Naslov — Address:
“NOVA DOBA”
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
'M
V času, ko je narava na višku svoje moči, ne pozabimo, da naša J. S. K. Jednota še ni docegia svojega vrhunca!
.a
A« Second Claus Matter April 15th, 1926, at The I’oat Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd. 1917, authorized March 18th. 1925.
J 28.
ŠTEV. 28.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 13TH, 1927. — SREDA, 13. JULIJA, 1927.
VOLUME III.
LETNIK III.
E PENNSYLVANIA
lift
e
društev J. S. K. Jednote "ennsylvaniji je priredilo
in i! iuliJ‘a pomenljive Krasno uspele slavnosti.
^uštvo
ZDRAVSTVO
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrh zdravnik J.. S. K. Jednote).
VES^I IZ CLEVELANDA
št. 33 v Trestle, Pa. lai ^ ^razn*k Neodvisnosti ob-# a o svojo -25-letnico; isto-
fch° pru^Vo ®t. ^^ v Conema-JlL ’ a. Novo zastavo je raz \9 ^tvo Bratska Sloga, št.
V«
lav ' ^anonsburgu, in enako fiost 30 imejj prj društvu
v Republic, Pa.
^tner 17'Javah očividcev so se vse -'J . Jene slavnosti izvršile
eči' ^ 30 Pričakovali naj a 1 °Ptimisti. Udeležba veli-C Rllr’ red in kar najboljše I , 0 a8anje — kaj hočete še i If.
ec teh vrstic je bil navzoč lo/S!av«°sti društva Bratske JUr?’ Št- 149 JSKJ v Canons-'Z' it; SU in niore vsled tega le e .^‘imerno “avtoriteto” go-
it11
oritj
vrsti
’ °2iroma poročati. V pr-
% lile-
lit; v Je ^re^a pohvalno orne-j?2ovren red, po katerem so Cfe točke programa °loč> 86 ■)e Počela točno ob Uri in se posamezne ^ls° čez potrebo razteg aracr ar ne bi bilo prijetno, itie ^neče in precejšne vro-ratsi ^8*lni tajnik društva a8ara ^loga- sobrat Martin Ujivfer^ Je v kratkem pa razum-° Hi! g0voru očrtal zgodovi-aPret|i^ega društva in stalni
‘Sta .................................
f^anes nad 100 članov
'f&81
istega, če društvo
lo, 86 pred par leti ni bi-
^ladS'lGrn 'n °k°liSO Članov etn l lriskem oddelku, je s Jasno povedano, Nli Ven* organizatorji niso
, n1* IŽi
iv» da društvo vsekakor a dob
KUm'u°er ugled v naselbini. 0^at p a^a s^e novi zastavi 'ik d,. ^1 ank Mikec, predseduj^ Va’ *n njegova soprogi1	^uma> oziroma dru-
n, ^ ^redsednika, je vre-Ce]Qti Se °meni po možnosti «cle£e,' ^*asil se je približno
J e
'D
ov,
ragi
etlc. mi bratje in sestre, ^ Bi-. (.ln Jugoslovani! Dru-
°te nal ka Sloga J- S- K- Jed"
>0je n lje določilo za kuma ^ ®Kiu (^‘e Zastave, in kot ta-in j 1 ,le dolžnost, i a njo
Sifilis (dalje)
Bolezen sifilis je možno dobiti od ene osebe in jo oddati drugi, potom destrukcije začetne rane, potom čankerja ali sluznic. Moški ali ženska, ki gre zvečer k počitku in se zbudi s kakšnimi znaki te bolezni,: je moral ali morala na kakšen način priti v dotiko z njo. Pripovedka, ki se pred zdravniki tolikokrat ponavlja, da je bil? oseba popolnoma zdrava, da ni bila nikoli izpostavljena bolezni, oziroma okuženju, da se je podala pri dobrem zdravju zvečer k počitku, zjutraj ob petih pa se je zbudila s čankerjen? — je popolnoma napačno. Kakor ne moremo najti v žepu tisoč-dolarskega bankovca, če ga ni kdo položil tja, tako ne more nihče imeti sifilisa, če ga ni dobil kje drugje. Preiskava pove vso storijo. Dostikrat osebi ne bo treba povedati besedice, en pogled od zdravnika, pa bo vedel vse.
Pri podedovanem, oziroma prirojenem sifilisu, je otrok dobil strup bodisi od očeta ali od matere, če pride zastruplje-nje od očeta in mati ni bila bolna, lahko dobi bolezen od otroka. To se zgodi včasi; bolj pogosto pa se zgodi obratno.
Prvi stadij sifilisa, kot je bilo že preje omenjeno, se pokaže s čankerjem na okuženem mestu, in to je prvo znamenje. Navadno se pojavi canker re enkrat, zgodi se pa tudi, da se pokaže večkrat. Pojaviti se zamore vsak čas v treh tednih od časa okuženja. Pokaže se večkrt na ustnicah, kot po: sledica poljubovanja sifilistič nih oseb, in pojavi se tudi na rokah, oziroma na prstih, kar se tuintam zgodi zdravnikom ki se okužijo pri operaciji sifi-lističnih oseb.
tov
&ve
mesto zastavo nam-
iez?ifegCn'oriti nekaj be' u> ki ga vsi brez te-
vsi (JI /j UC"
Nrpf; jUmemo. Tudi zastava ki pag0v<*i
. v svojem jezi-^ J^ljiv 1 Vedno vsakemu ra-
j, ^stavo i •
varn' ' Se k° razvila e^atw’ kakor se razvije iz ^ Vftnicga POpka velika, žar-11	m Se nasmeJe zlate-
dT-,."-! zastava repre-. v° ugledne in spo-]ednote, v kateri
Na. brJanatvo- svobodo miš-
cor
*.^°slovoa Vse Slovence in vse
Jf 'Ianc- ki
je
astojf
cenijo človeš-
Aubijo" medscboino
Nog
e’ i ‘J,UD1J0 naš jezik in ePeKa in dobrega 7^°d to zastavo se
^sCaziiVvsi siove,ici’
»Pošta P0Sten0 mi'
JeJ° prepričanje prav tako
natnaHtn0’ se zaveda-J/Ha v, ,le v Potrebi prava ‘AJa in ^.»aiUubSa, naj-več llajboli Potrebna. Ik>’ ki riD Je med nami tistih L e so 0r]S+^r^^°’ mnogo a^ajo. \t„v1s^> ki nas raz
SVARILO!
Na glavni urad J. S. K. Jednote je dospelo več pritožb, da je bilo več čekov naše Jednote ponarejenih od brezvestnih sleparjev. Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to opravičeni, in ki dobivajo Jednotine čeke naravnost iz glavnega urada, ob enem se pa svari tudi trgovce, ki menjavajo čeke, da dobro poznajo osebe, ki jim prinesejo čeke, in če mogoče izsle-de brezvestne sleparje. Več ponarejenih čekov se je dobilo v Barberton, O., ter v Kenmore, O., in drugod. Pozor torej!
A. ZBAŠNIK, gl. preds.
’'asa U^a s^ovenska govo-
V1
Vsi ?esern> in zavest, sl„ Sln°vi in hčere veli-(Da.dnskeea plemena, e na 2. strani)
Šikaniranje stavkarjev.
V premogarskih naselbinah Mollenauer in Castle Shannon, Pa. je Pittsburgh Terminal Terminal Coal Co. zaprla vodo in elektriko za domove štraj-karjev. V Coverdale, Pa. je prepovedala mlekarjem, gro-ceristom in drugim trgovcem dovažati štrajkarjem mleko, jestvine, led in druge vsakdanje potrebščine. Kompanijski beriči pazijo, da se ta ukaz izpolnit je. Štrajkarji so primorani nositi jestvine, vodo in druge potrebščine več milj daleč. Unijski uradniki so se obrnili na sodišče za pomoč.
Uprava našega mesta je za letošnjo sezono najela fino godbo, ki prireja večerne koncerte v raznih clevelandskih parkih. Od 12. do 21. julija se bodo vršili koncerti v novozgrajenem stadiju v Gordon parku, ki je slovenski naselbini na St. Clair cesti in okolici primeroma zelo blizu. Upati je, da Slovenci, ki v splošnem radi obiskujejo Gordon park, ne bodo zamudili tega duševnega užitka.
T
V soboto 9. julija se je oglasil v uredništvu sobrat Louis Balant iz Loraina, glavni podpredsednik J. S. K. Jednote, ki se je mudil v Clevelandu po opravkih.
T
Zdi se, da je v teh časih družabno življenje clevelandskih Slovencev osredotočeno na piknikih. Vsako nedeljo jih je toliko v bližnji in daljni okolici, da se človek več ne izpozna brez kataloga. In prav je tako, saj poletje je dovolj kratko.
y
Umrljivost med clevelandskimi rojaki je zadnje čase izredno velika. V dobrem tednu ali dveh umrli so v naselbini sledeči :
Anton Prijatelj, doma iz Žlebič pri Ribnici. Star je bil 41 let in v Ameriki je bival 22 let. Spadal je k dvema društvoma.
Ivana Turk, rojena Arko, v Zapotoku pri Sodražici. Stara je bila 49 let in članica S. N. P. Jednote. Zapušča soproga in osem otrok.
Louis Bizjak, samec, star 53 let, doma iz Studenca pri Krškem. Lansko leto je bil povožen od avtomobila in zdaj je podlegel posledicam.
Eva Rossman, rojena Majlo-vich v Zagrebu, stara 55 let. V tej deželi je bivala 26 let. Bila je članica J. S. K. Jednote.
Agnes Truden, stara 43 let, doma iz Kozarišč pri Starem trgu na Notranjskem. Bila je članica S. D. Z. in K. S. K. Jednote in je bivala v tej deželi 16 let. Zapušča moža in pet otrok.
Boris Mihaljevich, sedemletni edini sinček poznanega Johna Mihaljevicha. Mrs. Mihaljevich je sestra našega pesnika Ivana Zormana. Dečko je bil pri zobozdravniku dr. Hallu, ki ga je tako uspaval, da se fantič ni več zbudil.
John Curie, star 35 let, rodom Hrvat, oče šesterih otrok, je nagloma umrl.
Jernej Žnidaršič, rojen v vasi Dane pri Ložu na Notranjskem.
V Clevelandu je bival 19 let. Zapušča vdovo, enega sina in eno hčerko. Bil je član S. D. Z. in še dveh drugih društev.
John Grum, doma iz vasi Horjul pri Vrhniki. V Ameriki je bival 25 let. Zapušča vdovo in osem otrok. Bil je član S. D. Z.
Andrej Zorman, star 51 let, doma iz vasi Breg pri Kranju.
V tej deželi je bival 24 let in je bil član društva Carniola Tent 1288 T. M. Zapušča so progo, sina in hčer.
VSPEH NAŠIH PROSLAV 4. JULIJA
KO PREDSEDNIK COVORI NARODU
Rojak preminul v Jolietu.
Iz Jolieta, 111., se nam poroča, da je dne 9. julija popoldne izdihnil rojak in sobrat John Fi-lak Sr. Pokojni Pilak je bil večletni in aktivni član društva št. 66 J. S. K. Jednote. Spadal je tudi k društvu št. 2, K. S. K. Jednote in k društvu št. 1 D. S. D. Pogreb se je vršil 12. julija. Naj v miru počiva!
