Leto XXHL, št 288 Ljubljana, sreda 22. decembra 1943 Prds — Cena t- L Uprav uiSIvo Telet 00 U .|uoi|ana, fuccmiicva M-22 51-23 31-24 ulica S. loaciaui. hiucick ciuoliaiu Puccinijeva ali* ca > - leietoc 4i M it di 41-26 Podruinic? Novi mesto Liubl lanska cesta 42 Izk 11 ui"ni castopstve za ?Blast a Italiie io inorfn-rvr Pi h A. MILANU iLicuti. u mo-lausKc poki a nnc pn potano-feKov-nen savodi* ta. 17 749 za ostale kraje lta!i . >pr>-,7ir f.onti Cort Post No 11-3118 iS Ni pooedelika m e » e i o o Lit 18.—, »ključne * »Poaedeliskiro Jutrom« Lil 36.50 U red a i it vot LjaMjana. Poccmuera ulica It. 5. — Telefoo fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopiai »« ae vračalo. 4.1% §®wjefpanzer In 2 Tagen vernichtet Bo!schewisiische Durchbruchsversuche bei Nikopol und Dnjepro-peirowsk gescfceitert — Deutscher Vorstoss bei Korosten — 98 Terrorllieger abgesehossen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 21. Dez. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Briickcnkopf Nikopol und siidvvest-lich Dnjepropetrovvsk scheiterten in zwei-tasri>ren ha: ton Kiimpfpn alle Durchbruchs-versuohe der Sovvjets. Der Feind erlitt er-nout hohe Verluste an Menschen und Material. Siidostlich Kirovvograd vvurden die mit starken Kriiftnn gefiihrten Angriffe der Bolsehevvisten nach schvverem vvechselvol-lem Rinsren aufsrefanjren rad dtirobgebro-chene Ranipfcmipnen t'es Feindes zer-schlaaren oder vernichtet. NordMch Rirov^oTad un'l »iidljch Tscher-kassv bliehen crtlich grefiihrte Vorstiisse der ^T,v?ets erfol~Ios. Eigene Gegenan-griffe gervannen Boden. Korosten und an der Beresina stl"s*en unsere Trmnrn trotz zahen feindlichen tVulerstandes we*ter vor. Dahei wurden a'lr»in i m Rnr-m von Koroa vsa važna poslopja zasedena. števlo padlih še m znano, vendar je po vsem videzu n zko. Uporniške čete patru-Krajo po cestah; trgovine in uradi so zaprti. Po naredbi nove vlade niso izšli listi. V netranjosti deže^ se je vo;ska takoj priključila revolucionarjem. Madrid, 20. decembra. V prestolnici Bolivije v La Pazu. je izbruhnila, kakor javljajo, revolucija. Pod vodstvom majorja Taborga m s pomočjo nacionalnc-revoiu-eionalne stranke se je posrečilo opornikom ujeti predsednika Penerando, vojnega ministra Candija, notranjega ministra Zilvet j a, kakor tudi šefa generalnega štaba Ichazo. Kakor se glasi nadalje, naj bi prevzel bolivijski nacionalist Paz Esten-soro začasno vlado. Ze decembra 1. 1942 je izbruhnila splošna stavka rudarjev v rudnikih pri Cataviii, ta upor pa je vlada s pomočjo vojske zadušila, kar je še i poostrilo položaj. Pcsebno bolivijski nacionalisti so se energično proti vili proti tem ukrepom in so zahtevali, da postanejo pogoji življenja in dela v rudnikih vredni i čluveka. Navzlic temu pa v tem času niso bili podvzeti nikaki ukrepi za zboljša-nje. Ostalo je samo pri obljubah. Istočasno se je posebno v krogih bolivijskih oficirjev uveljavila ostra reakcija proti vedno močnejši odvisnosti Bolivije od Severne Amerike. V tem smislu je razumeti tudi zadnje potovanje državnega predsednik Penarande v Washington, ki je imelo za posledico, da je Bolivija oficijelno napovedala vojno silam osi. Na osnovi te vojne napovedi je vlada Penarande izdala nadaljnje drakonske dekrete. Državni prevrat v La Pazu Je potekel brez vsakršnega prelivanja krvi. Vlada je po poročilih iz Bolivije čvrsto v rokah poslanca Estensora. V podrobnostih poročajo, da je nekaj mlajših oficirjev vdrlo v ponedeljek zjutraj v predsedništvo in aretiralo generala Penarando. Istočasno so bili ministri in generali aretirani v svojih zasebnih stanovanjih, še v jutranjih urah istega dne je naznanil predsednik Penaranda svoj odstop. Izjavil je, da hoče ustreči željam naroda jo vojske, ki sta odločila, da ga odstranita z, njegovega mesta. Vodja bolivijskih nacionalistov in sedanji začasni šef vlade Estensoro se je bojeval že mnogo let v parlamentu proti naraščajočemu potujčevanju svoje domovine. Neizmerno pozornost so ob koncu preteklega leta zbudili njegovi napadi pri ratificiranju trgovinske ln finančne pogodbe z Washingtonom. Govornik je takrat izjavil, da bo Boliv'ia podvržena neznosnemu pritisku Zedinjenih držav. Nova fedivijska vlada Stockholm, 21. decembra Reuter iavlia iz La Paza, da je major Villaroel sestavil v Boliviji novo vlado. Buenos Aires, 21. dec. DNB. Nova boli-vi-ska vlada je bila že v ponedeljek popoldne zaprisežena. Po zaprsegi je novi državni poglavar major Villaroel objavil prve vladne ukrepe. Objavil je, da je bil ukinjen odlok, ki ga je nedavno izdal gene-rai Penorand3 za zašč:to države. Ustava bo ponovno dobila polno veljavo. Za ohranitev javnega reda so bila začasno prepovedana vsa politična zborovanja Berlin, 20. dec. DNB. »Na vzhodni fronti se je vnela zimska bitka,« piše vojni dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben v svojem današnjem poročilu o položaju. Nadalje izvaja: »Mraz je v zadnjih dneh napravil zemljo na vzhodu zopet trdo in s tem so tudi ceste postale zopet prevozne. Kar so splošno pr čakovali, se je zgodilo. Zimska bitka se je začela. Razprostira se skoraj preko vse vzhodne fronte z Izjemo severnega odseka. Stari odseki bojišča so postali zopet žarišča medsebojnih naporov. Borba za iniciativo je značilna, toda v nasprotju s pričetki zimskih bitk L 1941, 1942 in 1942-43 nI sedaj iniciativa nekaj enostransko boljševiškega, preje je nasprotno. Nemci se niso med letošnjo zimsko periodo hoteli omejiti na defenzivno zadržanje. Prav sedaj hočejo izrabiti ta letni čas za ohranitev in razširjenje svobode delovanja. Na gotovih vogalnih točkah fronte so zopet dobili inciativo pri značilnem razvoju. Najbrž je ta nevarnost prisilila boljševike, da so se zopet zatekli k svoji stari taktiki o prelaganju težišča napadov. Sedaj poizkušajo na področju pri Nikopol ju, južno od Dnjepropetrovska, in na področju pri Nevelju, toda zdi se, da so tudi Nemci preložili svoj veliki protinapad, ki se je razvijal doslej vzhodno od žitomira to Korostena proti Kijevu, ker nastopajo sedaj z napadi pri Kirovgradu, kar to domnevo potrjuje. Vendar se zdi, da Nemci tudi svoje cilje zapadno od Kijeva trdovratno zasledujejo. Kot prvo napadalno orožje nastopa zopet tank. Zamrznjena tla dovoljujejo večjim tankov-skim oddelkom zo-pet potrebno možnost kretanja. Velike sovjetske izgube oklopnikov so merilo za intenzivnost nemških protiukrepov. To je posebno omembe vred no, ker kaže, da so Nemci prav na onih področjih, kjer nastopajo njihovi nasprotniki z novimi skupinami tankov, našli primeren odgovor. To je nov dokaz za to, da razpolagajo nemški tanki in protitankovsko orožje, k tem spadajo tudi novi leteči lovci oklopnikov, z ojačenim potencialom. Težke tankovske bitke južno od Nikopo-lja razodevajo zanimive namene obeh oklopniških oddelkov. Pri Hersonu so v teku nemški premiki, kj spominjajo na Cerkase. Več zanimanja pa zbujajo nemški protipremiki na področju pri Kirovgradu. Ce bo nemško delovanje v zvezi z operacijami armad maršala Manateina dosegalo še nadalje uspehe, se bo operativni položaj sovjetske vojske spremenil. Več o položaju se sedaj ne more povedati, kakor da so nemška premikanja v teku in da tu najbrž boljševiki niso zadosti močni, da bi zadržali nemški protinapad, toda na vzhodni fronti smo vajeni trenutnih izprememb. Gotovo je za opazovalca samo to, da upajo na sovjetski strani v zimo. Zimska vojna je bila doslej nj'hov glavni element. Z njeno pomočjo hočejo doseči, kar jim poleti in jeseni ni uspelo. Pri Nevelju se v tem času razvijajo novi sovjetski napori. Tu naj bi se poizkusil prodor skozi nemške postojanke. Gre za skrbno pripravljeno podjetje. Nemci so bitko sprejeli. Ob elastičnosti svojega načina borbe, s katero so doslej premagali vse krajevne težave, moremo pričakovati, da bo prišlo tu do novega velikega obrabljanja sovjetskega stroja. Izkušnja uči, da odpovedo vse velike ofenzive, če se ne doseže v prvih dneh ozemlje, ki je bilo določeno za cilj, navzlic vsem začetnim uspehom, vendar pa sodijo, da se bitka šele bliža svojemu višku. Nemški bombniki nad London om Berlin. 20. dec. DNB. Mednarodni poroče-valni urad javlja: V noči na 20 decembra in v zgodnj-li jutmjih urah ponedeljka So napadla nemrica bojna! letala pri dobri vidnost vojaške in vojnogospodarsko važne cilje na ozemlju mesta Londona z bombami težkega kalibra. Čeprav so Britanci uporabili vso svojo obrambo m se skušali zavarovati z močnim protiletal-dcJm topn škim ognjem in z zapornimi baloni kakor tudi z uporabo številnih nočnih lovcev, je napad nem:kih bojnih leta! dosegel popoln uspeh Posamezni objekti so bili bombardirani z velikim učinkom. Opaženi so b T š-tevilni požari in prostrana uničenja Nemški oddelek ee je vrnil polnostevilen brez vsakih izgub na svoje oporišče. Sovražniki hočejo popolnoma zasužnjiti Italijo Milan, 20. dec. DNB. »Reg:me Fascista« poroča, da je v južno Italijo prispela sovjetska komisija, ki bo priprav:la vse potrebno za pošiljanje italijanskih dečkov v staro6tj od 4 do 15 let v Sovjetsko Rusijo. Petem ko so anglo-sa&e okupacijske oblast odvlekle veliko število italijanskih delavcev v angleške ;n ameriške rudnike naj b; bili sedaj, piše list. odpeljani v Sovjetsko Rusijo še italijansk otroci, da b5 jih tam vzgojili po komun stičnih načelih. »Regime Fascista« poudarja, da si torej sovražniki žele popolnega zasužnjenja Ita! janov. Ein Btick auf den oberen Teil des Komgresspfatzes in Laibach wahrend der Begrabnisfeier fiir die gefallenen Gottscheer Heiden Gben: Der deutsche VerbindungsofflzJer Pogled na gornji del Hauptmann Schurnacher spricht den Nach-rul den toten slovvenischen Kameraden — Unten: Die Abschiedsrede des Lande*- wehrleutnants Sabič Zgoraj: Nemški zvezni oficir stotnik Schurnacher se poslavlja od padlih slovenskih borcev — Spodaj: Poslovilni govor domobranskega poročnika Sabiča trga v Ljubljani med pogrebnimi svečanostmi za kočevske junake Prezident Rupnik za javne namešfence Sef pokrajinske oprave g. prezident general Kupnih je na posebno pooblastilo Obersten Kommissars fiir das Opcrations-gebiet Adriatisehes Kiistenland izdal izvršno naredbo, ki jo objavljamo na drugem mesto in ki b° nedvomno obradovala v^e državne nameščence in upokojence. G. prezident je s to izvršno naredbo, po kateri bodo državni nameščcnci in upokojenci prejeli znatne enkratne deda-ke iz naslova b°žičnega daru, spet dokazal, da ima toplo srce za uradnike, ki trpe ob sedanji stiski. D°kazal pa je tudi, da njegova zagotovila niso samo prazne obljube, temveč da mu je d°brobit podrejenega osebja res prva skrb. Ni prvič, da se je g. prezident odločno zavzel za koristi podrejenega mu name-ščenstva, saj je naši javnosti znano, da je že Ob nastopu svoje visoke in važne funkcije, dne 23. septembra 1.izjavil, da bo v okviru danih pooblastil zvišal dohodke onim nradnikom, katerih prejemk; niso v skladu s sedanjo stisko. Kdor je zaradi izkustva v preteklosti gledal s skepso na napoved g. prezidenta, je bil nad vse prijetno presenečen, ko je izšla naredba 7. okt. t. 1., s katero je bi'a z veljavnostjo od L septembra 1.1. priznana začasna vojna do-klada 43 odst. brez vsakih omejitev prejšnje uprave in je bil ta pevišek priznan tudi vsem nižjim skupinam z dnevom 1. septembra t. 1. Novo prijetno iznenadenie je pripravil prezident Rupnik javnim nameščencem, ko je na osncvi dobljenega pooblastila zopet ®dprl redno napredovanje v državni službi, ki je bilo zaprto že od aprila meseca 1. 