treba ktj k vojakom? Drugita dokumentov ne bo-š dobiJ. kajne? — Le po njem! — so se zamajali ranile zopet proti Dalmatincu — Aa'de po policaja! — je velel Dalmatin ec gostu. — Naj gre! Bomo videii, kije je pravica! Kufre kradeš, da ne moremo k vojakom! — Le po pol4caja! Kar tkula pridejo nad poštenega čiloveka! — so se zgražali gostje. — Caktc, falotje! Cez par dni boste pa krotki kot koštruni! — Janez, peirnc! Veš, v šie težiko povedati. No, od civilnega stann so se pa vseeno dostojno rxrs$ovik Muzikalna senzacija in ve-lik glasben užitek bo go- W stovanie slovitega ž>nske- ^ 831 pevskega jazz-zbora SINGING BAB ES Z njimi nastopi tudi slavna češka filmska diva ANI ONDRA Grbi Jugoslavije V lulcsuzni opremi ter na kartonu tiskana je izšla krasna knjiga »Grbovi Jugo. slavije«, ki ji je priloženih 256 večbarvnih grbov vseh pokrajin, večjih mest in zna -needtejših krajev naše države, da jdh nalepimo v knjigo kakor v album Pri vsakem grbu imamo pa za vsako pokrajino in kraj kratke zemljepisne In obdirnejfie, prav dobre in točne zgodovinske podatke, ki bo_ do vsakemu dobrodošli, razen tega pa še opus ter podatke o virih, kje je grb po-snet V uvodu je nekaj podatkov o heral-diki predvsem v naših krajih, da je knjiga res popolna in jo mora vsa javnost pozdraviti z največjim zadovoljstvom, saj od VAL vasorjevih Časov pri na« ni izšla nobena knjiga grbov več. Grbe je »bral nas najznamenitejši heraldik Emilij Laszovrski, ravnatelj kr. državnega arhiva v Zagrebu, ki je pri svojem ogromnem delu predvsem rabil Valvasorjevo knjigo grbov »z L 1689 in >Stemmatographi>o« njegovega pomočnika Ritter-Vi tezo viča *x 1 1701 Zgodo, vinski podatki 90 izpod peresa znanega zgodovinarja prof. dr Rudolfa Horvata, grbe je pa naslikala heraldična slikarica ga. Vera pl. Boj^ničič-Zamola. Delo je vsestransko zanesljivo m odlično, da bo to vseskozi znanstveino delo v okras vsaki knjižnici. Danes ndso časi, da bi mogel sam znan. stvenik ali kako znanstveno društvo izdati zaradi večbarvnih reprodukcij tako drago delo. zato bi pa tako dek) tudi zlepa ne našk) založnika. Navzlic te*d gospodar-aJri kriz* se je pa sam ponudil mecen, ki le žrtvoval ogromne vsote za to monumentalno publikacijo ki bo v prid vsej naši javnosti, zlasti pa Šolski mladini pri pouku zgodovine semljerpisja In risanja, pred vsem pa dornosmanstva Ta mecen je reno. m i rana tvrdka Kava Hag d d v Zagrebu ki grbe za reklamo brezpdačno prilaga zavitkom svoje kave. arbume pa oddaja po wM—ii ceni 25 Din. a Sol« in stark* do- be izjemoma tudi popolne albume z grbi. želimo, da bi ta splošno koristna reklama imela tud: zaslužen uspeh! Grozen zločin staršev Zakonca Delanoe v Goiiteooe sta zalcn vi J a dvojrri umor, mož je ubil s kladivom tasta, potem sta pa z žeoo slcuipaj obesita svojo hčerko, da bd se odSkriržala priče ziočina. Deianoe ie popravljaj nekega večera čevkje v izbi, kjejT je njegov tast spal. Tast se je zixu-diil in prosil zeta, nag ne razbija tako in ne kada, 5eš, da ne more spati. Delanoe se pa za njegovo r*rošn>o ni zmenil in je mirno nadaljeval svoie delo. Ko je starec ponovili svojo prošnjo, se je zet razsrdi1! m mu zagrozil da ga ubije, če ne bo tiho. Starec se pa ni daJ ustrašiti. Tedad je pogirabiil Deianoe težko čevljarsko kladivo in udaril tasta tako močno po glavi, da ie obležal mrtev. V i«zbi sta bii čevlferjeva žena in petletna hčerka. Zena je možu pomagala sdačriti trnpk) v vrečo in ga odnesti v Met. Po umoru se pa čevljar ni čutri doma varnega in zato se je skrival v gozdu Samo ponoči je prihajal spat domov, kjer je 'ežaio skrito