Slavnostne prireditve naših društev v Pennsylv^niji na dne 4. julija so bile poVsod nadvse povoljne in vspesne. Bratje glavni odborniki, ki so se vrnili iz svojih govorniških tur drugi dan v Pittsburgh, niso mogli prehvaliti pazlivo prirejenih programov h| velikanske vdeležbe od stranil naših članov in drugega občinstva.
Pri proslavi 25-|etnice društva št. 33 na Universal, Pa., kjer je nastopil kol glavni govornik predsednik našega glavnega nadzornega odbora, brat Mohor Mladič, je bilo baje 11 društvenih zastav, kar pomeni, da se je slavnosti vdeležilo 11 društev. DrUštvo št. 36 v Co-nemaugh, Pa., kjer j je bil slavnostni govornik naš glavni tajnik, brat Joseph Pišhler, je svojo 25-letnico poslavilo z velikim banketom, katerega se je poleg velikega števila! članstva in drugega občinstva tudi vdeležilo več odličnih javnih uradnikov.
Pri društvu št. 149 v Canon-sburg, Pa., so povodom razvitja zastave priredili veliko veselico s parado in vfečerno predstavo. Te slavnosti vdeležilo se je šest drugih društev in vdeležba je bila tako mnogo-brojna, da je nemogoče preceniti števila navzočih gostov. Celo iz daljnega Pittsburgha bilo jih je nad sto. Pri tej prireditvi bila sta navzoči^ tudi glavni predsednik in umii,jk našega glasila.
Brat Kačar, naš glavni porotnik, posetil je kot glavni govornik slavnost razvitja zastave društva št. 171 v Republic, Pa., in tudi on ni mogel prehvaliti finega programa in krasne vdeležbe. Kratkomalo, povsod je stvar izborno izpadla in povsod smo želi vspeh.
Ker živim v Pennsylvaniji, kjer so se vršile vse omenjene slavnosti, si štejem v dolžnost zahvaliti se glavnemu odboru J. S. K. Jednote, da nam je poslal na ta dan toliko odličnih govornikov. Sicer bi se bile te slavnosti kljub temu vršile, toda brez njih bi ne bilo iste vdeležbe in istega vspeha. To pa ni bil vspeh samo za posamezna društva, marveč je bil tudi vspeh za našo Jednoto. Vsakdo rad sliši glavnega odbornika ene ali druge Jednote in isto velja pri nas. Glavni odborniki navadno nastopajo v imenu cele organizacije in njih izjave so izjave članstva. Prepričan sem, da je vsak naš glavni odbornik vspešno rešil svojo nalogo, in da bodo njih izvajanja, oziroma izjave mnogo koristile našim krajevnim uradnikom pri agitaciji za nove člane.
Mi Pennsylvanjčani pa ne bomo pozabili 4. julija, 1927. Menda je bilo to prvič v zgodovini naše Jednote, da smo imeli toliko glavnih odbornikov v naši sredini. Radi tega pa tudi ne bomo pozabili njih naklonjenosti in požrtvovanja in bomo s podvojeno močjo šli na prej za našim ciljem, dokler ne dosežemo stopnje, ki nam je vsled naših pravih bratskih principov po naravi usojena.
Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni predsednik JSKJ
Ali že veste, da ima J. S. K. J vpeljano dvajsetletno zavarovanjef Ako veste, nagovorite vaše prijatelje, da pristopijo po novem načrtu l
Ako primerjamo v kakšnih stikih je bil prvi ameriški predsednik, George Washington, !■ svojim narodom, in v kakšnih stikih je ali more biti z narodom predsednik sedanjih časov, pokaže se nam razlika ko* med dnevom in nočjo. Prvi a-meriški predsednik zamogel je osebno govoriti primeroma le pred majhnimi skupinami svo jih sodržavljanov. Potovanj? tistih časov so bila težavna, cer ni bilo železniških zvez ir večinoma tudi ne dobrih cest 3otovati je bilo možno le z vo zom, na konju ali s čolnom po plovnih rekah. Predsednik je ail z ljudstvom v zvezi večinoma le po malih časopisih in po pismih, katera je pošiljal voditeljem v različnih državah.
Danes so komunikacijska sredstva tako dobra, da zamore najvišji uradnik dežele prepotovati isto od enega konca do drugega v nekaj dneh. Njegove govore raznese telegraf in telefon v nekaj urah preko vse dežele. V zadnjih par letih pa je stopil v službo tudi radio. Predsednik govori v W<ashing-tonu, državljani od New Yorka do Californije, od Canade do Mehike pa ga poslušajo v svojih domovih.
Prvi ameriški predsednik, d je ameriškemu ljudstvu govoril na radio, je bil Warren G. Harding. To se je zgodilo 21. junija 1923 v St. Louisu, Mo. Govoril je o svetovnem sodišču. Nekaj tednov pozneje, to je 2. avgusta 1923 je predsednik Harding umrl v San Franciscu.
Nedolgo potem, to je 10. novembra, 1923 je potom radio govoril svojim sodržavljanom bivši predsednik Wodrow Wilson, in sicer iz svojega stanovanja na “S” Street v Wash-ingtonu, kamor mu je Chesapeake and Potomac telefonska družba postavila potrebne pri prave. Bivši predsednik je govoril o pomenu dneva premir-a in o posledicah mirovnih pogajanj, ki so sledila. Mnogo tisoč državljanov je poslušalo ta zgodovinski	govor bivšega
predsednika, med njimi tudi takratni in sedanji predsednik Coolidge. To je bil prvi in zadnji radio govor bivšega predsednika Wilsona, ker dne 3. februarja 1924 je umolknil za večno.
Sedanji predsednik Coolidge se mnogokrat posluži radio naprav, da govori direktno narodu. Prvo predsedniško inavguracijo so lahko slišali prebivalci te dežele potom radio naprav dne 4. marca 1925, ko je bil vstoličen predsednik Coolidge. Za to priliko je bilo zvezanih z baterijo mikrofonov \ Washingtonu 27 radio postaj od Atlantika do Pacifika.
Za prenos predsednikovega govora dne 22. februarja 1927 je bilo z Washingtonom zvezanih 42 radio postaj, ki so raztresene po vsej tej veliki deželi. Bilo je to o priliki, ko sta se zbrali obe zbornici ameriškega kongresa k skupnemu zasedanju v počast spomina George Washingtona. Slavnostni govor predsednika Coolidge? je pri tej priliki poslušalo do 20 milijonov Američanov. Pa tudi v Londonu in Parizu so slišali predsednikov govor in ameriško himno Star Spangled Banner, katero je igrala godba ameriške zvezne armade.
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
Zanimanje za ruski jezik postaja v Jugoslaviji od leta do leta večje. Prirejajo se šolski in društveni tečaji, čujejo se tudi zahteve, da se vpelje ruščina kot obvezen predmet \ srednje šole, kakor se je uved la ponekod na čehoslovaškem Mariborska tiskarna je nedav no izdala rusko začetnico zo Slovence in z njo zelo ustregla vsem, ki se žele učiti jezika največjega slovanskega naro da.
“Službene Novine” objavljajo uredbo, glasom katere se na podlagi čl. 4. uredbe o razdelitvi države na oblasti, izloči j občine Trojane, Motnik in Špitalič v srezu Celje iz mariborske oblasti in priključijo srezu Kamnik v ljubljanski oblasti.
Županstvo v Trbovljah je naprosilo vse pridobitne kroge v občini, naj sporoče višino dolga onih odjemalcev, ki so po poklicu rudarji. Statistika naj bi obsegala dolg koncem leta 1925.,	1926.	in	koncem
prve polovice letošnjega leta. Domneva se, da znaša dolg rudarjev najmanj 20 milijonov Din. Zanimivo je, da izplača TPD rudarjem mesečno do 5 milijonov Din prejemkov.
VSAK PO SVOJE
Te dni obhajata v Trbovljah rojaka dvojčka Peter in Pavel Bauerheim, prvi mizar, drugi trgovec, 60-letnico rojstva.
Na potu iz Petkoviča v Visoko v dalmatinski Zagori se je pismonoši Antonu Banovcu pripetil neprijeten sestanek — z volkom. Na tesni poti v gozdu je pismonoši prišel nasproti volk. Nobeden se ni mogel umakniti ne na desno, ne na levo. Volk je z odprtim žrelom ravno hotel naskočiti pismonošo. V kritičnem trenot-ku mu pismonoša porine v žrelo svojo okovano palico. Volk se je z vso silo spel kvišku in s palico v žrelu izginil v gozdu. Tako je pismonoša ostal brez palice, a odnesel je zdravo kožo.
Hčerko je zaklal bogati posestnik Jeftič Dragič v Ustju v posavskem srezu, ker se je hotela proti njegovi volji poročiti z mladim sosedom. Ko je dekle hotelo pobegniti z doma, jo je oče prestregel in ji zasadil nož v srce.
Iz Ločnika pri Gorici se je izselilo od 1923. dalje 320 oseb. Ločnik je v neposredni bližini velikega Brunnerjevega podjetja v Podgori. Tam je bilo zaposlenih mnogo delavcev iz Ločnika pa so bili večinoma odslovljeni, na kar so odšli s trebuhom za kruhom po svetu. Ločnik je potujčena vas, Slovencev je danes tam. malo število. Kakor je v Ločniku, tako bo še v marsikaterem dru gem kraju v deželi.
Ker se je že leta 1883. vršila v Ljutomeru velika Miklošičeva slavnost in leta 1926 postavil spomenik slavnemu učenjaku v Ljutomeru, se je v njegovem rojstnem kraju v Rado-merščku, občine Kamenščak pri Ljutomeru, osnoval odbor za odkritje spominske plošče, katera bo nameščena na rojstni hiši v Radomerščaku št. 11. Ta velika slavnost se vrši na dan 7. avgusta t. 1.
Kljub najmodernejšim pripomočkom, nekatere vrste novice še vedno zelo počasi potujejo po tej širni deželi. V Pennsylvaniji, se zdi, da še zdaj ne vedo, da je nekoč živel v Ameriki neki Mr. Volstead.
*
Prerokinja Aimee McPherson se je baje odločila, da bo lzpreobrnila Chicago. Ako punca resno misli, potem ima “job” za vse življenje, pa še za njene otroke, vnuke in pravnuke bo ostalo dovolj posla.
*
Kot je bilo že poročano, postal bo predsednik Coolidge častni glavar Sioux Indijancev. Tozadevna ceremonija se bo vršila sredi idiličnih Pasjih dni v črnih hribih South Dakote, častno perjanico bo Coolidgeu posadi! na glavo glavar Cano-wickate, kar pomeni v našem jeziku “Uboj v gozdu.” Cano-wickate je nečak Sedečega Bika, ki je bil odgovoren za znani Custerjev masaker, ko so rdečekožci pobili 600 ameriških vojakov. Pa naj reče, kdo, da Coolidge ni junak!
♦
Wayne Wheeler, veliki mogul Antisalurtske lige, namerava baje prihodnje leto nastopiti kot predsedniški kandidat prohibistične stranke, če je mož junak, naj gre v South Dakoto in se da še 011 kronati pc nečaku Sedečega Bika.
♦
Stoprocentniki se pritožujejo, da za letošnji 4. julij Američani niso bili tako patrijoti-čni kot prejšna leta. Letos je bilo mnogo več državljanov pobitih od avtomobilov kot pa raztrganih od razstreljiv.
*
Filmske “zvezde,” ki si zdaj lahko privoščijo eno ali dve razporoki letno, morale se bodo privaditi daljših terminov, ako jim njih delodajalci res znižajo plače od milijon dolarjev na borih $750.000 na leto.
