-.HELfNJÀ I NJI?"«* " LETO XXVI, ŠTEVILKA 7, 8. april 1994, cena 110,00 SIT MOZIRJE RECICA GORNJI GRAD SEIEM ALPE ADRIA VPRAŠANJE KOMUNALE ŠE NI RESENO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU VIVA TAAD6 v svetovnem vrhu I e8888a888Sm888SSS8888888S88S8Sf888Ì88SS88B8SSS88SS8S8S?88B?S888SÌ8fSÌ88S8S?88S88l88S8888888S88?8888S8888888S8S8888tS8Sl » Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o. o. OE vam nudi v KPC Ljubija 831-040, Železnina Radmirje 841-372, Železnina Gornji Grad I 843-016, Železnina Ljubno 841-505, Železnina Luče 844-024 i « » po ugodnih cenah in plačilnih pogojih vse kar potrebujete za novo gradnjo ali spomladanska « popravila v gradbeništvu in še mnogo več I cement i apno modul salonitke stiropor, tervol strešna lepenka stavbno pohištvo strešna okna... PLAČILNI POGOJI: - možnost nakupa na več obrokov brez obresti - kredit 1+6 obrokov in 6% fiksne obresti - kredit 1 + 12 obrokov in 16% fiksne obresti SE PRIPOROČAMO! ™gS5Se«5S*»SSe«5S*85Si!«5S*«l!!i*«l!S»*5S»®5S*»5Se?5Sl*!>SS*il5Sli«5S8!>SS*«5S!t!S5S*i>5S*«5Sltil5S«!(5S«»5S*«5JI*?5S*ü5S*SS!l*i>SSaSfS*üära. IÌ8888Sm888ISì8888SIS8SISi88Si888888888IS88IS888S888SI883888S8888il88BSI88S8888l888!S88l8888Si8tSi8IS88§88S88S88S8888iSl EPSI Poročno P.E. pločeIina Kocertovca 4, Celje Tel. & Fax ; 063 / 442-300 fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) NOVO ! NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, da smo. odprli novo trgovino z avto pločevino ZASTAVA, WV GÓLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL « Možnost naročifa pločevine za: ostala vozildii Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila. Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! P. Et PLOČEVINA se nahaja v KOCENOVI ul. 4, le korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELIE. EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov .UmtmmmMmimoi 3883838i338i888i3l8i8388i388388i8888i88i388i338i388i83838888388ii8l3i8iiil8§ NASLOVNICA SAVINJSKI GAJ foto: Sašo Bernardi Resnična zgodba o uspehu Podjetju VIVA - trade iz Nazarij je uspel prodor v sam svetovni vrh proizvajalcev črnilnih vložkov Vprašanje Komunale še ni rešeno Poslanci občinske skupščine so v zvezi z reševanjem problematike JP Komunala zahtevali dodatne informacije Ustanovni zbor brez Janše in Pučnika V Nazarjah je bil ustanovljen Zgornjesavinjski odbor SDSS, predsednik iniciativnega odbora je Franjo Bartolac Sejem Alpe Adria -svoboda gibanja Na omenjenem sejmu so se letos že 4. leto zapored uspešno predstavili nekateri turistični subjekti iz naše doline Nujno potrebna športna dvorana Športna zveza Mozirje je na svoji skupščini znova ugotovila, da dolina nujno potrebuje športno dvorano 25 let na valovih prijateljstva in humanosti Mozirski radio klub je v četrt stoletja svojega dela opravil že mnogo humanitarnih zvez velikonočnimi prazniki smo koledarsko le krepko * zakoračili v pomlad, vendar vrem e v teh dneh ne kale ravno takšne podobe. Sadjarji in drugi, katerim bi lahko slana v enem samem jutru uničila doberšen del letošnjega pridelka, so na À trnih, saj so nenavadno visoke temperature v marcu pogojevale hiter razcvet nekaterih kultur, ki pa so prav zaradi tega sedaj najbolj občutljive. Nekoliko manj na trnih so delegati občinske skupščine, ki jim je uspelo spraviti pod streho prekinjeno marčno zasedanje in tako mirneje pričakujejo aprilsko sejo, na kateri bo glavna točka sprejem letošnjega proračuna. Seveda tudi tokrat ni šlo povsem gladko, kot lahko razberete iz prispevka na politični strani. Predsednik zbora KS Matija Petrin je krivdo za nesklepčnost prvega nadaljevanja skupščinskega zasedanja naprtil sklicu v Gornjem Gradu, s čimer so se nekateri tudi strinjali. Po mnenju župana Franca Miklavca naj bi s sejami v bodočih občinskihsrediščihskupščini in njenim delegatom dvignili v preteklih dveh letih okrnjen ugled. No, v tem trenutku še ni jasno, če bo mandat občinskim skupščinam sploh podaljšan, kot predvidevajo, do konca leta. V občinskem prostoru se je pojavila nova stranka - SDSS, katere predsednik je, kot je znano, Janez Janša. V Nazarje ga na žalost številnih udeležencev javne tribune ni bilo, kakor tudi prejšnjega predsednika te stranke dr. Jožeta Pučnika ne. Bivši predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac postaja kot predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Zgornjesavinjskega odbora SDSSslejkoprej nova politična osebnost v mozirski občini. V občini, ki v gospodarskem pogledu gotovo še ni dosegla dna svojega ciklusa. Kako drugače razmišljati ob novem, vsekakor zelo zaskrbljujočem podatku, da v tej občini nobena od organizacij oziroma nobeden od delodajalcev za šolsko leto 1994195 ni razpisal niti ene samcate štipendije. Če k temu dodamo še že slišano informacijo, da smo po številu študentov glede ha število prebivalcev na samem repu Slovenije, ali ni to dovolj velik razlog, da se končno vprašamo, kam plove Zgornja Savinjska dolina. Bomo postali rezervat (do neke mere sicer) neokrnjene narave, kamor nas bodo hodili ogledovat izobraženi in ekonomsko dobro situirani prebivalci mestnih središč? Dejali boste, da je primerjava pregroba in neprimerna. Morda. Morda pa ne. Postavite se v vlogo srednješolca ali študenta. Ali pa kar osnovnošolca. Kakšno lepo bodočnost mu lahko naslikate za naslednjih nekaj let? Razen če mu boste lagali, slika najbrž ne more biti kdovekako optimistična. Ko bi le bilo v dolini več podjetij tipa VIVA TRADE... Potem bi bilo morda drugače. Lepo vas pozdravljam do 22. aprila, ko vam bom lahko spet, tako je označeno na koledarju, zaželel prijetne praznike! Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek.fzdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 083/831-957, telefax 063/832-383, Sofinancer SO Mozirje: Glavni m odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavnč, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI52310-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranja RS (ét. 23/130-92 z dne 28.2.92) šteje časopis mod proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek pd prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte spolnim imenom m nasiovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstiš. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavf|enih rokopisov m fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO (nadaljevanje iz 6. številke) 4. KAKŠNE OBČINE ŽELIMO: Na začetku lahko ugotovimo, da predpisi ne postavljajo nobenih strogih omejitev za nastanek novih občin. To je torej v celoti prepuščeno odločitvi ljudem določenega območja. To pa seveda ne pomeni, da je smiselno oblikovanje občin, ki po svojem nastanku ne bi mogle zaživeti in uresničevati skupnih interesov področnega prebivalstva. Zaživeti in uresničevati skupne interese občanov je za lokalno skupnost odločilnega pomena. Pri tem pa ne smemo popolnoma pozabiti na značilnosti in velikosti prostora, prometnih povezav, gospodarskih pa tudi negospodarskih trenutnih in razvojnih možnosti, kakor tudi prebivalstvenih (kadrovskih) potencialov. Kot vidimo, občinE ne bo težko oformiti, v šibkejših (kadrovsko, gospodarsko...) občinah pa kasneje lahko pride do manj uspešnega razvoja. To pa lahko pomeni nadaljnje razvojno zaostajanje in seveda nezadovoljstvo ljudi, saj bo v takih občinah nesporno tudi splošni standard zaostajal. Iskanje rešitev iz razvojnih zagat bo vsekakor potrebno. Ena takšnih rešitev je tudi povezovanje ali združitev s sosednjo uspešnejšo občino. Pri tem pa moramo navesti, da po veljavni zakonodaji za tako odločitevvelja le izvedba uspešnih referendumov v obeh občinah. To pa sigurno ne bo enostavna opredelitev. 5. KAKO DO NOVIH OBČIN V procesu oblikovanja novih občin je več etap. Pa si jih oglejmo: a) v prvi fazi občani na zborih krajanov razpravljajo in odločajo o formiranju bodočega občinskega območja. To odločitev sprejmemo z večino prisotnih. Odločitev občanov za katero referendumsko območje (bodočo občino) pa bo dokončna na referendumu. V sedanji občini Mozirje so se na zborih krajanov odločali za naslednja referendumska območja: - referendumsko območje Mozirje, kamor se vključuje sedanja KS Mozirje, razen področja Dobrovelj, kjer so občani izrazili željo po priključitvi k nazarskemu referendumskemu območju. Svojo odločitev utemeljujejo na prometno povezanost, na oskrbo, zdravstvene storitve, otroški vtec itd. - referendumsko območje Nazarje obsega sedanjo KS Nazarje, KS Šmartno/Dreti, kjer so se občani na poskusnem referendumu odločili tako, ter zaselek Dobrovlje in sosednja Prihova. Na Prihovi smo imeli več zborov krajanov, saj je odločitev nihala med referendumskima območjema Nazarje in Rečica ob Savinji. Končna odločitev zborov krajanov je bila sprejeta 24.3.1994 z rezultatom 39:33 v korist Nazarij. Po moji oceni je to tesen izid. - referendumsko območje Gornji Grad. Zato območje so se odločili krajani sedanjih KS Gornji Grad, KS Bočna in KS Nova Štifta. Moram omeniti, da so bila vodstva omenjenih KS zelo aktivna, saj so že predstavila razvojna razmišljanja bodoče občine. - referendumsko območje Ljubno ob Savinji obsega sedanjo KS Ljubno ob Savinji, prav tako pa Luče, sedanjo KS Luče ob Savinji in Solčava, ki obsega sedanjo KS Solčava. - referendumsko območje Rečica ob Savinji, ki obsega sedanjo KS Rečica, razen vasi Prihova, kjer so se krajani, kot je bilo že zapisano, odločili za referendumsko območje Nazarje. Na sedanjem teritoriju občine Mozirje, smo torej po sklepih zborov krajanov sprejeli odločitevza oblikovanje sedmih referendumskih območij. b) V drugi fazi bodo potekali referendumi sočasno, na kar se že pripravljamo. Samo glasovanje bo izvedeno 22.5.1994. Pred tem datumom bo Državni zbor sprejel Odlok o določitvi referendumskih območij. Po sprejetju tega odloka bo možno oblikovati še ugovore do 20.4.1994 (7 dni). Kar pomeni, da bodo posamezna območja še eventuelno lahko preoblikovala posamezna referendumska območja. Nekateri celo predlagajo, da je rok 7 dni prekratek za dokončne uskladitve. Jaz se temu pridružujem, poteza pa se mi vsekakor zdi demokratična, saj v tej reorganizaciji gre za dolgoročnejše odločitve in so eventuelni začetni popravki mnogo lažji kot kasnejši. Odločitev o ugovorih in sprejem akta o izvedbi referenduma je predvidena na državnem zboru za 26.4.1994. O dokončnem izidu referenduma bo Državni zbor obveščen do 7.6.94. c) Državni zbor bo 25.7.1994 sprejel zakon o ustanovitvi občin. Po sprejetju tega dokumenta pa se prične tretja faza oblikovanja novih občin, to je priprava na volitve organov v bodoče občine. Razpis volitev je predviden za 26.9., same volitve pa za 27.11.1994. Same volitve so odločilno dejanje za uspešnost bodočih občin. Predlagati in seveda voliti bomo morali ljudi, ki imajo izkazane sposobnosti in so pripravljeni prevzeti odgovorne naloge. Zavedati se moramo, da bodo prvi koraki najbolj nesigurni tudi zato, ker še sedaj ne vemo, kako bo urejeno financiranje občin, ni opredeljen kriterij občin s posebnim statusom (manj razvite, gorske občine...), ni opravljena delitev nalog meddržavno upravo in bodočo lokalno skupnostjo, morda paše kaj. Povem naj, da bomo na volitvah direktno volili občinski svet in župana občine. d) Dejstvo je, da s 1.1.1995 prične redno delo izvoljenih občinskih organov. Tu nastopa pomembna odgovornost za obravnavo in sprejem dokumentov za postavitev lastne organiziranosti, za določitev odgovornosti in sploh uspešnega delovanja. V prvi vrsti gre za sprejem Statuta občine kot tudi za Poslovnik o delu občinskega sveta. To bosta na začetku osnovna dokumenta. Predvideno je, da naj bi za ostale naloge, ki se bodo pojavile pred organi bodočih občin, veljali predpisi, ki jih je ali pa še bo sprejela sedanja Skupščina občine Mozirje. Veljavnost teh dokumentovbosevedadoločalsambodočiobčinskisvet. Zaradi sedanje strukturiranosti (organiziranosti) nekaterih služb in dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, komunalna dejavnost, cestno gospodarstvo, stanovanjska izgradnja...) pa bo pred organe bodočih občin kaj kmalu postavljena odločitev za eventuelno združevanje v bodočo pokrajino. Pri tej odločitvi bo morala prevladovati odprtost, saj je sedanji občinski prostor (ev. bodoča pokrajina) na več agregatih gospodarjenja povezoval občane, pa tudi gospodarske in negospodarske subjekte. Nekatere od teh sem že navedel; sem pa štejem še kulturo, telesno kulturo, gasilstvo itd. Zavedati pa se moramo, da bo tudi pri prenekateri navedeni dejavnosti začela delovati tržna komponenta, zato je pri tem računati na določene racionalizacije in s tem zmanjševanja stroškov poslovanja. V marsikatero dejavnost se bo na podlagi koncesij občinskih svetov vključeval tudi zasebni sektor, kar bo dodatno povzročilo večjo konkurenčnost in tako dvig kakovosti. Skratka: realno je pričakovati, da se bo marsikaj spremenilo in upamo lahko, da na boljše. Prihodnjič pa še kaj o financiranju; usmerjanju razvoja... PREDSEDNIK Skupščine občine Mozirje Franc MIKLAVC, ing. les. ind. I Gospodarstvo VIVA TRADE Nazarje O zasebnem podjetju VIVA TRADE iz Nazarij je bilo v minulih letih že moč slišati precej pohvalnih ocen. A je kljub temu vest v začetku letošnjega leta, da je njegov direktor Jože Melanšek, ki je skupaj z ženo Vando tudi lastnik podjetja, dobitnik priznanja Gospodarske zbornice Slovenije, marsikoga dodobra presenetila. Tudi Savinjske novice so podjetje VIVA TRADE doslej (neupravičeno) puščale "ob strani". Napako skušamo tokrat v obliki razgovora z Jožetom Melanškom vsaj nekoliko popraviti. Jože Melanšek SN: G. Melanšek, preden se pričneva pogovarjati o stvareh, o katerih so vas v minulih tednih spraševali številni novinarji drugih časopisov, bi bilo prav, da bralcem Savinjskih novic poveste nekaj temeljnih podatkov iz zgodovine podjetja. JOŽE MELANŠEK: Z ženo sva leta 1967 ustanovila obratovalnico, ki se je od GOSPODARSTVO_______ Resnična zgodba o uspehu vsega začetka ukvarjala s proizvodnjo in razvojem pisal ter embalaže za šolski in pisarniški pribor. Princip poslovnega sodelovanja je temeljil na kooperaciji, glavni partner pa je bil celjski AERO. Ko je le-ta v osemdestih letih začel nazadovati, smo bili primorani iskati nova tržišča. Vzporedno s tem smo se zaradi prostorske problematike iz Žalca najprej preselili v Mozirje in nato leta 1986 v Nazarje. Kot nosilni program proizvodnje smo že takrat imeli črnilni vložek in z nekaj sreče smo zanj uspeli najti kupca v Nemčiji - firmo Herlitz iz Berlina, ki je največji proizvajalec pisarniškega in šolskega pribora na svetu. Z njim smo leta 1989 ustanovili mešano podjetje. Ker pa je z našim razvojem rasla tudi želja po uveljavitvi lastne blagovne znamke, smo leta 1991 ustanovili samostojno podjetje. S tem smo si omogočili lasten prodor na trg, s partnerjem pa smo ohranili poslovne odnose na principu kupo-prodaje. Iskanje tujih trgov je seveda vse prej kot enostavno, zato smo v Duesseldorfu ustanovili hčerinsko firmo LINEA BUERO UND SCHULBEDARF, ki nam v obliki kooperacijske pogodbe omogoča tesnejše in ekspeditivnejše poslovanje s tujimi partnerji. SN: Kot osnovo proizvodnje ste torej zadržali črnilni vložek? JOŽE MELANŠEK: S časom smo se dejansko specializirali za proizvodnjo črnilnih vložkov in drugih izdelkov na osnovi črnil. Z lastnim znanjem smo razvili tehnološki postopek, ki nam je omogočil konkurenčen nastop na svetovnem trgu. Naš namen seveda ni bil zgolj preživeti, zato smo vzporedno s produktivnostjo dvigali tudi nivo kvalitete. Maksimalno profesionalen pristop k poslu, ki se odraža tudi v konstantni kvaliteti in solidnosti dobav ter inovacijah, nam je omogočil prodor med tri največje proizvajalce črnilnih vložkov na svetu. Za primerjavo - v lanskem letu smo izdelali 150-krat več črnilnih vložkov, kot jih potrebuje Slovenija. Ali drugače -potrebe slovenskega trga smo sposobni zadovoljiti z dvodnevno proizvodnjo. Kako intenzivno smo v minulih treh letih napredovali na tem področju, pove tudi podatek, da smo proizvodnjo črnilnih vložkov v tem obdobju povečali petkratno. SN: Nam lahko na grobo nekoliko opišete proizvodnjo v vašem podjetju? JOŽE MELANŠEK: Stroji so v večini primerov že opremljeni s samodejnimi manipulatorji - roboti, ki omogočajo delo brez stalne