tastovo truplo. Tretjega dne se je pa začeJ naenkrat bati tudii hčerke, U bi ga ne izdala. Zato sta se z ženo domenila, da bosta hče»rko obesila. Mati ii je zavezala oči. oče pa zadrgnil zanje o okrog vratu in jo obes$ na debelo veso. Roditelja sta giedala smrtni bog svoje hčerke, rjol ure sta pustila njeno tru-pelce na drevesu, potem sta ga pa pokopala kar pod drevesom. Tam so na^ šli trupelce orožniiki, ki so brezsrčne starše aretirali pri tem so pa naleteli tudo na tastovo rruipdo. Najbrž bosta mož in žena obsojena na smrt. Sreda, 22. marca. 12.15: Ploflće; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Romanova); 18: Trtnik: Moderne smeri reklame; 19: Ruščina (dr. Preobraženakv); 19.30: Literarna ura: Prus >Faraon« (prof. Vodnik); 20: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega: 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 23. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. Leben); 19: Korist rastlinstva: Nase žitarice: Od kod so prišle, kje bivajo? (Prof Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj); 20: Prenos z Dunaja: 22: Cas. poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Postani in ostani dan Vodnikove drafbc! SLOVENSKI NAROD«, ćte 2L 1953. mm 16 (O 21 ve siroti Rom a. c — Valat! — je vzklikni] veselo. — i~.No, to se pravi imeti srečo!... To Pa že nekaj šteje: petnajst in pet ...dvajset, in Štirinajst ... štiriinde-vetdeset, in dvanajst igranih kart ... stošest... In valat, štirideset.. sto šestinštirideset!... To ie sijajno, imenitno!... To je STeča, a, dragi sro-spod? — Zdaj sem pa jaz na vrsti, — je dejal Lafleur. V tistem hipu je namreč prebrisana" ropov od azil da njegov nasprotnik nekam čudno zardeva. In iz tega je sklepal, da ga ima že pošteno pod kapo... Pa je hotel zadati še zadnji udarec svoiemu nasprotniku s tem. da ga je sfiil govoriti. — No, — ie dejal. — to igro smatram za izgubljeno. — Da, samo čudež bi vas lahko Se reši]. — je odgovorili Martin smeje. — Toda v i®ri je vse mogoče. 7— Sicer pa, — je pripomnil. — če bi imela kdaj, bi se vam revanžiiral. — Bodite brez skrbi, poštnega voza ne boste zamudfli. — ga je potolaži Lafleur. Potegnil je iz žepa uro in jo pokazal svojemu znancu. — Poglejte, še dolgo bova čakala. — No dobro, — je pritrdil Martin, — sprejemam ... pod pogojem, da pojde tudi druga partija tako hitro, kakor je šla prva ... — To vam diši. verjamem. In Lafleur je zopet natočfl Martinu, potem pa še sebi. Videč, kako toči, je Martin zaklical: — Natakar, še eno steklenico!... Pa da ne prinesete slabšega! Markizov sluga se ie tako začudil, da je malo mandkalo. da mu niso padle karte iz rok. Od presenečenja je kar zaziijal. Debeluhasti meščan ni ničesar opazil. Bil je ves zatopljen v igro in je seveda kaj lahko dobival. Odmašil je tretjo steklenico, rekoč: — No toreij, mešaiBte, jaz pa ta čas natočim. Lafleur je pa samo še razmišltjal. Martin je bi samo nekoliko vese-Jejši, to je bilo vse ... Vino mu pa še ni bilo prav nič stopido v glavo, kajti predno sta začela drugo partijo, je dejal svojemu znancu: — Veste, poštnega voza iz Evreu-xa ne smeva zamuditi... Ah! to je važno; in niti za dvanaj&t stekflendc te žlahtne kaolfiice bi ne hotel priti pre- pozno. Lafleur je hotel odvrniti od svoje žrtve . sak sum. Zato je napeljal pogovor drugam. — To je vseeno, — je dejal, — toda ugnali ste me v kozji rog. a jaz tega nisem vaoen. — Oh, pošteno, gospod, prisegam na svojo čast. In ker je dobi) Martinov obraz naenkrat poteze ogorčenega čio veka, je zače! Lafleur dobrodušneža tolažiti. — No. no, nikar se ne