Filozofija antipapeškega filozofa naše metropole je, da ime včasi pomeni vse, včasi veliko, včasi malo, včasi pa nič. Filozof menda tudi ve, da nobeno ime ni nedotakljivo, pa naj bo pravo, privzeto ali izmišljeno. Dalje bi filozof lahko vedel, da so se razna imena rabila v šaljivem ali zasmehlji-vem tonu tudi v listu, ki hoče veljati za najbolj resnega med resnimi. Končno bi filozof iz metropole moral znati, da se tudi pisec te kolone sme o priliki ravnati po filozofiji pesnika Aškerca, ki je dejal: “Te vdari kdo po licu levem, po desnem njega dvakrat ti, in še pripravljen stoj s pestmi!”
♦
Pravi filozof bi morda vedel povedati, da-li so Pasji dnevi res pasji dnevi, zakaj so pasji dnevi, in kaj pomenijo, if anything.
*
Od tu ali tam se večkrat oglašajo obupni klici, da ameriški Slovenci malo preveč mrcvarimo naš jezik, in da slovenski listi rabijo preveč tujih izrazov. Saj je to res, bogovom bodi potoženo, toda mi nismo edini grešni kozli. V dnevniku “Jutro,” ki se smatra za najbolje urejevani list v Sloveniji in menda sploh v Jugoslaviji, mrgoli izrazov, ki se meni ne zde stoprocentno slovenski.
“J'fo'Va Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JKDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglanov po dogovora
!Naročnina za člane $0.72 letno; m nečlane $1.50, s* inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN
1	of	th*
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
“NAŠA FARMA”
(A. J. T.)
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-member.t $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče list#:
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume III.
NO. 28
SKRB ZA ZDRAVJE
Vsi vemo, da je zdravje naše največje bogastvo, četudi včasi na to pozabimo, vendar dostikrat ravnamo s tem bogastvom tako, kot bi ga ne moglo nikdar zmanjkati. Vsakdanje izkušnje nas učijo, da tudi največji zaklad se porabi, ako vedno lc s kupa jemljemo, in tudi železen stroj se obrabi, ako ni dovolj mazila. Pravil ali pripomočkov za ohranitev zdravja in podaljšanje življenja je mnogo, in med temi zavzema važno mesto tudi razvedrilo.
Razvedril je več vrst in mi si jih izbiramo po prilikah in okusih. Vse ni za vsakega; kar enega zabava, to druzega dolgočasi. Glavni namen razvedrila je, da nam pomaga pozabiti naše vsakdanje skrbi in neprilike. Dela, ki jih opravljamo dan za dnem v svrho vzdrževanja svoje eksistence, so ubijajoča, ker so navadno preveč enolična. Najlepše in najprijetnejše stvari se človek naveliča, ako le predolgo traja in ako se ponavlja dan za dnem. Vsaka izprememba v tej vsakdanji enoličnosti vpliva na naše razpoloženje blagodejno kot hladna sapica v poletni vročini, kot osvežujoči dež na ovenelo poljano. Dobro duševno razpoloženje pa našemu zdravju več pomaga, kot polne košare lekarniških zdravil.
Ako nam čas, finance in druge okolščine dopuščajo, skušajmo se vsaj včasi za nekaj dni odtrgati od naših vsakdanjih opravil, od okolice, ki nas obdaja dan za dnem. Pojdimo v gore, v gozdove, na morsko ali jezersko obrežje, k tihim potokom, na sveže zelene farme ali na obisk naših prijateljev v drugih mestih in naselbinah. Nova okolica, novi obrazi, nova opravila bodo nam pomagala, da bomo pozabili na razne malenkosti, ki nas dražijo, vznemirjajo ali dolgočasijo pri naših vsakdanjih opravilih, pa se bomo počutili kot prerojene. Če si moremo privoščiti par tednov takega oddiha, dobro; ako imamo na razpolago le par dni, izrabimo jih. Čudili se bomo, kako bo majhna izprememba v vsakdanji enoličnosti poživila naše moči, s kakšno svežostjo in novim veseljem se bomo potem lotili naših običajnih poslov. Življenje ima toliko neprijetnosti, da je večna škoda za vsak trenutek solnca in veselja, katerega po lastni krivdi zamudimo. In če si moremo življenje podaljšati le za nekaj dni, mesecev ali let, se nedvomno izplača, saj je življenje končno vendar le tako kratko.
V interesu J. S. K. Jednote je, da navaja svoje člane k vsemu, kar more utrjevati njih zdravje in daljšati življenje. To je v neoporečno korist vsakemu posameznemu članu in Jednoti kot celoti. To pomeni “zdravje” naše blagajne in najboljše zavarovanje pred izrednimi asesmenti. Bolezen ali smrt vsakega člana je gotova izguba za naš ožji krog, to je .za našo organizacijo, pa tudi za narod in človeštvo v splošnem.
Pojdite torej, bratje in sestre, na daljše ali krajše izlete v lepo naravo, če vam in kadar vam razmere dopuščajo. Ne pozabite pa tudi piknikov, ki jih prirejajo naša društva v tem letnem času. Take prireditve koristile bodo vašemu zdravju, pomagale bodo morda nekoliko društvenim blagajnam in nudile vam bodo mogoče prilike, da privedete v naše vrste rojake, ki še niso naši člani, pa bi lahko bili. Mnogo je načinov po katerih moremo pridobiti dobre nove člane, in naše društvene zabave niso med zadnjimi. Dobre družbe se noben pošten človek ne izogiblje in od nas je odvisno, da se pokažemo, da smo prave vrste ljudje in dobri družabniki.
IZ URADA GL. TAJNIKA
NAZNANILO
Revizija knjig in šestmesečnih računov J. S. K. Jednote se prične v glavnem uradu dne 18. julija, 1927. Po končani reviziji se bo vršila polletna seja glavnega in nadzornega odbora. Sledeči glavni odborniki imajo po pravilih dolžnost udeležiti se polletne seje:
Glavni predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik in nadzorni odbor.
Društva, ki imajo za predložiti glavnemu odboru kake zadeve, so prošena iste pravočasno odposlati. Polletna seja se bo vršila okrog 22. julija.
Joseph Pishler, glav. tajnik.
POIZVEDOVANJA
Kakšna je ljubezen na vasi;
tu pri vas
ali je ponosna kot pšenice klasi, ali je ponižna kot deviški časi? Ali diha burno kot vihar čez polje,
ali je kot solnce topla, dobre volje?
Ali
je cveteča greda,
kakor vrtna
ko
dekle zvedavo gleda,
kdaj sc izza plota prismeje,
cez ograjo
znan obraz
da ji cvet ukrade, ki ji nedra
greje.
(Griša).
Tisti dan po Četrtem, ko smo se napol krmežljivi znašli v mestu večnega dima, nas je prijetno iznenadilo zanimiva novica, da gremo po kosilu na “našo farmo”. Najprej smo mislili, da sanjamo, kajti v sanjah čisto navaden človek lahko postane milijonar in še dohodninskega davka ne plača. V sanjah bi bili tudi farmerji lahko. Jaz sem prešteval vse strice do deveta kolena, pa noben ni lastoval farme v Pen-nsylvaniji in sploh ne na tem kontinentu, šel sem (v mislih samo) preko devetega kolena, saj lahko vsak dan vidite, koliko kolen je v Ameriki, in kakšnih—kdo bi se prepiral z modo - in sem dejal, kaj če bi nam bil stric Balkovec soroden po tem ali onem kolenu, in bi nam za-šafal kakšno farmo. Dobra duša je, to vemo, in končno, kaj je njemu za eno farmo ali dve! Vsekakor moram priznati, da še danes ne vem, kako je legalnim paragrafom zadoščeno, kako je farma “naša” in kdo so, oziroma kdo smo “mi.”
Pa ni bilo dosti časa za ugibanja, kajti naložili so nas na avtomobile in odpeljali na “našo farmo”. Smo se pač morali podati: če je naša, pa naj bo. In ko smo po mnogih krivih potih dospeli na lice mesta in gledali “našo farmo” iz obličja v obličje, se nam je tako milo storilo, da sta nas Mr. Balkovec in Mr. Gorišek takoj povabila na tolažilno inšpekcijo gospodarskih poslopij. Hiš take farme nimajo, ker jih ne rabijo; samo gospodarska poslopja, kjer je sortirana tolažba po prufih.
Na tej farmi se pridelujejo večinoma hrasti, ki imajo to dobro lastnost, da ne pozebejo, da jih ni treba okopavati in tudi ne prepogosto saditi. Na vsakih sto ali dvesto let enkrat se posadij-o, potem je pa mir. Ves vmesni čas je namenjen za počivanje, zato je toliko mizic in klopic in drugih senčnih počivališč med grmovjem.Tam se oddihujejo farmerji po tru-dapolnem delu. Mi smo k sreči naleteli na ta vmesni čas, in smo počivali in prepevali psalme svobode. Saj je bila vendar v Pennsylvaniji podpisana izjava neodvisnosti.
“Naša farma” ima precej mineralnih vrelcev, ki pa ne izvirajo vedno. Izvirali so veselo ko smo bili mi tam in širili pod hrasti tako pesništvo in govorništvo, da so si poredne mežikale poletne zvezde.
Kar se umne živinoreje tiče, se na “naši farmi” najbolje obnesejo pečeni janjci. Mladiči prvega gnezda so bili izredno popularni in pričakujemo isto tudi o nadaljnih generacijah. To se pravi z drugimi besedami, da upamo, da bo dovolj koštrunov na “naši farmi”, četudi nas ne bo tam.
Naša farma (o kateri, med nami povedano, še danes ne vem čegova je), je nedvomno najbolj idealen kotiček med idiličhimi griči Keystone države. Ni čuda, če me je vleklo čez tri gore, čez tri vode in čez tri države — iz Clevelanda v Bridgeport, O., od tam v Wheeling, W. Va., od tam v Canon-sburg in Pittsburgh, Pa., in dalje na našo farmo.
Ni čuda, če je bilo slovo od naše farme tako teško, če so bile vse ure prehitre, in če je bil poslovilni govor prijatelja Mohorja in Mohorjeve družbe tako dolg, da še danes ni končan. Dalje prihodnjič.
URADNIKOM NA ELY
Uradnike in uradnice krajevnih društev v Ely, Minn., se vljudno prosi,, da pridejo na posvetova.ni sestanek v Glavni urad J. S. K. Jednote v soboto, dne 23. julija ob 2. uri popoldne. ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik JSKJ.
IZ PENNSYLVANIJE (Nadaljevanje s 1. strani)
to je tista sila, ki je organizirala naša jugoslovanska podporna in kulturna društva, ki je zgradila naše Narodne domove, ki nas druži na prireditvah kot je današnja, in ki je rodila našo lepo novo zastave^ “Ti pa, krasna naša zastava, vihraj ponosno kot vredna družica poleg zvezdnate ameriške zastave, ki jamči svobodo in nedotakljivost osebnega prepričanja vsem, ki se zatečejo v njeno varstvo. Vemo, da boš vihrala o priliki vseh važnejših dogodkov tukajšne in okoliških naselbin, in naša iskrena želja je, da bi bilo kar največ teh dogodkov veselega značaja. Slava Tebi zvezdnata zastava Svobode in trikratni Živio! Tebi zastava Bratske Sloge!”