1941 daije. s tem so bili množici uradnikov zopet priznani periodični poviški. ki tvorijo lepo p°stavko v sospodarskih računih vsakeSa uradmka. Rct nadaljevanje niza ukrepov, ki zb^Ušujejo materialno stanje drž. nameščenstva, je g. prezident •zposlova| v načelu že odobreno splošno povišanje prejemkov v--eh državnih uradnikov in upokojencev. Toda s'srb g. prezidenta je šla še da'Je. Rt-t poznavalec uprave in tehničnih težkoč pri izračunavanju je up°števa| okoi ščino, da bi se zaradi ogromnega de!a računsko tehničnih oddelkov znalo zavleči dovoljeno povišanje, zato je istočasno poskrbel, da se vsem drž. osložbencem in upokojencem še pred božičem izplača enkratni izredni prispevek. pri tem prispevku je znamenito dejstvo, da je po izvestn=h skupinah enak za vse in da ga bodo deležni vsi državni osložbenci od najvišjega do najnižjega. Novost, ki jo je gotovo narekovala priznana socialna pravičnost g. prezidenta, je v tem, da odpada na slnžitelje in pisarniške nradnike prav toliko, kolikor n. pr. na vSeučiliške profesorje ali najvišje predstojnike uradov. Ta ukrep kaže globoko razumevanje za prave ljudske potrebe in izhaja iz spoznanja, da stiska prizadeva enako vse sloje in da so Osnovne potrebe vseh enake, zato naj bo tudi pomoč vsem enaka. Ob načela splošne enakosti potreb m poviškov pa uredba prezjdentova ne pušča v nemar dejstva, da je potreba večja pri onih uradnikih, ki imajo rodbine. Zopet zrcali očetovska skrb g. prezidenta v podrobnih določbah, ki zvišujejo božični dar prav znatno s tem, da so bih še posebej vzeti v poštev družinski člani, t. j. žene in otroci vsakega poameznika. Nadalje je treba pribiti, da dobe božični prispevek tudi delavci v državni aflužbi, ako je njih položaj količkaj ustaljen, dalje invalidi in osebe z najmanjšo pokojnino Tako bo te plemenite prezidentove nakloni tve deležno nad 15.000 drž. uslužbencev in upokojencev in okrog 20.000 njihovih svojcev. Poseben dokaz prezidentove velik osrčji ostj je tudi to, da se je po njegovem zavzemanja zboljšal tudi položaj družinam priprtih ia še interniranih javnih uslužbencev. Nikogar ni prezrt, prav na vsakogar je mislil g. prezident. Zadolžil si je s tem tisoče in tisoče ljudi, ki žive od stalnih prejemkov svoje službe in ki so mu hvaležni za njegovo plemenito prizadevnost in njegov socialni čut. Prav tako se je vseh globoko dojmila velikopotezna uvidevnost in naklonjenost nemških nadzornih oblasti, ki so s tem vnovič v dejanju pokazale, kako je treba izvajati socialno politiko. Ko ugotavljamo ta dejstva, se je koristno spomniti, kakšna bi Ma bodočnost vse te množice nameščencev in usoda vseh prebivalcev naše pokrajine, ako bi se bilo posrečilo komunistom, da bi se polastili oblasti. O tem nad vse zgovorno priča nesporna ugotovitev, da je vodstvo komunistične OF iz milijonov, nagrabi jenih v Novem mesta, izplačalo aslužbenoem po 200 do največ 600 lir in še to kot nekako miloščino, kar je bilo posebej poudarjeno. Državni uslužbenci in upokojenci lahko mirno zro v bodočnost in pričakujejo bližnjih praznikov v zavesti, da bdi nad njimi očetovska skrb g prezidenta, moža dejanj, ki Ima polno razumevanje za potrebe ««vo-jih podrejenih v sedanji razgibani dobi in kf sta mo trajno v mislih skrb in delo za dobrobit naše pokrajine in njenega prebivalstva. —k Pravi vzrok ameriškega vstopa v vojno Stockholm, 19. dec. DNB. Kakor javlja list »Folkets Dagblad« ;z New Yorka. je ameriški list »St. Luis Globe Democrat« silovito napadel zlagano motivacijo za amerški vstop v vojno. List piše: »Mislimo, da se danes bor mo • za ideale. Nekaj časa smo se ukvarjali z atlantski izjavo, ki smo jo pa poten, zavrgli Brezbrižnost je edina rešitev, ki jo najdejo kapitalistični poboijševalc sveta čim ie treba izvesti svoje utopije Anglo-ar. eriška bojazen, da bi soc alne reforme v narodno-socialističn- Nemčiji odprle oči njliovim delavcem o namerah kapital stičnih gospodarjev je prav: vzrok ameri&ega vstopa v vojne Obljube kap;ta!istov niso nič drugega kakor laž in goljufija Le-fr mobilizirajo svoje materialne rezerve zgolj za zavarovanje svojega kap ta!'stičnega svetovnega go-spodstva za vedno. Bcžlčni prispevek za javne nameščence Velikodušen ukrep g. prezidenta generala Rupnika Na osnovi čl. 1 naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju J.'idran-fiko primorje z dne 20. septembra 1943. št. 4 o. upravljanju Ljubljanske pokrajine in posebnega pooblastila Vrhovnega komisarja z dne 13. decembra 1943, G. Z.: I 1.—456 43 je Sef Pokrajinske uprave v LjubljanJ g prezident div. gen. Leon Rupnik odredil sledeče: CI. 1. Da se v decembru 1943 izplača enkratni izredni prispevek: I. Po 1000 lir in po 200 lir za vsakega rodbinsega člana: vsem aktivnim uslužbencem pri državnih (pokrajinskih) oblastvih, uradih in zavodih in sicer uradnikom, uradniškim pripravnikom, zvaničnikom, služiteljem' kontraktualnim uradnikom, dnevničarjem, honorarnim uslužbencem z določeno mesečno nagrado ali dnevno mezdo, vštevši uslužbence izven čina in dninarje za umske posle, brez ozira na službeno dobo in na dejstvo, ali so plačani iz osebnih ali stvarnih kreditov. II. Po 500 lir in po 100 lir za vsakega rodbinskega člana: dninarjem in delavcem, ki opravljajo fizična dela in ki so že vsaj pol leta neprekinjeno v službi pri oblastvih, uradih* in zavodih države (pokrajine); m. po 250 lir in po 50 lir za vsakega rodbinskega člana: stalnim in pogodbenim železniškim delavcem, ki so že vsaj pel leta neprekinjeno v železniški službi. IV. po 500 lir in po 100 lir za vsakega rodbinskega člana: a) osebnim upokojencem države (pokrajine), izvzemši vojne invalide, vojne vdove in provizijoniste železniške, poštne, monopolske uprave in slične; b) rodbinskim upokojencem države (pokrajine), in osebam, ki prejemajo milostne oskrbnine, sirotnine, življenjske rente, podpore, priznanja in pomoči; V. po 250 lir ln po 50 lir za vsakega rodbinskega člana: vojnim invalidom, vojnim vdovam, pro-vizijonistom železniške, poštne, monopolske uprave in sličnim. Gl. 2. Ce sta oba zakonca v javni službi ali oba upokojenca, pripada izredni prispevek samo možu. Ce je eden aktivni javni uslužbenec, drugi pa upokojenec, pripada prispevek onemu, ki je v aktivni službi. CI. 3. Za rodbinske člane se smatrajo zakonita žena in zakonski mož ter poza-konjeni otroci, za katere uslužbenci oziroma upokojenci po veljavnih predpisih prejemajo rodbinsko draginjsko doklado. Izredni prispevek ne pripada ženi, ločeni od moža, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ne. Osebje, ks v smislu te odredbe nima pravice do izrednega prispevka za rodbinske člane, mora v izogib disciplinske odgovornosti in povračila neupravičeno prejetega zneska takoj naznaniti pristojnemu nakazilnemu oblastvu razloge, ki izključujejo nakazilo navedenega prispevka. CI. 4. Pod pogoji čl. 3 dobe rodbinski prispevek po tej naredbi tudi uslužbenci, ki po splošnih predpisih ne prejemajo rodbinskih doklad. Ti morajo , v 8 dneh po objavitvi naredbe prijaviti ' oblastvu, ki Jim izplačuje prejemke, rodbinske člane in predložiti potrebna dokazila, n. pr. rodbinsko knjižico, rodbinsko polo ali izpiske iz matičnih knjig. CI. 5. Izredni prispevek se prizna uslužbencem, ki izpopolnjuje pogoje te naredbe na dan njenega uveljavljenja, t. j. na dan 18. decembra 1943. Izredni prispevek se ne prizna onim, ki so odsotni iz službe iz razlogov čl. 7 naredbe z dne 14. novembra 1942, št. 210 Službeni list z dne 25. novembra 1942, št. 394/94. CI 6. Izredni prispevek je prost vseh davščin. Zimska pomoč Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli: Gospod prezident div. general Leon Rupnik je odred 1, da se izplača iz kreditov Zimske pomoči Narodni galeriji znesek 100.000 lir za nakup sL;k. Gospod prezident div, general Leon Rupn k je odredil, da se da na razpolago 100.000 lir za odkup knjig in rokopisov znanstvenikov in pisateljev. Gospod prezident div. general Leon Rupn.k je odredil, da sc da begundcim družinam domobrancev v okcl;c Ljubljane iz Zimske pomoči znesek 20.000 lir. Gospod prezident div. general Leon Rupnik je odredil, da se določi kredit za začasno upokojene osebe bivše jugoslovanske vojske do zneska 80.000 lir. V tovarni Jos;p Vidmar iz Savelj so uradniki sami zbrali za Zimsko pomoč 1550 lir. — Dijak in dijak;nje državnega učiteljišča so v spomin kočevskim junakom poleg venca darovali 293 lir za Zimsko pomoč. — Prv- akademik. ki je daroval za Zimsko pomoč, ie Tršar Marjan, ki je daroval znesek 25 lir Nameščenci tvrdke Souvan so sami darovali 1.200 lir za Zimsko pomoč. Obveščamo cenjene bralce, da objavljamo imena samo tistih darovalcev, ki so prvi iz svoje stroke, oziroma poklica darovali za Zimsko pomoč. Premožnejše Ljubljančane in trgovce prosimo, da do vseh močeh prispevajo v blagu, perilu ali obutvi za najpotrebnejše. Darove sprejemamo v prostorih Zimske pomoči poleg trgovine Roiina nasproti Dnj-Dama. Urad posluje dopoldne in popoldne. * Za iniormacije glede Zmske pomoči klič te: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pornoSi so v Puccinijevi ulici 9-1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položn cah na »Pokrajinski pedponr zavod — Zin>ska pomoč — ček. račun 16580!