prisotnosti delavca. Slednji postaja na ta način le strokovno usposobljen kontrolor brezhibnega delovanja. Celoten proizvodni proces poteka brez odpadnih voda, vsi uporabljeni materiali se reciklirajo, torej ponovno predelajo. Proizvodnja črnil je zasnovana na najostrejših merilih nemških predpisov EN71, ki dopuščajo le okolju prijazno proizvodnjo in uporabo črnila. V ta namen smo v podjetju osvojili postopek proizvodnje demineralizirane vode na principu osmoze, kar nam je tudi povečalo konkurenčnost pred vsemi, ki še uporabljajo klasične načine destilacije ali ionizacije vode. Pakiranje izdelkov vršimo v polietilenske vrečke in škatlice. Za potrebe lastne proizvodnje imamotudi sodobno opremljeno orodjarno. SN: Kakšne poslovne načrte ima podjetje, ki je že v samem svetovnem vrhu? JOŽE MELANŠEK: Zaradi vedno novih in novih povpraševanj načrtujemo povečanje proizvodnje črnilnih vložkov. V' ta namen bo potrebna investicija v novo polnilno linijo velikih kapacitet, ki nam bo z dvigom gospodarnosti, ekonomičnosti in akumulativnosti omogočila večjo konkurenčnost. Investicijo bomo realizirali še v tem mesecu. V letošnjem letu pa načrtujemo tudi pridobitev certifikata ISO 9001, ki ga ima že večina naših dobaviteljev surovin in repromaterialov. Imamo tudi vedno več partnerjev, ki napovedujejo zahtevo po TQM (Total Quality Management). Trend osvajanja novih tržišč želimo še nadaljevati, pri čemer se bomo še posebej orientirali na dežele, kot sta Tajvan in Hong Kong, saj je tam povpraševanje za našimi izdelki precejšnje, cenjena pa je tudi naša blagovna znamka. Ob tem bi želel poudariti, da segajo naši načrti tudi na področje proizvodnje nalivnih peres in kemičnih svinčnikov, kjer bi naša znanja v zvezi s proizvodnjo vložkov lahko zelo koristno uporabili. SN: Kot pa je videti iz vaše ponudbe, VIVA TRADE ne pomeni zgolj lastne proizvodnje? JOŽE MELANŠEK: Drži. Matično podjetje VIVA se preko hčerke LINEE v Nemčiji povezuje s svojimi kupci v njihove programe. Na ta način nudimo celoten spekter pisarniških pripomočkov najboljše kvalitete po primernih cenah. Zaradi boljše oskrbe kupcev s tovrstnimi artikli smo v prostorih GG Transport v Sp. Rečici najeli dodaten skladiščni prostor. SN: Kakšen bi bil torej vaš komentar, ker vam je to pač že uspelo, o možnostih slovenskega gospodarstva v svetovni konkurenci? JOŽE MELANŠEK: Slovensko gospodarstvo je, gledano v celoti, še vedno v zelo labilnem položaju. Obrestne mere kreditov od 13 do 25% ne morejo zagotavljati proizvodnje po svetovnih cenah. Če namreč akumulativnost zapraviš že na kreditih, ni ekonomsko gledano nobenegamotiva več, da nadaljuješ posel. Ta razmerja bo zato nujno treba spremeniti, če želimo slovenskemu gospodarstvu zagotoviti uspešen razvoj. KF Sodobna linija polnjenja črnilnih vložkov GOSPODARSTVO JP Komunala Mozirje Za boljše vzdrževanje cest V javnem podjetju Komunala Mozirje, ki je upravljalec lokalnih cest v naši občini, so se zaradi vedno slabšega stanja cest, še posebej to velja za cesto Nazarje - Gornji Grad, minuli mesec odločili za oblikovanje terenske ekipe za letno - zimsko vzdrževanje. Ekipo so sestavili iz šestih delavcev podjetja in petih delavcev javnih del. Dodatno bo eden delavec javnih del v dogovoru s krajevno skupnostjo Luče stalno delal na cesti v Podvolovljek. Naloge ekipe so predvsem urejanje bankin, krpanje udarnih jam, zavarovanje kritičnih odsekov cest, urejanje cestne signalizacije ipd. v skladu z planom vzdrževanja, ki ga je potrdil občinski izvršni svet. Ekipi so dodali vozilo Unimog, nabavljeno sicer že leta 1991, ki pa je bilo do sedaj opremljeno predvsem za zimsko vzdrževanje cest. Z novim plugom, ki so ga izdelali kar v podjetju, je vozilo primerno za delo na in ob cesti preko celega leta, s čimer se bo bistveno povečal tudi njegov izkoristek. Ekipa se je intenzivno lotila dela, za kar pa je bil glede na stanje ne lokalnih cestah res že zadnji čas. Vzdrževanja je še posebej potrebna cesta Nazarje - Gornji Grad ! s I I I I I« S GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p.45, 63320 VELENJE Telefon: 063/ 856-920, Tel/fax: 063/ 855-645 | I Poslovne informacije 1. Vabimo vsa mala in srednja podjetja, da se prijavijo na srečanje z velikimi podjetji. Namen srečanja je razširiti poslovno sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji na eni strani ter velikimi podjetji na drugi strani. Srečanje organizirata OBRTNA ZBORNICA Velenje in Območna gospodarska zbornica Velenje. Srečanje bo v mesecu aprilu 1994. Rok za prijavo je 10. april 1994. Prijavite se lahko na Obrtni zbornici Velenje, tel. 063/ 856-503, ali na Območni gospodarski zbornici Velenje, tel. 063/ 856-920. 2. Vabimo vsa mala in srednja podjetja, da se prijavijo na srečanje z malimi in velikimi podjetji iz Benetk, združenih v združenje API. Srečanje bo konec aprila 1994. Rok za prijavo je 10. april 1994. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje, tel. 063/ 856-920. j; § VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE KAKOR TUDI PRIJA VNICE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TELEFON: 063/856-920. PoJjefmišti kotiček Za nami je napoved dohodnine za leto 1993, ki smo jo opravili še po starem zakonu in predstavlja zadnjo obveznost rizične osebe do države za določeno koledarsko leto. Pozornost posameznika bo odslej usmerjena v določila novega zakona o dohodnini, ki bo osnova za plačilo našega dolga državi za leto 1994. Glavne spremembe v odnosu na obstoječo obdavčitev ( 1993) bi bile naslednje: - uvaja se neobdavčljivi del prejemkov (do 11% povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma 51% povprečne letne plače za študente, ki so opravljali delo preko študentskega servisa. Zavezancem, ki ustvarijo letno nižji dohodek od omenjenega, konec leta ne bo potrebno napovedovati dohodnine (podobno kot že letos ni bilo potrebno napovedati dohodnine upokojencem, ki so "plačevali" samo fiktivno dohodnino). Zavezanci, ki bodo med letom plačali dohodnino od posameznih prejemkov, konec leta pa ugotovili, da njihovi celoletni prejemki niso presegli zgoraj omenjenih zneskov (11 oziroma 51 % povprečne letne plače zap. v RS), bodo morali, če bodo hoteli dobiti povrnjene plačane zneske akontacije dohodnine, dohodninsko napoved oddati, sicer bodo državi pustili med letom plačane zneske dohodnine. - nova lestvica za obdavčitev (1. razred / do 50% povprečne plače v RS / obdavčitev 17% - doslej najnižja stopnja 19%, pri višjih prejemkih stopnja obdavčitve večja kot doslej) - olajšave avtomatično priznane v višini 11 % povprečne plače v RS (izdatkov ni potrebno dokazovati z računi). Z dokazili se lahko uveljavlja dodatno znižanje davčne osnove za 3%. Nameni olajšav so podobni kot doslej, morda velja omeniti nepriznavanje izplačil za športne namene, namene varčevanja z energijo, dodatno pa so priznana kot olajšava vložena sredstva v obnovo denacionaliziranega premoženja, sofinanciranje aktivnosti, ki so financirane iz samoprispevka (telefonija, vodovod, kanalizacija..), spremembe so tudi v zvezi z nakupom vrednostnih papirjev.. - povečani zneski olajšav za vzdrževane družinske člane (10% za 1. otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, za vsakega naslednjega otroka + 5% olajšava (ukinja se dodatna olajšava za otroke, ki se šolajo izven kraja bivanja). - pri obdavčevanju dobička iz kapitala so izvzete premičnine, (npr. morebitni dobiček pri prodaji avtomobila ni več obdavčen). Davek od doseženega dobička pri prodaji nepremičnin se plača od tistih nepremičnin, ki jih je lastnik prodal prej kot v treh letih po pridobitvi (doslej prej kot v lO.letih pridobitvi). Dokumentacija za odmero dohodnine se mora hraniti 2 leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine (doslej ta rok ni bil posebej določen). Sušmarstvo ni več pred met zakona o dohodnini, temveč predmetpregonatržne inšpekcije. Po zakonu o davčnem postopku se predvideva podaljšanje roka za predložitev letnega poročila (davčne napovedi) za samostojne podjetnike iz 28.2. na 31.3. tekočega leta za preteklo leto. Tako naj bi se rok izenačil z rokom za oddajo dohodninske napovedi. Verjetno bi bili bolj veseli rešitve, ki jo poznajo v nekaterih razvitih zahodnih državah, da se davčne napovedi lahko oddajajo tekom celega leta, kar omogoča predvsem normalnejše delo posameznim knjigovodskim servisom. Sprejem zakona o enotni davčni upravi seje zavlekel, zato lahko pričakujemo njegovo uveljavitev v naslednjem, še bolj verjetno pa v letu 1996v Pričakujemo lahko tudi spremembe v sistemu obdavčitve premoženja, prevsem spremembo Zakona o davku na promet nepremičnin, pa tudi spremembo zakona o davku na dediščine in darila. Razprava poteka tudi že o spremembi obdavčitve dobička pravnih oseb, kjer se predlaga znižanje stopnje iz 30 na 25 procentov. *** Precej dileme je bilo v zadnjem času okrog višine povračil stroškov delavcev in zavezanca, ki se po davčnih predpisih štejejo kot odbitna postavka. Za davčne potrebe se upošteva Uredba Vlade Republike Slovenije in ne kolektivna pogodba, kot je bilo objavljeno v zadnji številki revije OBRTNIK. Po številnih razpravah o vodenju poslovnih knjih za samostojne podjetnike po sistemu enostavnega knjigovodstva je prevladalo mnenje, da za leto 1994 ni potrebno voditi knjige prejemkov in izdatkov ter knjige upnikov in knjige dolžnikov. Voditi je tako potrebno knjigo prihodkov in odhodkov (ne velja stara knjiga!) in register osnovnih sredstev. Konec leta bo potrebno sestaviti bilanco uspeha, ne pa tudi bilance stanja. Sprememba, ki do trenutka, ko to pišemo, še ni bila objavljena v Uradnem listu, naj bi veljala od 1.1.1994 dalje. Do polletja letos naj bi pristojne službe pripravile nov pravilnik, ki bi dobil dokončno obliko in začel veljati s 1.1.1995. Vida Skok Zasedanje SO Mozirje POLITIKA Vprašanje Komunale še ni rešeno Nadaljevanje prekinjene 30. seje Skupščine občine Mozirje je bilo sklicano v četrtek, 24. marca, v Gornjem Gradu. Potrebne sklepčnosti kljub dodatnim telefonskim pozivom ni bilo, zato je predsednik skupščine Franc Miklavc nadaljevanje preložil na torek, 29. marca. Tokrat je na sejo kljub temu, daje bila v Gornjem Gradu, vendarle prišlo zadostno število delegatov, ki so se najprej lotili obravnave osnutka Odloka o zagotavljanju sredstev za razvoj malega podjetništva. Po razpravi, ki se je nanašala predvsem na terminologijo v njem, je skupščina sprejela osnutek odloka, ga prekvalificirala v predlog in ga sprejela s'priporočilom, da izvršni svet na podlagi tega odloka čimprej izvede vse potrebne postopke, da se bodo lahko sprostila sredstva, ki so temu namenjena. Osrednja točka zasedanja je bila problematika javnega podjetja Komunala Mozirje. Predsednik IS Jakob Presečnik je pojasnil sklepe, ki jih je v zvezi s tem sprejel izvršni svet in dodal, da bo vršilec dolžnosti direktorja Komunale, ki bo imenovan na seji IS 7. aprila, moral skupaj z izvršnim svetom pripraviti program reševanja nakopičenih problemov. V razpravi sta bila Mirko Zamernik in Franc Basti mnenja, da o problematiki ni mogoče argumentirano razpravljati brez zapisnikov SDK. Omenjena služba je, kot je znano, opravila le pregled v zvezi z gradnjo avtobusne postaje, medtem ko jo revizija poslovanja javnega podjetja v celoti še čaka. Oba delegata je tudi zanimalo, kako je lahko bil direktor podjetja glede na ugotovitve nadzornega odbora razrešen sporazumno. Andrej Presečnik je opozoril na to, daje bila večina spornih investicij izvršena v KS Mozirje, poleg tega pa gaje zanimalo, če je bilo za avtobusno postajo res plačano samo 10% spremembe namembnosti zemljišča. Jože Kumer je menil, da bi moralo biti poročilo nadzornega odbora bolj izčrpno, da pa nekatere ugotovitve kažejo stvari, ki so na meji kriminala. Ko ga je Franjo Steiner vprašal, kaj smatra kot mejo kriminala, je Jože Kumer pojasnil, da obstaja sum , da so bila nekatera sredstva porabljena nenamensko. Mirka Zamernika je zanimala vloga nadzornega odbora Komunale, Anton Venek je pogrešal številčni prikaz v tekstu opisanih ugotovitev. Predsednik IS Jakob Presečnik, ki je bil tudi predsednik nadzornega odbora Komunale, je glede sporazumne razrešitve direktorja pojasnil, da je bila glede na določila pogodbe z njim sprejeta zato, da so se stvari lahko začele reševati, to pa seveda ne zmanjšuje njegove odgovornosti za nazaj. Presečnik je dejal, daje že lani kot predsednik NO zahteval obravnavo problematike Komunale na seji IS, kar pa se ni zgodilo. Predlagal je imenovanje komisije za pregled zapisnika SDK o gradnji mozirske avtobusne postaje. Rudi Hramec, ki mu je medtem že poteklo namestništvo direktorja Komunale, je pojasnil prizadevanja v podjetju, da se pravočasno organizirajo v skladu z novo zakonodajo, istočasno pa uredijo sporne zadeve za nazaj. Največji problem za tekoče poslovanje so prenizke cene komunalnih storitev, s katerimi ne zaslužijo niti za neto plače, zato je njihov dvig nujno potreben. Brez pomoči občine se ne morejo izvleči iz sedanjih težav, med katerimi predstavlja velik problem tudi odlagališče odpadkov. Skupščina je podano gradivo IS in izvajanje namestnika direktorja Komunale sprejela kot informacijo z zahtevo, da IS in Komunala skupaj pripravita program ukrepov za sanacijo razmer v podjetju, vzporedno s tem morata zagotavljati obstoječi nivo komunalne dejavnosti, izvršni svet pa mora pripraviti tudi videnje o organiziranosti komunale v bodoči lokalni samoupravi. Sporne finančne transakcije je treba razjasniti, SDK pa se znova pozove, da opravi revizijo poslovanja javnega podjetja Komunala. Delegati so v nadaljevanju seje brez obširne razprave sprejeli osnutka odloka o določitvi gospodarskih javnih služb in o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja. Pri tem gre pravzaprav za uskladitev z državno zakonodajo. Ugotovitve Nadzornega odbora po pregledu stanja v JP Komunala j I. AVTOBUSNA POSTAJA MOZIRJE I JP Komunala kot glavnemu investitorju (nosilec investicije) in delno I s izvajalcu avtobusne postaje v Mozirju tako rekoč do zaključka del (do | I tehničnega pregleda) ni bila znana finančna konstrukcija in finančno I stanje objekta. Zasnova objekta se je tik pred izvedbo spremenila, ne § § da bi bile v celoti jasne posledice tega. | Finančno pokrivanje objekta in zunanje ureditve ne bo razrešeno niti s | s prodajo vseh prostorov in rešitvijo problema s skladom stavbnih zemljišč | I (primanjkljaj cca 15 mio SIT), JP Komunali pa ostaja (po soinvestitorskih š ! pogodbah) tudi problem vzdrževanja objekta. § Poslovanje pri izgradnji AP Mozirje je pregledala tudi kontrola SDK (zapisnik z dne 22.12.1993). 1 j II. OSTALI OBJEKTI ! 1. JP Komunala je izvajala večje število infrastrukturnih objektov, za s ! katere v večini primerov z investitorji niso bile sklenjene pogodbe, niti | I niso bile pridobljene ponudbe s strani podizvajalcev, prav tako tudi viri I financiranja pri posameznih investicijah niso znani. § ! 2. Podizvajalcem je bila večina del plačanih. | § 3. Nadzorni odbor je ugotavljal, da pri nekaterih objektih obstaja dvom § I v realnost zaračunanih postavk. § 4. Zaradi neurejenih razmerij investitor in izvajalec pri večini spornih | 1 investicij, je moralo JP Komunala stroške teh investicij poravnati iz | :| likvidnih sredstev (namenjenih za komunalno infrastrukturo). | ! 5. Večina tako izvedenih del je bila na območju KS Mozirje, nekaj pa tudi f I v KS Nazarje in KS Rečica. § § 6. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je večina del bila | I izvedena na podlagi odločitve direktorja JP Komunala. | I 7. Direktor JP Komunala je na posamezne točke zapisnikov dal svoje | mnenje, ki pa v ničemer ne spreminjajo dejstev. POLITIKA IT U R I Z E Ml V zaključnem delu zasedanja je bilo govora o moratoriju na prodajo občinskega premoženja, ki naj bi veljal do izdelave delitvene bilance. Nekateri so se zanj zavzemali drugi ne, formalnega sklepa glede tega pa niso sprejeli. Zastavljenih je bilo nekaj delegatskih vprašanj, pri točki "razno" pa je Franc Basti izrazil svoj protest, ker niti predsedstvo skupščine niti skupščina sama nista reagirala na Mavričev govor v skupščini pred volitvami v izvršni svet in njegovo pismo v Savinjskih novicah. Skupščini se je zahvalil za sodelovanje in jo kljub pozivu predsednika Miklavca, naj ostane, zapustil. Edi Mavrič je k temu dodal, da bo svoj nastop v njej pred volitvami članov IS skupščini pismeno pojasnil. KF Zgornjesavinjski odbor SDSS Ustanovni zbor brez Janše in Pučnika V soboto, 26. marca, je bil v dvorani Delavskega doma v Nazarjah ustanovni zbor Zgornjesavinjskega odbora Socialdemokratske stranke. V programu prireditve naj bi sodelovala tudi predsednik stranke Janez Janša in dr. Jože Pučnik, vendar zaradi znanih dogodkov nobenega od njiju v Nazarje ni bilo. Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Zgornjesavinjskega odbora SDSS Franjo Bartolac. Na javni tribuni o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji, ki je sledila, pa so sodelovali Barbara Medved, podpredsednica SDSS, Branko Grims, glavni tajnik SDSS, in mag. Milan Zver, predsednik strokovnega sveta SDSS. Dvorano Delavskega doma so poleg domačinov skoraj do zadnjega sedeža napolnili tudi člani občinskih odborov SDSS iz sosednjih občin in predstavniki drugih strank, med njimi tudi dr. Franc Zagožen in dr. Anton Žunter iz Slovenske ljudske stranke. Največ kritik v razpravi se je nanašalo na predsednika države in na vladajočo koalicijo ter državni zbor oziroma razmerje sil v njem. Zahteva po razrešitvi Janeza Janše s funkcije obrambnega ministra je bila ocenjena kot poskus njegove politične likvidacije. Dr. Zagožen je opozarjal, da je postal državni zbor orodje tistih, ki so nad njim, podvomil pa je v možnost predčasnih volitev. Dr. Žunter je prebral izjavo za javnost, ki so jo skupaj podpisali občinski odbori SKD, SLS, LS, ND in SDSS in v njej izrazili oster protest proti zamenjavi Janše. Udeleženci javne tribune so se z odobravanjem odzvali na pobudo o protestnem shodu pred parlamentom. Ustanovni zbor je po zaključku javne tribune vodil član iniciativnega odbora Mirko Zamernik. Zgornjesavinjski odbor SDSS je bil ustanovljen, sprejel pa je tudi sklep, da se znova sestane v roku dveh mesecev in takrat razpravlja o svojem programu in organih. Do takrat opravlja iniciativni odbor vlogo njegovega predsedstva. KF Veliko udeležencev javne tribune SDSS POT POD NOGE; POMLAD JE TU! Je že tako, da smo se navadili, da spomladansko utrujenost premagujemo ob skodelici kave, ali pa drveč na štirih kolesih (največkrat do gostišča Štorman), saj drugače preprosto ne znamo. Kaj pa narava? Zberimo voljo in prijatelje ter se odpravimo na ogled Solčavske tise, ene izmed stotih naravnih znamenitosti Slovenije. Nekateri to drevo častitljive starosti, menda okrog 1000 let, imenjujejo tudi Hribernikova tisa, saj raste neposredno ob opuščeni Hribernikovi domačiji, dobre pol ure hoda nad Solčavo. (Vsi tisti, ki smo pozimi bolj počivali, bi najbrž rabili še malo več časa, saj je pot dokaj strma, vendar je trud poplačan v senci pod drevesom, katerega obseg meri nekaj čez tri metre). Mnogi so prepričani, da je tisa iglavec, saj ima igličasto oblikovane liste. Vendar jo kljub temu uvrščamo med listavce -zaradi značilnih plodov. Posebej cenjen pa je temen les, prožen in trden, ki je podlaga za marsikatero lovsko trofejo. Pot do tise, ki je že od leta 1951 zavarovana kot naravni spomenik, je enostavna: pri turističnem društvu v Solčavi prečkamo most čez Savinjo in le še sledimo markacijam, ki nas vodijo v hrib. Kratko in jedrnato smo vam predlagali izletniško točko, ki jo lahko obiščete v enem popoldnevu brez izgovorov, da so družinski izleti zamudni in dragi. Nikar se ne obirajte; greh bi bil, če ne bi poznali naravnih lepot, ki jih imamo kot na dlani. Karolina Grudnik svoboda, cribaiiia Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v dneh od 23.3. do 29.3. potekal turistični sejem Alpe - Adria -svoboda gibanja. S stojnico na 24 m2 se je že četrtič zapored predstavila Zgornja Savinjska dolina v organizaciji podjetja EPSI. Skupno so se predstavili: Zgornjesavinjska turistična zveza, Logarska dolina, gostišče Grad Vrbovec, turistični kmetiji Govc - Vršnik in Ložekar, Penzion Raduha iz Luč, kamp in trgovina Trik iz Solčave, Kovinotehna - Palenk, RTC Golte, Savinjski gaj in podjetje EPSI. Stojnico so uredili: načrt Penzion Žohar, izvedba turist, kmetija Ložekar s pomočjo Solčavanov. Na stojnici je bilo vse dni veliko zanimanja gostov za preživljanje prostega časa v Zgornji Savinjski dolini. Dneva Zgornje Savinjske doline 24P3.94 so se med drugimi gosti udeležili minister za kmetijstvo, direktor Ljubljanskega sejma, direktor Kolinske, bivši minister za okolje Jazbinšek, predsednik IS občine Mozirje in drugi. Kratek predstavitveni program so popestrili mozirski pustnaki, ki so zopet bili atrakcija celotnega sejma, citrar Franci Roban, harmonikar Aleš Ložekar in dekliški pevski zbor iz Luč. Tudi v ponedeljek, 28.3.94 je bilo še posebej živahno, za kar so poskrbeli gostitelji iz Penziona Raduha iz Luč. Letošnje leto so se izkazali zgoraj našteti turistični subjekti, ki so kljub relativno visokim stroškom nase prevzeli turistično predstavitev Zgornje Savinjske doline. Prav bi bilo, da bi bil za prihodnje predstavitve ta način kot nek model. S skupnimi močmi in denarjem bi se lahko celotna Zg. Sav. dolina dostojno predstavljala in tržila tako doma kot v tujini. M.L. Za veselo razpoloženje sta skrbela Robanov Franci in Aleš Ložakar ter. MOZIRJE dekliški pevski zbor iz Luč pod vodstvom Simone Moličnik TURIZEM Savinjski gaj letos še lepši Savinjski gaj, prelep park cvetja, ki si je v lanskem letu, ko je slavil 15-letnico svojega obstoja, pridobil tudi laskavi naslov "Štajerski biser", je od začetka letošnje sezone pod novim vodstvom. Vendar se je dobro, preden pojasnimo kaj več v zvezi s tem, za trenutek ozreti nazaj. V petnajstih letih je gaj namreč doživel veliko lepih a tudi hudih trenutkov. Med slednje gre vsekakor uvrstiti štiri poplave, med katerimi je bila ena katastrofalna. Vmes pa so se našli tudi kakšni subjektivni vzroki, saj so se v tem času menjali upravljalci, financiranje pa je ob tem ostajalo vseskozi nedorečeno. Približno tretjina sredstev se je nabrala iz vstopnine, drugo tretjino so prispevala podjetja (ZavarovalnicaTriglav, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, Pinus Rače) in vrtnarji, ki so imeli v gaju gredice, zadnja tretjina pa se je nabrala iz naslova komunalnega SIS-a. Ko je bil slednji ukinjen, je z njim usahnil tudi ta vir. Po petnajstih letih so se v gaju zaradi sušnega vremena pokazale nove potrebe za vlaganja vanj (namakalna naprava), v Društvu vrtnarjev Slovenije, ki je prejšnja leta simpatiziralo s parkom, pa so se pojavila trenja zaradi lastništva osnovnih sredstev v gaju in zaradi pomanjkanja denarja. Vse to je narekovalo vzpostavitev novega sistema vzdrževanja parka, ki bo temeljil na samofinanciranju. Razmišljanja so šla sprva v smer delniške družbe, ko pa so proučili vse predpise s tega področja in ko so preverili lastninske odnose na tem zemljišču, so ugotovili, daje primerno ustanoviti društvo, ki bo skrbelo za vzdrževanje in razvoj Savinjskega gaja, ob tem pa širilo ekološko zavest domačinov in vseh obiskovalcev parka. Tako je bilo ustanovljeno Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj, katerega vitalni del je 15- članski upravni odbor. Jedro tega odbora predstavlja ekipa za operativno vodenje in realizacijo nalog, poleg nje pa so v odboru še predstavniki lokalne skupnosti in ostalih društev, ki imajo v gaju svoje objekte. Na ta način so želeli zagotoviti usklajeno delo v parku. Društvo je takoj po ustanovitvi pričelo z intenzivnim delom. Pripravili so stalne in dnevne vstopnice in izvedli tri zelo uspešne delovne akcije. Na novo so zastavili delo pobiralcev vstopnine in parkirnine. Pripravljajo članske izkaznice, v društvo pa vabijo vse tiste, ki želijo Savinjskemu gaju vse dobro. V društvu se zavedajo, da je namen in obstoj gaja povezan z obiskovalci, zato so posebno pozornost v začetku letošnje sezone posvetili propagandi. Savinjski gaj se predstavljal na sejmu Alpe Adria, v tem mesecu se bo pojavil na TVS v oddaji Nedeljskih 60 in drugih odmevnih medijih. Namen tega je seveda jasen - s povečanim obiskom zapolniti luknjo v strukturi prihodkov. Da pa gaj mnogim res veliko pomeni, dokazuje podatek, da so ga številni obiskali še pred začetkom uradne sezone. In kaj bo letos v gaju novega? Popestrili naj bi prikaz etnografije, vanj nasadili čimveč sadik, ki so v Evropi v fazi razvoja, več življenja pa naj bi vanj vnesli z živalmi. Tako bo v spomladanskem času v parku cvetelo 120.000 čebulnic, uvoženih iz Holandije. V začetku junija jih bo zamenjalo 80.000 sadik letnega cvetja, višek sezone pa bo ponovno v začetku septembra z mednarodno razstavo cvetja. Še prej (v juniju) načrtujejo novost - kresno noč. Pri tem ne bo poudarek toliko na razstavljenem cvetju, pač pa bolj na svetlobni in zvočni opremi, ki naj bi park v večernih urah naredila privlačen za sprehode. Nenazadnje je v parku kapelica sv. Valentina, zaveznika zaljubljenih. Kot nam je povedal predsednik Ekološkega hortikulturnega društva Savinjski gaj, Darko Bele, ostaja oblikovalec in načrtovalec pari« tudi v bodoče inž. Miha Ogorevc, operativni izvajalec del v njem pa nepogrešljivi mozirski vrtnar Jože Skornšek. Ustrezen pristop k urejanju parka naj bi zgladil tudi dosedanje spore med nekaterimi društvi, vse skupaj pa naj bi pripomoglo k lepšemu in še bolj zanimivemu Savinjskemu gaju. Torej, če si želite uživati v lepoti cvetja, vam ni treba v Holandijo. Obiščite Savinjski gaj! KF Zgornja Savinjska turistična zveza je prejela... j s "%[aša d o Cin a" i * « 1. ‘P sozvočju gora, gozdov in voda počiva dolina, Iger jaz sem doma. ! Tii sonce nas greje in deželgrosi, ! in zemljica plodna sadove rodi. ; > 2. ‘Psvoje strmine, visoke vrhe i nas valijo skalne, prelepe gore. ; Tu duh nad nabira si novih moä ; in daleč ostanejo nade skrbi. t 3. Tu temni gozdovi dolino krase ; in pesem stoletno skrivnostno dume. 'Pnjih človtk.zadiha spokojnost in mir, gozdovi ßogastva in zdravja so vir. ! 4. ‘Pdolini se zßirajo Éistre vode, ; studenček.^gorovja na svetlo prizme. Savinja in 'Dreta, dve hčerki gora S s potočki kropita dumenje voda. ; S. 'Dolino poživljajo trgi, vasi, > v bregovih domom umrljivih ljudi. Samnjska dolina je kraja ime, ; ki vedno na se6e mi veže srce! ; (Anton Acman) \ Avtor nagrajenega in osvojenega slogana "Zgornja j Savinjska dolina - doživetje gora, gozdov in voda" - g. Anton ; Acmen je naši Zvezi odstopil oz. podaril tole pesem. ; Tako je lepa, topla, prijazna in resnična; zato jo objavljamo, i V želji, da bi prišla v vsako uho in na vsaka usta, se j zahvaljujemo avtorju in mu kličemo: še na mnoga, mnoga ustvarjalna leta! ; za ZSTZ: > Anka Rakun i , « ........;.....................................................! V''' . ' ' i TURIZEM Kaj pa obmejni turizem od Olševe do Pece? Že nekaj let se govori o smučarskem središču na pobočju Pece, kjer imajo Korošci na avstrijski strani že urejene smučarske naprave in čakajo na sporazum s Slovenijo, da bi pritegnili tudi lepe terene na slovenski strani državne meje. Prej ali slej bo do tega prišlo v našo in avstrijsko korist. Tudi na področju Olševe obstajajo možnosti za razvoj turizma, treba je le razvijati in reševati danosti za turizem, ki jih imata obe obmejni občini Železna Kapla na avstrijski in Mozirje, odslej predvidoma občina Solčava, na slovenski strani državne meje. Na slovenski strani imamo poleg številnih za turizem vabljivih zanimivosti, naravnih kot zgodovinskih, tudi še najlepšo alpsko dolino Logarsko dolino, na avstrijski strani pa prav v zadnjih letih javnosti odprto in urejeno notranjost Obirja z lepoto podzemlja, ki privablja tisoče obiskovalcev. V zadnjem tednu pa so v Železni Kapli odprli obnovljeno, moderno zdravilišče z vsem komfortom in razsežnostjo zdravljenja ter so tam turistom na voljo res moderne in vsestranske usluge. Do sedaj edinemu odprtemu hotelu Obir, ki ga imajo Slovenci, se bodo pridružile še nove zdraviliške zmogljivosti in bo samo zdravilišče zaposlilo preko 60 članov zdraviliškega osebja. V pred 12 leti izšli knjigi SOLČAVA sem opisal znane studence mineralne - kisle vode na solčavski strani sončnih Karavank, ki so bili že v prejšnjem stoletju kot zdravilni upoštevani in so bile zanje že takrat napravljene strokovne analize v Gradcu. Tako za studenec v Ručniku v Matkovem kotu, kot tudi v Krofičevem. Dočim je bil studenec v Ručniku zelo priljubljen in so vodo uporabljali okoliški kmetje, je bil za širšo rabo nedosegljiv, ker ni bilo ceste v bližini. Kraj je še znan, treba bi bilo le poiskati vrelec, ker ga je ob povodnji leta 1926 zasul manjši plaz. Sedaj poteka prav blizu panoramska cesta Logarska dolina - Pavličev vrh /sedlo/ na državni meji v Belo. Drugi vrelec kisle vode, ki je pa še v rabi, se nahaja 30m pod Panoramsko cesto v Krofičevem. Novo analizo je 1.1981 napravil Inštitut za mineralno vodo v Mariboru. Prav na nasprotni strani tega obmejnega hribovja je tudi več vrelcev kisle vode. Tako na primer ob cesti Pavličev vrh - Bela, malo pod Pavličem. Nižje v Beli pri Kselici ob cesti Železna Kapla - Jezerski vrh je bilo že pred I. vojno znano zdravilišče - sanatorij in se je zdravilna voda na veliko polnila v steklenice in rapošiljala. Še nižje pred Kaplo pa je bilo vseskozi odprto zdravilišče in so ga prav pred tednom dni vsega prenovljenega že dali v obratovanje. - Primerjava analize vode pri Kselici v Beli z analizo vsebnosti in značilnosti kisle vode ob solčavski panoramski cesti pokaže, da sta si vodi podobni in verjetno izvirata iz istega vira in zemeljskih plasti. Logarska dolina je preko Pavličevega vrha /sedla/ povezana z Belo na koroški strani. Maloobmejni osebni prehod je žal možen le poleti in to od petka do nedelje, a se pričakuje, da se bo tudi na koroški strani kmalu zgradila cesta na Pavličev vrh in se bo tako odprl tudi redni cestni promet med državama. Vsekakor ima Slovenija interes, da do tega čimprej pride. Prav novoustanovljeno podjetje prebivalcev LOGARSKA DOLINA se bo za to na vso moč trudilo in upajmo, tudi uspelo. Ko bo povezana Koroška preko Pece z obeh strani pozimi, naj bi se pa poleti povezala Solčava in Logarska dolina preko Pavličevega vrha /sedla/ in odkrila lepote in zanimivosti Solčave - Logarske doline ter Zdravilišča in podzemske lepote Obirja na koroški strani turizmu na obeh straneh meje. Valent Vider IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Prihova Odločitev večine dokončna? Kot smo poročali že v prejšnji številki, so se krajani Prihove v četrtek, 24. marca, znova (tokrat že tretjič) sestali na zboru krajanov. Za razliko od prvih dveh zborov, ki sta bila na Prihovi, je bil tokratni na Rečici. Razlog za njegov sklic je bil dan s 67-timi podpisi krajanov Prihove, ki so izražali voljo, da se Prihova priključi k referendumskemu območju Rečica. Sklep prvega in drugega zbora je namreč bil, da se Prihova priključi referendumskemu območju Nazarje. In kako je bilo tokrat? Prisotni na zboru so z ozirom na podpise glasovali o priključitvi Prihove k referendumskemu območju Rečica. Za takšno odločitev je glasovalo 33 krajanov, proti pa jih je bilo 39. Predlog torej ni bil izglasovan. Po laični presoji bi to naj pomenilo, da se Prihova priključi referendumskemu območju Nazarje, slej ko prej pa bo imel končno besedo v zvezi s tem državni zbor. KF Zbiranje in odvoz večjih kosovnih odpadkov JP KOMUNALA, Mozirje bo v okviru akcije zbiranja večjih kosovnih odpadkov po KS, v soboto, dne 9.04.1994 organizirala odvoz in pobiranje le-teh in sicer: Trbiž ob 7. uri Radmirje ob 11. uri Ljubno ob 8. uri Juvanje ob 12. uri Rastke ob 9. uri Okonina ob 13. uri Odpadke naj občani dostavijo na vidna mesta, prevsem tam, kjer so že sedaj kontejnerji. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Okrogla miza KAM IN KAKO S KOMUNALNIMI ODPADKI ? Problematika komunalnega odlagališča je vse pogostejša in vedno bolj vroča tema političnih in v fazi formiranja novih občin tudi medkrajevnih razprav.Povsem upravičeno, saj je iz razprave, organizirane na to temo s strani občinskega izvršnega sveta, moč povzeti, da je stanje na sedanjem občinskem odlagališču v Podhomu milo zapisano sila zaskrbljujoče in ekološko že dolgo čez mejo dopustnega.Poleg članov IS in predstavnikov Komunale sta v razgovoru sodelovala predsednik SO Mozirje Franc Miklavc in projektant deponije komunalnih odpadkov dr. Marjan Ivanc. Udeleženci okrogle mize so si uvodoma ogledali filmski zapis o deponiranju komunalnih odpadkov v Nemčiji,ki, na našo žalost, nikakor ni primerljiv z razmerami v Sloveniji, da o naši občini sploh ne govorimo. V širši predstavitvi je dr. Ivanc poudaril, da je naša država v mnogih primerih pod krinko uvoza surovin za drag denar kupovala smeti in odpadni material. Predstavniki komunalnega podjetja so povedali, da že dolgo opozarjajo na nerešen problem občinskega odlagališča, vendar sanacija le-tega presega njihove možnosti, zato je nujno potrebno vključiti vse možne vire financiranja, ne oziraje se na bodoči status odlagališča. V kolikor se ne bo moč sporazumeti o sanaciji dosedanje deponije, bo po besedah Rudija Hramca potrebno odpadke voziti na deponijo izven občine, kar bo še dodatno podražilo odvoz smeti. V primerjavi z Ljubljano imajo izredno nizko cenovno postavko za odvoz smeti po kvadratnem metru stanovanjske površine. V številkah se to razmerje odraža s 5,2 SIT na kvadratni meter v Ljubljani, proti 1,53 SIT, kolikor zaračuna Komunala storitev odvoza smeti občanom občine Mozirje. Ali, preračunano v povprečju, komaj 300 SIT na mesec in to za osemkratni odvoz smeti. Precej kritično pa se je dotaknil problema župan Franc Miklavc. Po njegovem mnenju bi morali prvenstveno vtisniti v zavest ljudi kulturo odlaganja odpadkov, predvsem pa bo morala stroka postaviti pravila, katera bo pač treba spoštovati. Komunala bi morala na deponiji storiti več v smislu sanacije, saj se ni po Miklavcu v zadnjih štirinajstih letih (po sprejetju odloka) nič spremenilo. Predvsem pa bo potrebno skrbeti za racionalno zmanjšanje količine odpadkov. Po reorganizaciji občine se po mnenju župana prav lahko zgodi, da se bodo razmere na smetišču še poslabšale. Ista bojazen je prisotna tudi pri krajanih Bočne in Podhoma, torej tistih, ki najbolj neposredno občutijo in tudi nosijo posledice stanja, kakršno pač vlada na odlagališču. Po mnenju nekaterih bi morali smetišče enostavno zapreti in iskati možnost nove lokacije. Po njihovem je sporno vprašanje legitimnosti odlagališča, neprimerna oziroma sporna lokacija ( tudi po mnenju sanitarnega inšpektorja ), nadalje jih moti delno tudi na ta račun uničena cesta in še cela kopica pomanjkljivosti, ki ogrožajp življenje ljudi v neposredni bližini deponije (problem je seveda pereč po malodane celi Zadrečki dolini nizvodno ). Predsednik IS SO Mozirje, sklicatelj okrogle mize, je dejal, da bo potrebno pristopiti k sanaciji deponije po etapah. V sorazmerno kratkem času bo možno, to naj bi se tudi zgodilo, namestiti rampo in tako preprečiti nelegalen pristop in dovoz na odlagališče in onemogočiti razmnoževanje odpadkov po okolici. Pri sami predstavitvi projekta sanacije občinske deponije je dr. Ivanc dejal, da bo potrebno upoštevati evropski zakon, kateri zahteva zadostno nepropustnost terena (glina). Zaradi možnosti poplav bo potrebno širiti deponijo na višji teren, izcedne vode bo loviti v poseben zbiralnik in jih razpršiti nazaj. Po Ivancu bi za preureditev in sanacijo deponije rabili dodatni 1,2 ha zemljišča, katerega bo potrebno odkupiti. Sanirano in ekološko neoporečno odlagališče bi nudilo dolini možnost odlaganja smeti za približno trideset let. V celoti naj bi sanacija stala 1.520.000 DEM, kar je po besedah projektanta dolgoročno za dolino sprejemljiv strošek. Kakor koli že, problem je akuten in zahteva takojšen pristop k reševanju. Nenazadnje je poleg ekološkega momenta ogroženo zdravje ljudi. Res pa je tudi, kot je rekel član IS Niko Purnat, da je cela občina pomagala ustvarjati stanje, kakršno pač je, zato je prav, da problem rešujemo celovito in vzajemno. Zgolj trditev, da je za vse kriva Komunala zaradi predolgega vztrajanja pri nizkih cenah odvoza smeti, verjetno ne vzdrži. Vsekakor pa slednje ni apel k povišanju cen komunalnih storitev. Edi Mavrič KS Luče Cesta v Podvolovljek (končno) bo? Reševanje problematike cestne povezave Podvolovljeka z Lučami se, kot kaže, vendarle preveša v zaključni del. V uradnem listu naj bi bil po informacijah občinskega izvršnega sveta namreč v kratkem objavljen razpis za gradnjo ceste, kar bi naj v praksi pomenilo, daje objektivno pričakovati gradnjo prvega dela ceste še letos. Precej aktivnosti je bilo v minulih tednih tudi glede ceste na Veliko planino, na kateri je pašna skupnost postavila zapor-nico. Slednjo so lastniki zemljišč odstranili, saj je bila postavljena na mestu, ki je po cesti kar 1.800 m oddaljene od meje mozirske in kamniške občine. Pred kratkim sta se mozirski in kamniški izvršni svet vendarle sporazumela, da zapornice na cesti ne bo. KF KS Solčava Realni obeti za Pavličevo sedlo Kdo ve, kolikokrat je bila že ponovljena trditev, da je odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo strateškega pomena ne samo za Logarsko dolino temveč tudi za celotno občino Mozirje. Zato je vsaka vest, da se glede tega karkoli premika na bolje, še kako dobrodošla. Po besedah predsednika IS Jakoba Presečnika se na Pavličevem sedlu trenutno izvajajo geodetske meritve, medtem koje projekt ceste nanj z naše strani že končan. Po predvidevanjih naj bi Avstrija načrtovala cesto s svoje strani v letu 1996, zadnjo besedo glede tega pa bodo imeli seveda na Dunaju. KF IZ KRAI. SKUPNOSTI KS Nazarje Kako do čistega okolja Turistično društvo Nazarje si prizadeva, da bi si kraj, nenazadnje tudi kot bodoče občinsko središče, nadel nekoliko prijaznejšo podobo. V sklop tovrstnih prizadevanj je spadala tudi spomladanska očiščevalna akcija, v katero seje poleg organizatorja - TD Nazarje -vključila tudi krajevna skupnost, svoj neprecenljivi delež so prispevali osnovnošolci, ribiči in seveda krajani sami. Namen akcije je bil v glavnem dosežen, s tem pa seveda ni vse končano. Skrb za urejeno okolje je potrebno ohraniti preko celega leta, pri tem pa se turistično društvo že sedaj srečuje s problemi, kijih bo v dobro kraja potrebno razrešiti. V prvi fazi bo treba urediti režim parkiranja tovornih vozil v centru kraja. Prestavitev hišice TD in ureditev informacijske točke je prav tako zaželjena in potrebna. Ob vsem tem ostaja stalna oblika onesnaževanja okolja, ki kraju daje tudi najbolj negativen imidž industrijskega centra, lesni prah in dimni plini. Predstavnik podjetja MGA je na zadnji seji občinske'skupščine javno protestiral zaradi onesnaženosti zraka z lesnim prahom, ki je v določenem časovnem obdobju dosegla celo takšno koncentracijo, da je pustila vidne posledice v masi za ohišja njihovih aparatov poleg tega pa moteče deluje na delovanje preciznih merilnih naprav. Tudi stalni in občasni obiskovalci Nazarij so se imeli v minulih dneh znova možnost dodobra nakašljati. Doklej bo (še) tako? KF Prizadevni krajani so očistili tudi strugo potokov KS Ljubno ob Savinji Prvi del ceste asfaltiran V skladu s planom je izvajalec del Cestno podjetje Celje na prvem odseku ceste Ljubno - Luče pred kratkim izdelal asfaltno prevleko. Vsi pa seveda nestrpno pričakujemo, kaj bo z nadaljevanjem gradnje, ki je v celoti odvisna od letošnjega državnega proračuna. Ko bo sprejet, bomo videli, pri čem smo. In tudi to, če bodo obljube, dane ob otvoritvi ljubenske obvoznice, držale. Po zadnjih informacijah je za nadaljevanje gradnje predvidenih 40 milijonov tolarjev. KF Š OIS rvo RAČUNALNIŠKO VODENA KNJIŽNICA V MOZIRJU Ko smo bili pred nekaj leti na strokovnih aktivih šolskih knjižničarjev in preko sredstev javnega obveščanja seznanjeni o programu ŠOLSKA KNJIŽNICA podjetja SAOP iz Nove Gorice, smo tudi v mozirski šoli začeli razmišljati o tem, da bi v našo knjižnico uvedli računalniško poslovanje. Kupili smo strojno in računalniško opremo in delo je steklo. V šol. letu 1991/92 smo začeli vnašati podatke v računalnik in to obsežno delo je trajalo več kot eno šolsko leto. V računalniški bazi imamo zdaj nad 5000 naslovov in okoli 12.000 knjižnih enot. Vse knjige smo opremili z računalniškimi nalepkami in črtno kodo. V računalniško evidenco smo vpisali vse učence in zaposlene. Vsi vpisani imajo člansko izkaznico s črtno kodo. Izposoja s črtno kodo in laserskim čitalcem je stekla v letošnjem šolskem letu. Ker poteka sedaj administrativni del izposoje izredno hitro, se je zelo povečalo število bralcev. Z računalniškim načinom dela odpadejo dolgotrajne statistične obdelave, knjižni listi, bralčevi listi, skratka, vse kartoteke. Zato je sedaj v knjižnici več časa za pogovor z bralci. Računalniška obdelava omogoča izpis knjižnih novosti, bralcev, ki vračajo knjige z zamudo, izpis najbolj branih knjig. Učenci lahko dobijo različne informacije o knjigah, izpise knjig z različnih področij, kar je učencem v veliko pomoč pri izdelavi referatov in drugih nalog. Tak način dela pa omogoča tudi natančne dnevne in letne statistike. Mozirska šola je v občini prva prešla na računalniško vodeno knjižnico. S tem načinom dela smo vsi zelo zadovoljni, tako učenci kot učitelji, saj seje število prebranih knjig in obiskov v knjižnici zelo povečalo. Pohvaliti se moramo tudi z redno nabavo novitet, vendar je ta zaradi visokih cen in premajhnih sredstev omejena le na nekaj izvodov. Kot je znano, si sodobne šole ne moremo zamišljati brez knjižnice, saj mora biti le-ta kulturno in informacijsko središče šole. Poleg individualne izposoje, ki je tipična naloga spložnoizobraževalnih knjižnic, opravljajo šolske knjižnice tudi pedagoške naloge, saj poteka v knjižnici tudi pouk, pri katerem se naj učenec usposobi, da si bo znal knjižna in knjižnična pomagala samostojno poiskati. V knjižnici naj bi potekale tudi učne ure iz različnih predmetov, kjer bi učenci s pomočjo enciklopedij, leksikonov in drugih priročnikov poglabljali svoje znanje. Učenci naj bi se tu zadrževali med prostimi urami, kjer bi si lahko ogledali videokasete, poslušali radijske oddaje itd. Da bi pa knjižnica lahko tako zaživela, je prvi pogoj prostor. Mozirska knjižnica teh pogojev še zdaleč nima, saj s cca 35 m2 površine le težko služi svojemu namenu. Sodobna knjižnica mora imeti poleg prostora za izposojo knjig še čitalnico z raznimi klubskimi kotički, kjer lahko učenci v miru berejo ali gledajo video. Zato je naša velika želja, da bi se tudi za šolsko knjižnico v Mozirju čimprej našla sredstva, da bo lahko delo, ki ga knjižničarjem nalaga družba, tudi pri nas zaživelo v polni meri. Marija Venek KULTURA Odličen koncert okteta AVE z gosti Oktet Ave, o njem smo v Savinjskih novicah že pisali, se je v nedeljo, 27. marca, zgornjesavinjskemu občinstvu prvič predstavil s samostojnim koncertom. Dvorana Kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji je komaj zadostovala za vse ljubitelje ubrane pesmi, ki so se tega sončnega popoldneva odločili za obisk koncerta. Ljubezen do glasbe je združila štiri pare, ki so to tudi zasebno, v zanimiv sestav, ki ima svoje korenine pravzaprav v ženskem kvartetu. Prof. Tadeja Cigale je namreč leta 1991 prevzela umetniško vodstvo ženskega kvarteta Ave, skupina pa je v sedanjem sestavu prvič nastopila leta 1993 na občinski pevski reviji. Oktet deluje kot samostojna skupina, ki poleg narodnih, ponarodelih in črnskih duhovnih pesmi postopoma osvaja tudi težje umetne pesmi. Daje pri tem na najboljši poti, so dokazali tudi s tem koncertom. Ob oktetu Ave so na koncertu nastopili tudi gostje. Harmonikarski duet, ki ga sestavljata brata Matej in Primož Krajnc, je po pričakovanju dodobra ogrel dlani poslušalcev. Starejši Matej se ob resnih študijskih obveznostih posveča glasbi kot klarinetist občinske godbe na pihala, sicer pa je v nazarski glasbeni šoli končal 9 letnikov harmonike in zanjo navdušil tudi Primoža, ki sedaj uspešno končuje 4. letnik GŠ. Sola v naravi Učenci petih razredov OP Ljubno so v okviru šole v naravi preživeli nepozaben teden dni na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Prebivali so v bivši stražnici, ki jo je Ministrstvo za šolstvo in šport preuredilo v center obšolskih dejavnosti, smučali so v Kranjski Gori, ob tem pa so se srečali s prostim plezanjem kar na steni svojega domovanja. V centru sta tudi referenčna laboratorija za geologijo in biologijo, ki so ju učenci s pridom uporabljali pri obdelovanju fosilov ter gorske favne in flore. IPP Med prostim plezanjem Kitarista Monika Krajnc in Boris Štih sta bila za publiko najlepše presenečenje. Monika Krajnc nadaljuje študij po končani ljubljanski srednji glasbeni šoli na graški Akademiji za glasbo, Boris Štih pa je po opravljenem diplomskem nastopu na srednji glasbeni Šoli v Ljubljani nadaljeval študij na tamkajšnji Akademiji za glasbo inje trenutno zaposlen v Glasbeni šoli Velenje. Oba kitarista sta aktivna solista in člana različnih komornih zasedb, njuno igranju v duu pa poleg tehničnih odlik izžareva tudi zlitje dveh umetniških duš v eno glasbeno srce. Vsi nastopajoči so na koncertu, ki ga je s pesmimi in besedili slovenskih književnikov povezoval Franci Kotnik, poželi prisrčen bučen aplavz. Oktet Ave, ki v soboto kot edini predstavnik naše občine odhaja na medobčinsko srečanje malih vokalnih skupin v Vojnik, se ob tej priložnosti zahvaljuje podjetju Elkroj Mozirje in Šport centru Prodnik iz Juvanja, saj brez njune pomoči nastopa ne bi bilo mogoče izvesti v tako uspešni obliki. HK ŠOLSTVO Športna zveza Mozirje Nujno potrebna športna dvorana V ponedeljek, 14. marca, se je v Nazarjah sestala skupščina Športne zveze Mozirje. Ocenila je delo zveze v letu 1993 in sprejela plan športnih prireditev v letošnjem letu. V uvodnem delu skupščine, ki so ji prisostvovali tudi predsednik IS SO Mozirje Jakob Presečnik, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek in sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemc, je predsednik ŠZ Mozirje Martin Aubreht poročal o lanskih aktivnostih v njej. Koledar prireditev je bil realiziran 85-odstotno. Na različnih občinskih prvenstvih se je pomerilo skoraj 1.300 udeležencev, v ligah in na prvenstvih je bilo odigranih 483 tekem s preko 2.000 udeleženci, v 540 rekreacijskih tekmah je sodelovalo 9.300 udeležencev. Vsi ti podatki dokazujejo, da so športna igrišča dobro obiskana in da služijo svojemu namenu. Šport številka ena v dolini je mali nogomet, veliko pa se igra tudi tenis in košarka. Pri prostovoljnem delu v društvih so prednjačili planinci (preko 4.000 ur). Prvič se je tudi zgodilo, da bi imela občina pet kategoriziranih športnikov v državnem razredu. Športna zveza Mozirje je v lanskem letu dobila iz občinskega proračuna slabih 7,5 milijonov tolarjev. Letos je v osnutku proračuna 8,5 milijonov tolarjev, kar bo glede na potrebe gotovo spet premalo. Polovico teh sredstev bo namenjenih za tekmovalni šport, 30% za rekreacijsko dejavnost, 10% za delovanje zveze in 10% za športne objekte. Nekateri športni objekti so namreč v precej slabem stanju, kot nujna pa se vedno bolj in bolj kaže potreba po izgradnji športne dvorane oziroma večje telovadnice, v kateri bi se lahko poleg rekreacijske dejavnosti odvijala tudi ligaška tekmovanja. Darko Repenšek je v zvezi s to temo opozoril na možnosti lokacije tega objekta, ki se po njegovem kažeta ali v sklopu gradnje osnovne šole na Rečici ali v sklopu dograditve OŠ v Mozirju. Časi, ko je bilo take objekte lažje graditi, pa so žal nepreklicno minili. Tako ostajamo verjetno edina slovenska občina brez tovrstnega objekta, na ta problem pa je še posebej opozorila predstavnica odbojkarskega kluba Gornji Grad Vida Skok. Omenjeni klub mora namreč vse tekme igrati na Gomilskem, kar jim povečuje stroške in zmanjšuje interese sponzorjev iz doline. Sekretar ŠZS Marjan Jemc je opozoril na pomemben podatek, da namreč v Sloveniji letno zaradi bolniške izgubimo 15 milijonov delovnih dni, polovico od teh zaradi srčno žilnih bolezni. Več gibanja, kar dosežemo s športno dejavnostjo, je najboljša preventiva zoper takšne bolezni, žal pa v Sloveniji izgubljamo energijo pri dokazovanju dejstva, da pomeni šport poleg samih tekmovalnih rezultatov še nekaj več. Glede na to, da je bila to zadnja skupščina športne zveze pred napovedano preobrazbo lokalne samouprave, je Jakob Presečnik predlagal, da naj se zveza pri bodoči organiziranosti zgleduje morda po ZŠAM, ki bo tudi poslej deloval na