V imenu mladinskega oddelka je mlada in ljubka deklica pozdravila navzoče:
“Pozdravljeni prijatelji, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da povzdignete slavnost razvitja naše zastave! Velik in pomemben je današnji dan, ker praznujemo 151-letnico rojstva te dežele, ki je rodna domovina nas mlajših in adoptirana nova domovina vas starejših. To veliko, lepo našo domovino predstavlja naša lepa zvezdna ta zastava.
“In glejte, v zaščitju te zvezdnate zastave vzcvetela je danes zastava društva Bratska Sloga. Tudi ta zastava ima svoj pomen, kajti predstavlja nam delo in rast mladega društva, ki tvori postojanko nestrankarske in nepristranske podporne organizacije, ki se imenuje Jugoslovanska jednota. Kakor je pod zvezdnato ameriško zastavo prostor za vse dobre državljane, brez ozira na vere ali stranke, tako je pod zastavo Jugoslovanske jednote prostor za vse dobre člane, pa naj isti pripadajo tej ali- oni verski ali politični skupini, ali pa nobeni.
“Pridite torej pod to zastavo vsi Jugoslovani, kateri še niste — od enega do 55. leta — tu boste našli svobodo, slogo, bratstvo in pomoč v potrebi!
“Ti pa, zastava lepa, plapolaj In kaži bratom, sestram vzvišeno
nalogo,
naprej nas vodi, nikdar ne nazaj, Simbol nam bodi za pomoč in
BRATSKO SLOGO!’'
Govoril je tudi glavni pred sednik JSKJ, sobrat Anton Zbašnik iz Pittsburgha. Prostor ne dopušča, da bi se njegov govor v celoti navedlo. Glavne točke njegovega govora so bile da je J. S. K. Jednota organizacija, ki se natančno drži delokroga, kateri ji gre kot bratski podporni organizaciji in pusti osebno prepričanje svojih članov v miru. V tem oziru in po zdravi in razveseljivi rasti zadnjih let, se lahko uspešno meri z vsako drugo jugoslovansko podporno organizacijo. Povedal je tudi v pojasnilo tistih, ki se izpodtikajo ob ime, da ime ne dela osebe, ampak oseba si napravi ime, to je, da je vsako ime, pa naj bo najlepše ali najgrše, samo toliko vredno, kolikor je vredna oseba, ki ga nosi. Pohvalil je dalje s toplimi besedami agilnost in požrtvovalnost bivših in sedanjih uradnikov, kakor tudi drugih vnetih članov društva Bratska Sloga, ki imajo v takem kratkem času pokazati take lepe uspehe.
O priliki razvitja zastave so male deklice — bogznaj čega-ve so bile — deklamirale.
Srečo bratovske ljubavi;
Cveti vrtnic kadarkoli
So Amerike simboli,
A Slovenije spomin
Nagelj je in rožmarin.
O pripenjanju trakov:
Belo-modro-rdeči ti trakovi
Značijo, da majke Slave hčere smo,
sinovi;
Iste barve pravijo pa drugo še
istino:
Da iskreno ljubimo to našo
domovino!
Razume se, da so presledke med posameznimi govori ali akti izpolnile naše slovenske in ameriške himne, pa tudi mar-zeljeza in druge melodije. Za godbene komade je skrbela izborna slovenska mladinska godba iz Meadowlandsa in domači tamburaški zbor. Da ni bilo brez lepega petja, bo vsak znal če se pove, da sta bila navzoča pevska zbora Prešeren iz Pittsburgha in Ilirija iz Stra-bane.
Po ceremonijah razvitja se je formiral obhod po delu naselbine : naprej sedem zastav, mi pa v primernih ali neprimernih parih za njimi. Bilo nas je dosti, a štel menda nobeden ni. Po obhodu je bilo slikanje, in pisec teh vrstic je izrazil bojazen, da ga morda kak tujec pripozna na sliki za sina solč-ne Alabame. Sledila je prosta zabava do večera. O yes, v Pennsylvaniji vedo kaj je prosta zabava. Podpisani sploh dvomi, če je tamkajšno ljudstvo kdaj slišalo govoriti o Vol-steadu. Klopi pod obširnimi senčnicami so bile zasedene in po dolgih mizah so se prelivali vtelešeni solnčni žarki iz ohij-skih ali newyorških vinogradov; v krasen poletni dan pa so kipele sladke slovenske pesmi. Vse je bilo veselo in razigrane volje, pa nikjer nikakega kričanja ali razgrajanja. Ej, in toliko prijateljev človek najde, starih in novih. Koliko ljudstva je bilo navzočega, je teško reči. O prili-ki večerne igre in pri razvitju zastave, je bila velika dvorana društva Postonj-ska Jama natlačeno polna, velike množice so bile tudi v spodnjih prostorih in zunaj v hladu. Mladinska igra, ki so jo vprizorili otroci pod vodstvom sobrata žigmana, je bila dobro naštudirana, in mladi igralci so nastopili zelo naravno in sigurno, žal le, da se je v ozadju dvorane zelo slabo slišalo.
Društvo Bratska Sloga, št. 149 JSKJ. je lahko opravičeno ponosno na svojo prireditev. Moralen uspeh je bil vsekakor prve vrste, in kot se je društveni tajnik izrazil, tudi finance dobro kažejo. Poleg tega pa toliko lepe in prijetne zabave za nas vse! Razigrane volje, dasi nekoliko zaspani, smo se ob uri strahov vračali proti Pittsburghu, kjer nas je drugi dan čakalo novo, prijetno izne-nadenje. Fantje so se zbirali, namreč glavni in društveni u-radniki, kot bi praznika Neodvisnosti sploh ne hotelo biti konec. Ampak — to je druga povest in spada v drugo poglavje.
A. J. T.  o----------------
V Pozdrav:
Vsi prijatli, ki dospeli Sem k razvitju ste zastave, Vseh iskreno smo veseli: Srčne sprejmite pozdrave!
Isto solnce tukaj sije Kot na daljno domovino, Ista kri nam v žilah lije:
V eno zlijmo se družino!
1’ri izročanju cvetlic:
Tu cvetlični so pozdravi Naši dražestni zastavi.
Duh cvetlični svetu pravi
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednol)
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
K01
Inkorporirana I. LE
33, avi ga ]lij ao ieg, «na V la
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P». Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 981, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave.
Duluth, Minnesota.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col«' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addiaon Rd., Cleveland, O.
se(j
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošill® ^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na K j sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boM' i spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	,	(	erj
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in >2/l membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Claif Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov,lL za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ti, tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 čl*®1 članicami.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Evo vam jih nekaj: Njegove konkluzije ne reflektirajo na logiko. Filijalke državne hipotekarne banke. Država se ne bo mogla gospodarsko res-taurirati. Beograd se mora saturirati še le potem, če kaj ostane. Del svojih inozemskih kreditov naj plasira tudi v naših krajih. Določba bi mogla perturbirati naše gospodarske prilike. Konsekvence intervencije. Aero-klub priredi letalski miting v Ljubljani. Prostor bo ograjen provizorično a posebnimi markacijami. Foto-grafe-amaterje opozarjamo na sklep oblastnega odbora. Sprejmimo dostojno naše zračne heroje. Nad aerodromom bosta pilota-lovca izvajala loopinge, rollinge, pikiranje, šandele, vertikalne gos spirale, horizontalni let z minimalno in podminimalno brzino, glisad na desno in levo itd.
Po končanih akrobacijah pridejo na vrsto leti s pasažirji. Anketa o železniških tarifah. Generalna direkcija državnih železnic. Izvoz in uvoz krompirja, feromangana, serosilici-ja, tetraklotilena, pirita, briketov, lignita, koksa, taninskega lesa in antracita. Uporaba tarife refakcijskim potom. Likvidacija in pregrupacija haremov. Režijski stroški in deficit. Korektura tarife. Indeks cen in abnormalni stroški. Racionalizacija in komercializacija železniškega obrata. Gospodarska depresija. Izvozna sezija. Karbid in kalcijev cia-namid. Komandantov pasus. Distančni rekord. Superiorni krilci. Izstopiti je moral vsled blezure. Pomanjkanje treninga. Moštvo bre;i vigranosti. Ne spada na mesto centerhalfa. Stranski half je bil slab. Pod-savezna reprezentanca. Glede off sidov je bil boljši. Narodni miting. Pravico starta imajo samo verificirani člani klubov. Posledice sterilnosti. Intenci je zakona o inšpekciji. Absorbirali so znatni del poslovanja. Eminentni narodni interesi. Impresariju gredo po glavi samo številke. Ta poskus bi bil pre-riskanten. Kompozicija za koral. Stresemannov ekspoze. Afront proti pašičevcem. Aran-žman Vukičeviča s centruma-škim krilom. Čas, da se rali-irajo in pričnejo protifenzivo.
Gori navedene izraze sem nabral v eni sami številki Jutra, ki se smatra za najbolje urejevani list v Sloveniji. Če bratje v domovini ne morejo obraniti slovenski jezik pred takimi tujkami, se more nam ameriškim Slovencem toliko manj zameriti, ako rabimo angleške označbe za stvari, za katere je v slovenščini teško najti točne in umljive izraze. Pa nas, kljub temu, včasi srce boli, ko moramo rabiti izraze kot county, piknik, pa j, tiket, šerif, cowboy, mockingbird, kara cestne železnice itd. Ej, nismo 119 tako slabi in pokvarjeni, kakor se nam hoče včasi nat\*eziti.
Neki belgijski znanstvenik je baje iznašel način, po katerem je mogoče napraviti vino brez grozdja, s pomočjo gotovih mikrobov. Mož je najmanj sedem let za duhom časa. Mi v Ameriki smo se naučili izdelovati take vrste vino kmalu po sprejetju prohibicij-ske postave.
*
Te dni sem čital v nekem listu, da bo mesto Chicago imelo v kratkem največji zverinjak na svetu. Jaz bi rad častital pa se bojim zamere.
A. J. T.
-------o— ------
rso .1 tev vs se lars ene tia
r^Jlov
tva
k
tla
ilo
Vez
en
go\
jora
ia
rs
za
IZ URADA GLAVN^i BLAGAJNIKA JSf.
Tem potom se opozari člane J. S. K. Jednote in 1 Jugoslovane po Amerik
3 11
S Pl
bodo previdni, da ne sedfj ' limanice onemu ptičku, ^ e 1 nareja denarne nakazi^ čeke na ime J. S. K. J, l° oziroma jih sam piše na ’ Ijena imena članov J. S- ^ note. Ti čeki so ozna^1*1. da predstavljajo razliČna <], čila, kot bolniško °01® smrtnine itd. Pred par - ^ prišlo na banko, s ka«^ ‘lt
J. S. K. Jednota svoj
]< * te* 25. * n
('
račun, sedem ponarejen1, mirnih nakaznic ali	čekov’	jJ
označali bolniško	podp°!	/
razne (izmišljene)	«•	v
K. Jednote. Banka čekov ni izplačala,	ker K
ponarejeni.	„	a
Dne 29. junija je Prj( 0(,‘ omenjeno banko ček, °,|))( sledeče:	Številka	čeka	^	1}r^
nakazana svota $1,000; , L naj se na ime Louis TaUc. j posmrtnina po Johnu
V0] » vie, rftii
certifikat 20331, članu št. 21 J. S. K. Jednote verju, Colo. Ček je 15. junija, 1927.	*
Ta ponarejeni ček ^ ^ san z inienom Louis ^ L spodaj pa je podpis	j ,
nat; poslan je bil potofl* ^ v Leadville, Coio.	,
To pomeni, da kdor \ ®
ta ponarejen ček izme ima čiste izgube $1,000. Opozarjam
n/
a c
Ulil;
ji« • S t«1
vašem lastnem interes11’ dite jako previdni, ka
I >t
njujete komu denarno j s nico aii ček. V vsakem
'fitt
ciiaj
se prepričajte, če imate ( ^ ti s pravo in zanesi j1'0^ 1 ^ j. ker lahko pridete ob vijj 1 prisluženi denar po *‘l par jih.