« OPOZAR JAMU naše cenjene oglaševalce, naj pehite z naročili za voščila v božični številki „Jutra". Za to številko bemo sprejemali naročila za inse-rate In male oglase sasno do četrtka ds 18. ure. Nedlčev obračun z angleškim izdajstvom Vojna napoved Titu in boljševizmu Beograd, 20. dec. Srbski minister Nedič je imel v ponedeljek zvečer govor po radiju. v katerem je izvaja! naslednje: Tito je danes ljubljenec Moskve in Londona. k jer tekmu jejo, kdo bi se mu boij prib ižaL London kriči na čelu. Kakor je bil nekoč Dra-ža Mihajlovič preko noč menovan z* br godnega, divizijskega in armadnega generala, za šefa fleneralnega štaba, za vojnega mnistra in za vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske, | pi§e srbski min. predsednik Ne^ič v listu »NOF« in je imela v Beogradu sedem pododborov, katerih naloga je b la zbirati denarna sredstva za tolovaje v gozdovih. Srbski odpor proti gen&raln Beograd, 21. dec. DNB. O poz*vu angleškega vrhovnega poveljnika za BI žnji vzhod generala Wilsona srbskemu narodu čiščenje v favn! upravi Zaradi ksmimlziiia sli sodeftovanfa s komunisti odpuščeni favni nameščenci Od članov? »vrhovnega plenuma« OF, ki so ali naj bi bili po časopisnih objavah državni uslužbenci, je bilo ugotovljeno: 1. Jeras Josip, profesor, se odpušča iz službe, 2. Kim<>vec Franc, učitelj, je bi! svoj čas učitelj pomožnega oddelka v Trbovljah V Ljubljanski pokrajini ni služil. Odpuščen. 3. Jerman Franc, gledališki igralec,, se odpušča iz službe; 4. dr.Kr/išnik Pavel, sodnik upravnega .c n. je odpuščen; 5. Lube.1 Franc, učitelj, odpuščen 30. avgusta 1942; 6. Dr. Lunaček Pavel, zdravnik splošne bolnišnice za ženske bolezni, odpuščen 8. januarja 1943; 7. dr. Novak Franc, zdravnik zavoda za novotvorbe, je bil odpuščen 21. julija 1942 8 dr. Obračune Rudolf, zdravnik v splošni bolnišnici, odpuščen 3. junija 1942. 9. Polič Zoran, državni pravobranilec, je bil odpuščen 12. januarja 1943; 10. Rupena Mara, učiteljica, ni v službi; 11. Rupena Zora, učiteljica, ni v službi; 12. Rus Jcže, sodnik, odpuščen z dnem 30. marca 1942; 13. inž. Sernec Dušan, univerzitetni profesor, odvzeta pokojnina; 14. Stritar Bogdana, članica opere, se odpušča iz službe: ŽivSfgiafs na Sušaku ln na Sušak, IS. decembra. Življenje in razmere se tudi pri nas naglo konsolidirajo. Tako na Sušaku kakor na Reki je povsem vzpostavljeno normalno stanje, ki se od prejšnjega — zlasti na Reki — razlikuje v tem, da so sedaj boij zastopani tudi hrvatski interesi tako v upravi pokrajine kakor mesta samega. Za prefekta na Reki je bil postavljen po sporazumu med Hrvati in Italijani dr. Spalatino, po rodu iz Spita, ki je že takoj pokazal, da bo znal upoštevati vse resnične potrebe domačega prebivalstva in po tem usmerjati vse svoje delo in sicer v duhu strpnosti in mirnega sožitja Hrvatov m Italijanov. Za njegovega namestnika je b':l postavljen Hrvat dr. špehar. Tudi na Sušaku smo dobili novo upravo ki je v rokah zanesljivih domač h ljudi. Sušak je naposled zaživel novo ž;vljenie. Komunistična strahovlada je popolnoma strta. Sedaj se odvračajo od komunistov in njihovih tolovajev celo titi, ki so še do nedavnega z njimj simpatizirali. Odkod ta j preokret? Dokler komunističnih tolovajev še n: bilo in še noben meščan ni okusil njihovega režima, je še mars'kdo nasedal lažnim geslom njihove propagande. Ko pa so tolovaji iz okolice vdrli za nekaj dni tudi v samo mesto in pobili že takoj prvi dan kakih 180 Sušačanov. samih zavednih in narodno neoporečnih ljudi, da o vseh ostalih grozodejstvih niti ne govorimo, so se ljudem odprle oči in se je razpoloženje prebivalstva takoj odločno preusmerilo proti njim. Pri tem je sedaj ne le ostalo, temveč se je odpor proti komun:stični strahovladi le še povečal. Okrepile in poostrile so ta odpor še vesti z bližnj'h otokov, kjer so komunisti v dneh svoje »republike« poklali na stotine ljudi, moških in ensk- katere so prej po večini še na najbolj nečloveški način mučili in trpinčili. Po vseh teh dogodkih je naravno, če so tudi naši mešč ni temeljito izpremenili svoje stališče do »osvobodilnega« početja, katerega glavni cilji in edini rezultat je zloč:nsko uničevanje lastnega naroda. Vidi se, da se odpor od dneva do dneva še stopnjuje. Med tem pa so se. kakor reče .o, razmere spet popolnoma normalizirale, tako da se lahko posvečamo tudi tu obnovi, ki Je po vsem prestanem nujno potrebna Nemške cVasti mm pri teh naših prizadevanjih gredo povsod na roko. —r— Zaklonišče mora biti opremljeno z lučjo, vodo in peskom, klopmi, lopato, krampom, lomilko, suhim straniščem, nosilnlc« in z omarico za prvo pomoč. 15. Sentjurc Lidija, profesorica, ni bila nikjer v šolski službi; 16. Tomšič Mira, profesorica, ni bila v šolski službi; 17. Tr«biš Štefan, učitelj, je od 19. oktobra 1942. suspendiran ter je sedaj odpuščen; 18. Thurnher Edmund, učitelj v Višnji gori, je bil z dnem 31. maja 1942 odpuščen; 19. Vidmar Josip, dramaturg, odpuščen z dnem 8. maja 1942. 20. dr. Viher Josip, profesor, ni bil nikjer v šolski službi. Dalje se ugotavlja, da so bili odpuščeni iz službe zaradi sodelovanja z upornici 22. Jerman Ivan, dramski igralec in ekonom; 22. Sim°niti Rado, vodja zbora; 23. Stare Ema, dramska i^rulka; 24. Totokar Alo.iz, dramski igralec; 25. Presetn'k Franc, dram -1* i igral*.:. 26 Krislančič Marjan, ocemi pevec: 27. S'mčič Vladoša, dramska .graika 28 Tiran lože, dramski igralec; 29 Gale Jf:že dramski igralec. Nadaljni državni uslužbenci ki so bili odi uščeni iz službe zarai; sodelovanja pri upornikih, so: 30. Kocbek Edvard, procesor je bil puščen z dnem 5. marca 1 .-)4?■ 31. Zemljak J<>sip, 3-iolem na trsov«ki akademiji, se odpušča iz službe: 32. dr. Magajna Bogomir, zdravnik v umobolnici, se odpušča iz službe; 33. dr. Brecelj Bogdan, zdravnik splošne bolnišnice, je bil odpuščen 12. julija 194o. 34. ing. Kodrič-Rojec Draga, je bila od puščena z dnem 22. septembra 1943. * * * Objavljeni spisek postavlja na laž spet eno izmed hujskar j komunistične prona gande, ki je skušala dajati pristašem OF potuho s tem, da je med komunističnimi funkcionarji ostentativno navajala razne državne uradnike in pri tem namigavala. kakor da oblast nima dovolj odločnost: radikalno nastopit: proti njim. Iz gori navedenih podatkov izhaja predvsem, da mnogi od on h, ki jih komunisti predstavljajo kot javne nameščence, sploh to n:so nikdar bili ali pa vsaj ne v naši pokrajini in da torej oblast ni imela povoda in ne možnost :zdajat glede njih kake disciplinarne ukrepe. Glede onih javnih nameščencev, ki so spadali pod njen delokrog pa kažejo gornji podatki, da je državna oblast v naši pokrajini takoj odredila najhujšo disciplinarno kazen, odpust, iz službe, kakor hitro je za koga ugotovila, da se je izneveril svo.ii službeni prisegi in se spozab ! tako daleč, da se je pridružil najhujšim škodljivcem našega naroda ali pa jih podpiral s svojim sodelovanjem. Seveda pa ta disciplinarna kazen, kakor je tudi občutna za prizadetega in njegove svojce, v nobenem pogledu ne zmanjšuje kazen, ki ča ka vse te izkoreninjence in izdajalce po splošnih zakonih in po pravičnostnem občutku ljudstva. Vsa poštena slovenska javnost bo z zadoščenjem vzela na znanje ugotovitev kako oblasti tudi na disciplinarnem področju dosledno vodijo borbo proti komuniz mu in njegovim pomočnikom V bodrilo ji bo ta novi dokaz da se bo borba neizprosno nadaljevala, dokler ne bodo na*i kraji popolnoma očiščeni komunističnega plevela ^^^^^^^^^^ Bolgarija zvesta dosedanji politiki 4 Sofija, 20. dec DNB. Minister za trgovino dr. Vazov je govoril v Godeču in izjavil, da bo Bolgarija tudi v bodočnosti vodila dosedanjo politiko. Ni Bolgara, ki pošteno čuti in misli, ki ne bi bil ogorčen nad sovražnikovo zahtevo, naj Bolgarija odstopi zasedena ozemlja. Gle^e notranje politike je izjavil dr. Vazov, da je vlada podvzela vse ukrepe za zediajenje naroda. Minister je končal sv«j govor z zagotovilom da trdno veruj« v bodočnost bolgarskega naroda. Živilske nakaznice m Januar V torek 21. t. m. so raznašalei mestnega preskrbovalnega urada začeti upravičencem na dom dostavljati živilske nakaznice za mesec januar 1941. Spet poudarjamo, da je za dobivanje živilskih nrkaznic upravičen samo oni, ki se res nahaja v Ljubljani. Tud' začasno odsotni nimajo prav nobene pravice do živilske nakaznee ter jo bodo dobivali v uradu mestnega preskrbovalnega urada v I--.adstropju palače Bata čim se vrnejo v Ljubljano. Se posebej pa opominjamo stranke, da so druž nski glavarji ali čl ni družine, ki bodo živilske eakaznee prevzeli in potrd'li njih prejem, povsem odgovorni, da 90 član', ki so zan^e prevzeli živilske nakaznice- dejansko v Ljubi ani še posebej pa •przarj~mo občinstvo na težke nosledice, ki bodo zadele slehernega k.4or bi prevzel živilsko nakazn'co za osebo. ki ni v Ljubljan; Za take osebe, ki se ne nahajajo v Ljubljani, mora družinski gl_var ali oni č an druž'ne, ki prevzema živilske nakazn ce, nakaznico odsotne o?e-be vrniti dostav! jalcu in to napisati v posebno rubriko seznama, ki ie za to določena. Da -'e treba vsako-vrnjeno n kaznico vpisat- posebej. na to op'zarjamo prebivalstvo s posebnim poudarkom ter oponv-njamo, naj pri vračanju kart n t^nko pazi. ker bo vsak odgovoren r.n toliko kart, »o kolikor ie potrdi] prejem. Ce bi stranka živilsko nakaza:co vrnila, tega p? ne bi vpisala niti sama nit- raznašnlec. je Da? odgovorna za to''ko nakaznic, kolikor j h 1e v seznamu vpisanih Obenem z navadnim? živilskimi nakazn'-c?m pa bodn raznašalei dostavljali tudi nosebne družinske rrkaznice in sicer za družne 1 ozirome 2 čiar.ov nakaznice z označbo A. za druž ne od 3 do 6 članov z označbo B in za druž ne nad 6 članov ?. označb'-« C. Cena tem nakaz-;c*m je 1 L Hišne lastr'k« vabimo, da pregleda "o