nivoju Zgornje Savinjske doline. Ob zaključku seje sta bila v članstvo Športne zveze Mozirje sprejeta Športno padalski klub Gornji Grad in Alpinistični klub Planika Mozirje. Na prvi naslednji seji izvršnega odbora zveze pa bodo razpravljali o problematiki mozirskega karate kluba in NK Elkroj, ki je prenehal z nastopanjem. KF Skupščino Športne zveze so vodili Martin Aubreht, Franc Papež in Pavla Trogar 4»XX4»XIC«»XX4»XI(«»XX4»)OC4»XI(«»)()C4>XX4»)(X4» (X44XX44XX44XX44)« ZAHVALA Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje se v imenu vseh kulturnih društev naše doline iskreno zahvaljuje vsem, ki so v mesecu kulture finančno in materialno podprli delovanje naših amaterskih skupin. S svojo pomočjo ste ljudem posredno nudili užitke kulturnih dogodkov, snovalcem le-teh pa omogočili bolj normalno delo. Zahvala velja posebno delovnim organizacijam, obrtnikom in krajevnim skupnostim, torej tistim, ki kljub obilici lastnih težav zmorejo prisluhniti potrebam naših društev. ZKO Mozirje XX44XX44XK44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX44XX OBVESTILO VSEM OBČANOM, KI NAMERAVAJO GRADITI, POPRAVLJATI ALI KAKO DRUGAČE POSEGATI V PROSTOR Občani, ki nameravate graditi ali kako drugače posegati v prostor, si morate pridobiti dovoljenje pri upravnem organu - Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora SO Mozirje. Za vse večje posege in gradnje si morate pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, za kar pa je postopek naslednji: LOKACIJSKO DOVOLJENJE Občan vloži vlogo z dokazilom o razpolaganju z objektom ali zemljiščem, na osnovi katere opravi komisija terenski ogled ter naredi zapisnik o možnem posegu. Z investitorjem se dogovori za izdelavo lokacijske dokumentacije z vsemi potrebnimi soglasji, kijih pridobi in izdela skupaj z LD Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Po pridobitvi te dokumentacije občan odda en izvod upravnemu organu za lokacijske in gradbene zadeve, ki izda lokacijsko dovoljenje. GRADBENO DOVOLJENJE V lokacijskem dovoljenju je navedeno, kaj vse je potrebno predložiti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Običajni dokumenti pa so: vloga s potrjenim projektom, ki vsebuje vse sestavine za pridobitev gradbenega dovoljenja, izjavo osebe, ki bo izvajala strokovno tehnični nadzor pri gradnji objekta oz. posega, soglasje Skiada stavbnih zemljišč, zapisnik o zakoličbi ter po potrebi še nekatera dokazila (plačilo spremembe namembnosti zemljišča, elektroenergetsko soglasje, soglasje upravljalca ceste idr.). Po izgradnji objekta oziroma posega in pred uporabo pa mora občan zaprositi za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. UPORABNO DOVOLJENJE Občan vloži pri upravnem organu za izdajo gradbenega dovoljenja vlogo za tehnični pregled, na osnovi katere opravi občinska komisija ogled in ugotovi, če je objekt oz. poseg izveden v skladu s predpisi, standardi in normativi za tovrstna dela. Ob uspešno opravljenem tehničnem pregledu in izjavi občana, da so odpravljene pomanjkljivosti iz zapisnika o tehničnem pregledu, pa se izda uporabno dovoljenje. ODLOČBA O PRIGLASITVI DEL V primeru, da se na objektu izvajajo le manjša popravila ali dograditev, da se postavljajo manjši pomožni objekti ali posegi v prostor, pa je potrebno pridobiti le odločbo o priglasitvi del. Občan, ki ima namen graditi takšen objekt ali tako posegati v teren, pa mora predložiti upravnemu organu naslednje dokumente in dokazila: - izpolnjeno vlogo z dokazilom o razpolaganju z objektom ali zemljiščem; - mapno kopijo z vrisom načrtovanega objekta ali posega in - skico izvedbe s tehničnim poročilom. V nekaterih primerih je potrebno pridobiti še nekatera soglasja, ki pa jih določi upravni organ. Gradnja, naj si gre to za večji ali manjši objekt, je kar precejšen strošek. Zato se nam zdi prav, da občane tudi po tej poti opomnimo, da je za vsak poseg v prostor potrebno pred pričetkom del pridobiti ustrezno dovoljenje. S tem se bodo občani tudi izognili nepotrebnim stroškom - kazni za črne gradnje so neprimerno višje od stroškov legalno pridobljenih dovoljenj. SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA GLIN GRIFaoo Nazarje, Lesarska 10 VAM NUDI sledeče storitve po konkurenčnih cenah: - inštalaterska dela: vodovodno, toplovodno, elektro, telefonsko, strelovodno instalacijo - vsa kleparska dela - vsa ključavničarska dela - gradbena dela: posojanje odrov z montažo - dobava, razrez in oblikovanje materiala -pločevina, profili - po naročilu - popravila kmetijske mahanizacije ZA VSE NAVEDENE STORITVE NUDIMO TUDI DOBAVO MATERIALA PO KONKURENČNIH CENAH. Vse informacije na tel. 831-948 ali 832-453 Lesno proizvodno trgovsko podjetje d.o.o., Bočna 138, 63341 Šmartno ob Dreti Telefon: 063/843-111 Tel.& fax: 063/721-216 * Strešna okna * Podstrešne stopnice * Senčila - žaluzije - plise zavese - rolo zavese - termo zaščitna folija Vse izdelke iz našega programa vam po želji tudi montiramo! RIBEŽL SAMO Storitve z gradbeno mehanizacijo, polaganje betonskih robnikov in cevi Pusto polje 5, 63331 NAZARJE Tel. 831-341 Izvajam vsa strojna zemeljska dela - izkope za novogradnjo - izkope jarkov in nakladanje gramoza - montaža greznih jam (elementi Schiedel ali cevi) Posojam vibracijske plošče - za utrditev nasutij - za utrditev terena pred polaganjem tlakovcev, asfalta... Posojam kompresorje - za rušenje objektov, prebijanje zidov - pripravo vrtin za miniranje (vrtanje) Na strojih: Rovokopači - Masey Ferguson 50 B - Masey Ferguson 50 HX (pogon na vsa štiri kolesa) Kompresorji - Atlas Copco 3 m3/m - Atlas Copco 4,5 m3/m Nabijalci Wacker več vrst po mèri Priprava vodnega gramoza za betoniranje s prevozom. Polagam betonske cevi in robnike z gradbeno ekipo. SE PRIPOROČAM. tZOtiS - Šmihelska c. 1, Mozirje, tel. 832-011 AKCIJSKA PRODAJA Enoročne baterije - uvoz od 7.000,00 SIT dalje Tuš kabine SAHARA od 10. do 20. aprila 13.990,00 SIT Jupol30/1 kg 2.399,00 SIT Kotel SIME 22 kW 49.385,00 SIT Gorilec MINOR 48.134,00 SIT Kljuka s ključavnico 1.722,00 SIT Dobrovec 48,60 SIT Prodaja na čeke brez obresti! lesar st vod*» ■Hi železnina 'SJ?--—" Cesta talcev 11. Velenje —- teL (063) 863 982 UGODNO AKCIJA ORODJA UNIOR 7. delna grt. izvijačev 552,50 SIT 3. delna grt. ključev 6-22 1.286,00 SIT Mizarske stege 120/1000 kom 1.650,00 SIT Jupol Belol 30 kg 2.310,00 SIT Belton 0,9 lit 570,00 SIT Biotan premaz za les 5 lit 2.150,00 SIT Acrylcolor fasadna bar. 25 kg 9.000,00 SIT Nudimo kompl. stavbno in pohištveno okovje Del. čas 7.00 - 18.00, sob. 8.00 - 12.00 □ Bilk. p ir o inrfs\..,. Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Mozirje TATJANA ŠRAMEL grad. teh. Aškerčeva 28, Mozirje Tel. 063/831-727 m - vam ponuja na sejmu AA SVOBODA BIVANJA v Ljubljani od 7. dol2. aprila L JI IU1 #8 POKUSI m okna, vrata, senčila, montažne stene, prenova oken S2®# gotovinski POPUST za 53» #0 stanovanjske hiše + S°/o SEJEMSKI POPUST +3% SEJEMSKI POPUST in na vseli prodajnih mestih Jelovice pa jCoveniji CELJE, Božičeva 3, tel., fax. 063/25-881 ABD DRAVINJA, Slo. Konjice; SAVINJSKI MAGAZIN, Žalec KH>BX8$BRRSSSX«$8R9$B8i«BB8S$BX»$BXHSSXa:« EproS ELEKTRO-TRGOVINA-MONTAŽA Rakovlje 16, BRASLOVČE Tel. 0609/612-649 ZA VAS PRI NAS Vam po najugodnejših cenah nudimo * ELEKTRO MATERIAL * VELIKO IZBIRO SVETIL * MALE GOSPOD. APARATE Del naše bogate ponudbe * kabel PPR 3 x 1,5 * mavec * vtičnica motorska 4x32 A * vtikač motorski 4 x 32 A * likalna miza ZDAJ JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA NAKUP PRI NAS! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE. 41,80 SfiVm 59.00 SIT/kg 977.00 SIT 628.00 SIT 2.095.00 SIT □ F I L C I C STANE SPLOŠNO KLEPARSTVO Obrtna ulica 8 63331 Nazarje Tel.(063)831-757 - kleparstvo - stavbno ključavničarstvo - razrez in krivljenje cevi in jekla - izdelava oljnih jaškov in vijakov za ostrešja - pokrivanje streh s kanadsko kritino CANADESE - pokrivanje streh s kritino DECRA - možen nakup vseh kleparskih izdelkov Pri nakupu kleparskih izdelkov nudimo za njihovo montažo 10-15% popusta! GEMENTNINARSTVO POLAK GORENJE, 63327 ŠMARTNO OB PAKI Če gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo, pridite! Ne boste razočarani! Cene so konkurenčne, izdelki pa kvalitetni. Izdelujemo betonske zidake 5 velikosti, zidake za škarpe, za siloze, cevi, plošče... Telefon: 063-885-065 TERMO SHOP d.o.o. Partizanska 4, VELENJE tel. 851-919 Lava 6a CELJE tel. 411-277 TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO vam podarja BON ZA POPUST 5% OD VREDNOSTI NAKUPA v mesecu APRILU sledečega programa: - toplotne črpalke - plinske cisterne - klima naprave - plinski števci ROMBAH - ventilatorji vseh tipov - radiatorji PANEL * za kopalniško opremo belo-zlate pipe in kromirane RIAS 20% POPUST * za radiatorje JUGOTERM 50% POPUST Za obisk se vam vnaprej zahvaljujemo! % KRM' HOP K$B£8V&£«¥B£&SB£l89B£a&B£!B8B£*l¥B£&$B£&$B£IB8B£ft8B£8¥B£&¥&& GRADBENA PRILOGA $ ORGANIZACIJI, NEPRIJETNOSTI MED GRADNJO RES NISO POTREBNE Pa se vendarle še prehitro zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo in največkrat niti ne pomislimo nanje. Takrat je sicer prepozno spomniti se na zavarovalnico. Zato vam svetujemo - če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanja, adaptacije...), vključite vanj tudi zavarovanje. Marsikdo, kije celo zadnji hip pomislil pri gradnji tudi na zavarovanje, je potem samemu sebi priznal pametno ravnanje. Nesreča pač nikoli ne počiva; pa naj bo še tako nenavadna in neverjetna. ZAVAROVALNICA TRIGLAV je sicer ne more preprečiti, jo pa lahko s povračilom odškodnine ublaži. In prav zato sodi tovrstno zavarovanje v pravilo dobrega gospodarjenja. Na zavarovanje vas bo morda že prvi hip spomnila banka ali kdo drug, ki vam bo dal morebitno posojilo. Teijal bo tudi požarno zavarovanje objekta oziroma tako imenovano vinkulacijsko potrdilo, ki pomeni, da bo s pravicami zavarovanje imelo pokrito odplačilo dolga. Ali drugače povedano, če bi med gradnjo prišlo do nesreče in bi še nedograjena hiša recimo pogorela, bi zavarovalnica odplačala posojilo banki. Sicer pa je osnova za obračun premije pri tovrstnem zavarovanju tako imenovana glavnica odobrenega posojila, seveda povečana za obresti do enega leta. Objekte v gradnji ali adaptaciji velja v vsakem primem zavarovati proti požaru. POŽARNO ZAVAROVANJE vključuje tudi strelo, vihar, točo, in nenazadnje lahko tudi zelo neprijetne demonstracije. V to zavarovanje je vključen tudi gradbeni material. Tudi o nenadni povodnji oziroma poplavi kaže razmisliti, pa o morebitnem plazu. Se bojite, da vam objestneži popackajo novo fasado? Gradite, ali stanujete ob cesti? Lahko se zgodi, da vam vrtno ograjo ali celo hišo poškoduje motorno vozilo. Po posebnem dogovoru lahko v zavarovanje vključite tudi tovrstne nevarnosti. Sicer pa je za graditelje pomembno tako imenovano GRADBENO ZAVAROVANJE. Z njim se zavarujete proti neprijetnostim oziroma nezgodam, ki pa jih v gradbeništvu oziroma pri gradnji in preurejanju prostora ne manjka. Gradbeno zavarovanje vključuje škode oziroma poškodbe med gradnjo. Prihaja tudi do porušitev. Tudi te so vključene s tem zavarovanjem. Krite so škode, do katerih pride zaradi napake v projektni dokumentaciji, konstrukciji, materialu. ZAVAROVALNICA TRIGLAV vam povrne škodo, do katere bi prišlo celo ob morebitni malomarnosti pri delu. Seveda pa je izvajalec dolžan upoštevati vsa gradbena pravila. Z gradbenim zavarovanjem pa so krite tudi škode, ki bi nastale zaradi požara, strele, eksplozije, izliva vode, atmosferskih padavin, padca predmeta in tudi zaradi vloma oziroma vlomske tatvine. Premija za gradbeno zavarovanje je odvisna od vrste gradnje (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, industrijski objekt...). Odvisna je tudi od trajanja gradnje in seveda proti kakšni nevarnosti oziroma škodi želi graditelj gradbeno zavarovanje skleniti. Gradbeno zavarovanje traja, dokler ni objekt dograjen oziroma se začne uporabljati. Ko je hiša dograjena, nastopi čas nakupovanj pohištva in raznih stanovanjskih predmetov. Tudi ti so izpostavljeni različnim nevarnostim od požara do vloma, izlitja vode in poplave. Za takšne in mnoge druge primere vam ponujamo rešitev. To je STANOVANJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV. Sicer pa tokrat naš namen ni do podrobnosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanja ob gradnji oziroma urejanju prostorov. Naš nasvet naj bo, da že ob načrtovanju takšnega ali drugačnega projekta oziroma pred gradnjo pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na zavarovalnici ali pri njenem zastopniku. Če vas zanimajo podrobnosti, vam bo z veseljem svetoval vaš zastopnik, lahko pa se obrnete tudi na predstavništvo v Mozirju, Hribemikova 2, tel. 831-030 ali na ZAVAROVALNICO TRIGLAV v Celju, Mariborska 1, tel. 441-321. zavarovalnica triglav d.d. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Studio M Mozirje Kako naprej? Ker je začetek novega leta primeren čas za oceno dela v minulem letu, so podoben pregled pred nedavnim opravili tudi v mozirskem Studiu M. Finančno so leto 1993 zaključili sicer pozitivno, vendar so večino z ekonomsko propagando ustvarjenih prihodkov porabili za vzdrževanje kompletnega kabelskega raz-vodnega sistema in za studio ter opremo za pripravo programa. Tako niso uspeli realizirati načrtovanega nakupa montažne opreme. Iz tega razloga niso uspeli dvigniti kvalitete programa na višji nivo. Delno je temu botrovalo tudi voluntersko delo sodelavcev, ki so med tednom na študiju izven kraja ali pa so zaposleni. Ko so se v Studiu M pogovarjali o načrtih za prihodnje obdobje, so se znašli pred prelomnico: ali še naprej vztrajati pri lastnem programu ali se kot društvo »mejiti zgolj na video dejavnost v smislu izobraževanja mladih, popularizacije med ljudmi ipd. Vprašanje dopisništva VTV Velenje je še vedno aktualno, vendar je realizacija tega neposredno povezana z ustrezno tehnično in kadrovsko opremljenostjo, ki pa ni možna brez podpore občine Mozirje. Zelja na strani mozirskega studia v to smer seveda obstaja, saj bi bili s tem na omenjeni regionalni frekvenci, ki pokriva tretjino Slovenije in del avstrijske Koroške, ustrezno programsko soudeleženi. V teh dneh Studio M skupaj z VTV Velenje pripravlja brezžično povezavo med Lokami in glavno postajo na trgu, ki bo omogočila Mozirjanom, da bodo lahko spremljali ta regionalni program. KF ITL - Interna televizija Luče 30. marca so minila štiri leta, odkar je v Lučah pričela z rednim oddajanjem internega programa ITL, kot se imenuje tamkajšnja interna televizija. Na pobudo Jerneja Plankla so prizadevni Blaž Voler, Ciril in Metod Rose takoj po pričetku delovanja krajevnega kabelskega televizijskega sistema sami izdelali vso potrebno elektroniko in prvi v dolini pod okriljem KS Luče pričeli z oddajanjem internega programa. Tako so do sedaj oddajali že preko 600-krat in posneli preko 200 ur lastnih prispevkov. Obširnejši zapis o njihovem delu pripravljamo za naslednjo številko. KF * ORGANIZACIJE RAdnoklub 25 Let na vaIovì M OZ* RJ* E P RO j ATE Ij STVÀ M huMANOST* Takšen jubilej nedvomno zasluži, da o njem pišemo - čeprav z malo zamude tudi v našem glasilu. Toda težko je na kratko opisati vse delo, težave in uspehe Radiokluba Mozirje. Samo podatki, da je bilo v teh letih usposobljenih blizu 200 operaterjev, (nekaj tudi iz drugih klubov), da šteje sedaj klub okrog 100 članov, da ima svoje sekcije v Lučah in Gornjem Gradu - 12 let pa je delovala tudi na osnovni šoli Mozirje, da je leta 1988 prejel klub najvišje občinsko priznanje. Zlato plaketo občine Mozirje in da imajo štirje člani visoka priznanja Zveze radioamaterjev Slovenije, so še vedno premalo. Zato je potrebna predstavitev kluba kot edine organizacije na področju tehnične kulture v mozirski občini, ki se je uspešno uveljavila pri vzgojno-izobraževalnem delu z mladino pa tudi na drugih področjih. Mozirski radioamaterji so uspešno sodelovali tudi z drugimi ustanovami, organizacijami in društvi: Radiom Velenje, s taborniki, s planinci, s CZ, mladinsko organizacijo, šahovskim klubom in z drugimi. Pot do teh rezultatov pa ni bila lahka, zato kratek oris zgodovine radioamaterstva v mozirski občini. Klub je bil ustanovljen leta 1968, zasluge pa imajo tudi čehoslovaški