Z bratskim pozdrave11'j LOUIS CU-T glavni  o --------------------
tti-
* J
?0y
'i ,
teti
'i
na
V letalih nad pr&!7 tj^
Ameriški letalec prvi dosegel severni te t v talom in nedavno P°J, *• New Yorka v Francij0’ j Ni
bo s pomočjo letal mogoče raziskati ve tropične gozde ob j> ‘ Amazon v Brazilij1' 4
4
pripravljena flota P°_ monoplanov, bi mogl3
tografske posnetke
tropičnih pokrajin v , o katerih se sodi, da s° ji kos sveta, ki je s® kra.11 ■
kan. V tistih dvomno ogromne m110 ravnih bogastev, ^ podjetnih rok.	((j
Byrd namerava naJP^j talom preleteti južn1 ^ v ko to doseže, upa se zilskih džungel.
N
‘>i(n
%.
H
H
te
Ih
ob
te N a
tvj]
di
>la
01
OUK° o SLAVNOSTI
^etnice društva št.
L ’ J' S- K. JEDNOTE
vnost ^ 25-letnice goriozna-* ruštva se je vršila dne na Universal, Pa. Ime-i° a^° krasno vreme, da si nismo mogli želeti.
w
)10.
i'i4
v*®!
i\
se
*ol
DOPISI.
i^ajsti
un dopoldne so že
’ ^r^ajati na zbirališče ''a ‘n Posamezniki iz vseh Opoldne so društva a svoje zastave, katerih |v° enaJ'st, različnih Jednot ez_> nakar so se podala na 111 Prostor, kjer so se vr-;0v10rj in zabave. Spredaj akaJ Andy Oblak ame-y°jaški uniformi, nato 12 Universal in zastavo-ra2nčnih društev z razvi-.as av‘inii. Sledile so de-11 dečki mladinskega od-
M^0 Ženske’ za n->imi glavnega nadzorne-
•/j i, °!'a’ Sobrat Mohor Mla-
’	< *caSa, in sobrat John
s 1 iz Braddocka. Za nji-
’ ^So korakali
tev
uradniki vseh skupaj, nato pa član-
ii Si lctJ> nato pa cian-f sVeSeh čustev skupaj. Ob-
lars'u *ZVr^ v lepem redu, i 1 aterega sem slišal, da
Ha rf •1^So take Pa_ I niversal, in tudi toli-
flovi
encev.
4
ut in1 •iKi'
3dcifSednik d’r
oziroma Jugoslo-
‘Sl bilo nikoli zbrano * ilselbini.
In° Prikorakali na dolo-
Pi’ost
or.
N;
note,
Pozdr,
je prvi nastopil uštva/ št. 33 J. S. sobrat Anton Er-
avil
vse navzoče m
. k' nici
^ j.j!a|1Valil bratskim dru-
i
Sedi
M1 '%
te«
[cf
80 se slavnosti udele-rje'0iimi. zastavami. Po-[	na^°>	da	društvo	št. 33
'Jui ' ec'note prav lepo na-'	25j ? ,^a so za slavnostni
■rf^novv06, pridobili 47 no'
'fd i njjm oba oddelka.
Ta od Je v imenu rnladin-
j ,®*ka govorila v angle-
mlada sestra An-|p«! ‘2en, ,,,	.	.
•r K:i > njo pa v sloven-
u	Mary.	Peter-
|to
< Vstopil z jako le-. 0tn predsednik glav-z°fnega 0(]b0ra) sobrat a .a<^. Za slovenskim •	e napravi* nagovor še
’$ n Cltl jeziku, s posebnim 1* Nku riU^e mlade člane. Ob dt1 *ina n„f°Vora mu je naša v )v'orii . °nila šopek cvetlic. d» yičt j^j16 nato Teodor Kotu; je med resnimi
■„ fPejfa °Ve^al tudi marsikaj D;
oH<!
ni
f» fek,
W Jeziku, smo ga vse
Jasi je govoril v
John lllzumeli. Tudi so-a Je ^crrn iz Brad-• j( Vega l)()Ve^al marsikaj za-enem jc časti' S. e*.)em društva št. g ... '	• Jednote v Trestle,
ti.1 v ^dnii
: r. \y , govornik je nastali f	S^er’ mirovni sod-
° % ‘>al, Pa. Castital
<1 Si
w f *n	*	x	**•
c Rjo Vailom, ki se tako 2a
J H
aK'1
Hi
m Sv°ja podporna 0ii oejal, da obžaluje,
Jezik. 116 razume/ sloven-® tem je bila li-dei ,0v ^črpana in ofi-'eMi Se ‘lvnosti končan.
!h^baveJev Jfičel Ples in
a iJn1 Slovenski dvo-da u!',Grsalu- Moja že
*Jal> Sn	1	-
slovesno kot Vsai 7^’	bi	društvo
s. J 5»0 članov ob 50-
fav
l£\ h šr?1 ,')()^etnico društva
n’A'h\Z bol-i
gjf)| „ etnic0 / *
'i’ll ^ S T^m ^anom in čla-fill °Viteli ; Jednote!
V I ^note'^pŠtva št- 33, J. oA	št	2180)’
li^lo ip v Pittsburgh, Pa.
lia lest mesecev 1-
lllr ^flO ’ r° je bil° ja' za več članov; de-
pridobitev novega članstva in za večjo J. S. K. Jednoto.
Drugih šest mesecev v poslovnem letu smo pa pričeli bolj veselo in jako aktivno. Društvo sv. Štefana, št. 26, J. S. K. Jednote je 2. julija priredilo zabavni večer v Slovenskem Domu; kljub veliki vročini je bila udeležba velika in zabava popolna. To je dokaz, da je naše društvo ugledno in priljubljeno med našimi rojaki. Torej v imenu društva se vsem cenjenim gostom prisrčno zahvaljujem. V nedeljo 3. julija smo se nekoliko odpočili in v pondeljek na 4. julija smo .se podali v naselbino Canonsburg. Ta dan je društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote razvilo novo društveno zastavo. Slavnosti ne bom opisoval, ker bi se preveč zavlekel z dopisom. Priznati pa moram, da se je slavnost vršila samo v duhu bratstva in sloge. Kakor sem razvidel, ima to društvo pravo ime in tudi istega v vsakem oziru izpolnuje. Društvo sv. Štefana se je udeležilo te slavnosti z društveno zastavo in z nad 70 člani in članicami. Gotovo si bomo obdržali dan 4 julija v prijetnem spominu.
Dne 5. julija je bilo šest glavnih uradnikov J. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa. Vsi ti so bili povabljeni na slavnosti 25-letnic društvenih obstankov in razvitja novih društvenih zastav po različnih naselbinah v Pennsylvaniji. In ti so bili: glavni predsednik Anton Zbaš-nik, glavni tajnik Joseph Pish-ler, predsednik glavnega nadzornega odbora Mohor Mladič, glavni porotnik, sobrat Kačar Frank, urednik Nove Dobe Anton Terbovec in vrhovni zdravnik Dr. Joseph V. Grahek. Torej v torek 5. julija popoldne smo domači člani priredili kratek izlet glavnim odbornikom na 14-milj oddaljeno “našo farmo. Od tam je gotovo vuak odnesel prijetne vtise. Prišli so tudi pozdraviti naše glavne uradnike, nekateri člani in odborniki društva Bratska Sloga iz Canonsburga, Pa. Glavnim odbornikom J. S. K. Jednote, kateri so bili na izletu na “naši farmi,’ se prav prisrčno zahvaljujemo za prijaznost, katero so nam izkazali, in dan 5. julija ne bomo nikdar pozabili. (Tudi vsem zunanjim gostom bo ta izlet nedvomno ostal v najlepšem spominu. Op. ur.)
Dalje naznanjam članstvu našega društva, da bo v nedeljo dne 17. julija glavna polletna seja. Prične se točno ob 2. uri popoldne v Slovenskem Domu, soba št. 5. Dolžnost vsakega člana je, da se vsaj glavnih sej udeležuje. Na tej seji boste slišali poročila društvenih uradnikov o polletnem poslovanju; kdor se te seje ne udeleži, plača 25 centov v društveno blagajno. Izvzeti so pa bolni člani ali bolezen v družini in nad 10 milj odaljeni.
Dalje naznanjam, da se bo pobiralo v mesecu juliju za vstopnice, katere morajo plačati vsi člani in članice, in sicer moški 50 centov, ženske 25 centov. Toliko v prijazno na-znanje.
Z bratskim pozdravom
Joseph Pogačar,
tajnik društva št. 26, JSKJ-
ba pa srednja. Lahko bi bila boljša. Mene nič ne žali, če nekateri nečejo “Ribničana” poslušati. Šlo se je za našo mladino in večji napredek društva in Jednote. Ta veselica me precej stane in če bi druzega ne bilo, sem dosti prevažal in to tudi stane.
Zabave je bilo zadosti in veselica gotovo pomeni dober korak v smeri društvenega napredka. Ker ni bilo glavnega društvenega vodje navzočega, sem pač jaz moral predstaviti govornika Mr. Kotzeta. Odraslih članov in članic se je udeležilo veselice 33 in zabavali smo se v prijateljskem krogu do mraka. O dobičku ali preostanku ne morem pisati, ker je bil piknik brez vstopnine, le če je kdo hotel kaj potrošiti za jed, pijačo ali sladoled. Mislim, da izgube ne bo, ker smo mnogo delali zastonj. Tistim, ki ne pridejo na prireditev in ki ne marajo nobenega groša potrošiti, tudi ni treba preveč govoriti in vpraševati za dobiček. Kakšnih deset članov tudi ne more “vsega vraga” potrošiti, ker si mora pač vsakdo služiti svoj kruh z žuljavimi rokami.
Če bo kaj dobička, bodo vsi člani imeli priliko izvedeti na društveni seji 17. julija. Vsak naj pride na sejo, pa mu ne bo treba okoli spraševati za zapisnik in drugo.
Sobratu Kotzetu najlepša hvala za njegov poset in za njegov pomembni govor, o katerem upam, da bo obrodil mnogo dobrega sadu. Člane našega društva pa prosim, da se polnoštevilno udeležijo seje 17. julija, naj privedejo seboj kaj novih kandidatov in naj vpišejo v mladinski oddelek tudi svoje male, če jih še nimajo. Ako je le eden roditeljev član J. S. K. Jednote, se lahko vpišejo v mladinski odelek tudi otroci.
Bratski pozdrav in na svidenje na seji 17. julija!
Louis Vesel, tajnik.
1 ji sk0r0 So Po nekaterih i?^tilo ničl° in to -ie ■ Ki- anstvo J- S. K. Jub temu smo pa
A
tv
*h. r> V|anstvu in novih
Nf‘‘ r^erah dobro na-cia
^ tudf^ Je naša dolž-
*eta o®*! edečih šest me-ailem° agilni za
Gilbert, Minn.