h"šn<* sezname bi i;h spravijo v rei z df-jar><--lrim s+miem, če jih ni, nni f;h pa namestijo HiSni froapod-*ri; «?n kazensko od govorni za pravilnost hišnih seznamov. tako je postal tudi mladi Hrvat Josip Brez Tito preko noči general, maršal, kom sar za nac:onalno obrambo n vrhovni poveljnik boli-^eviških vojsk v Jugoslaviji Angležem še ni bilo prelite dovolj srbske krvi V letu 1941 so nns prevarali in nas potegnili v vojno »kot svoje zaveznike« in nam pn tem obljubljali zlate gradove, pust J; pa so na.s na cedilu, da smo se moral; sami boriti z močno nenvlto državo. Takrat smo izgubili državo, svobodo in kralja Leta 1942 so bi iznvs!il: »jugoslovansko vojsko v domovin'-«. Dražo M hajloviča so postavili za vrhovnega poveljnika čet v Jugoslaviji, ki so v borbi proti Nemcem. Leta 1943: Se vedno je Draža M hajlovič ljubljenec Londona On je vse: vojni min ster, šef generalnega štaba in tudi vrhovn poveljivk, toda samo toliko časa. dokler poziva k uporu. Ko ni več mogel dajati, je bil likvidiran in prevaran Njegova naloga je b:la dovršena. Sedaj ne potrebuje več ne jugoslovanskega kralja ne jugos'ovanrJce vlade, ki jo preganjajo. in ne več Draže Tito jim je danes vse. T;to del dežele in mesta, imenuje vlado in ministre in določa ustavo, v kateri nista omenjena niti kralj niti rnonarh:ja. So ljudje, tako je nadaljeval Nedič. katerim ne smemo verjeti Če govorijo, lažejo, in če molčijo, m s!:jo. kako bi lagali. So narodi, ki i So tako perfidni. da se na nj hovo besedo ne j more datj niti ena para. ker so lažnive: in ; goljufi. To 60 bili Angleži vedno, so še in ; bodo tudi estah i Srbsk ministrski predsedmlc se je potem i bavil z izjavo, v kateri je Hull poziva! srbsx;i »Novo Vreme« med drugim: »Ce Vam, gospod general \V;lsen. Vaša čast ne brani, da stojite v isti vrsti z nekim Jos!pom Titom in njegovimi rdeč'mi tolovaji, ni tam, za nas Srbe, čeprav smo tudi tako majhen in skromen narod, nobenega prostora. V vsakem primeru pa se bo Church lla, V s in Vaše države drža^ večna sramota, ker ste se tako nesramno zadržali napram onim. katerh državo ste uničili in katerih narod ste za ongleški ra-i čun dccimiraP. Takš-.o zahvalo je lahko ! pr čakoval srbski narod samo od Angležev, | ki :majo popolnoma specialne n. zore o morali in nar onalni čast'.« FeS&žaJ v Evropi Berlin, 21 dcc. DNB Mednarodni informacijski urad poroča o položaju v južnovzhodni Evropi: Kakor javlja današnje vojno poročilo, so nemšk: spccialni oddelki na težavnem in nepreglednem gozdnem ozemlju vzhodne Bosne pravkar uspešno začasno končali večjo oč šče-valno akcijo proti močno oboroženim kemuni-sfčnim tolpam. Porem ko Titu ni uspelo obdržati se na vzhodni jadranski obali, čeprav se je mogel tu brez boja polastiti skoraj vsega orožja italijanske druge armade, je svoj m tolpam zapovedal. naj se skozi B^sno prebijejo na staro srbsko ozemlje in od tu nadaljujejo sabotažo proti prometnim zvezam nemških južnovzhcdnih armad. V tej nameri ga je no vsem videzu podoiralo odposlanstvo angleških veja " k h svetovalcev, kj je pTešlo k njemu iz tabora četnikov potem, ko je mor.:l narod v tabor «jugos!ovanskih patriotov« Moša i _ , _ , . . , , ... , Pijade. Johanna Fischerja in nekega gotovega S ^ondon Stainov-m Paskom ukinit, do^c-Suleimana. .Gospod Hull je daleč onstran j P^P^nje Mihajlovica. Namere boljse- oceana in ne pozna nagega no'ožaja. Zato sem ! tG'p ^ * nCTnsko POvc^stvo prav<> prisiljen, da tu ponovim: Srbsk- narod s' želi j s^zn.aI° teT Je za,ro, ut%w^ zhm bti samo skrbski n to tudi os*ti Pred Hrva- i P^ ati v boj vec oč-ceya n h oddelkov. S kontom Brozom in njegovo družbo sc ne bo ufclo ! centnenim napredovanjem je bil okroc okoli nil. Boljševizem nima niti s srbskim duhom i band'tov č mdalje bolj zozen m so bili v zao-rrti s srbsko kulturo ničesar skupnega. Srbski } nrh dpeh končno prisiljeni, da so na pjsamez-i Titu. proti komunistič- nh točkah te« _ obcoljevalnega oo- rcca odloz ! orožje. Doslej je padlo nad 30<)0 tolovajev, okoli 5000 pa jc bilo ujetih. KeT se očiščevalne akcije nadaljujejo, se mora računati z nadaljnjim zv šaniem števila ujetnikov in p'ena. Le zelo razredčeni deli ostankov posamezni tolovajski skup'n so se utegnil: sk<.zi neprehodno gorsko in gozdne o/cmlje odtegniti obko itvi T; sedaj beže nrrt zapadu. iz česaT se lahko sklepa, d.i so spoznali z s. nez-vedljivo svojo namero, prodreti v Srbijo. narod se bo bori proti n pustolovščini do poslednjega diha za f.vojo domovino, hišo in za vero svojih predn kov « IzsIMTtev organizacije v Ssograču Beograd. 20 dec DNB Beograjska poi:e'ia je prišh m ='?d široko razpreden komunist č-n: rirganizaeiii v Beopradu in ie aretirala vse kolovodje Ta organizacija se je imenovala sv IZzziil zs OTdcrSke temftitv&Ll! prsSp ssv V času od 12. do 18. decembra 1. 1943 se bile kaznevane zaradi prekrška zatemnitvenih predpisov naslednje osebe: 1. Kal nger Lucij ., gostilničarka žab-jek; 2 Kenda Franc, trgovec, Car.karjevo nabrežje 25-1; 3. Lavša Aleksander, brivec Gosposvetska 56: 4. Tanzler Ljuba, pekama Sv. Petra c. 48; 5. Rajčevč Aleksander. gostiln čar, Vidovdanska 2; 6. Šimenc Marra, cvetličarna, Sv. Petra c ?6: 7 Kuliš J kob. trgovec, Gerbičeva 64: 8 Maček Ivan, slcžč;čarna, Pražakova 12: 9. Cerar Marija- zasebnea. Kolodvorska 8-1; 10. M1 klič Ka:ol, hotelir, Ulcs Soike d:viz;je 22; 11. Megler Meta, soproga tovarnarja. Kolodvorska 11; 12. Rahle Ma-rijar.a. gospodinja, Nunska 4-IV; 13 \Veit-goni Mar ja, trgovk , G s.vrsvetska 49; li Vrhovec Franc, trgovec, Kavškova 3; 15 2itko Ojda. gospod nja, Plcteršnikova 4; 16. Jarnnk Angela, pocestnica, Lavričeva 6a; 17. Kra'j Amal ja. zasebnica. Pri j" ti jeva 1; 18. Fister Franc, poštni uslužbenec, Pri jati jeva 1; 19. štefančič Leopold, kurjač drž. žel R žna dolina IX-4; 20. Plam-berger Gabr jela natak r.ca, Pleteršniko-va 26; 21 BriJn k Jure, trgovec. K .ezova 29; 22. Beitoncelj Nada, gospodinja, Bežigrad 1; 23. Lindič Terezija, služkinja. E n. spilerjeva 2S; 24. Mihelčlč Štefan ja, gospodinj . Trstenjakova 3; 25. Križ Vestna, zasebn ca Kersnikova 8-IH; 26. Dr. Smole Alb n, odvetnik, Dalmatinova 5; 27. Križaj Franc, krcjaški mojster, škofja ul 6; 28. Rabič Viktor, bančni ur dnik. Miklošičeva 36; 29 Potočmk Vili, brivski mojster- Gradišče 4; 30. Udovič Darinka trgovka, Gradišče 4; 31. Brajkovič živko. čevljarski mojster, Igriška 3; 32. Počivavšek M rtin, k^ojašk* mojster. Igriška 14; 33 M žina Ivanka modistka, Igr ška 3; 34 Hočevar Jakob brivski mojster Igriška 10; 35. Pliberiek Ela. pletilja, Igr ška 10; 36. Hrovatin Pivla. trgevka, Rmaka 24: 3T. Lovše Justi, frizerka. Tržaška 47; 38. Novak Stanko, trgovec- cesta Viktorja Bmanuela 15. 39. Rus Frančiška, gostilni-č rka, Rlm?ka 24; 40 SkcčT Fran-"o, trgovec, Kor grešni trg 15; 41 Pestotnik Ma-ri-'», poslovo^lkinja. Kongresni trg 1»; 42 Just Marta, trafikantinja, Prešernova 54; 43. Bogataj Ivan, trgovec, Kongresni trg &vsstl!a prevoda" Delitev mesa j^aš čerejcem Vse stranke, ki prejema o živil ka nakaznice od mestnega poglavarstva, tod'3, nimajo odrezkov za nakup mesa. n?j s javijo v sredo 22. t. m. od 8. do 10. ure pri svojih mesarjih. Mesarji naj javijo skupno šot rilo p-i-javljenih strank ki mmejo odrezkov za nakup mesa, že takoj v si-e o 22. t. m. odseku za meso. Novi trg 4 T. Vi, ki morete, dajte da bo na dan miru tudi vsem revežem teplo pri srcu in pri telesu! Gospodavsivo = Obtež tev tovornih vagonov v Nemčij«. Uprava nm?i kršne Hercegovine Vzljubil je slo- ! vensko zemljo kot svojo lastno Med Slovenci fi je tudi zgrad'1 gnezdo idealne rodbinske s^če, ki je pa žal trajala le kratk'ih osem let. Tudi njegova koma i za šoflo dorasla hčerkica BKinkica pravi nekako prepričevalno. da je Srbkinja — pa tudi Slovenka Ravnatelj Kostič je bil redek značaj v svo>j'h zasebnh in javnih nazorih. k' ga ni mogla snraviti s nrave poti nikaka začasna, pa tudi ne naitežia preizkušnja. — Njegov oče, znani nacionalni delavec, mu je dal na življenjsko pot plemenita navodila, ki se jih je držal z njemu svojstveno doslednostjo. Svoje lene tradic'je je nadalje razvil tndi v 'jubljanski pravos^vni koloniji, kier se je TrarIj;vo uveljavi] v cerkveni občini, nekaj časa tudi kot tajni: in blagajnik kakor tudi pr z?rad:tv-' in ureditvi krasnega pravoslavnega hrama sv Nikolaja. Ni.t ovc orljubijenost med srbskimi in slo-!n; pri iAtelji je dokazalo z'asti g'obok o soč-utj z njegovo nesrečno ženo. skoz- vse rjen* '-!;cn:e hudo prizadeto po neusmiljeni usod' :o ie Gst-di popolnoma odrezana po r < -"Trner od hčerkice in vseh na'bliž jih, ki bi N-] • v tem n.ajhui?em udarci v veliko Oporo Zato .90 se vs: po vrsti trudil', da ji. ko!:k' - j? to le mogoče, nadomestilo njeno za-skrblj -n mamo. k- morda n'fi ne s'ufi kako hud;i reč;i je zadela to neko* tako srečno dntž:n:co. Up: odbor Združenih opekam d. d. je s sv m plemenitim' deia'ji d; kazal kako je cenil svojega ravnatelja, toda ne samo to: dc' ;! ie tud globok socaln-' čut. ki je tako potreben zlasti v današnjih hudih čas'h Naš nepozabni Branko nas je zapustil v 37 letu svpje mladost-. Bil je vzoren .kot najboljši soprog. oče in sin. kakor je b:l v/oren :n dosleden tudi v svojem javnem prepričanju. — Večna mu nam jat! t>aruitp za zimskr pomoč! u— Pomočnice za hišno prvo pomoč zadnji čas hišni gospodarji precej pridno prijavljajo. Ker so se pa pojavili nekateri pomisleki, češ da so pomočnice potrebne samo v takih poslopjih in hišah, kjer so večja zaklonišča, pojasnjujemo, da so potrebne prav v vsaki hiši, posebno kjer je več strank, četudi imajo samo provizomo kletno zaklonišče. Ob prijavi so nekateri hišni gospodarji poudarjali, da je hišni starešina hišnik, pomočnica pa da mora biti pač hišnica. Tako pojmovanje se nam ne zdi pravilno in bi bilo po našem mnenju boljše, da se vloge nekoliko razdele in se ne zahetva vse od ene družine, od drugih pa nič. Časi so resni in bojimo se, da se nam bodo približali še hujši, ko bo potrebno sodelovanje vseh. Pozivamo hišne gospodarje in hišne starešine, da upoštevajo ta navodila ter da nadaljujejo z obveznimi prijavami takoj. u— O božičnih praznikih si prebivalstvo lahko nabavi določeno mero