jezite. Vi imate pa res vročo kri. — Tak je pač moj značaj, kakor vidite, — je zatrjeval dobrodušni meščan ... Odkrit, pošten ... In lahko mi verjamete, da nisem zmožen... Ni odgovoril. Lafleur je vzeJ svoj kozarec, da bi trčila. — To pa že še prenesem, — je dejal Martin, — eden več, eden manj... Konec stavka je utonil v kozarcu, ki ga je Martin izpraznil do dna. Lafieura je obšla taka groza, da ie pusti1! svoj kozarec nedotaknjen na mizi. — Kaj pa je? — se je začudil njegov nasprotnik. — Kaj se ne strinjate z menoj... Pa se menda vendar ne jezite name? Prišla je vrsta na markizovega slugo, da bi delil. Stool je to mehanično, ne da bi odvrnil pogled od Martinovega obraza. — Odlkmo rečeno, — je dejal meščan, — sem navdušen, da sem se z vami seznanil... — Zares? — Da, častna beseda. — Vidite, da sem očaran!... — Iz dveh razlogov, dragi gospod! — Najprej, da ste me pri prvi partiji pošteno obrali. — In da dobite primerno plačilo za to. ker ste že daleč iiaprej. Lafleur se je zasmejal pod brke. Toda bil je preveč zatopljen v svoje misli. — Drugi razlog je, — je nadaljeval Martin, — da že dolgo nisem pil tako žlahtne kapice. Pri tem se je zaljjub-Ijeno ozrli na steklenico, ki je bila že do dveh tretjin prazna. —Ah! — je vzdihnft. — ostalo ga je le še nekaj kapljic ... Sicer pa, — je priporrmiJ z i zore menj eni m glasom, — bova morala igrati še odločilno partijo. — No in? Namestu odgovora je pa Martin zaklical natakarju: —Še eno steklenico!... In glejte, da bo isto vino! Lafleur je od presenečenja kar poskočil — Saj lahko naročiva v naprej, mar ne? Ce ie vino že na mizi, ga je pač treba popiti... Na obrazu strmečega shige se je pojavii izraz tako silnega razočaranja, da Martin tega ni mogel prezreti. — Kaj je vam slabo? — je vprašal v skrbeh. — Oh ne! Niti najmanj. — Morda pa niste ... vajeni piti... toliko .. In pa, to vino je vražje zahrbtno, če ga človek ni vajen ... — O, piti sem vajen, pa še kako, — je zatrjeval Lafleur boječ se. da bi ne vzbudil v Martinu suma. — No. torej, tem bolje... tem bofje!. •. — Zakaj pa? — Ker bova lahko stisnula za slovo še eno steklenico, predno se razide-va ... Martin je ustavil mimo-idočega natakarja in mu dejal sladko: — Prinesi ga nama še eno steklenico. — Istega? — je vprašal presenečeni .atakar. — Da ... toda ta mora biti že prav iz kota ... iz slame!... Saj veš. da se spoznam na take reči. — Kaj? — je vzkliknil Lafleur ves iz sebe, — to so že štiri steklenice! — No da, dragi pri-jateij, — se je zasmejal Martin, — vedite, da se štirih steklenic še sam ne ustrašim ... — Štiri steklenice!... Vi sami! — Da, šttiri, če treba pa tudi pet!... Vino pijem kakor mleko. — Kakor mleko! — je ponovil Lafleur prestrašeno. — Seveda, to vendar ni nič čudnega, pridobil sem si skromno premoženje s trgovino z vinom in drugimi opojnimi pijačami in med mojimi tovariši ni bilo nikogar, ki bi se bil mogel meriti z menoj, ki bi ga nesel toliko kakor jaz. Lafleur je od presenečenja kar poskočil. Ujel se je bdi v lastno past. Zdaj da bi začel znova!... Skleni je izpremeniti taktiko. Spomnil se je, da ima v žepu ste-kieniči'co omamnih kapljic, ki si jih je bil preskrbe! in ki naj bi mu pomagale streti odlpor markizove žrtve, če bi se upirala, ko jo bo ugrabil In neopaženo je segel z roko v žep svojega telovnika, da bi se prepričal, če je st eMenači ca še tam. Toda treba je bido najti še ugodno priliko, da bi mogel kapljice previdno in s pridom porabiti. V ta namen je hotel odrvrniti Martinovo pozornost od svojega podlega početja. — Odiigrajva odločita o partijo, — je