V dolžnost si štejem, da se v imenu društva št. 20 J. S. K. Jenote zahvalim sobratu Geo. Kotze iz Eveletha, ki se je pozvan, drage volje udeležil piknika, katerega smo priredili v nedeljo 3. julija, s posebnim ozirom na člane in članice našega mladinskega oddelka. Ves vzpored se je izvršil povoljno. Mr. Kotze zna prepričevalno in navdušeno govoriti in naša mladina ga je pozorno poslušala. Govoi-il je v slovenskem in angleškem jeziku, torej so ga nedvomno vsi lahko razumeli.
Dan je bil prav lep, udelež-
San Francisco, Calif.
Že dolgo čakam, da bi ugledala kakšen dopis iz San Francisca v našem glasilu Nova Doba, toda nihče se ne oglasi, prav kot bi nihče več ne znal pisati. Pa mi je znano, da je dosti zmožnih, samo če bi hoteli. Tudi kateri naših članov bi lahko kaj napisal o društvu Golden Gate, št. 141 JSKJ, saj vlada pri istem taka lepa sloga in sporazum. Tudi naša J. S. K. Jednota je vredna vsega priporočila, ker v nji vlada mir iz zadovoljstvo, in Jednota je nedvomno med najbolj točnimi v izplačevanju podpor in smrt-nin. Torej rojaki in rojakinje, ki še ne spadate k nobeni podporni organizaciji, pridružite se društvu J. S. K. Jednote, kjerkoli ste. Ako nimate J. S. K. J. društva v vaši naselbini, si ga ustanovite. Rojaki v San Franciscu in okolici so pa dobrodošli v društvu Golden Gate, št. 141 JSKJ.
Ned-avno je bilo v nekem listu priobčeno poročilo o tragediji družine Miklich v tem mestu. V svrho lažjega umevanja hočem jaz od svoje strani napisati o tej zadevi nekaj podatkov. Družina Miklich prišla je lani meseca aprila iz Tonopah, Nevada, v San Francisco, z namenom, da se tukaj ustanovi. Pripeljali so se v lepem avtomobilu in se nastanili v malo boljšem delu mesta, to v bližini Golden Gate parka. Rojak Joe Miklich je bil član J. S. K. Jednote, njegova žena in štirje otroci pa niso spadali k nobeni slovenski organizaciji. Trije otroci Mrs. Miklich so bili od prejšnnega moža, o ka* terem ne vem, kako se je pisal; le najmlajši je bil Miklichev sin. Rojak in sobrat Joe Miklich je prišel s prestopnim listom k našemu društvu Golden Gate, št. 141 JSKJ, kjer se je še isti mesec naznanil bolnim. Podal se je v San Francisco Hospital, kjer je ostal do svoje smrti, ki ga je rešila trpljenja
meseca novembra pretečenega leta. Ob času njegove bolezni in ko je pokojni sobrat ležal pri pogrebniku, so ga člani našega društva pridno obiskovali, česar pa ni storila njegova žena z otroci. Ko je sobrat Joe Miklich za vedno zatisnil oči, je društvo vse potrebno uredilo in v šestdesetih dneh je J. S. K. Jednota izplačala vdovi pokojnika, Louisi Miklich, smrtnino v znesku $1,000. Ker sem bila ob času prihoda Miklicheve družine v San Francisco tajnica društva Golden Gate, št. 141 JSKJ, so me prišli parkrat obiskat zaradi ureditve prestopnega lista. Jaz sem pri tisti priliki rekla Mrs. Miklich, zakaj ne bi prišla stanovati na naš takozvani “slovenski hrib,” pa mi je odgovorila, da čim dalje proč je od Slovencev, tem boljše je. Sploh se je izrazila, da ji je žal, ker je njen mož pri tej organizaciji, da ima toliko sitnosti s tem prestopnim listom. (Ko ji je J. S. K. Jednota hitro in točno izplačala smrtnino za pokojnim možem v znesku tisoč dolarjev, ni bilo nič sitno!). V resnici se je ves čas držala vstran od Slovencev in poskušala z različnimi “biz-nesi,” dasi bi pač mogla računati na boljši uspeh med rojaki kot med tujci. Omenjena rojakinja se je ves čas držala zelo visoko in govorila kot bi bila založena z milijoni. V mesecu maju pa je bila brez denarja, brez prijateljev in sploh brez vsega, in mesto, da bi bila prišla med svoje rojake in pi'ičela delati za življenje zase in za otroke dveh mož, je zaprla sebe in svoja dva najmlajša otroka v kuhinjo in odprla plin na štiri cevi. Plin so zaduhali sosedje in vdrli v stanovanje. Zdravnikom se je posrečilo ohraniti pri življenju ženo in enega sina, mlajši, to je pokojnega sobrata Miklicha sin, je bil pa mrtev. Omenjena rojakinja se zdaj nahaja v zaporih. Seveda se zdaj lahko govori in piše lepo ali slabo; jaz sem povedala le to, kar je meni znano. Moje mnenje je, da kdor se hoče postavljati in visoko nositi, moral bi si prej preskrbeti, da bo i/nel s čim. Jaz se ne morem postavljati z bogastvom, toda ne sramujem se, da sem Slovenka in ponosna sem, da pripadam peterim slovenskim organizacijam. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Bara Kramer, članica dr. Golden Gate,
št. 144 JSKJ.
Pennington, Minn.
Je že precej časa odkar sem napisala zadnji dopis iz te naše farmerske naselbine v našem glasilu Nova Doba. Danes se zopet oglašam, da malo opišem naše farmarske razmere. Kar se tiče poljskih pridelkov so v dobrem stanju. Kar smo posadili in posejali, dobro raste, posebno še zato, ker je letos dosti dežja, in ker je tu zemlja tudi za tako vreme ugodna. Tudi ddž torej ne škoduje, pospešuje pa rast plevela, katerega morajo pridne roke uničevati. Toda če človek vidi, da njegov trud ni zastonj, se ne straši nobenega dela in z veseljem ogleduje sad istega. Ali letos je vseeno nekako čudno leto, namreč večinoma hladno. Celo slana nas je parkrat obiskala, ki pa ni napravila mnogo škode, če ne pride kakšna druga nesreča, bomo imeli vseh pridelkov zadosti.
Omenim naj še, da je letos, ko je bolj mokrotno leto in povsod dosti vode, tudi komarjev več kot preveč. ’ Gorje tistemu, ki jih ni vajen, pa zaide v tak oblak komarjev; do kosti bi ga utegnili živega oglodati. Mi še jih ne strašimo, ker smo se nekako drugi drugim privadili, saj živimo že 15 let skupaj. Torej imajo menda tudi komarji nekaj rešpekta pred nami. Sicer je pa drugače tukaj prav prijazen kraj, in če kakšnega rojaka ali rojakinjo
veseli sveži in čisti gozdni zrak, naj se ne ustraši dela in ne naših komarjev. Pustite mestne tovarne, pridite na deželo in postanite sami svoji gospodarji, da vam ne bo treba vedno poslušati piščalke, ki kliče na delo. Sveži zrak, delo na prostem in zavest, da ste sami svoji gospodarji in torej prili-čno neodvisni, bo dobro vplivalo na vaše zdravje in razpoloženje. Sicer pa tudi ne živimo od samega dela; večkrat priredimo kakšno veselico, da se nekoliko pozabavamo med seboj, če bi katerega naših rojakov zanimalo kaj več zvedeti o naših farmah, mu di’age volje natančnejše opišem. Za enkrat pa moram končati, ker se bojim, da bi sicer moj predolgi dopis šel nekam . . . Pozdrav članom in članicam J. S. K. J. in ostalim rojakom in rojakinjam širom Amerike!
Anna Lesar, članica dr. št. 25 JSKJ.
Indianapolis, Ind.
Iz urada društva Sloga, št. 166 JSKJ se poroča, da se prihodnja redna mesečna seja ne bo vršila v nedeljo 17. julija, ampak v ČETRTEK 21. julija. Vzrok za odložitev seje je, kar se 17. julija vrši piknik društva Danica, št. 22 SSPZ in bosta naš društveni tajnik in blagajnik zaposljena tam. člani društva Sloga, št. 166 JSKJ so prošeni, da se polnoštevitho udeležijo seje 21. julija, ker bo več važnih zadev za rešiti. — Z bratskim pozdravom S. Škerjanc, tajnik dr. št. 166 JSKJ.
Indianapolis, Ind.
Z delavskimi razmerami se ne bom hvalil, ker ni vredno. Je menda že povsod tako, da mora človek garati za žepe kapitalistov.
Kar se društvenega življenja tiče, treba priznati, da še dosti povoljno napredujemo, kljub temu, da imamo v tem mestu kar dvoje društev J. S. K. Jednote, namreč staro društvo št. 45 J. S. K. Jednote in mlado društvo Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote.
Naj omenim, da se je začela med nami velika akcija, in sicer za novi Slovenski Narodni Dom. V ta namen se je vršil že en piknik društva S. N. P. Jednote. V nedeljo bo drugi, namreč društva Danica, št. 22, S. S. P. Zveze. Na ta piknik vljudno vabim članstvo društva Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote in društvo sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. Jednote. Pridimo kar mogoče številno in pokažimo, da smo za novi S. N. Dom. Tudi društvo Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote bo priredilo piknik v ta namen, in sicer meseca avgusta. Datum in vse podrobnosti bodo sporočene pravočasno.
Pred kratkim se je poročil član našega društva, sobrat Louis Urbančič z Ano Cucik. Na svatbi, ki je bila prav vesela, smo se domislili tudi na novi S. N. Dom in sva s sobratom L. Žnidaršičem nabrala $10 za dotični fond. Darovalcem prav prisrčna hvala! Na svatbi smo s posebnim navdušenjem peli tisto: “Prej pa ne gremo dam’, da se bo delal dan . . .” Pa smo se tudi dejansko ravnali po tem. kajti veselih obrazov smo se razhajali šele ko se je delal dan. Gospe prohibicije nismo nič videli. — Pozdrav!
S. Škerjanc.
Joliet, 111.
VABILO NA PIKNIK društva sv. Petra in Pavla, št. 66, J. S. K. Jediibte. Naše društvo priredi v nedeljo 24. julija velik piknik v korist društvene blagajne. Na ta piknik so prijazno vabljeni tsi Slovenci in Slovenke iz naše naselbine, posebno pa še člani našega društva. Vsak in vsaka naj se piknika udeleži. Znano je, da je bilo na piknikih našega društva še vselej dovolj zabave in
I NOVE SLOVENSKE in HR V ATSK E PLO
|	OD	COLUMBIA DRUŽBE.
•!•	Tukaj	spodaj	vam priporočamo nekoliko drupih najboljših plošč.
V zalogi imamo vse druge plošče, Columbia in Odeon. Pišite po
brezplačen cenik. Ako si naročite več kot 5 plošč vam jih pošljem poštnine prosto.