žganja, katerega prodaja je bila doslej blokirana. Mestni zdravstveni urad smatra za potrebno, da opozori predvsem gospod:nje, naj kupljeno žganje dobro spravijo za dodatek k raznim čajem Ln za zdravilno poživilo ob prehladu, influencah, raznih črevesnih obolenjih in drugh boleznh v družini. Dodelitev žganja nima namena pospeševati uživanje alkoholnih pijač- ki so predvsem za mladino zelo škodljive. Shranite ga za bolezni! u— Božičnica hrvatske kolonije. Konzulat NDH priredi v petek dne 24. decembra 1943 v svojih prostorih v palači Bata svojim državljanom božičnico. Prireditev bo trajala od 17. do 18. ure. u— Danes ob 5. uri popoldne bo v mali filharmonični dvorani druga letošnja pro-dukc:ia gojencev šole Glasbene Matice Iz oddelka za solopetje ravnatelja Betetta bo nastopil go~'enec Korošec Ladko. Iz oddelkov za klavir bodo nastopili: gojenci gdč. Bradačeve štrukelj Tanja. Paulin Eva. K rnovšek Darja, Neuberger Lidiia. Mate-lič Eva in Miklavč'č Mirjam; iz šole ge Lipovškove nastopi Rnpnik Jana; iz šole ge. Sancinove pa Petrovčič Gregor Cok Zorana, Cok M:leva. Trinkaus Duša, Lrbe Marija, Dular Marko. Božič Zvezdana in Kalan Pavle Iz viol;nskega oddelka bodo nastopili: iz šole g. Gregorca Januš:č Fe-dor- štefe Ivan, Butara Demetrij in Buias Drago; iz šole g. Ivenčča K~kalj Anton tn Samec Vnso; -z šole g. Sancna Turk *vo in Klopčič Rok. Podrobni spored te produkcije je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na točni začetek ob 17. uri. u— Najkoristnejše božično darilo za dijake in odrasle je prof. T- Kotnika LTčbe-nik angleškega jezika I ni II del, ki gs dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge u— Kopališče Zavoda za socialno zavarovanje bo pred pr znilti odprto v sredo 22. t. m., v četrtek 23. t. m. in v petek 24 t. m. ves dan. to "'e od 8. do 18. ure. ANEKDOTE, ŠALE, KRIŽANKE?! u— Opozarjamo vse, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko. da prevzema specijalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko prodajo in jih vnovči zelo dobro in hitro. Pošljite tedaj še danes Vaš pisalni strok radio aparat ali harmoniko v kom:s jsko prodajo tvrdki Everest, Prešernova 44. u— Za desinfekoMo uf! in frrla dobite v vsaki lekarni FORM1COT PAST1LE! u— Malo ie knjig, ki bi b'le za dorašča-jočo mladino tako pr'merne kakor ia R. Kpiingova Knjiga o Iti je izšla v Knj garni Tiskovne zadruge. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in boleznih prelVada ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi '00'e-čine pri glavobolu, migreni m revmatiz-mu- »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. u— Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji hripi. influenci in revmatizmu Dob;ta jih v vsaki lokami u— Ali že imate Gospodinjski za leto 1944? Dobite ga v knjigarni Tiskovne zadruge. NaHvna peresa, boljia, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST. Prešernova ulica 44. u— Vklenjena mladost je najnovejša mladinska knjiga pisatelja Lojzeta Zupanca. 'Povest obravnava življenje dečka in deklice, ki sta se s pridnostjo, močno voljo in vztrajnim učenjem povzpela iz nizkih socialnih razmer do zastavljenega življenjskega cilja. Način pripovedovanja je prikupen in zanimiv, zgodba pa nadvse poučna in vzgojna. Delo je založila Tiskovna zadruga. Najlepše božično darilo za dora-ščajoče dečke in deklice! u— »Dravska roža« je krasna pohorska bajka o skrivnostni roži maščeval ki, ki raste na dnu srebrne reke.Drave ter ko se razcvete, pokonča kruto limbuško gospodarico. Je to prelepa in ganljiva zgodba treh drvarjevih sinov, ki so z zelene planine olšll v svet za kruhom, delom in srečo. Spisal in v samozaložbi jo je izdal Jože To-mažič, s 125 slikami pa jo je opremil Jože Bsranek. Vezana 38 lir. Je najlepše darilo za božič in novo leto. u— Za božične praniike bomo točili čez ulico najboljša, sortirana vina. Gostilna Lovšin, Gradišče. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici sta neimen°vani gospod in gospa podarila 1.000 lir, g. Juvan Rudolf, lastnik Servis-Biroja, pa za božičnico 250 lir. Mestno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo tydi v imenu podpiranih. Spodnje štajersko Počastitev junakov I* Braslovčah. Pred kratkim se je krajevna skupina v Braslovčah spomnila v decembru na vzhodni fronti padlih občanov. V zadnjih borbah so padli štirje mladi grenadirji in en top-ničar. SpodnjeStajeTska mladina izdeluje igrače. Kakor pnejšnje leto se je tudi letos spodnještajerska mladina izkazala z izdelovanjem igrač. Nič manj kakor 150.000 so jih letos napravili šolski otroci. Izmed teh jih bodo 6000 poslali malčkom v bombardiranih mestih, ostale pa bodo razdelili vojakom, ki imajo doma družine z malimi otroki. V dneh pred prazniki bodo otroci vojake, ki prihajajo z južnovzhodnih bojišč na doput, razen s peketi obdarili še z Igračami, pa tudi vsak ranjenec v boln'£-nici. ki ima doma majhne otroke, bo deležen darilca v obliki igrač. Nesreče. 17 mesečni Jakob Kosirnik lz Grušovc se je, ko je bil nenadzorovan, vsedel v lonec z vročo vodo, ki ga je vzel z ognjišča njegov 4 letni bratec, in se hudo oparil po vsem telesu. Levo oko si je poškodoval pri delu 57 letnj zidar Jožef Fech iz Ptuja. Sekira je spodletela 36 letnemu Jurju Brabiču, tako da si je precej poškodoval desno koleno-. Pri podiranju drevja se je posekano drevo zvrnilo na 3S letno Ano Gombočevo, ji zlomilo nogo in ji prizadejalo tudi notranje poškodbe. 71 letna Marija Dokšova iz Maribora je padla po stopnicah in si zlomila obe nogi. Z voza je padel in Si poškodoval komolec 41 letni hlapec Rusmir Modan iz mariborske okolice. Na vlaku so vrata vagona 7'naličila palec desnice 12 letnemu Ivanu Pfeiferju iz Rogaške Slatine. Nezgoda. 161etna delavka Angela Krajn-čeva iz mariborskega okrožja je prišla z nogo med stroj, ki ji je zmečkal stop?lo in prste Morali so jo odpeljati v mariborsko bolnšnico. Rdeči križ za zagrebške ctroke. Po posredovanju mednaičdnega Rdečega križa dobiva od 16 decembra 3000 dojenčkev in slabotnih otrok iz Zagreba vsak dan po pol litra mleka. Mleko so poslali iz Švice in ga ped vodstvom strokovnjak:v predelujejo in razdeljujejo. Delitev bo trajala sto dni. V soko^olski teden v Zagrebu. Od 3. do 19. januarja bo v Zagrebu visokošolski teden za nemške vojake. Predavanja bodo imeli profesorji graške univerze o 28 ra"l'čnlh temah. Hudi porazi komunistov. Stalni poročevalec graške »Tagespost« poroča iz Zagreba: Po pravkar v Sarajevo prispelih vesteh je biio v zadnjih dneh v Bosni ubitih 365 komunistov, mecl nj:mi -41 bado-ljevskih vojakov. 738 Italijanov, med njimi 6 oficirjev, je bile ujetih. Med plenom so velike količine vojnega materiala in 4 tanki. V Slavomji so pri Papuku komunisti pustili na bojišču 600 mrtvih. Večje borbe so tudi ori Giini Tam so imel; komunisti hude izgube. Po hrvatskih vesteh so se nemške in hrvatske čete izkrcale na Pagu. največjem severnem dalmatinskem otoku in zasedle glavno mesto Pag. Nedeljska knjižna zbirka za ctemabrance V nedeljo, 19. t. m., je zbirala, kakor smo že poročali, ljubljanska mladina knjige za naše domobranstvo. Pobiranje je bilo od 10. do 12. ure na treh glavnih mestnih križiščih. Tam so bile postavljene mize, h katerim je prinašalo občinstvo podarjene lenjiige. Občinstvo, ki je prinašalo knjige na določena križišča, je s tem javno manifestiralo povezanost z našo narodno vojsko. Tu ste lahko videli žene, dekleta, može in mladeniče, otroke obojega, spola in pripadnike vseh bivših svetovnih naziranj. Taka je bila najboljša moralna opora tistim, ki imajo v roki puško, da so nam porok za mir in red. Tak vojak, ki bo videl, da sodeluje z njim vsa domovina, se bo znal tudi ooritl za svoi dom. Take in podobne javne zbirke imajo tudi vzgojn' pomen. Nujno je, da si skušamo po zgledu nemškega naroda čut za skupne nastope privzsrojiti tudi mi. kar je do neke mere z dobro voljo in d:scir»lino tudi izvedljivo. Nabiralci in navzoči so imeli n. pr. v nedeljo priliko slišati, kako je bilo tolikim Ljubljančanom težko, ker so morali iti mimo zbirališč praznih rok. medtem ko so stale na mizah in stcllh cele grmade knjig. Bilo jim je žal, da so pozabili na to zbiranje, posebno še, ker so Imeli vsaj ne- Iz Trsta Obnovitev dela. Zaradi prekinitve električne napeljave je bila v smislu razglasa tržaške prefekture ukinjena preskrba električne energije za industrijske obrate v tržaški pokrajini. Delavstvo združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, pri Sv. Marku ln pri Sv. Roku ter strojnih tvornlc pri Sv. Andreju je pričelo zdaj spet s svojim rednim delom. Smrtna kosa. Te dni so umrli Y Trstu 681etna Marija Humar, 54!etni Jakob Tavčar. 67ietna Ivanka Curk. 681etni Emil Griinfeld, 731etni Jurij Gac, 3Sletna Marija Grubešič-Vuk č. 671etna Ivanka Svab-Cok, 211etni Josip Sforzina. 46!etni Stanko škai-javec. 