radioamaterji, ki so v tem letu ob sovjetski invaziji na ČSR odigrali izredno uspešno in svobodoljubno vlogo. Po navodilih od "zgoraj" so takoj začeli iz obrambnih razlogov tudi pri nas ustanavljati radioklube v vseh občinah, kjer jih še ni bilo in kjer prej zanje ni bilo posluha. Takšen primer je bila tudi mozirska občina, saj so se radioamaterji že leta 1960 pod vodstvom Franca Kaiserja organizirali na področju konstruktorstva, vendar zaradi nerazumevanja odgovornih je ta dejavnost žal kmalu zamrla. Poleg prvih operaterjev Jevta Orloviča, Jožeta Grudnika in Milana Praznika si je za sedanji klub po službeni dolžnosti mnogo prizadeval takratni načelnik za obrambo Janez Žagar, svoj kotiček za KV postajo pa so radioamaterji dobili v nekdanjih garažah. Pod klicnim znakom YU3DSW je kmalu postalo ime kraja Mozirja znano mnogim radioamaterjem doma in v tujini. Člani kluba so nato več let s prostovoljnim delom preurejali nekdanje garaže v sedanje klubske prostore, organizirali operaterske tečaje in se borili za denarno podporo klubu. Na šolah so pripravili vsako leto predstavitev radioamaterskih zvez, po nabavi prve UKV postaje pa tudi zanimive kvize med šolami v naši občini in tudi širše. V sodelovanju z Radioklubom "Kričač" pri RTV Ljubljana so več let organizirali kvize o zgodovini "Kričača", zanimiva so bila tudi tekmovanja v poznavanju Nikole Tesle in njegovega dela. Mladina mnogih šol se je preko UKV zveze pomerila v znanju tudi na raznih drugih področjih. Radioamaterji so prenašali tudi šahovska tekmovanja. Pozabili pa niso na odmaknjene podružnične šole, kjer so bili učenci in učitelji njihovih obiskov posebno veseli. Takšnih akcij med šolami je bilo doslej okrog 40. Tako v klubu kot pozneje na šolah so bili radioamaterski krožki, ki so pozitivno vplivali na poklicno usmerjanje učencev v tovrstne poklice. Seveda pa so se člani kluba vključevali v vse dejavnosti, ki so bile značilne za delo radioamaterjev v tistih časih: KV in UKV tekmovanja, lov na lisico, različne pohode, kondiciranje vezistov, tehnične razstave, seminarje Zveze radioamaterjev Slovenije in tovariška srečanja radioamaterjev. V klubu so bili doslej uspešni tudi konstruktorji, zadnja leta pa vsako leto predstavijo svoje izdelke učencem višjih razredov OŠ v občini Mozirje. Že več let vlagajo člani kluba mnogo truda pri izgradnji radioamaterskega bivaka na Mozirski planini. Ob katastrofalni poplavi v Savinjski dolini leta 1990 je klub zelo uspešno opravil svojo humanitarno nalogo, za kar je prejel lepo republiško priznanje. Radioamaterjem širom bivše Jugoslavije, ki že tretje leto sodelujejo pri prenašanju humanitarnih sporočil, pa je tudi ime kraja Mozirja zaradi tovrstne aktivnosti dobro znano. In želja za prihodnost: predvsem to, da bi vsi, ki bodo v prihodnje vodili to dejavnost v naši dolini, skrbeli za to, da bi bilo radioamaterstvo kot eden od najbolj koristnih in zanimivih konjičkov, tudi v bodoče dobro organizirana in odgovorno vodena dejavnost ter da bi delo radioamaterjev tudi vnaprej potekalo v duhu mednarodnih radioamaterskih načel: IZOBRAŽEVANJE, HUMANOST, PRIJATELJSTVO! Ludvik ES, S52LE Bivak, ki ga radioamaterji že več let gradijo za UKV tekmovanja na Mozirski planini, je postal lepo urejena "vikend hišica" ORGANIZACIJE Krajevni odbor RK Mozirje VELIKO HUMANEGA DELA " Le kdo bi si pred štirimi leti mislil, da bo naše delo v prihodnjem obdobju tako dinamično?" se je na občnem zboru mozirskega Rdečega križa vprašal predsednik občinskega odbora RK dr. Franc Sirko. Najbrž nihče. Toda zgodila seje poplava, pa vojna 1991, nato begunci iz Hrvaške in Bosne, vse to je terjalo ogromne napore. O vseh teh aktivnostih so spregovorili na omenjenem občnem zboru v petek, 18. marca, v osnovni šoli v Mozirju. Kot je v svojem poročilu navedla Jožica Lekše, predsednica KO RK Mozirje, se je organizacija leta 1990 največ angažirala pri pomoči poplavljencem, leto kasneje pa pri zbiranju pomoči za odpravo posledic vojne v občinah Ormož in Radgona in nato pri pomoči hrvaškim beguncem. Leta 1992 so prišli begunci iz BIH. Ustanovljena sta bila begunska centra na Brdcah in na Golteh, pomoč zanje pa je tekla tudi v sodelovanju s Karitas. Posebna oblika pomoči je potekala preko radijskih zvez, saj je bilo v dveh letih in pol posredovanih oziroma sprejetih preko 2200 humanitarnih sporočil, po tej poti pa so prihajala tudi poročila o velikem pomanjkanju zdravil, še posebej za otroke. S prizadevanjem Ludvika Esa je v oviru občinskega odbora RK stekla akcija zbiranja zdravil, v kateri so sodelovali vsi zdravstveni domovi v občini, lekarna Mozirje, Karitas in podmladek RK na OS Gornji Grad. V Bosno so bile poslane štiri pošiljke zdravil in sanitetnega materiala v skupni vrednosti okrog 25.000 DEM. S pomočjo rojakinje Cvetke Fuller je RK navezal stike z lady Nott iz Anglije, ki je poslala pošiljko toplih oblačil za begunce. Ob vsem naštetem pa je Rdeči križ skrbel tudi za stalno nalogo -krvodajalstvo. Ob tej priložnosti so tistim z okroglo številko odvzemov krvi podelili tudi priznanja. Kar 35-krat je to že storil Viktor Kolar iz Mozirja, za kar mu gre izreči res posebno pohvalo. Dr. Franc Sirko si je ob koncu prireditve, ki jo je z ubranim petjem poživil oktet Rožmarin pod vodstvom g. Petka, zaželel, da organizaciji Rdečega križa poslej ne bi bilo treba delati v tako natrpanem času ujm in množice nesrečnih ljudi in da bi se še vedno našli prizadevni, čuječi ljudje dobrega srca, pripravljeni pomagati drugim, ki so v stiski. Da bi le bilo tako. Tekst: KF Foto: Ciril Sem Na podelitvi priznanj krvodajalcev (od leve): dr. Franc Sirko, Jožica Lekše, Viktor Kolar IZOBRAŽEVANJE prednostna naloga gasilske organizacije Gasilci so zaradi humane naravnanosti svojega delovanja in nenehnega razvoja protipožarne tehnike primorani svoje člane, predvsem operativni del, dodatno izobraževati. Po programu OGZ so v sektorju Gornji grad ( Nova Štifta, Gornji Grad, Bočna, Šmartno ) organizirali tečaj za izprašane gasilce. Pod vodstvom sektorskega poveljnika Slavka Brica so organizacijo tečaja prevzeli gasilci iz Šmartnega ob Dreti in jo tudi vzorno izpel-jali.Naziv izprašanega gasilca je pridobilo triintrideset članov omenjenih društev, torej vsi, ki so uspešno zagovarjali teoretični in obvladali praktični del izpita. Ob tej priložnosti sta za naš časopis povedala: Gasilci skrbijo za čim boljšo usposobljenost JOŽE ZLATINŠEK, poveljnik OGZ Mozirje: " V sklopu izobraževalnega programa operativnega kadra je pod pokroviteljstvom zveze organiziran tečaj za naziv gasilec. To je prva stopnja, ki jo je dolžan pozitivno opraviti vsak član, v kolikor želi sodelovati v operativni enoti društva. Sektor Gornji Grad je v preteklem obdobju nekoliko manj aktivno posvečal pozornost svojega delovanja v izobraževanje. Pomanjkanje se čuti predvsem pri nižjih gasilskih častnikih, častnikih in gas. sodnikih. Z imenovanjem novega poveljnika sektorja ( Bric Slavka op.p.) pa so se stvari obrnile na bolje." DARKO KOŽELJ, poveljnik savinjsko šaleške regije: "Nova zakonodaja in pravila gasilske službe bodo korenito spremenila področje izobraževanja gas. kadrov, kajti po novem bo večja teža delovanja slonela na operativnem kadru. Država in bodoča lokalna samouprava bosta financirali predvsem ta del, zato se od operativcev pričakuje boljša organiziranost, operativna sposobnost in visoka strokovnost. Izobraževanja bodo temeljila predvsem na posebnih specialnostih in na izobraževanju vodilnih operativnih kadrov.Generalno gledano bi lahko bila strokovna izobrazba kadra v OGZ Mozirje na višjem nivoju. To seveda ni povezano z voljo gasilcev ampak z novim pristopom taktike gašenja in reševanja, kar je pogojeno z novimi tehnologijami in nevarnostmi v vseh delovnih okoljih. Tekst: EDI MAVRIČ foto: SAŠO BERNARDI NARODOPISJE lllllillllilllllli illllllillillllllÉ *rt» Ix 0mßwsmmSk MMjpimmm Ustanovitev župnije v Radmirju V letu 1782 je ljubljanski škof Karl, grof plemeniti Herberstein, to župnijo uradno odobril. Ta nova župna enota je bila izdvojena iz župnije Gornji Grad, obsegala pa je: Radmirje s Stražo, Brezje, Hom, bližnje ležeče dele Slemena; iz sestava župnije Ljubno pa del Savine, Juvanje, hrib Ter, Tajno in Slemski Vrh; iz rečičke fare pa: Homec, Meliše, Okonina s cerkvijo sv. Jakoba in Negojnica. 10. decembra 1824 je zahtevala graška gubernija mnenje Lavantinske škofije o tem ali se naj radmirska župnija ohrani ali pa se naj opusti. Očitno je tedanji škofijski ordinariat izdal ugodno mnenje za obstoj župnije naprej, saj je to potrdil tudi graški gubernij z odločbo dne 28. februarja 1825. Župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija Piše: Aleksander Videčnik Orožen opisuje cerkev kot prostorno, prijazno, grajeno v takoimenovanem "jezuitskem slogu", s tlorisom v obliki križa. Zvonik so na novo pokrili z bakrom in to leta 1860. Mojstrsko delo je gotovo glavni oltar, grajen iz raznobarvnih marmorjev, in lesenimi stebri. Omenjeno je že bilo, da sta poljska kraljevska zakonca (kralj Avgust III. z ženo) že leta 1745 darovala za cerkev 400 zlatnikov, namenjenih izgotovitvi glavnega oltarja. Pa tudi od drugod so prihajali darovi za novo cerkev sv. Frančiška. Zapletlo se je pri gradnji glavnega oltaija do te mere, da je grozila pritožba na samo avstrijsko cesarico, saj so se pomembna dela opravljala prav na Dunaju. Leta 1769 je bila gotova slika izpod čopiča slikarja Mihaela Rainwalda. Domnevno je bil v letih 1769 ali 1770 glavni oltar dokončno postavljen. O tem oltarju krožita dve zgodbi. Po prvi naj bi bil zgornji del, ki je bil narejen v Benetkah, pri prevozu proti Trstu potopljen, po drugi pa bi ponovno izdelavo iz marmoija opustili prav zaradi težavnega transporta in zato so se odločili narediti ta del iz lesa. Orožen ne utemeljuje ne ene, ne druge pripovedi. Orožen navaja še nekaj podrobnosti o izgledu cerkve, prav je omeniti tudi to. V cerkvi so poleg glavnega oltarja še štirje stranski in v stranski kapeli še oltar sv. Barbare. V kripti stranskega oltarja sv. Barbare sta pokopana graditelj cerkve Ahac Steržinar in duhovnik Janez Gaberšek. V nadaljevanju sledi popis zakladnice in imena darovalcev. V glavnem gre za kralje in visoke plemenitaše tistega časa. V posebni listini je Orožen prebral, daje župnišče dobilo od radmirske občine nekaj zemljišč, kar je bilo sprovedeno dne 9. junija 1723. Ni znano, zakaj si je občina Radmirje pozneje, dana zemljišča, spet prilastila, toda župnija seje na to početje pritožila in 28. junija 1852 je okrajno glavarstvo v Celju spet vrnilo vsa, že omenjena zemljišča, župniji Radmirje. Podružnična cerkev sv. Mihaela Ta cerkev stoji v Radmiiju na malem hribčku in je grajena v poznogotskem slogu. Ni jasno, ali je bila leta 1375, to leto se omenja v kroniki, grajena ali pa le prenovljena. Orožen domneva, da je bila tedaj prenovljena. Za to domnevo govorijo gradbene posebnosti oziroma oblike določenih delov zgradbe. Del notranjosti ima rebraste, drugi del pa gladke oboke. Po listini, hranjeni v škofijskem arhivu v Ljubljani, so v tej cerkvi proslavljali cerkveni praznik na dan sv. Hieronima (30. september), od leta 1391 dalje pa na dan sv. Vida. Omeniti še velja, da zajema gornjegrajski urbar iz leta 1426 tudi to cerkev. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 govori o treh oltarjih, ki da jih ta cerkev ima. Glavni oltarje posvečen sv. Mihaelu, zadaj na njem je Orožen bral napis: Poslikan leta 1595, prenovljen leta 1846. Zvonik je imel dva zvona, starejši je bil narejen leta 1668 v Celovcu. Kot je razumeti navedbe Orožna, je cerkev sv. Mihaela imela prvega duhovnika leta 1780 in to Filipa Markiča. Ekspozitura sv. Jakoba v Okonini Cerkev je zelo stara, vsekakor je v gornjegrajskem urbaru iz leta 1426 omenjena. Do leta 1787 je spadala pod župnijo Rečica. Morda tale drobna zanimivost, v urbarju so jo vodili pod cerkev v "bokowynye". Seveda je treba pripisati to dokaj čudno in neznano krajevno ime pisarju, ki je bil verjetno tujec in mu slovenske besede niso bile tekoče. Morda pa je prvotno ime kraja imelo kaj opraviti z "bukovino", seveda je to le misel, ki nima trdnih osnov (op. A. V.). V zapisniku vizitacije iz leta 1631 je zapisano, da ima cerkev dva vinograda. To slednje je dokaj razumljivo, če pomislimo, da je bila okolica polna vinogradov, (op. A. V.). Tedanja cerkev je imela tri kupole, ena je bila nad korom, druga nad oltarjem Janeza Nepomuka, tretja pa nad oltarjem sv. Ignacija Lojolskega. Zanimivo, da so te kapele dozidavah, tisto sv. Janeza Nepomuka, leta 1724, sv. Ignacija pa 1722. leta. Prezbiterij in kupolo nad njim pa leta 1730. Domnevno je vsaj kapelo sv. Ignacija pozidal rečički duhovnik Jurij Schwoler, ki si je zelo prizadeval, da bi naredil iz okoninske cerkve božjepotno. Kot vse kaže, pa je obisk te cerkve dejansko postajal vse obsežnejši, saj so nastavili tudi tu duhovnika, prvi je bil sam Schwoler, za njim pa Marko Volovšek. L marca 1766 je cerkev kupila od gosposke na Žovneku dajatve v žitu, ki so bile v Mozirju, za znesek 1000 goldinarjev. Tako je iz tega dobivalo župnišče v Mozirju eno tretjino, dve pa cerkev v Okonini. Razen tega je spadalo k cerkvi še nekaj posestev za katere so najemni kmetje plačevali okoninski cerkvi. Leta 1774je prišla cerkev v gmotne težave in je zaprosila škofijo za redno dotacijo. Očitno je šlo za spore znotraj duhovščine, saj je škofija 9. aprila 1774 odgovorila, ko bodo dohodki cerkve s strani škofije preverjeni in "spor" med farani in duhovnikom odpravljen, bodo ugodno ukrepali, prej pa ne. Gornjegrajski revizorje poročal škofiji, da cerkev v Okonini ni v gmotnih težavah, ker ima redne prihodke, sama fara pa šteje 500 duš, kar tudi ni malo. Škofija je tedaj ukrepala, oblast pa je 10. septembra 1789 ukinila redno duhovniško službo in razglasila, da Okonina ne potrebuje posebne duhovniške izpostave. • - '{; % M $ . : ZGODOVINA /: : * WMm DOGODKI Spomnimo se... Slovenci smo znani po tem, da se premalo posvečamo spominu na naše velike može in nihova dela. Kar je bil Anton Martin Slomšek za slovenstvo in za prosveüjenstvo naših ljudi, to sta bila brata Vošnjak (dr. Josip in inž. Mihael) za osamosvajanje slovenskega gospodarstva. Po njunih stopinjah je potem odločno hodil dr. Janez Evangelist Krek, koje vsestransko skrbel za kmečko zadružništvo in opozarjal na težave kmečkih ljudi. Številni so bili pokončni možje širom po tedaj tlačeni Sloveniji, ki so se zavedali, daje narodova usoda odvisna predvsem od splošne in posebej še od gospodarske razgledanosti naših ljudi. Pred 120-imi leti ali točno 6. aprila 1874 so se v Mozirju zbrali zavedni tržani na ustanovnem zboru Gomjesavinjske posojilnice, ki je bila po vrsti tretja na širšem slovenskem prostoru. V prvo predsedstvo oziroma načelstvo so bili izbrani: Ivan Selak z Rečice, Anton Goričar iz Mozirja, Anton Turnšek iz Nazarij, Janez Lipold iz Mozirja in Janez Tribuč iz Mozirja. Ta slovenski denarni zavod je deloval vse do leta 1941, ko ga je okupator ukinil, premoženje pa zaplenil. Sto let mineva od pričetka poslovanja Hranilnice in posojilnice na Ljubnem. Da so bili zavedni Slovenci med ustanovitelji tega denarnega zavoda, pove tudi prvi pečat, v katerem so imeli upodobljena sv. Cirila in Metoda, ki sta bila simbol slovanstva in seveda tudi slovenstva. 5. julija 1894 so se zbrali na ustanovnem zboru hranilnice in posojilnice in izvolili tole ravnateljstvo: Martin Juvan - Bati, Ignac Fludernik, Davorin Budna, Franc Kolenc, Franc Petek, Janez Krive - Pečovnik in Anton Herle - Vitezič. Tudi ta denarni zavod je deloval vse do prihoda okupatorja. Morda je v sedanjosti premalo znano naklepanje tedanjih tujcev, ki so vladali državi in tudi štajerski deželi. Ti sojo načrtovali povsem ponemčiti vse do Zidanega mostu. V Gradcu so imeli poseben urad, ki je razpolagal z ogromnimi sredstvi za nakup slovenskih kmetij in sploh premoženja. S postopno industrializacijo naših krajev so želeli popolnoma izključiti domači kapital in spraviti naše ljudi v odvisnost od njihovega denaija in politične volje. V nekaterih predelih Koroške so že pokupili cele slovenske vasi. Redno so ponujali ljudem poceni posojila, kmetje so se previsoko zadolžili in tujci sojih poslali na boben... Prav to pa so preprečevale tedanje slovenske hranilnice in posojilnice, ki so že načelno skrbele, da ostanejo kmetije v slovenskih rokah. Vloga slovenskih ljudskih denarnih zavodov je bila odločilna za narodov obstoj in prav zato gre obuditi spomin na njihovo dejavnost in na preproste ljudi, ki so z njim stali v bran slovenstvu na naši zemlji. A. Videčnik LJUDJE IN DOGODKI OB MATERINSKEM DNEVU Le kaj je takšnega v zemlji na Pobrežju, da se vedno znova pojavljajo nenavadno veliki plodovi? Kdo bi vedel. Kakorkoli že - minuli teden nam je Marija Remšak, po domače je pri njih pri Rokovih, pokazala hren, ki si glede ne svoje dimenzije seveda zasluži posebno pozornost. Dolg je 42 centimetrov, tehta kilogram in 65 dekagramov, na vrhu pa ima obseg 26 centimetrov. Vzdolž ploda so iz glavnega korena zrasli.