24055 Ober-štajriš, Štrukelj trio, Instrumental Slovenski poskočni šotiš, štrukelj trio, Instrumental
24056 Slovenska polka, Hojer trio, Instrumental Primorski valček, Hojer trio, Instrumental
25062 F Poster tanc, Hoyer Trio Ribenška Polka, Hoyer Trio
25063 F Ančka pejt plesat, Valček, Edward Hoyer, Solo Treplan za plesat, Hoyer Trio
25064 F Ribenška 1 del ,smešna, Kvartet Jadran Ribenška 2 del, smešna, Kvartet Jadrafn
25061 F Zužemberg polka, Hojer Trio
Zadni poljubek, valček, Hojer Trio 25960 F Sieben Šrit, za ples, Math Arko Hojer Šuštar Polka, Math Arko Hojer 25059 F Jaka na St. Clairu, polka, Hojer Trio Clevelandski valček, Hojer Trio
25045 F Mazulinka, Hojer Trio Ptičja vohcet, Hojer Trio
25044 F Triglavski valček, Hojer Trio
Coklarska koračnica, Hojer Trio 25043 F Polka Staparjev, Hojer Trio
Ti si moja, valček, Hojer Trio 25042 F Daleč v gozdu, valček, Columbia Orkester Večerni valček, Columbia Orkester 25041 F Veseli Rudarji koračnica, Hojer Trio Sladki spomini, valček, Hojer Trio 25040 F Hojer Valček, Hojer Trio
Pečlarska Polka, Hojer Trio 25033 F Slovenski Lendler, Tamburaški Zbor Orao Slovenska Polka, Tamburaški Zbor Orao
25019 F Gorica, Instrumentalni Trio Stiglitz, Instrumentalni Trio
25036 F Radost Polka, Kvartet na Harmonike SlovensB^Valček, Kvartet na Harmonike
25002 F Juhu Valček, Frank Lovšin, Harmonika Solo
Domžalska Polka, Frank Lovšin, Harmonika Solo 25001 F Na Ohceti, Frank Lovšin, Harmonika Solo Juhu Polka, Frank Lovšin, Harmonika Solo
25020 F Stari Kranjski Valček, Fra'nk Lovšin, Harmonika Solo Štajerska, Frank Lovšin, Harmonika Solo
24047 B St. Clair Valček, Instrumental, Simončič Bratje
Newburgh March, Instrumental, Simončič Bratje 24046 B Radetzkijeva koračnica, Godba
Deutschmeister regiment koračnica, Godba 24045 B Ainc Polka, Simončič Bratje štejeriš, Simončič Bratje 24044 B Holz-Haker Marš, Simončič Bratje Kranjski Valcar, Simončič Bratje 24038 B Cleveland Polka, Simončič Bratje Na Marjance, Simončič Bratje 24037 B Spic Polka, Simončič Bratje Poksotis, Simončič Bratje
24027 B Katarca Polka, Igra Harmonika Gorja'nski Valček, Igra Harmonika
24026'B Bela Ljubljana, Ples, Harmonike z Orkestrom Zlate sanje, Ples, Harmonike z Orkestrom
24028 B Mali porednež, Polka, Zvonovi in Orkester Zapeljivec, Valček, Zvonovi in Orkester
24020 B U boj, u boj, Koračnica, Igra Vojaška Godba Slovenske melodije, Igra Vojaška Godba 24019’B Jugoslavija koračnica, Igra Vojaška Godba Pozdrav iz Ljubljane, Igra Vojaška Godba 24018 B	Slovenska	koračnica, Igra Vojaška Godba
Lepa naša	domovina, Igra Vojaška Godba
25058 F	Janes Čuk	in Milka Sova. 1. Del, smešne,	Kvartet	Jadran
Janes Čuk	in Milka Sova. 2. Del, smešne,	Kvartet	jadran
25039 F	Na poti v stari kraj. 1. Del, smešne, Kvartet Jadran
Na poti v stari kraj. 2. Del, smešne, Kvartet Jadran 25000 F Ribenška karajža. Da'nilo a Danilova, Duet Kranjski Piknik, Danilo a Danilova, Duet 25047 F En Starček je živel. Kvartet Jadran
Sijaj Sončice, Kvartet Jadran	.
25046 F Ljubezen in Pomlad, Kvartet Jadran Slovensko Dekle, Kvartet Jadra'n
25049 F Zadovoljni Kranjec, Kvartet Jadran Prišla bo Pomlad, Kvartet Jadran
25056 F O Mraku, Kvartet Jadran Dolenjska, Kvartet Jadran
25057 F Slovenec sem, Kvartet Jadran Perice, Kvartet Jadran
25037 F Sinoči je pela, Kvartet v Ljubljani Stoji Stoji Ljubljahca, Kvartet v Ljubljani
25033 F Oj tam za goro, Kvartet v Ljubljani Gor čez Jezero, Kvartet v Ljubljani 25018 F Srcu. E. Grayhack, F. Potočnik, Duet
Rožmarin. E. Grayhack, F. Potočnik, Duet 25017 F Zapoj mi ptičica glasno, E. Grayhack Soprano Ptička, E. Grayhack, Soprano 25005 F Sirotek, Milavec Sestri
Kaj ne bi bila vesela. Milavec Sestri HRVATSKE PLOŠČE 1055 F Gori nebo visoko, J. Batistič, Tenor
Jedno Momce črna oka, J. Batištic, Tc*nor 1054 F Moja roba, moj ducan, Dušan Jovanovič, Baritone Milva moja, Dušan Jovanovič, Baritone 1053 F Svatovska Koračnica, Tamburaški Zbor Orao, Orkester La Paloma, Koračnica, Tamburški Zbor Orao, Orkester
1050 F Orao Polka, Tamburaški Zbor Orao, Orkester Savski Valovi, Valcer, Tamburaški Zbor Orao, Orkester
1051 F Ratna Logarska Pjesma, Dušin Jovalnovič, Bariton Aoj Bosno, Pjesma, Dušan Jovanovič, Bariton
1052 F Janez Čuk i Milka Sova, 1. Dio, Kvartet Jadran Janez Čuk i Milka Sova, 2. Dio, Kvartet Jadran
1046 F Mladi Kapitane, Pjeva i svira tamb. Zbor Jorgovan Nas Knez i 'naš natoraš, Pjeva i svira tamb. Zbor Jorgovan
1047 F Mesečina kao dan, Svira Tamburaški Zbor Jorgovan Ja uranih prvo jutro, Svira Tamburaški Zbor Jorgovan
1018 F Razsčesfiaj momo kose, Svira Tamburaški Zbor Jorgovan Niči krine zeleni, Svira Tamburaški Zbor Jorgovan
1049 F Ti neznaš što je ljubav, Dušan Jovanovič sa Društvom Orao Lopov, Dušan Jovanovič sa Društvom Orao 1036 F Ljubica ne raste na bregu, Dušan Jovanovič, Baritone Amerikanski Bečarac, Dušan Jovanovič .Baritone
1032 F Aman Djevojko, J. Batistič, Tenor Blijedi mjesec, J. Batistič, Tenor
1033 F Aj haj, vina daj, J. Bastitic, Tenor Tebe najradje imam, J. Batistič, Tenor
1042 F Ah što me moriš djevo, Dušan Jovanovič, Baritone Ah što me ljubiš, Duša'n Jovanovič, Baritone
1043 F Da bi ove ruže male, pjeva moški kvartet Ja uranih prvo jutro, pjeva moški kvartet
1034 F Mladi Doktore, Tamburitza Orkester Jorgovan Čiri miri čiča, Tamburitza Orkester Jorgovan
1019 F Margarita, Tamburitza Orkester Jorgovan Devojačl o valcer, Tamburitza Orkester Jorgovan
1(_5 F Ilegaa i sada, Ljubica Konig Scheiber, Soprano Po jezeru, Ljubica Konig Scheiber, Soprano 123 F Hrvatski ples, Tamburitza Orkester Orao
Djipaj Djevojko, Tamburitza Orkester Orao i '.72 E Sinoč si meni rekla, Tamburitza Orkestra Sriem
Tiha noč je, moje zlato spava, Tamburitza Orkestra Sriem 1474 E Oj Savice, Tamburitza Orkestra Sriem
Mladi Mornari, Tamburitza Orkestra Sriem 23532 B Mila moja, Polka, Vojnička Glazba Vesela mladost, Vojnička Glazba 1000 D Lindbergh, the Eagle of the U. S. A.
Lucky Lindy, ko je srečno preletel čez ocean v Pariz 15146 D The Mississippi Flood, povodenj v Mississippi The Engineers Dream 15121 D Wreck of royal palm Exp.
Wreck of number 9, nesreča na železnici 15041 D Wreck of the Shena'ndoah, nesreče v zraku Stone mountain memorial 15032 D Sinking of the Titanic, nesreča na oceanu New rivgr train 15049 D Letter edged in black Zeb Turneys gal 15031 D The Death of Floyd Collins, nesrečni raziskovalec Little Mary Phagan 15114 D My Isle of golden dreams
Dont you remember the time 15045 D Preacher and bear
Long Tongue Women 875 D Where do you work a John?
Bridget OFlynn
Vse te plošče po 75c. 10 inch Gramofoni od $15.00 do $300.00.
PAUL KLUN & CO.
*	MUSIC	STORE
5153 BUTLER ST.	PITTSBURGH,	PA.
Jaroslav Hasek:
Dobri vojak Švejk med svetovno vojno.
(Življenje in Svet).
V "Življenju in svetu” »mo čitali nekatera izbrana potrla v§& iz znamenitega romana “Osudi dobreho vojaka Švejka za avetove valky,” ki ga je spisal Jaroslav Hašek. Nekateri trde o švejku, da je češki don Quijotte. Obsežen spis se pravaja že ▼ razno jezike ;tako ima zlasti nemški prevod velik uspeh. Haškov “Dobri vojak Švejk’' je poln humorja in satire; brez dvoma j«.* najzvestejša slika avstrijskih vojašnic med svetovno vojno. Zato bodo poglavja o Švejku brali z užitkom vsi, ki so kedaj po-duhali vonj aVstrijskih kasarn in cesarskega komisa, vsi frontniki in junaki zaledja, vsi, ki danes polagoma pozabljajo bridke izkušnje vojnih let; zdaj se bodo s Švej-kom vred lažje smejali polpozabljenim dogodkom, nego pred leti, ko so bili spomini he bolj sikeleči. Da spoznamo junaka Švejka v njegovi značilni podobi, začenjamo koj a prvim poglavjem, ki nas uvaja v dneve po sarajevskem atentatu.
Kako je posegel dobri vojak Švejk v svetovno vojno.
“Torej so nam Ferdinanda ubili,” je rekla služabnica gospodu Švejku, ki je živel od prodaje psov, zoprnih, nečistokrvnih grdinov, katerim je ponarejal rodovnike, odkar je bil pred leti zapustil vojaško službo. Vojaška komisija ga je bila namreč dokončno proglasila za bebca.
Vrhu svojega običajnega poklica se je ukvarjal z revmatizmom in si je pravkar mazal kolena s pasjo mastjo.
“Katerega Ferdinanda pa, gospa Muellerjeva?” je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati koleno, ‘‘poznam dva Ferdinanda. Prvega, ki je sluga pri drogistu Prusi, tistega, ki je bil nekoč pomotoma izpil steklenico nekega olja za lase. Poznam še Ferdinanda Kokoško, ki zbira zame pasjo zalego. Oba ju ni nič škoda.”
“Ne, milostivi gospod, gospoda nadvojvoda Ferdinanda so ubili, tistega iz Konopišta tol-ščaka in pobožnjaka.”
“Jezus Marija,”1 je vzkliknil Švejk, “ta pa, ta. Kje neki se je gospodu nadvojvodi kaj takega pripetilo?”
“Oplazili so ga v Sarajevu, milostivi gospod, iz revolverja so mu dali vejo. Vozil se je v avtomobilu s svojo nadvojvodo vred.”