751etna Helena Lorenc. Himen. Poročili so se v Trstu slikar Roman Ralieli 'n gospodinja Amali a 2erjal, uradnik S. Scipioni in nameščenka Lilija-na Trebic. šofer Anton Dumičič in nameščenka Marjeta Furlan, uradnik Henrk Maraspin ln gospodinja Marija Sponza. Božične avtobusne zveze z Reko Dne 24. decembra bodo avtobusi normalno obratovali na progi Trst—Reka; dne 25. decembra in 1. januarja avtobusi ne vozijo, pač pa bo dne 26. ter 31. dec. in 2. jaciuarja obratovanje povsem redno. Cene za jab°lka na tržaškem trgu. Vodstvo prehranjevalnega zavoda v Trstu je določilo nove cene za prodajo jabolk, z veljavnostjo od 17. decembra dalje. Jabolka najboljše kakovosti se smejo na debelo prodajati po 8 lir kg, na drobno pa po lir 9.40. Za jabolka dru^e kakovosti znaša česna 6.80 lir na debelo, odnosno 8.20 na drobno. Jabolka 3. kategorije so na debdu po 6.30 lir. na drobno po 7.40 lir. Jabolka 4. vrste na drobno po 5.60 lir, na debelo po 6.60 lir. Ponesrečenci. Na levem očesu se ran:l med delom 421etni mehanik Jacint Bianchi. Slična nezgoda se je piipetPa v strojnih tvomicah sv. Anlreja 311etnemu Juriju Pletri, ki una ranjeno desno oko. nadalje 351etnomu Juatu Fontar.otu, ki ima tuda poškodbe na desnem očesu in 481etnemu delavcu Ivanu Urdiču iz Gozdne ulica 14, ki ima ranjeno levo oko. 471etni slika*- Albert Benedeti je pa le! s tramvaja na trgu San-sovino in ima poškodbe po vsem telesu. Po nosu se je pobil med delom pri zakloni šinem predoru v škcrklji 391etni Jakob Li-nezi. Pri razkladanju drv si je poš^o^ovil desnico 54'etni voznik Peter BiJii. Vsi sa zdravijo v tižaški bolnišnici. m je decembrski roman »Dobre knjige«, Marija Skalana izvirni roman RIN A Naročniki DK, ki sam? dvigajo Knjig® v upravi »Jntra«, naj pridejo ali po£T.jt-jo tudi po novi roman. Ostalim naročnikom se dostavlja po raznasakili na dom. J V nadrobni prodaji se dobj novi roman ]>o ! vseh knjigarnah in v upravi ».Jutra« po ccni 13 lir za broširano in 28 lir za vezano knjigo. kaj knjig, ki bi jh prav lahko darovali. Izprašcvali so, če je še čas prinesti in če bo še zbiranje. Zgodili so se tudi primeri, da so se hoteli nekateri opravič'ti zaradi svoje površnost1 s teni. da so darovali denarni znesek. Izgovarjali so se tudi, da so se zmotili, ker je bilo zakadi pogreba kočevskih žrtev preloženo zbiranje na drug dan. čas. v katerem živimo, zahteva tudi od nas gibčnosti, skufcostne zavednost-; in tudi lastne pobude. Na objave v časopisju moramo biti pozorni, ker se bo še često zgodilo, da bodo važnejši dogodki preprečili kako nameravano akcijo Prav tako prosimo tvrdke, založbe :n podjetja, da pazijo na vse take notic, ki se nanašajo na nje. zakaj posebna obvestila ln pr'Snje povzročajo ogromno dalo. Smisel takih akcij je v tem. da vsakdo prispeva majhen, neznaten delež, a po našem pregovoru da zrno do zrna posračo. Javnost, ki nam je naklonjena, želimo s tem le blagohotno opozoriti, da bodo v bodoče podobne ake je še uspešnejše. Be?cztt*ca KOLEDAR Sreda. 22 decembra: Demetrij. DANAŠNJE PRIREDITVE Rlno Matica: Glas srca. Kino Sloga; V zmešnjavi občutkov. Kino U.iion: Ob meji. Javna produkcija gojencev šole Glasba ne Matice ob 17. v mali filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna 00 17. do 6.30 ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 22. dec., ob 16-30: Cvetje v Jeseni. Sr^ds. Četrtek, 23. dec., ob 16: Cvrček za pečjo. Red Četrtek. Petek, 24. dec.: Zaprto. Sobota, 25. dec., ob 16: Cvrček za peejo. Izven. Cene od 22 lir navzdol Nedelja. 26. dec., ob 16: Norman»ki junaki. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * I. Tavčar: »Cvetje v Jeleni«. Trinajst slik po Tavčarjevi povesti. Dramatizacija: Ost. Osebe: dr. Ivan — VI. Skrbinšek, Presečnik — Cesar, Barba, njegova žena — Pol. Juvanova, Meta, hči — Levarjeva, Liza, dekla — Rakarjeva, Danijel, hlapec — Lipo h, Skalar, kočar — Košuta, Luca, žena — Kraljeva, Kalar, gruntar — M. Skrbinšek. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser: prof. Šest, prizorišče: inž. E. Franz. OPERA Sreda, 22. dec., ob 16: La Boheme. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Četrtek. 23. dec.: Zapito. Petek, 24. dec.: Zaprto. « G. Pucclnl: »La Boheme«. V današnji predstavi bo pela partijo Mimi Ksenija Vidalljeva, ostala zasedba bo običajna: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Schaupard — Dolničar, Coilin-Lupša, Mu-setta — Polajnarjeva, Benoit — Zupan, Alcindor — Župan. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec. RADIO LJUBLJANA SREDA, 22. DECEMBRA 8.00—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Po očala v nemščini in slovenščini. 12.00—• 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45— 14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00— 14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila ▼ nemščini in s3ovenščini. 17.15—17.30: Popoldanski koncert. 17.30—18.00: Otroška ura. 19 00—19.30: Komorna glasba; violino igra Lc-o Pfeifer. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala glasbena, meligra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10— 21.00: Baletna ^asba. 21.00—21.20: Virtu-ozna glasba. 21.20—21.40: Tango.— zvoki. 21.40—22.00: Beograjska vojaška oddaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba aa lahko noč. ii o Drug; simfonični koncert V razprodani unionsk- dvorani se je vršil v ponedeljek zvečer drugi koncert v ciklu simfoničnih prred;tev ljubljanske radijske postaje. Poleg programa, ki je navajal Havdna, Bee:'novna in Liszta, je temu večeru vtisnilo mankanten značaj vodstvo d;rigenta Os\valdi Buchholza n sodelovanje pianista prof. Trcbta v Beethovnovem klavirskem koncertu. Osvvald Buchholz je po uspešnih nastopih v drugih kulfunrh središčih srednje in južnovzhodne F.vrope to pot prvič dirigiral v Ljubljani. Vzlic temu da so razmere dopuščale le mimmalno število vaj je drigent vtisnil radijskemu z nekatermi pihalnimi instrument' pomnoženemu orkestru markanten značaj Dirigent Buchholz je še mlad in ne kaže v svojem nastopu n:k?k;h močno opaznih osebnih značilnosti Dirig:ra mimo. stvarno. dejal bi. z neko znanstveno objekfvnostjo. Zato pa se njegov, nesagi v orkestralno funkcijo in interpretacijo posameznih del tem bolj čut:jo v notranj' izgrajen osti in v podrobni dognanosti izvajanih skladb, v nj:hovem celotnem učkiku. ki se očitno izogiblje sleherni vnan.j; nabreklosti in z neko kenciznostjp vedno poudarja bistvo glasbene umetnine. To je po vsej verjetnosti bolj severnjak drigentski stil in zahteva od orkestra prav kakor od po-s!ura'cev tem večjo poglobitev v samo delo. V okviru tega poročila bi bilo malone odveč. če bi obširneje nagla^ali pomen sodelovanja pianista prof T ros t a Vsak koneertni nastop tega dragocenega umetnka. najpomembnejšega pianista v na^ -redini. je glasbeni dogodek ip bistveno pripomore izvajanemu delu do brilianbr-ga uspeha Kdor pozna značaj :n pomen Beethovnovega klavirskega koncerta v es-dnru m bil spričo takega sodelovanj presenečen ko je Prflv ta mogočna skladba tudi z renrod"kt vne strani viaho-ma zavzela višek drugega simfoničnega kon- certa, tako da so se Havdnova simfonija v d-duru in Lisztove »Les Preludes« postavile v nekako spoštljivo razdaljo od Beethovnove mojstrovine Tudi orkester je tu v p-;ln mer potegnilo za seb-jj. čeprav je delež piha! v kvalitat vncm pogledu za zpoznonje zaostajal za godalno maso orkestra Prof Trcsta klavirski part je vzlic majhni nepri!;ki ki jo je pianistu pripravil klavir, ostal od začetka do kor ca na vodilni višni; umetnik ie z neubranljivo silo obvladoval svojo nelahko nalogo ter jo zaključil z bleščeč;m uspehom S tem, skoraj že ob sebi umevnim prven stvom, ki si ga ie pridobil Beethovnov k'av r-ski koncert v poteku dtugegn simfoničnega večera, niso seveda omalovaž 'v?n deleži k' sta jih ped Buchhnlzovo taktirko prspevala-Haydn in Liszt k celotnemu uspehu koncerta Nesporno je bil to večer, ki je v čast radijskemu orkestru in njegovemu vodstvu Snrčo teh ponovne izkazanih kvalitet lahko z zaupanjem in veseljem pričakujemo naddjnjih kon certov z nj hovim preudarno ;zbranim in vab Ijivim spOTedo»m, Dirigent, pianist in orkester so bili na ^nedeljskem koncertu deležn; živahnega nrizpma občinstva. Prireditvi, ki so jo oddaja; tudi po radiu, so prisostvovali številm zastopniki nemške vojske in domačih oblasti »Oj, Ive, k nam na kres!« Nekaj božičnih opazk k razpravi Borisa Orla v letošnji »Vodnikovi p ranic«. Ta četudi neobširna razpm-a -"^luži zaradi važnosti svojega predeta posebnega opozorila kar nn^-n ^oVa^te da tpo tudi mi imeli nekoč svojega kresnega »Ivana«, kakor ga imajo še Lužiški Srbi. Poljaki in ponekod Nemci. Kakor so spomladi vodili »zelenega Jurija«, so vodili o kresu »zelenega Ivana«, kot ga imenuje prvi ska obredna pesem. Ta običaj je treba izluščiti lz naših kresnah pesmi, saj je to v bistvu »čaščenje svetnika«, k.rntitelja Ivana. Svetnik nastopa v teh pesmih kot krsti-telj in krščenec, kresni deček, imenovan »dete«, »m.iio drete, sveti Ivan«. Kako sveto in priljubljeno je bi'o in je š? to ime dokazuje pač dovolj ja no naš t>Jane-zovslci rod«. Sveti Janez Krstnik ima v teh pesmih svojo krščan-ko vlogo kot kr-stitelj, a njegovo krščen jo je prv tno, s poganskega stališča, bolj potrti'lo očetovstva, kakor krščanski krst. Tako k sti-na primer oče Kresnikov (gl?i -Bajke in pripovedke slovanfkegr ljudstva«) svojega sina ž«» v m^erinem telesu, a'i kakor se izraža po Vuku Ke'eir na »blagoslovi njegovo mater, da ga ta 'ahko rodi.« Za»o pa pravi nnša pes-am: »Oj ti H, Janez, krščen v tel^sn mif^rnem*. Svafnik nagoni prvotno kot ofte kresnega dečka Janeza in n krati kot ta deček, »malo liete, ,w i Ivan-'-, ^eorav obadva Ivan«. r»z'ik«1-mo kr«tirel'a Ivana od krščenca Ivana, prvotno očeta Krasmka in m^doga sina Krasr*'k'». V slovanski bajki o rojstvu ria-lejr" K-asnika ( Vukova ba jka o »vmiji rrladcž nii«, na krtero je opozori Ke:e iVLnal iš'e Ki-esnik^va mati svojega t> ožh, ra jo »Vagoslovi« t. i. da po'oži roke nanjo, kfkrr so krščevaHi v Or'entu. Stari Kresmik. osvetli car. sonce jas^o« (era imenuje žena) je s tem priznal njeno dete za svoresra sina. torej za Krrsnika, ga na ta nič^n krst'l, kar mi: je dal ime (»Ime blarrospHi« orient«»Jgte« pragpv^r>. Na to pogansko prestavo kažejo n še pesmi, v katerih belokranjska mati p osi Janeza Krstnika- naj ji krsti sanka. Sa-verta ima v mi?'ih denes že pravd kr§čans':i krst. čeprav ie še vedno ista želia, da bi dal svptrdk otroku Svoje Ime: Ivan. »Krsti mi. Ivan. sinka mojegn!« Prvotno prosi tako Mariia (četudi ni Izrecno imenovana, ker je pač posem porušena), nai -4 krsti Janez sinka Jezu5*ka. kar se pa nikakor ne sklada z evmgeliiem in le torej poganska nota. Takole po;e ko-Vednica: *Nato so prioeHnU to dete Jazusa. (K^o ? eotovo Marim!): »Oj krsti ti to dete, to dete majheno!