deijal. In Martin je začel mešati karte. Jig-saw nova modna igra Povpraševanje po nji je v Ameriki tako veliko, da je tovarne ne morejo sproti izdelati Pred dobram letom se je razširila igra jo-jo iz Amerike po vsem svetu in tudi Ljubljano je bila ob koncu lanskega leta razgibala tako, da smo videli po mestu ne samo otroke, temveč tudi odrasle, kako s navdušeno sukali kolesca. Vse pa ima svoj konec in tako je tudi jo-jo zdaj že obsojen na hiranje, umakniti se je moral novi igri jig-saw. Seveda ima tudi ta igra nove velike prednosti in je boljša od vseh drugih, vsaj tako pravijo tisti, ki so si jo izmislili. Gotovo pa zopet ne bo trajalo dolgo, k pojde tudi nova igra med staro šaro. Zaenkrat se igra jig-sau, nazvana in-Dimno rudi puzzle (uganka) hitro širi po Ameriki in gotovo pride kmalu rudi k nam. kjer najde najmanj toliko navdušenih prijateljev, kakor svojčas jo-jo. V Ameriki ie povpraševanje po novi igri tako velliko, da je tovarne ne morejo sproti izdelovati v zadostnih množinah. Samo v Ameriki se proda vsak teden okrog 2 in pol milijona komadov te igre. V sto tisočih komadov jo pa izvažajo v Kanado in druge države. Kaj je iig-sa\v? To je igra. odgovarjajoča sedanjim razmeram in baš zato se tako hitro širi. Ljudje, ki nimajo denarja, da bi hodili na zabave, se zabavajo z novo igro in pozabljajo na vsakdanje skrbi. Statistika neke tovarne nam najbolje pove, kako priljubljena je nova igra med ljudstvom. Lani v avgustu, ko je začela tovarna izdelovati novo igro, ie znašala tedenska proizvodnja 12.000 komadov, v novembru 100.000, v decembru pa že 200 tisoč. Letos v januarju je izdelala tovarna na teden že nad pol milijona komadov, zdaj je pa povpraševanje tako naraslo, da se bo morala tovarna razširiti. Vsak boj proti novi igri bi bil brezuspešen. Na vsakem kiosku v Ameriki vise letaki z zapeljivimi napisi: ^Modna igra j*g-saw«. Bridge se tudi umika v ozadje, igralnice so prazne, ljudje sede doma in se zabavajo z novo igro, narejeno iz lesa ali lepenke. Jig-saw ima že svoje klube, ki se rnnože kakor gobe po dežju. Zibelka nove igre je Amerika, kjer je ostalo rodbinsko m domače življenje že od prvih začetkov kolonizacije tradicijonalno. Igra puzzle je bila pa že od svojih začetkov vedno mednarodna. Ruskega carja in njegov dvor označuje ameriška industrija jig-sawa kot svoje bivše najboljše odjemalce, a neka ameriška tovarna še se- daj dobavlja angleškemu kralju iz 1500 delov obstoječo igTO jig-sa\v. Ta igra ni torej nič novega, temveč je prišla ponovno v modo in je torej le nova modna igra. Kako si je pa pridobila igra toliko navdušenih prijateljev? Privlačnost igre je v tem, da mora človek zložiti veliko množino nepravilnih delcev v harmonično celoto. Jig-saw igrajo po-edinci. ali pa jo lahko igra tudi več ljudi v dveh skupinah druga proti drugi. V tem primeru morajo biti pogoji enaki in obe igri enako veliki. Ta način igranja je posebno privlačen. Skupina, ki se z zlaganjem poedinih delcev zakasni, izgubi igro in mora plačati nasprotni skupini dogovorjeni znesek. O igri jig-saw pravijo tudi. da je njen psihološki vpliv izredno velik. .Ameriški zdravniki jo priporočajo zlasti ne vra sten ikom in jetnikom, ker vpliva blagodejno na živce. Učenjaki pa svare ljudi pred prevelikim navdušenjem za to igro, kajti pri mnogih ljudeh, ki so se preveč ogrevali za mjo, so nastale težke duševne in živčne motnje. Mirna igra vpliva blagodejno, pretirana pa škoduje. Največ koristi od nove modne igre pa imajo seveda tovarnarja. Trije pokoli. Ona: »Vzela bi moža, tudi če bi bil grd in neumen, da bi le imel mnogo denarja. On: »To je pa hudo.