še številni manjši izrastki, ki so se nato prepletli z njim. Marija nam je z nasmehom povedala, da je hren 20. marca na robu njive izkopala njena mama Ivanka, ki pa nad kakšno javno predstavitvijo ni bila navdušena. No, hren je tudi po mnenju Kmetijske svetovalne službe resnično izjema, zato ga predstavljamo tudi vam. Ne gre dvomiti, da s hrenom pri velikonočnem zajtrku pri Rokovih letos niso imeli težav... KF Marija Remšak s hrenom orjakom Cvetje in domače dobrote za matere Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Mozirja je tudi letos na materinski dan pripravil priložnostno proslavo. V avli kulturnega doma v Mozirju so matere pričakale narcise in polna miza domačih dobrot. Kulturni program je pričel cerkveni pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom in z glasbeno spremljavo Jelke Repenšek. Ivo Glušič, predsednik občinskega odbora SKD, je prisotne pozdravil, nakar je o materinstvu nekoč in danes spregovoril p. Bernard Goličnik. Med drugim je poudaril, daje mati danes dodobra izgubila svojo temeljno vlogo, saj bi morala biti kot prva vzgojiteljica več doma z otroci. Namesto tega pa mora marsikdaj poleg treh vogalov hiše podpirati še četrtega. "Najpomembnejše pa je," je dejal p. Bernard, "da ne izumre družina, kije najpomembnejša ustanova za človeški blagor." V nadaljevanju je imel Milan Lipnik še zanimivo predavanje z diapozitivi iz Svete dežele. KF H LJUDJE IN DOGODKI POZDRAV SONCU IN MATERAM Leto 1994 je proglašeno za mednarodno leto družine. V naši knjižnici se želimo odzvati izzivu "Družina skupaj ob pesmi in besedi". S takšnim povabilom sta Knjižnica Mozirje in Prosvetno društvo Mozirje v ponedeljek, 28. marca, privabila v mozirsko galerijo lepo število mamic pa tudi očetje so bili vmes. v; «Vr» j. Za obiskovalce prireditve so otroci pdd vodstvom svojih mentoric Ivane Žvipelj in prof. Tadeje Cigale pripravili prisrčen program pesmic, glasbe in recitacij, ki so pozdravljale prihod pomladi in razlagale dobroto ter ljubezen naših mamic. Ob tej priložnosti je bila v galeriji tudi razstava risbic, ki so jih otroci narisali v času obiskovanja pevskih vaj zborčka v Nazarjah in v Mozirju. Ker je bila 2. aprila obletnica rojstva Hansa Ch. Andersena, svetovnega otroškega pravljičarja, ta dan pa je istočasno tudi mednarodni dan knjig za otroke in dan branja v krogu družine, je bila na ogled tudi priložnostna razstava Andersenovih pravljic. Pravi pravcat praznik, bi lahko rekli. Ob zaključku ni manjkalo niti posladka, ki so ga prispevale nekatere trgovine. In zadovoljstvo je žarelo na očeh vseh, ki so bili tegadne gostje mozirskih knjižničark. KF Malčki so navdušili s prisrčnim nastopom ZAHVALA OB MATERINSKEM DNEVU Prosvetno društvo SOLČAVA je v nedeljo27.3. prijetno presenetilo. Priredili so kulturno prireditev v čast žena in mater. Pri vstopu nas je s stiskom rok in čestitko pozdravil Marko z najlepšimi željami. Za nekatere je bilo to edino voščilo za materinski dan v tem letu. Pa vendar vemo, da matere in žene podpirajo tri vogale pri hiši. Navzoče je s svojo prijaznostjo in pomenom besede "MATI" pozdravil Franci. Program je potekal v veselem razpoloženju, za to so zaslužni tudi gostje folklorne skupine Ribno iz Bleda. Hvala vsem. Drugo leto pa zopet nasvidenje. H.J. Edinstvena pozornost poklonjena kmečkim materam Mnogo je vrednot, s katerimi se lahko ponašamo, in vsaka stvar ima svoj zakaj in večina od njih blagohotno širi svojo dobronamernost med ljudi. Preprosto so, brez potrebe po vprašanjih. Ena sama med njimi, nevidna, dokler je prisotna med nami, nezaznavna v svoji skromni ponižnosti, s katero se razdaja vsem in vsakomur posebej, brez trohice pričakovanja po skromni oddolžitvi, ki sicer vsakomur tako nežno boža srce. Mati. Željena povsod, ko je ni, in poosebljena dobrota, dokler je med nami. Brez nje je vse nič in nič se z njo spremeni v vse. Prav zato je vsakoletna pozornost Kmetijske svetovalne službe ob materinskem dnevu namenjena kmečkim ženam in materam iz Zgornje savinjske doline, hvalevredna. Srečanje, ki jim ga pripravijo, tokrat v Gornjem Gradu, so kmečke žene izkoristile za pregled dela društva kmetic Zgornje savinjske doline v preteklem letu. Odbor žena iz Nove Štifte je med drugim predlagal, da se v bodoče obišče mlade mamice članice društva, katere so kmečko zavarovane. Velik poudarek polagajo na izobraževanje in srečanja v obliki krožkov v režiji Kmetijske svetovalne službe, preko katere si organizirajo tudi razne ekskurzije. Očitno je, da si kmečke žene in matere poleg svojih vsakodnevnih obveznosti najdejo čas tudi za svoje aktivnosti. V kulturnem programu so uvodoma matere in žene prisluhnile iz srca zapetim napevom kvarteta Ave iz Nazarij, uradni del srečanja pa so z izvedbo Samorastnikov zaokrožili člani gledališke skupine Kulturno prosvetnega društva Gornji Grad. Kljub dejstvu, da si večino stroškov srečanja ženske pokrijejo same, kar je seveda žalostna resnica, kaže pohvaliti vse,ki so za ta dan razbremenili vsakodnevnih skrbi savinjske matere in žene. Skromna pozornost,ki sicer ne odtehta prejetega iz rok in src mater pa vendar znak, da sleherna hvaležnost še ni izničena. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi LJUDJE IN DOGODKI LJUBENSKE POTICE SO ZNOVA NAVDUŠILE Cvetna nedelja, ki jo praznujemo teden dni pred veliko nočjo, je bila na Ljubnem ob Savinji tudi letos nekaj posebnega. Medtem ko v spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem po vsej Sloveniji spletajo butare, prajtlje... in druge običajne simbole, so Ljubenci znova pokazali, da so njihove potice neprekosljive. Iva, meka, dren, božji les, bršljan in tisa so osnova za večino spletov, ki jih na Slovenskem prinašajo k blagoslovu. Največkrat so v obliki šopkov ali snopov različnih velikosti, saj je znano, da so bili mestni simboli že od nekdaj skromnejši od podešelskih. Sodobne mestne butarice, okrašene s pisanimi trakovi, in oljčne vejice pa so Ljubenci že pred stotimi leti dokončno zamenjali z nenavadnimi poticami. Tako so potice v zadnjih dvajsetih letih dosegle velik razmah in gotovo ni nevarnosti, da bi utonile v pozabo. Žal pa so se nekatere tako zelo spremenile, da se sprevračajo v svoje nasprotje in izgubljajo prvotno simboliko. Kmalu bodo namreč postali redkost pristni ljubenski spleti, za katere velja nenapisano pravilo, da na njih naj ne bi bilo trakcev, predvsem pa ne plastike. Izvirne ijubenske police A so kljub temu Ljubenci tudi letos pokazali, da so pravi mojstri in da znajo s poticami privabiti mnogo obiskovalcev. Gostje gotovo niso bili razočarani, saj je v sončnem dopoldnevu pred ljubensko cerkvijo bilo kaj videti. Potice, narejene v obliki ptičkov v gnezdu, harmonike, grabelj, lestve... in take, ki simbolizirajo mašno knjigo belih ali pa kaj čisto drugega, so zbudile mnogo pozornosti in občudovanja. Predvsem pa so dokaz, da znamo v Savinjski dolini spoštovati in ohranjati ljudsko izročilo skupaj s krščansko vero. Tekst: Karolina Grudnik foto: A.Videčnik Ohranimo ljudsko izročilo Cvetna nedelja je za nami. Po naših krajih smo z veseljem opazovali, kako ljudje spoštujejo staro izročilo butar, snopov ali potic. Gre za dokaz, da se iz roda v rod prenaša nek običaj, lahko rečemo temu tudi navada, za katero pravimo pregovorno, da je že kar železna srajca. Ob tem, ko občudujemo zanimive zamisli tistih, ki so butare ali potice pripravili, se nam ponekod utrne neljuba misel, da se tudi k nam vse bolj prinaša tuja omika ali bolje vpliv tuje kulture. Tega ne bi smeli dopustiti, ko je vendar naše kulturno izročilo tako bogato in pestro, da ga glasno občudujejo najvidnejši tudi strokovnjaki. Žal prepogosto pa ga domači spregledajo. Povsem razumljivo je, da je bil povojni čas vsem vrstam izvirne ljudske kulture nenaklonjen. Ob tem je še prišlo do velikega preseljevanja ljudi, tudi naših v tuje kraje, v tuje okolje, ki ima seveda tudi svojo izročilo, svojo kulturo. Je že tako, da smo včasih bolj naklonjeni tujemu kot svojemu, ker smo navajeni občudovanja tujih zgledov v gospodarstvu, ker podležemo pogostim napovedim, kako gremo v Evropo. Tako se seveda prinašajo k nam tuje navade, tuji običaji, ki po zunanji podobi, pa tudi po vsebini niso zrasli z nami. Naši strokovnjaki pa premalo opozarjajo na takšne zablode. Kaj želimo povedati. Le to, da ostanimo pri domačem izročilu, ostanimo zvesti kulturi naših prednikov in ne posnemajmo tujega, ko imamo domačega na pretek in to plemenitega, srčnega, našega. Narodopisci in drugi strokovnjaki bi morali glasno povedati, da Slovenci ne potrebujemo tujega ob tako bogatem lastnem ljudskem izročilu. Naj bodo tudi butare, potice in snopi naši, takšni, kot so jih poznale naše babice in dedje, njim smo dolžni zvestobo pri ohranjanju naše ljudske omike in njenih lepot. A. Videčnik Priznanja za zvestobo Sloveniji Junija letos bodo minila tri leta od tistega dne, koje JLA napadla Slovenijo in ji po direktivi iz Beograda poskušala preprečiti njeno samostojnost in neodvisnost. Vojne za Slovenijo se tako ali drugače vsi še dobro spominjamo, dejstvo pa je, da je moralo miniti nekaj časa, da se podatki uredijo in preverijo. Zgolj to naj bi bil razlog, da se nekatera priznanja zaslužnim za obrambo Slovenije podeljujejo šele zdaj. Manjša slovesnost je bila ob podelitvi tovrstnih priznanj v četrtek, 31. marca. Spominske znake "Zvest Slovenji" so prejeli tisti, ki so v času od 27. junija do 2. julija 1991 do 24.00 ure kot vojaki na služenju vojaškega roka ali podčastniki JLA proti volji njihovih poveljstev zapustili enote JLA in prestopili v TO. Njihovi dobitniki so: Velibor Lukovič, Marko Volovljek, Mihael Prek, Rado Brinovec, Radovan Hrešan, Matjaž Kovač, Jože Terbovšek, Janez Sedovšek, Marko Brezovnik, Janez Železnik in Marko Burger. Spominski znak "Zmagali smo" so prejeli tisti, ki so s svojim delom pripomogli k temu, da je občina Mozirje med redkimi v Sloveniji o LJUDJE IN DOGODKI Janez Kolar je prejel Srebrni znak Civilne zaščite uspela skriti in zadržati orožje pred JLA: Maks Juvan, Zvone Fale, Jernej Turk, Marko Zidam in Marjan Finkšt. Ob tej priložnosti je Janez Kolar iz Bočne prejel visoko republiško priznanje "Srebrni znak Civilne zaščite" za večkratno požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih in drugih dobrin. Priznanja sta podelila predsednik SO Moziije Franc Miklavc in predsednik IS SO Jakob Presečnik. LOVČEVA PAST - preprečevanje stekline V zvezi s prispevkom Lovčeva past - za domače živali ali ljudi, objavljenem v 5. številki Savinjskih novic, menimo, da je Lovska družina Ljubno/Savinji dolžna bralcem naslednje pojasnilo: Nevarnost širjenja stekline na našem območju je še vedno prisotna. Kot je znano, je glavni prenašalec stekline, ki je nevarna tudi ljudem in domačim živalim, lisica. Lovci z vsemi lovsko pravičnimi sredstvi skrbimo, da bi se stalež lisic zmanjšal in bi se širjenje stekline omejilo: - lov s pastmi je dovoljen v skladu z 48. členom Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi; - nastavljanje pasti ni bilo v neposredni bližini naselja; - lastniki psov so bili seznanjeni, da lovci nastavljajo pasti; - lovci smo lastnike večkrat opozarjali, da morajo imeti pse zaprte; - da se je v past ulovil pes, so krivi lastniki, ki so pse puščali proste, ne oziraje se na opozorila lovcev in ne oziraje se na kontumac, to je odlok, ki zaradi nevarnosti stekline določa, da morajo biti psi zaprti oziroma se ne smejo prosto gibati brez nadzora lastnika; - lovci nastavljamo pasti le divjim živalim, katerih lov je s pastmi dovoljen. Skrb za domače živali pa mora prevzeti lastnik, ki je v polni meri (tudi zakonsko) odgovoren za dejanja svojih ljubljencev, ki zaradi neodgovornosti lastnika potegnejo pogostokrat krajši konec in se žal znajdejo tudi v pasti. In odgovor vam, gospa Majda Kladnik. Lepo je biti human, vendar preden obsojate dejanje našega lovca, ki ga z raznimi primerjavami tudi žalite, se seznanite s predpisi, ki urejajo prosto gibanje psov po lovišču (17. člen Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi) in o posledicah okužbe s steklino ali smrtno nevarno lisičjo trakuljo, proti kateri nimamo niti seruma niti zaščitnega cepljenja. Nevarnost okužbe je zelo velika. Otrok v igri, nič hudega Sluteč gobar ali nabiralec jagod se lahko okužijo, ne da bi prišli v neposreden stik z lisico. Proti razširitvi stekline ali lisičje trakulje si je mogoče prizadevati le z intenzivnim lovom na lisice. Žal. LD Ljubno ob Savinji, predsednik Rudi Krumpačnik Jj;:j; •> šport -XQ:. j-;j Občinsko prvenstvo v veleslalomu 12. marca 1994 je bilo na Golteh občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki ga je organiziral Ski-ten klub Rečica ob Savinji. Udeležilo se gaje 32 tekmovalcev. Zmagovalci po kategorijah so: ženske do 35 let: Škrubej Tatjana, Luče; ženske od 35 do 45 let: Trontelj-Golob Jana, Mozirje; moški do 30 let: Napotnik Bojan, Mozirje; moški od 30 do 40 let: Stefanovič Andrej, Rečica/Savinji; moški od 40 do 50 let: Fortin Alojz, Gornji Grad; moški nad 50 let: Marolt Stane, Mozirje. SKI-TEN ŠD "VRBOVEC" NAZARJE MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo "VRBOVEC" Nazarje organizira 16. maraton (v spremenjeni obliki) - 24 urni turnir v malem nogometu v počastitev 1. maja - PRAZNIKA DELA. Pokrovitelj turnirja je Območna skupnost Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Velenje. Maratonski turnir se bo pričel 29.4.1994 ob 18. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa se bo 30.4.1994 ob 18. uri. Prijavnina za turnir znaša 10.000,00 SIT ; 3.000,00 SIT Startnina, 7.000,00 SIT kavcija, ki se ekipi vrne, če spoštuje pravila turnirja in odločitve organizacijskega odbora. Prijavnina se plača v gotovini oziroma na ŽR št. 52810-678-54586, pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 22.4.1994 na naslov ŠD "VRBOVEC" Nazarje, 63331 NAZARJE. Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto 25.000,00 SIT in pokal v trajno last 2. mesto 15.000,00 SIT 3. mesto 5.000,00 SIT 4. mesto 5.000,00 SIT Pokala prejmeta najboljši strelec in vratar. Žrebanje in predstavitev pravil, ki bodo veljala na turnirju, bo 22.4.1994 ob 17. uri v prostorih ŠD "VRBOVEC" Nazarje (ob športnem igrišču). Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD "VRBOVEC" Nazarje ali po telefonu na številko 831-321, int. 204 (dopoldan), PEČOVNIK MATEJ. RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI: 1. Torek 19.4.1994 ob 8.00 Ljubno pri Zadrugi 10.00 Rečica pri Zadrugi 12.00 Šentjanž pri Majerholdu 14.00 radmirje pri Zadrugi 2. Sreda 20.4.1994 ob 9.00 Struge pri gostilni 10.00 Luče pri Zadružnem domu 12.00 Solčava pri Zadružnem domu 3. Četrtek 21.4.1994 ob 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.30 G. Grad pri Zadružnem domu 11.30 Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi 4. Petek 22.4.1994 ob 8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Unovtu 5. Sobota 23.4.1994 ob 7.00 Ljubija Vet. postaja 10.00 Trnavče pri Pečniku 11.00 Šmihel pri gostilni Za vse zamudnike vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje. KRONIKA V času od 21.3. do 5.4.1994 se je v občini Mozirje zgodilo več tatvin različnih predmetov. Tako so za zdaj neznani storilci neznano kam odnesli dinamo traktorja, meglenke osebnega avtomobila, motorno žago, nekaj pijač, kolesa traktorske prikolice. Navedeni primeri so več kot zgovoren dokaz, da previdost ni nikoli odveč. 