« 1 Kras sc nam toie-j pokaže v novi luči. kot praznik krstit ve deteta, malega Kresnikar Božiča. Moč starega Krasnika je d^s gla svoj viS.lt; o k esi se dan obesi, nc-vo leto se začenja, vlada mladega soncet potrjuje staro c.r entalsko naziranje, da prav za prav oOe sina »krsti Zeleni Jurij jc potemtakem to isto mlado sonce, koterega rojstvo se praznuje spomladi, pač po poznejšem pojmovanju začetka leta. Pa še nekaj je važno: Nastopanje kres-nie ln njih »ladanje«, koledovanja, tako imenovano, ker so »gnale Lado« (= klicale in ponavljale to ime), njih prošnja Mariji, naj da dobro leto, imenovanje mladega Kresnika »Ivo Lado, vse to kiže, da je bil Kres tudi praznik Kresnikove matere Lade. Ali niso, po vsem tem, sveti Janez Krstnik Marija in Jezu šče k v prvotn;h kresnih pesmih pokristjanjenih Slovencev nasledniki tistih treh pogonskih bogov, ki jih nas'.m očetom očita še Skof Hran: Plejn, Lada ln Poberfn? Lado imamo že v pri-uevih in je ni treba posebej dokazovati. Poi-erin je krasni deček, pob, pobček, pobe rln. Naš znani pisatelj imenuje kresnega dečka v obredni pesmici v romanu »Umirajoči bog Triglav« enostavno »pobček« ln v beneški slovenščini pomeni pObrin samo »deček«. (Ivin Trinko: NaAi paglavci). Razlaga z »AufklaubteufeV prof. Ke-lemme je pač iz na.načnega stališčn. -da so ti poganski ostanlri n;žja mi+oloSkn v»:t-ja, čepi-av jih imenuje Hren »bogove«. Na- sprotno je res, la v«aka vera ohranja do zadnjega baš najvažnejše, bistvene elemente. Po materi Ladi »beli. labodid«, ali kot svetlo, belo bitje je tukaj Poberin imenovan Lado (Primerjaj pa tudi hrvatsko pesem: »Malen Lado u gorici spava — «!) ln kot Kresnik Ivo Lado. Plejna je dr. Mal (»Slovenske mitološke starine«) pravilno razložil z glagolom ple-njatl, rabljeno še vedno za žito: pšenica plenja. Po slo\-anskem obredu vezanja zadnjega snopa sodeč je ta bog verjetno Veles (»vezati brado Volosu«)! Zato bo osnovni smisel Kresa r°jstvo in ne »poroka sonca z zemljo«, pač pa res »oznanilo novega časa«, toda ne samo letnega časa, ampak leta. Kako je to, da se slovenski poganski Božič praznuje na višku poletja, to je drugo vprašanje. Lahko pa rečemo, da se delitev slovenskega leta gotovo ni strinjatla z delitvijo senčnega rim slro-cerkvenega leta, in da imamo zato podobne običaje o božiču, spomladi in o Kresu. Prav pravi Orel, da »sta oba ljudska praznika (Jurjevo in Kres) verjetno zadnja bleda preostanlca velikega davnega poletno-kresnega slavja«. Pa ne samo Jurjevo slavje, ampak tudi božični običaji se nam bodo, upam kmalu, pokazali kot del tega obredja slovanskega božiča in nove. ga leta na višku poletja, ali bolje, v tem duhu rečeno, na koncu starega in začetku novega leta. Ce je danes praznik Jezusovega rojstva, imenovan Božič, je za kristjana samo po sebi umevno, ker ne verjame več ▼ Po-berina_Kresnika-Svarož'ča. amnak v odrešen ika Jezušfika. Prelepa pa je zavest, da taka vera tudi našim pradedom nt b3a tuja Zato sem nap=sal te opombe, ko sem v božičnem razpoloženju čital Orlov© zete zanimivo razpravo, in želim, da tt prinpo-vale »kupno z njo k bol iietmi razumevanju naših ljubkih bofčnih običajev, k! so v bistvu kresni: V-ž^čni kres, bofični čok nasti1 jarre vem'm dušam. poortnjaJc ■ praprotjo in de drugI A. VoOni ! Mavci iz vzhodnih krajev v Nemčiji Rudolf Portner poroča listu »Karnt- ner Zeiluug« iz Berlina: Za vzhodne deiavce veljajo v Reichu vse zaposlene delovne sile, ki so doma iz krajev stare Sovjetske Unije ali pa iz beloruskih in volinijskih naselbin b.vše poljske države, katere je Rusija priključila k svojemu ozemlju in tvorijo danes sestavne dele komisarijata za vzhodne dežele in Ukrajino. Estonci, Litovci in Lot.ši ne spadajo k njim, prav tako ne spadajo zraven poijski vojni ujetniki iz Bele Rusije in Volinije kakor tudi ne preseljenci iz vzhodnih dežel in begunci, ki so v letih 1939-40 zapustili svoje od boljševikov zasedene kraje. V. bistvu gre torej za prave sovjetske državljane, ki nos:jo na desnih prsih zgornje obleke posebno značko, trak v modri in beli barvi. Ti ljudje so po narodni pripadnosti bodisi Ukrajinci, Belorusi ali pa Rusi. Med njimi je tudi nekaj Tatarov, Kal-mikov in pripadnikov kavkaških ljudstev. Največji kontingent, približno 60 do 70 odstotkov tvorijo Ukrajinci iz krajev v okolici Žitomira, Vinice, Kijeva, Nikolajeva, Dnje-propetrovska, Krivega Roga, Zaporožja, Harkova m Stalina, med tem ko so Belorusi doma iz okolice Vitebska, Minska in Gomela. Kakor vidimo, gre skoraj izključno za ljudi, ki so bili dve in pol desetletji pod vplivom boljševiške agitacije. Izkušnja pravi, da se nahaja med temi delavci navzlic vsemu le malo strankarskih pripadn kov. Mnogi izmed njih so se že izkazali v službi nemške oborožene sile, pri oddelkih Todto-ve organizacije ali pa v službi civilne uprave. To so v prvi vrsti bistroumni posamezniki, ki vidijo stvarem do dna in se ne dajo preslepiti z raznimi varljivimi gesli. Vendar je treba o večini teh ljudi povedati, da nosijo v svojem srcu neko globoko nezaupljivost, ki je pač lastna rojakom vzhodnih krajev. To nezaupljivost si lahko razložimo do neke mere s primitivnostjo, katero spremlja še cela vrsta drugih čini-teljev. Tudi psihološki nedostatk: igrajo pri tem neko vlogo. Za vse te ljudi so nemške oblasti pod- ( vzele ukrepe, ki so se iim zdeli primerni, j Povedali smo že, da nosi vsak delavec | značko, ki pa nima namena, da bi ga ) diskriminirala. Nasprotno, pokazalo se je, da je takšna kontrola do neke mere potrebna. Vsi ti delavci žive v skupnih taboriščih za žičn'mi mrežami ter so pod vojaško stražo. V primerih, ko se odlikujejo po dobrem obnašanju, dovoljujejo nemške oblasti takšnim delavcem tudi prost izhod, in sicer v skupinah pod nemšk:m vodstvom ali pod vodstvom posebnih zaupnikov iz vrst delavcev samih. Na mir in red v lese-njačah pazijo deloma Nemci, deloma tudi zaupniki Ukrajincev, Belorusov in Rusov. Za posamezne skupine so urejeni skupni prostori, in sicer po načelu popolne enakopravnosti. Seveda zahtevajo Nemci od teh delavcev potrebno snažnost, čistost, red in disciplino, brez katere ni rednega življenja v taborišču. Pri tem so nadrejeni organi ugotovili zanimivo stvar v pogledu čistoče. Posebno pri ženskah so opazili, da po svoji naklonje- nosti k čistosti presegajo pripadnike zapad-nih narodov. Tovarištvo, ki veže ženske v j teh taboriščih, je čestokrat naravnost vzorno. Zaradi tega je bilo mogoče v nekaterih primerih celo dovoliti, da se zakonci, možje in žene, naselijo v skupnih prostorih. Vzhodni delavci so se v mnogih primerih izkazali za pravcate mojstre improvizacije. Iz svetlobarvnega papirja izdelujejo ženske nekakšne zavese, ki rabijo za zastiranje oken. Iz bombaža pleto s pomočjo lesenih palčic prav mične pulovre. Tudi glasbene j instrumente izdelujejo sami, seveda pa jim je treba strune zanje šele dobaviti. Za figurativne izdelke kažejo veliko nadarjenost in posebno šahovske figure, ki pridejo iz njihovih rok, so zelo slikovite. Skoro v vseh taboriščih imajo družine, ki skrbe za zabavne predstave, nasprotno pa ne kažejo prav nobenega zanimanja za šport. Edino vrv vlečejo radi in se v tem radi izkažejo. Zdravstveno stanje v taboriščih je izredno zadovo!j:vo. Diagrami pravijo, da je med prebivalci taborišč komaj en odstotek bolnih oseb. Tudi za te bolnike pa skrbe domači zdravniki ali sanitejci. Značilno pa je, da so vsi ti delavci, moški in ženske, veliki jedci ter dajejo prednost sirovi hrani. Mnogi med njimi so tudi željni čitanja ter izkoristijo vsako priliko za izobrazbo v tej smeri. Posebno zanimanje kažejo za prirodopisno stroko. Monumentalne zgradbe ne napravljajo v njih posebnega vtisa, mnogo večje zanimanje kažejo za spomenike in zgodovinske zgradbe. Stara pokopališča s poraščenimi spomeniki napravljajo nanje posebno globok vtis. Vernost je pri ženskah zelo očitna. Ko so neko skupino odpeljali k službi božji v cerkev, so v zahvalo za tisto pot samo v enem taborišču nabrali 50 mark za zimsko pomoč. Od časa do časa se predvajajo za prebivalce delavskih taborišč tudi filmi, med katerimi so filmi z glasbeno vsebino najpriljubljenejši. Ko so nekoč za skupino delavcev predvajali filmsko opereto, je stvar izzvala med njimi takšno veselje, da je bil uspeh dela v dotič-nem tednu mnogo večji kakor navadno. Za delo se plačujejo tudi nagrade in v pridnosti se odlikujejo zlasti ženske. Uporaba vzhodnih delavcev je v Nemčiji največja zaposlitev delavskih moči, katero so kdajkoli imeli v nemškem gospodarstvu. Približno dve tretjini vseh delavcev sta zaposleni v raznih obrtnih panogah, ostanek odpade na kmetijska dela, V skupinah od 55.000 do 5.000 navzdol so vzhodni delavci porazdeljeni po vseh nemških župah. Zaslužek delavcev je seveda zelo različen ter odgovarja dejanski storilnosti. Mnogi delavci imajo priliko del zaslužka prištediti in ga poslati svojcem ali pa ga drugače naložiti za poznejše čase. Toda najdragocenejši izkustvo, ki ga imajo Nemci pri teh delavcih pomeni pač srečanje z Reichom ln njegovim socializmom Iz neposredne bližine lahko vsak delavec spozna nevzdržnost ko-munist'čnih fraz in obljub ter uspehe nemške socialne politike. Tako je nemška delavska naselbina postala pravcati pojem za košček raja na zemlji. p**; V 1 9 Of i ave IfisMjansklli malih gospodarjev Naši mali gosnodarji. rejci malih z vali, morajo premagovati nenehne težave zlasti pozmi, ko je treba prehraniti plemenske živali tudi s precej'vnj'imi smotn mi žrtvami. Pozimi je nakupa- an je krme skoraj nemogoče in rejci morajo skrbet' že poleti, da se založijo z njo. Ko bi ne b:l jjospo;la-rf bpoktse čevlje jtiii-s. r.aie, si. oU, ekoraj uove, p:u-Lim. .\i--lov V vStai poal. Jutra. i374l-(i riAUiu MiNE&VA o£oum) ua^iroiu.. .Wiov pove >6erva o rui. Seiea^uj^-va i. KRZNEN PLAŠČ črn, nov, pr<.»iajii. Gl« al: ška 7-1. 23745-6 ke_ vALNi stroj .'Fiiitrj. tcmbini uc, tračna Uga n.sdgej, proiam. P;-nudi,e na ogl. oda. Jutra pod »Novo«. 337,7-d KO O saiiske pasme. 8 mesecev staro prodam N-slov v og:. jod. Jut. a. 23701-6 B.ADIO 6ce,n>, novejši, dob o o iira^j.n, pr^d.im. Naslov V Ogi. odd. Jutra 23700-5 OTROČKI VO-IciiK g:obok, aoo o ohranjen, prodam. Bit.m, Rv.d.i k 2o7i>4-6 OMEGA URI mo ko ;n žensko — ter d uge boljše znamke — r >čne ln žepne, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku tjut-a« 23675-6 MARK TVPAIN kompletna i ustrirana izdaja v nemške.r prrvo-(Ju, 6 zvezkov, vezanih, v dobrem stanju, prodam za 400 lir. N s ov pustite v ogl odd Jutra pod »Mark Tvn n«.__ 23729 6 j Št." 28 OVČJO VOLNO 3 kilog ., nepredene, u. godno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Ju-fa pod fOvč.a vrli a«. 