« Ona razočarano: »Kaj nimate denar ja?c Pri zdravniku. — Kako spite? — Kako spim? Hm ... zatisnem oči, pa zaspim. Zadnji opomin. Upnik: »Zapomnite si, da je to zadnjič, da vas prihajam oponiinjat.c DoDžnik: »Saj je pa tudi že skrajni čas, ker sem že sit teh vaših neprestanih opominov.« V šoli. Učitelj kara Mihca: »Sram te bodi, da si zmerjal svojega tovariša s tepcem, lenuhom m barabo.« »Ne, gospod učitelj, baraba sem mu pa pozabil reči.« Zanesljiv dokaz? — AM veruješ v prenašanje mi s ti ? — Seveda. Za primer naj ti služi moj sosed, ki mn izvirajo vse pametne misli od žene. vabilo k LIL rednemu letnemu občnemu zboru SAVINJSKE POSOJILNICE V ŽALCU, registrevane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 30. marca 1933 ob 16. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1932. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva, 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče ob 17. uri istega dne drug občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. GlMB IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a parate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4- (prehod »Viktona« palače» SLUŽBE MLINARJA prvovrstnega, sprejme Valjčni mlin Bistrica, p. Podbrezje. KUHARICE ter vsakovrstno žensko osobje dobi zaposlenje v Beogradu. — Informacije: biro J-Central«, Beograd, Vas in a 6. — Telefon št. 26-228. 1564 SOFER->aJ5HANIK dobi službo takoj. — Ponudbe na: Autobusno podjetje Raj-benburg. 1548 STROJEVODJE in pomočniki, ki so delali v tovarnah papirja pri papirnih strojih dobe nameSčenje. — Ponudbe na: Zagrebačku dioničko tvornicu papira, Zagreb. 1549 Bre* poeebneg* otnpeecila O'.iJ-.-'i Ljubljana Mestni pogrebni »vod mm Danes zjutraj se je poslovila od nas ljubljena žena, mati, sestra, stara mati in tašča, gospa Mirna smrt je končala težko trpljenje. Pogreb bo v sredo, dne 22. marca 1933 ob pol treh popoldne izpred hiše žalosti, Rimska cesta 12. Ljubljana, dne 20. marca 1933. ANTON, mož; EMA DESNICA, DANICA OGOBELEC, NADA KOZAK, ALENKA, hčere; ANTON DESNICA, IVAN OGO-RELEC, DR. FERDO KOZAK, zeti, vnuki In ostali sorodniki. •"M M-- ■''it!'' PRODAM več sonov od tiskarske barve proda poceni — »NARODNA TISKARNA«. 1559 Kupim čoln (Kielboot) kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slov. Narodac pod >6oln«. BUKOVE HLODE" ~~ kupuje Og-orelec & Co., Žalec. 1566 KANARČKI HARCERJI vsako leto odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami, naprodaj. — Opeka, Kodeljevo št. 31 (poleg Mladinskega doma). 1570 DOBERMANKO čiste pasme, sijajno za pleme, dam zastonj pesorejcu. — Prof. Favai, Maribor. 1565 KANARČKI harški vrvivci, naprodaj. Samci Din 85—180. samice Din 30.-. — Franc šmid, Dobrava-Vint-gar, Gorenjsko. 1553 ~DOLOMITNI PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, kegljišč vam dobavi najsolid-neje K. Vodnik, Podutik št. 25. — Naroča se tudi pri >Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Telefon 28-45. 1558 OBLEKE — SUKNJE najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE. Navdušite tudi vi vašo okolico j z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri staroznani tvrdki j R. MIKLAUC, LJUBLJANA, pole- Škofije, j Cene so zmerne, postrežba pri- j jazna. 19.—'26. marca 1933 SVETOVNI VEL.ESEJEM na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, Češkoslovaška 33 %, Avstrija 26 %, Madžarska 25 %. Pojasnila in legitimacije daje ALOMA COMPANY, PUTNIK, Ljubljana Aleksandrova c 2 Gajeva ul., za nebotičnikom ::hoslov. konzulat %74 Vi' -I Mesta* txJ^t<"b