24.3.1994 ob 22.00 uri je bil dežurni na policijski postaji obveščen, da je neznani storilec na nekaterih osebnih avtomobilih v Nazarjah prebodel pnevmatike. Za neznancem še poizvedujejo. 25.3.1994 je ob 6.40 uri Igor G. (30) z Rečice ob Savinji vozil osebni avto iz Mozirja proti Letušu. V Ljubiji je v rahlem desnem ovinku prehiteval avtobus, ko je iz nasprotne smeri pripeljal drugi avtobus. Igor G. je vanj čelno trčil, pri tem pa je nastala materialna škoda. 26.3.1994 sta se ob 23.40 uri doma v Šmartnem ob Dreti sprla in fizično obračunavala Stanislava K. (46) in mož Martin K. (46). Stanislava K. naj bi pri tem dobila hude telesne poškodbe, zato je iskala zdravniško pomoč v celjski bolnišnici. 1.4.1994 je ob 21.55 uri v Gornjem Gradu kršil javni red in mir vinjeni Gašper Z. (52). Ker je bilo pričakovati, da bo s takšnim početjem nadaljeval, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA BRICA iz Vologa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno-cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ko pomladni veter je zapihal, Bog Te k sebi je poklical. Brez trpljenja si zaspal, a v mojem srcu vedno boš ostal. ZAHVALA ob smrti dragega moža JOŽETA ANDREJEVCA iz Bočne Iskrena hvala vsem sosedom za pomoč v tako težkem trenutku ločitve. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, poklonili sveče in cvetje. Hvala praporščakom in gasilcem. Iskreno se zahvaljujem tudi gospodu Marku Potočniku za ganljive poslovilne besede, enako tudi g. župniku, Jožetu Vratanarju iz Radmirja. Še enkrat moja iskrena hvala vsem, ki ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marica OGLASI flWÜÜ POGREBNE STORITVE ~ Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: » - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) “ - dekracijo sobe, postavitev odra na domu £ - izkop grobnih jam " - postavitev žarnih niš » - ureditev kompletne dokumentacije «j - odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT “ Štiglic Jožica » Radmirje JO, 2 63333 Ljubno ob Savinji » Tel. 0631841-029 3S8SS8aBssasssasssässBasssässsäfsssasssa«ssasssässsagssass« ÜSSSSSSäSSSSStiSSSSSääSSäStlSSitülSSitüSSSSSää OGLASI yjg) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. APRILA 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 7,61 0,61 Žiro računi 6,90 0,55 Hranilne vloge na vpogled 6,90 0,55 Varčevalna knjižica 14,24 1,10 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 29,09 2,12 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 30,23 2,19 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 31,37 2,27 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 10,51 0,83 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 21,09 1,59 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 23,38 1,74 - depoziti nad 100.001,00 SIT 25,66 1,90 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 24,52 1,82 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 26,80 1,97 - depoziti nad 100.001,00 SIT 27,95 2,05 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 27,95 2,05 Depoziti vezani nad 12 mesecev 29,09 2,12 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 - za čas od 91 do 180 dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 35,94 2,56 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 59,93 3,93 » MIZARSTVO LUKAČ Sp. Rečica 59, tel. 831-848 Na zalogi imamo vhodna, kletna, vikend in garažna vrata, stenske obloge, ladijski pod, zaključne letve, obrezline, deske za prekrivanje streh, gradbeni les... CENE UGODNE! ZAPOSLIMO MIZARJA Pogoji: končana poklicna mizarska šola, zaželjeno vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Podrobne informacije o ponudbi in zaposlitvi po telefonu ali na gornjem naslovu. 889B8B««g890)g89SS8«St88«8889B8B«n88«Bg8«WftaSBga«B889«8&e8 TRGOVINA STEFI UGODNA PONUDBA: - kompot Ananas 850 ml - kompot breskev 850 ml - Čokolešnik 2 kg - sok Riva C - Šum 1,5 I - sveče od 55,00 do Cesta v Rastke 26, LJUBNO OB SAVINJI 145.00 SIT 157.00 SIT > 1.290.00 SIT f 82.00 SIT 84,70 SIT \ 155.00 SIT l £ - Na zalogi tudi vse vrste krmil po konkurenčnih cenah. S » Možnost plačila s kartico Activa in boni. > « Razprodaja tekstila! j I Delovni čas: med tednom 7.00 - 19.00, ; * ob sobotah 7.00 - 15.00, ob nedeljah 8.00 -12.00. ; » 2 « e ls88£Bga«e8866ga9B88ftS884fi884B8a4S8aftB88ftB8a4S8Bftfi8a«68Š $ SAVINJSKA trgovska dražba d.o.o. Žalec "SM SAVINJSKA", d.o.o. trgovska družba ŽALEC VAM NUDI UGODEN NAKUP: - KOLES na 6 čekov ali obrokov brez obresti ali 10% popust pri nakupu z gotovino - AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH APARATOV, TEKSTILA na 5 čekov ali obrokov brez obresti na 12 čekov ali obrokov z minimalnimi obrestmi ali 5% popust pri nakupu z gotovino Posebno ugodno v trgovini GAJ (avtobusna postaja Mozirje): - GLASBENI STOLPI od 15.239,00 SIT dalje - VIDEOREKORDERJI od 47300,00 SIT dalje -JAKNE (brušena svila) 7.930,00 SIT - PERILO (žensko, moško) od 239,00 SIT dalje - TENIS COPATI 2.194,00 SIT - TENIS COPATI (otroški) 1.350,00 SIT IZKORISTITE UGODNOST ! ! RUMENILO »g£ft88£ft8g£ft8g£ft8g£ftgg£ft8g£fe8g£ft8g£ft*g£ft*8£ft*8£ft88£&8g£B (faet&e Ut fofmćM Očitno je, da so poslanci občinske skupščine zadovoljni z županovo odločitvijo, s katero je zasedanje zborov preselil v Gornji Grad. V primeru nesklepčnosti, kar se jim je za začetek že posrečilo, lahko prisotni nadaljujejo z delom v gostilni Menina. Samo skozi vrata se potrudijo pa je zadovoljstvo obojestransko. Pa še nestrankarski postanejo vsi brez nepotrebnega usklajevanja. Hik, na zdravje ! Sicer pa je bilo gornjegrajsko zasedanje skupščine precej drugačno od dosedanjih v Nazarjah. Predsedujoči je namreč sedel in vodil sejo visoko nad poslanci za belo pogrnjeno mizo. Slednji so ves čas zasedanja z mrzlimi nogami pričakovali, da bo z županove mize padla kakšna drobtinica a zaman. Glede dobrot je bilo treba počakati do konca. Očitno je to ustrezen način zagotavljanja sklepčnosti do konca seje, s katerim bi kazalo nadaljevati. Kot kaže, je ustanovitev občinskega odbora stranke, ki je do sedaj v naši občini še ni bilo, vzpodbudila nekatere strankarske liderje, da so zapustili svoje stare stranke in presedlali v novoustanovljeni odbor. Vse lepo in prav. Vprašanje je samo, kako bodo omenjeni zagovarjali nadaljnje financiranje starih strank potom proračuna. 38998g«»Sg49SgeeSg9eS8S9Sg3$8g4eSg*6S8*eS8«eSg3eSg9e88SS ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANK MIHI SLOVARČEK : AAK : Holandska jadrnica AD LATU S : Nekdanji uradnik OLSEN : Norveški skladatelj (Ole, 1850-1927) RETRAKT : Predkupna pravica REŠITEV KRIŽANKE IZ 6. ŠTEVILKE: rabota, Alamut. Dalaro, Obir, Nagasaki, kakovost. Am, Lvov, stiska, maska, tektit, Staš, Rao, r, iritis. Va, Canina, Tai, IL, flamengo, ZI, terapevt, šejkat, letak, maj, pižama. IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 6. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 5.000 S1T): Zofija Špeh, Ceplje 15, Šmartno ob Dreti; 2. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 3.500 SIT): Jelka Juvan, Plac 3, Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 2.000 SIT): Elizabeta Fužir, Varpolje 14, Rečica ob Savinji. Nagrade koristijo dobitniki v frizerskem salonu MANJA na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 7. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 18. aprila 1994, pošljite na naslov EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom 'Nagradna križanka". Med pravočsno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala gostilna Na Produ z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 4.500 SIT, 2. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 3.000 SIT, 3. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 1.500 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000 SIT Mariji Rihter iz Bočne 157. Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku iz ponudbe gostilne Na Produ na Ljub-C nem ob Savinji. Čestitamo! OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! (P(mv m., MOTORJI ZA JADRALNA PADALA Motorje za jadralna padala prodajam za 3.500 DEM. Podlesnik, tel. 850-625. BRESKVICE Za slavnostno kosilo, večerjo spečem dobre, lepe, poceni breskvice. Naročite jih na telefon 831-258. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. ii VAM NUDI: - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE GORSKIH KOLES! Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 - 15.00, sobota 8.00- 12.00. X A [MUTajnšek Diana I nul Gomjj Grad T|aka 32 Tel. 843-633 TRGOVINA MALI OGLASI Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Prodam R4, letnik 92, registriran do 15.8.94. Tel. 832-024. Prodam gorsko kolo Avrora na 21 prestav, oprema Shimano 100 GS, za 550 DEM. Igor Zagradišnik, Novo naselje 10, Gornji Grad. Kino Dom Mozirje išče biljater-ja. Informacije v Knjižnici Mozirje. * V Šmartnem ob Dreti prodam hišo z nekaj zemlje. Tel. 063/845-136. Prodam nemško ovčarko, staro 3 mesece. Tel. 841-118. * Mlad duo išče bas kitarista -baritonista. Samo resne ponudbe - tel. 063/831-683. * Prodam mono monitor 14" znamke Supercom. Tel. 832-678. Atari 520 STM prodam. Tel. 832-611 int. 301 od 11. do 13. ure. Prodam kompresor 35 I, 2 glavi, cena 700 DEM. Tel. 841-016. Prodam obhajilski komplet: bela vetrovka z modrimi gumbi, modre hlače in čevlje. Tel. 831-351. Prodam nedograjeno hišo in 1 ha zemlje ob Ljubnici na Ljubnem. Liza Lik, Janezovo polje 14, 63333 Ljubno ob Savinji. Zastavo 101, letnik 77, registriran do junija 94, poceni prodam. Tel. 061/554-284 Miran. Prodam strešno opeko Vinkovci 333 in obračalnik rotacijski za seno Panonija 220. Tel. 832-264. Prodam APN-6 S, letnik 90, odlično ohranjen. Informacije na tel. 832-525 po 16 h. Fantovsko obleko, št. 7/96, primerno za maturo ali birmo, prodam. Tel. 843-717. Ugodno prodam računalnik PC 286/16, disketnik za C-64 in game boy z igricami. Tel. 841-106 popoldan. Prodam Yugo 65, letnik 89, reg. do 3/95. Tel. 831-540. Vijoličast fantovski komplet št. 12 za birmo, prodam. Jezernik, Solčava 19. Prašičke za nadaljnjo rejo ali odojke in seno, prodam. Tel 841-196. Prodam certifikat. Naslov v uredništvu. Prodamo 8 tednov stare prašičke in visoko brejo telico. Tel. 831-463. Kupim lokal 20-60 m2 za trgovino v Mozirju. Tel. 063/857-342. * Zaposlim natakarico v bifeju Nova Štifta. Tel 843-765. * Poslovni prostor 50 m2 v Mozirju, primeren za mirno obrt, dam v najem. Tel. 831-653. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 ______________besed v 8. št. SN____________ Ime in priimek:_______________________________ Naslov:______________________________ MARKETING d.o.o. 63 3113 Polzela 38 VALM te. & fax. 063 721-052 POOBLAŠČENI PRODAJALEC SUBARU FIAT Vivio GLI 4WD 17.980 DEM Justy J 12 4WD 22.560 DEM Impreza Compact 2WD 1,6 31.850 DEM Legacy Ranger DL1.8 4WD 36.000 DEM UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV DAIHATSU Charade TS 1,0 15.280 DEM Cuore 16.800 DEM Applause XI 27.500 DEM Feroza EL II 35.950 DEM Hijet Pick-up 17.000 DEM MOŽNOST LEASINGA SAXON SPORTSTAR - MUZ ETSEM 125 3.890 DEM MOBITEL -OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO ŽE OD 2.290 DEM AL. PLATIŠČA ŽE SONČNE STREHE FARMONT ŽE Cinquecento 900 i.e. CAT 13.540 DEM Panda 1000 i.e. L CAT 11.390 DEM Uno 1,0 i.e. CAT 14.590 DEM Tipo 1,6 i.e.SX CAT 19.490 DEM Tempra 2,0 i.e. SX CAT 23.600 DEM Croma 2,0 TDI 26.990 DEM LADA Samara že od 858.000,00 SIT PEUGEOT 106 že od 18.460 DEM 306 že od 21.020 DEM POSREDNIŠKA PRODAJA AVTOMOBILOV AUTO AKUSTIKA BLAUPUNKT AUTO ALARMI GT OD 12.000 SIT OD 24.000 SIT VSE BRALCE SAVINJSKIH NOVIC VABIMO, DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU AVTO IN VZDRŽEVANJE V HALI D POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK cLo.o. ■ Pogrebna oprema - (Pogrebne storitve - Ureditev pokopališč - (Dobava spomenikov - (Dobava cvetja Odštejemo pogrebnino v vrednosti 56.600 S Id. A Vrečerjeva 2,63310 Žalec, Tel.: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427 s PODJETJE S TRGOVINO » INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ d.o.o. Parizlje 1, Braslovče, tel: 063 721-081 NUDIMO VAM VSE ZA: - vodovod in - centralno ogrevanje poleg tega pa imamo na zalogi črpalke za zalivanje in to vseh vrst: - FONTANE ROČNE - ELEKTRIČNE VSEH VRST - BENCINSKE - Tomos Prav tako imamo ves pribor za zalivanje vrtov, kot so cevi, razpršilci ipd. mumm mim itllfll STEBLOVNIK IVAN Parižlje 11/c, 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721-667, Tel:063/ 721-043 - pogrebna služba - cvetličarna - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT - PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ - RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI POSLUJEMO 24 UR NA DAN PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Celje - skladišče D-Per ŽELEZ N 7/1994 MOZIF lil in 111 IW 5000001673,7 TEL: 831___ Mivka bela za fasade $ 510,00 SIT Strešnik Bramac vseh Mivka rjava $ 440,00 SIT barv kom 108,00 SIT Mivka rinfuza m3 5.000,00 SIT Strešna lepenka, izotekt stare cene Cement Trbovlje $ 500,00 SIT Vinogradniški stebri kom 842,00 SIT Betonske cevi 1m Parket hrast lamelni m2 1.350,00 SIT za greznice 6.508,00 SIT Cisterna za olje 2000 I 35.112,00 SIT Ostale betonske cevi Ventil radiatorski vseh dimenzij Armai 1/2" kom 908,00 SIT Armaturna mreža 8/5 kom 3.462,00 SIT Ventil radiatorski Armaturna mreža 6/6 kom 2.240,00 SIT Armai 3/8" kom 700,00 SIT Tervol m3 3.425,00 SIT Ventil kroglični Siporex vseh dimenzij m3 9.277,00 SIT Kovina 1" kom 591,80 SIT Modul opeka kom 47,50 SIT Koleno pocinkano Salonit plošče 8V kom 795,00 SIT Titan 1/2" kom 57,20 SIT COBISS 0 Enoročne in ostale pipe Armai Nudimo vam tudi ves ostali material za vodovod in ogrevanje proizvajalcev TITAN in ARMAL po tovarniških cenah! Možnost dostave na dom in plačila na 4 čeke brez obresti! OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 04.04. do .10.04. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-769) 11.04. do. 17.04. RUP MARIJA, dr. vet. med. G. Grad, tel. 0609-616-978 (843-084) 18.04. do 24.04. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MIZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 04.04. do 10.04. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 11.04. do 17.04. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 18.04. do 24.04. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA: * MacPherson: Tudi jaz ljubim zdravje * Gregorič: Nebomske pesmi * Pfister: Mavrična ribica * Stržinar: Morjanka: Lutkovna pravljica iz Mavrične dežele * Goscinny: Srečni Luka. Poštna kočija * Verilhac: Tisoč naravnih bivališč * II. STROKOVNA LITERATURA: * Gray: Mati Terezija * Brown: Henry Dunant * Stopar: Kranjske noše * Pečjak: Psihologija množice * Pečjak: Kako do boljšega branja * Mojstrovine v muzejih sveta * Ribičič: Centralizem zoper Slovenijo * Cerkev, kultura in politika * Jaušovec: Naučiti se misliti * Ki rechnen Umetnost manipuliranja *Kirschner: Obramba pred manipuliranjem * Franetovič: Magnetno zdravljenje * Louth: Izvori krščanskega mističnega izročila * Urbančič: Zaratrustovo izročilo * Marolt: Šercerjeva brigada * Čelik: Policija, demonstracije, oblast: ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih * Zenska izmena v politiki IB. LEPOSLOVJE * Rozman: Sanje o rdečem oblaku * Novak, B.: Puščica * Druon: Prekleti kralji 7 del. * Christie: Skrivnost Modrega vlaka * Benzoni: Ponosna Američanka * Vonnegut Hokus pokus * Ellis: Ameriški psiho, Du'Vrenmatt: Naročilo, toumier: Jelšev kralj * IV. VIDEOKASETE * Devlin - Devlin * Glej, kdo se oglaša 2. del * Bingo - Bingo *Oddaljena obzorja - Far and Away * Špiclji - Sneakers * Jaz, kralj ceste - King of the Hill * Ples zaljubljenih -Sweet Hearts Dance * Risanke: Barney, Pajkec Piko, Alladin, Notredamski zvonar * SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 09.04. in 10.04. POPOLN SVET - ameriški film - drama 16.04. in 17.04. UNIČEVALEC - ameriški film - akcijski KINO "JELKA" NAZARJE 09.04. in 10.04. TRIJE MUŠKETIRJI - ameriški film - komedija 16.04. in 17.04. POPOLN SVET - ameriški film - akcijski KINO "DOM" MOZIRJE 09.04. in 10.04. LETO NASILJA - ameriški film - polit, kriminalka 13.04. OČKA V KRILU - ameriški film - komedija IZREDNA PREDSTAVA! 16.04. in 17.04. NA OGNJENI ČRTI - ameriški film - triller EPSI