233766 GLAZBEN1 INH ■>.. dve klav. harmoniki t registrom harmonij in dlatonična harmonika, naprodaj. Bleiivei-fova 21. ?»B8-6 ŽENSKI KOSTUM volnen, prodam.. Ulica 3. maja št. 11 2C639-6 PERZ1JANSK1 K02UH iz p-vovrstne krasne kože. p'0 um Naslov v vseh posl-Jutra. 23730-6 LEPA BOŽIČNA DARILA: :aaca punfko. palfek 8 Sne- . -pulčico. p-avljične siifiee in odd. outn hišice — vre ročn. delo. na- RABLJEN kovčeg večji kup m ranudbe a opsjui veLkosu n cene na oglas. odd>_lJc jutra pod »KovCeg«. 23707-7 ŽEPNO URO srebrno, razae 'g a'e m aru^i p iine na dai ila BcžA piodam. Cesta na Rožnih 29. 23721-6 OiiLLKO č no n rj-vo. skoraj novo. an^leoko blago, p o-aa Cankar, Postojnska al. 22/1 — med 12. n 14 uro. 33.19-« SKLADiSCE ruiio. man.še. it-iem Ponui-be na ogl. odd. Jutru pc>d »Skladišče« Silii-.l proda ii pr;iaznosti v trgn. v:ni Milki Kraiiei Jiir^ev trg. 23749-6 9KORNJI. C! A LOSI tt. 41—1?. u-njene «wnaše. p-o;am. Ogle! m"d IS in 19. u-o Naslov v vseb posl. Jutra. 2360S-G PRODAM: R:ch'erfi Anker Sfpinbankn^ten St. 5H in »Mozaik«, steklene krugl-ce. Rimska c. 12-PI. 23897-6 prodam: 14 kosov boiiJnth okraskov isto um črno blago ia tim-fko suknjo ali m copate. - o.v penvnik. moški, za sred i i o postavo, ali ta men run Gleda li^ka 12. sds. prti. levo — Bcgo:evi6. GRAMOFON. PLOŠČE samo op-rn; posnetk'. v albumih. pr0''em. - Kr';"inr. Vrhnvfeva ul. It 23735-6 CSTn.NI STROJ ?evl'a-ski (AiBpitzmaschino). kompletno, ngodno p-odam. Jeie, Cesta na Loko ?0. 23733-6 NOV ?AKET pr"dam. Cerar. krojaštro — Knl-^.o-Vn nI <5. 28737-6 P"! A'.NT STROJ °0-fcibIe. nnv. rrndiTn Na Hov v vwh posl. Jn*ra. 2373G-6 Razglednik Jutra je že Izšel. Dobite ga v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. RJ.iVO JOPO krzneno, ov atmk piavi bizam, p odam Sever, Marijin trg. 23d77 6 «.LIC£ popo.n^ma nove. srebr-n.e, 12 komadov, prodam. Naslov v cgl. c.d-deiku Jutra. 2-705-6 R.iDIOAiV.RAT 6cevn>, luksuzni, ottlična znamke, prodam. LJ^b-ij;in.i Vil, Videmska cesta 9-1. 23,08 6 i ZELE NA PEČ za sobo. naprod.-J pri Kosilu- Piane, kjrcav-mčar, Jeranova 5, Trnovo. 2372 . 6 SESALEC ZA P.v.Ui predan. Naslov v ogias-23710 6 ČilN^. KJ1.NJ-nove, st 42, trojm podplati, samo enkrat obute, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 23712-6 .tU-,1, PODGANE in ščurke zanesljivo po-kon ate s strupoma, ki ga ' dobite v d':oge iji K ne. Z dovska ul. 1. 2J713 6 , GRA310F0N i LEPO SOBO skoraj nov. plošče z vse- i >n kacinet s pečico, p a-bno tsreh cenh o^er in rtuvl 7 et .no\ an.sk.., l veeai tonu loriom; uve 4 £tanovan.ski, novi z vrtom; v centja 2 stanovanjsko hišo » 2 lokaloma; 4000 kv m leml.isča po 100 lir in 580 kv. m po 300 tir v severnem delu mc-s:a; enuinžinrko vilo t 2000 kv m zemlje, prodam. Pojanila Jančar. Sv. P.ta c- 23416-JO POL H1SE v mesni, na l:in. Ponudbt na ogl. odd. Jutrn [«d »Tudi staro«. 33746-7 VASE ROKAVICE usnjene čevlje m sem'š barvamo in č.stimo najceneje. D2emal H jruli.. Mestni fg 11 M 348 37 BANČNE, DENARNE, blagovne posle, srebrni de-j nar in razne dragocenosti I vnovčim po naivišu ceni. Izposlujem nakup in pri> d3io nepremičnin — hi^-;, parccle, posestva, tudi izven blol*a. Aloiz,- Plan ■ riše k. Ljubliana, C)vofako a ul., sedai Knaflieva ui. 3-1. 2^41-37 BREZOVE METLE držaje za lopate, rme-la 'td dobite p i Go po-da-ski zvezi Bleivve seva cesta 29 23142 37 POSODO za kisanje repe. dobite pri Gospoda ski zvez — Bleiweisova 29. 23141-37 DENARNICA z manjšo vsoto se je na-šla. Dobi se: Mi je 23 23o95 37 PES SE JE IZGUBIL črn, da.kel. m^kn — V ne naj se prot nagi adi. Zr n j sitega 13. 23714-37 IZC. UBILA sem denarnico z okoli 16j lirami, 5 krušnih kart, 5 otroških dod.it-nih k rt r» eno t?žko dodatno Naj d tel ji prosim. naj odda vsaj ka te v oglas, oddeiku Jut a. 23718 37 ROČNA URJCA kro:u, naala na usnjenem tra .cu (kačje usnje) izgubljena, ker ;e drag sp .m n. viseti nagrada. Oddati v ofe as-nem odd. Jut a £3717 37 53 Daphne du Maurier: FRANCOZOV Roman »Tudi vi.« je dejal, »moja nebržna. ravnodušna Dora, tako trda, tako razočarana, ki ste v Londcnu v družbi svojega moža in njegovih prijateljev igrali paglavca- tud'-vi ste vedeli, da nekje, v kdo ve kater- deželi in kdo ve kakšni podrbi, živi nekdo, ki vam je z duhom in telesom tako soroden. da ste brez njega izgubljeni kakor frl-ka, ki jo veter premetava.« Pristop iš je k n emu in mu položila roke r a oči. »Vse te,« je rekla, »vse. kar vi čutite. čut:m tudi jaz. Sleherno m'sel. sleherno željo, slehern preobrat razpoloženja. Toda prepozno je. ničesar ne moreva več storiti, že sami ste mi reki'., da je tako.« »To sem rekel sneči. ko nisem imel noben'h skrbi,« je odvrnil; »bila sva skupaj, La do jutra je bio še mnogo ur. V takih okoliščinah je človek zmožen, da ob misli ra prihodnost skomigne z rameni, ker stiska k sebi sedanjrst !n mu okrutnost premišljevanja še povečuje trenutno slo. In kadar mež ljubi, Dona moja, je vse teže te ljubezni enako oproščen kakor samega sebe « Rekla je: »Dr, to vem, zmerom sem vedela. Toda vse ženske ne vedo.« »Ne ne vse.« je dejal. Poteg.iil je za- pestnico iz žepa fn ji jo položil okrog ro- ke. »In potem « je nadaljeval, »ko je pri- šlo jutro in je ležala nad zalivom megla in sem videl, da ste bili odšli od mene, nisem čutil n!k kega razočaranja, ampa« sem čutil v tem uresničenje. Vedel semi, da tudi zame ni bega. B.l sem kakor ujetnik v železju, in ječa je bila globoka.« Prijela ga je za roko in si jo položila na lice. »In ves dan ste delali na svoji ladji, se ubijali in potili ;n molčali, z izrazom ti.-jte sosredenosti, ki sem se jo naučila razumevati. A potem — po opravljenem delu — kakšen odgovor ste našli?« Ozrl se je proti odprtemu cknu in poča-s' rekel: »Moj odgovor je bil še vedno ist.. Da ste Dona St. Columb, žena angleškega plemiča in mati treh otrok, jaz pa Francoz, odmetni!r, razbojnik v vaši deželi m sovražnik vašh prijateljev. Ce je na to kak odgovor, Dona, tedaj mora pritj od vas, ne od mene.« Vrnil 3e je k oknu in preko rame vrgel oči po nji. »Zate s^m naročil Williamu, naj vas spravi do peščine pri Ccveracku,« je dejal »potem se lahko od"očite, kaj hočete športi. Ako j:z in Pierre Blanc in ostah, kar nas je, skozi straže v gozdu živi in zdrava pridemo do ladje, neutegoma razpnemo jadra in z oseko odrinemo tedaj bomo ob sončnem vzhodu nasproti Coveracka. V čelnu po veslam tja, da sprejmem vi£ od- govor. Ce ob razsvitu ne bi v deli .Mouet- te', vedite, da je z mojimi načrti nekaj na- robe. In potem naj ima Grodolphm vendar že veselje, da bo videl omrženega Francoza visečega na najvišjem drevesu v svojem parku.« S temi besedami se je obrnil in izginil v temL Dona je še negibno stala in držala roke sk'enjene pred seboj, med tem ko so minute hitele svojo pot. Kakor bi se prebudila iz sanj, se je razadn^e zavedela, d? jc sama, da je v hiši vse t ho in da leže ru-b'nasti uhani in zapestnica pred njo Prepih je buhal skozi okno in pihol v sveče ob steni; skora-" nezavedicma ga je zaprla v zapahnila, šla nato k vratom v obednieo in jih odprla na stežaj. Tam' so stale na mizi sklede 4n krožniki pladnji s sadjem, kozarci in srebrne čašrv Stoli so bili odrinjeni, kakor da so gestje ta mah vstali izza nrze in odšli; d h z?pu-ščenosti je obdajal mizo; nalikovala je od šušmarske roke naslikanemu tihožitju, na katerem učinkujejo jed la, sadje in razlito v:no kakor nekaki mrtvega. Prepeličarja sta ždela na tleh; Duchess je vzdgnMa smrček izmed šap pogledala Doro in tiho zacvilila. Nekdo Izmed ljudi z »Mouette« je b:l moral upihnit; sveče, vendar le deloma, nato je bil odh tel; tri so Se gcrele, loj je kapljal na tla; svetloba, ki so jo dajale, je bila čudna in mrka. Ena je ugasnila samo dve sta še trpole-li, in nj'ju svit je plesal na steni. Mož;e z »Mouette« so bili opravili svoj posel in od šli. Zdaj so se plazili po gozdih nizdol proti ladji v zalivu; gospodar je bil pri nj:h. z golim orožjem v rok.. Hlevska ura ie z vis kim glasom, tenkim kakor odmev zvona. udarila eno. V gornjem n dstropju so menda ležali na tleh gostje Navron Hou-sa. slečen'-, z zvezanimi rokami, brez moči :n tresoči se od besnostl. Vsi rasen Har-ryja; ta je gotovo ležal vzn:k in spal «n smrčal, lasuljo je imel pešev, usta široko odprta, kajti nobeno grdo ravnanje ni moglo St. Columba- ki se je bil pri gostij preveč najedel, udržat5, da ne bi spal. Wii-li;m si je m:ral v svoji sobi sam negovati rano; vest jo je pek'a zarad njega, ker ga je bila pozabila. Zato je zdaj krenila k velikim stopnicam 'n položila roko na ogrrjo. a v tem je začula šum, se zdrznila in pogledala kvišku proti galeriji Tam je stai Rockingham z rano preko obraza in jo srepo gledal z ozkim' očmi, ki se niso smehljale, in držal v roki nož XX. Zdelo se ji je, da je atal tam celo večnost in zrl n,:njo. Nato je počas: krenil p~ stopnicah nizdol, ne da b; odtrgal oči od njenega obraza Odm-knila se je, segla po m zi sedla na svo; stol in ga gledala. Samo sr jc: in hlače je imel na sebi, ln z-iaj je videla, njegova srajca je biia okrvavlje- na in nož v njegovi roki je bil krvav. Tedajci je uganila, kaj se je b lo zgodilo. Nekje zgoraj, na enem izmed temnih hodnikov, je ležal nekdo hudo r:njen ali celo mrtev. Utegnil je biti kdo izmed mož z »Mouette« ali nemara Will am. Boj se je bil začel in končal v temi in tihoti, ta čas ko je ona sedela v salonu in sanjarila, z rubini v rok h Zdaj je stal Ročk ngham cb znožju stopnic, nič še ni rekel, toda pogled njegovih mačjih oči se ni hotel odtrgati od nje. Potem je sedel v Harrjrev naslanjač na onem koncu mize in polež l svoj nož r.a krcžn k- ki je stal pred njim. Ko je nazadnje izpregovoril, je b!l zaupni zvok njegovega glasu v čudnem neskladju z njegovim izpremen^emm pogledom. Mež, k: ii je sedel nasproti, ni bil t -stl Rockingham. lci se je č"sih v Londonu šalila z njim. ki je z nj rr jezdila v Hamp-ton Court in ki ga je zaničevala kot mi-loprdnega razuzdane?. V tem čl-veku "ie bilo nekaj mrzlega satanskega, od zdaj naprej je bil njen sovražnik, ki ji je hotel or-zadejati muke in gorje »Vidim,« je rekel, »vaše dragotine so Qe vrnile k vam.« Kaj naj odgovor ? Kar koli je domneval. je b Lr vse eno važno je bilo samo vedet'. kaj kani in kaj namerava storiti »A kakšna •> bila vša odkupna storitev dragotine?« Je vprašal