“Glejte no, gospa Muellerjeva, v avtomobilu se je vozil Da, tak-le gospod si lahko privošči vožnjo z avtomobilom in
se niti ne spomni, da bi se utegnila vožnja z avtomobilom nesrečno končati. Pa še v Sa rajevu povrh, veste, v Bosni, gospa Muellerjeva. Bržčas sc ga kresnili Turki po glavi; jim pač ne bi smeli vzeti te njihove Bosne in Hercegovine. Tako torej, gospa Muellerjeva, Nadvojvoda je že pred božjo sodbo! No, kako pa — se jr dolgo mučil?”
“Gospod nadvojvoda je koj izdahnil, milostivi gospod. Saj veste, z revolverjem se ni igrati. Nedavno se je pri nas \ Nuslich igral neki gospod in kaj je bilo: postreljal je vso družino in še hišnika povrh, je prišel pogledat, kdo neki \ tretjem nadstropju strelja.” “Poznam revolverje, gospa Muellerjeva, ki vam ne ustrele. pa če si razbijete glavo nad njimi. Takih sistemov je čudo veliko. Ali za gospodo nadvojvodo so sigurno kupili kaj boljšega. Stavil bi, gospa Muel lerjeva, da se je tisti-le človek: ki mu je to storil, izvežbal za svoj posel. Vejo, streljati gospoda nadvojvodo — je na moč težko delo; ni tako, kakor če divji lovec strelja na logarja. Tu gre za to, kako se postavite pred toli mogočnega gospoda; ne gre, da bi človek šel cunjav kakor berač. Cilinder moreš povezniti na glavo, drugače te policaj takoj pobaše.”
“Pa jih je bilo več, milostivi gospod.”
'“Tako se ume samo ob sebi, gospa Muellerjeva,” je dejal Švejk in končal masažo kolen, “če hočete ubiti gospoda nadvojvodo ali magari gospoda cesarja, se morate, kajpada, z ljudmi posvetovati. Več glav — več pameti. Ta svetuje to, oni ono, nazadnje pa se vsem skupaj posreči, kakor je že v naši himni povedano. Poglavitna reč je, da prežiš na pravi trenutek, ko gre tak gospod mimo. Tako je bilo vse čase.
DOPISI.
(Nadaljevanje iz 3. strani)
veselja za vse, tako upam, da ga bo tudi letos. Piknik se bo vršil na farmi Johna Gajeto v Homewoodu. Vzemite Hickory St. karo in se peljite do konca, dokler vozi; tam se obrnite na levo in boste hitro na določenem prostoru. Vsak gre rad iz prašnega mesta, da se na-vžije svežega zraka in se oddahne v zeleni naravi. Zato pridite 24. julija v Homewood, tam bo dovolj svežega zraka in drugih užitkov, pa tudi dovolj prostora za vsakovrstne igre ca mlade in stare. Torej na svidenje na našem pikniku!
John Zivetz Sr., predsednik dr. št. 66 JSKJ.
Lorain, O.
Tem potom obveščam člane in članice društva sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote, da je prevzel tajništvo sobrat John Černe ml., ki stanuje na 1659 E. 31st St.
Člani naj se torej od sedaj naprej obrcajo v vseh zadevah, ki se tičejo tajništva, na novoizvoljenega tajnika na gori omenjeni naslov.
Člane vabim, da se v velikem številu udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. julija ob eni uri popoldne v navadnem prostoru. Cim več nas je navzočih, tem več dobrega se lahko ukrene za društvo in J. S. K. Jednoto. In kdor ima kakšnega novega kandidata, naj ga pripelje seboj.
Z bratskim pozdravom,
Louis Balant, predsednik dr. št. 6, JSKJ.
Perchun, ki je umrla 18. junija, 1927.
Toliko v naznanilo vsem članicam, ki še niso plačale. Storite svojo dolžnost, da bodo društvene knjige v redu. Prosim tudi vse članice društva št. 103 J. S.K. Jednote, da se udeležijo julijske seje, da bodo slišale račune za prvo polovico tekočega leta.
S sestrskim pozdravom,
Ana Kovach, tajnica.
Detroit, Mich.
Vsem članom društva Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote naznanjam, da bomo imeli društveno veselico v soboto 23. julija zvečer’ Ta veselica bo prirejena samo za člane in vstopnina bo prosta. Vabim torej članstvo, da se veselice polnoštevilno udeleži. Veselica se bo vršila v dvorani, v kateri zborujemo, to je na 14018 Woodward Ave. Pričetek ob šesti uri zvečer; vsak naj pohiti, da mu ne bo večer prekratek. Za dobro postrežbo jamči odbor.
Pozdrav članom in članicam našega društva in J. S. K. Jednote !
John D. Judnich, tajnik društva Triglav, št. 144, J. S. K. Jednote.
Pueblo, Colo.
Člani društva Marija Pomagaj, št. 42. J. S. K. Jednote so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila 17. julija v Anton Galičevi dvorani, na 1220 Bohmen Ave. Začetek seje o polu de- j vetih (8:30) dopolane. Na dnevnem redu bodo zelo važne zadeve za društvo, katere bo treba rešiti. Med drugim bo treba izvoliti tudi novega zapisnikarja, ker je stari odšel od tukaj.
Društvene člane prosim, da bi se bolj številno udeleževali naših sej, ker le. na sejah, ki so dobro obiskane, se more kaj dobrega ukreniti za društvo in •Jednoto.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Frank Rupar, tajnik društva št. 42, JSKJ.
Ely, Minn,
ZAHVALA IN PRIPOROČILO. — Podpisani član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednote v Ely, Minn., se tem potom najlepše zahvalim J. S. K. Jednoti za točno izpla-čitev smrtnine po pokojni moji soprogi Barbari Matesha. Smrtnimi je bila izplačana mnogo hitreje kot sem pričakoval. Zato toplo priporočam vsem rojakom, ki še niso člani J. S. K. Jednote, da pristopijo k tej najboljši jugoslovanski podporni organizaciji. Pri tej Jednoti sem že 30 let jaz in vsa moja družina, pa še nisem imel nikakih sitnosti kot pri drugih jednotah in zvezah. S tem je dokazano, da je J. S. K. Jed-nota najboljša in najtočnejša v Ameriki. Priporočam torej vsem rojakom to organizacijo, tukajšnim pa še posebej društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom
Mike Matesha.
Cleveland, O.
Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103, J. S. K. Jednote obveščam, da bo ta mesec zadnji čas, da se plača tisti dolar v društveno blagajno, kot je bilo sklenjeno za prvo polovico leta. Ta mesec se bo pobiral tudi asesment 15 centov za venec za pokojno sestro Mary
LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi preobilice drugega gradiva je v tej številki izostalo nadaljevanje povesti “Hadži-Murat.”
Lorain, 0»
Prosila bi cenjeno uredništvo, da mi pripusti precej prostora. Upala sem, da se kdo drugi oglasi, pa ni nič. Novic se je pa toliko nabralo, ako jih vržete v koš, bo takoj poln; morda bom nevedoma kaj izpustila, pa se tudi bojim, da bi iz koša palo.
Tudi naša mladina si pripravlja pot do samostojnosti In zaslužka ter skačejo od ene stopinje do druge. Iz domače 8. razredne šole sv. Cirila in Metoda so graduirale sledeče deklice: J. Eisenhardt, J. Kure, A. Svete, M. Krištof, J. Vidrih, J. Gerbec, A. Zorc, A. Tomažič, Durjava, in dečki: J. Glavan, M. Polutnik, W. Uršič, J. Hleb-čar, J. Škapin.
Iz Lorain TTijrh School:	J.
Svete, M. Ivančič, A. Polutnik, T. Rahotina, F. Justin, same deklice. Tako vidite, da imamo tudi mi precej graduantov in graduantinj in še po dva od ene družine.
Kakor ptice po gozdu, se gibljemo v naši naselbini vsak na svoj kraj nosijo in delajo in tudi vsi skupaj. Lastno gnezdo ^ta si pripravila Mr. in Mrs. John Černe ml., ko sta se v soboto 11. junija poročila v fari .sv. Vida v Clevelandu. Stariši neveste so pripravili svatbo v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, kjer se je veselilo in zabavalo nešteto prijateljev ženina in neveste iz Clevelanda in Loraina. Mrs. Černe ml. dekliško ime je Rozi Macerol, •John je član J. S. K. Jednote ter sedanji tajnik društva sv. Alojzija, št. 6.
John Tomažič in Julija Krištof sta se v zakonski zvezi združila 2. julija; poročil ju je brat neveste, ki je dospel iz Montane. Ženinovi stariši so pripravili v Slovenskem Narodnem Domu v mali dvorani vse potrebno za razveseliti povabljence, kjer smo se prav dobro imeli do ranega jutra. Johnny je tudi član J. S. K. Jednote ter je stavbenik, čeravno šele 21 let star. Kdor kaj takega rabi,, naj se obrne nanj, ker ste lahko gotovi, da boste zadovoljni z njegovim delom. Ker je pa gnezdo pripravljeno za mladiče, sta Mr. in Mrs. Gustav Lustig dobila krepkega sinčka 22. junija. Tudi Mr. in Mrs. Vernel, rojena Simčič nista hotela imeti prazno gnezdo, pa sta napolnila z zalo hčerko. Mr. John Piškur, predsednik Slovenskega Narodnega Doma ni hotel zadnji ostati ter * si je dobil namestnika ; če bo ostali odbor zadovoljen z njegovimi ukazi, tega ne vemo. Želimo vsem novorojenčkom dobVo zdravje in tako tudi starišem.
Sedaj pa iz posameznih parov na skupno gnezdo, ki se je
zbralo na Kosovi farmi, da malo počivkamo in poskačemo ter se navžijemo svežega zraka ter še kaj drugega, kar je potrebno 7.a naše telo.
Slovenska Zadružna Zveza iz Loraina je zvabila Slovence iz Barbertona, Clevelanda, Collin-wooda in naše naselbine na znani prostor v nedeljo 3. julija, kjer smo se prav dobro imeli. Tekme in druge zabave so bile na programu. “Strik” je ostal doma ter prvenstvo v baseball, dve tekmi, ste šli v Cleveland.
Ker pa ptice zapuste svoja gnezda ter se večkrat vrnejo, smo tudi mi odšli ter se hočemo vrniti 17. julija ter pripeljati še več novih prijateljev na Kosovo farmo. Kajti samostojno podporno društvo Slov. Nar. Dom nam želi posebno dobro postreči in nekaj izvanrednega pripraviti. Torej ne zamudite te prilike in ne pozabite obiskati prostor, kjer ste zadnjič pustili lepe spomine ter pridite zbujat nove, v krogu svojih prijateljev.
Ker se pa tudi v ptičjem zarodu prigode nesreče in si zlomi en peruti, drugi nogo itd., je tudi med nami nekaj nesreče in bolezni. V bolnišnici se je zdravil Mr. Martin Pazdir, podpredsednik Slovenskega Narodnega Doma; upamo, da kmalu okreva na svojem domu. Tudi Mrs. Matilda Janežič, organistka naše fare, se zdravi na svojem domu; želimo ji skorajšno okrevanje.	Vida Kumše.
Verona, Pa.
Člane in članice društva Gorska Vila, št. 175 J. S. K. Jednote prosim, da bi se bolj številno udeleževali mesečnih sej. Vsakdo pa se mora udeležiti seje vsaj vsake tri mesece; kdor tega ne stori, bo kaznovan po društvenem sklepu. Prosim tudi člane, da redno plačujejo svoje asesmente, ker s tem prihranijo mnogo dela meni, sebi pa morebitne sitnosti. Redne mesečne seje se vršijo kot prej, vsako drugo nedeljo v mesecu. Izpremeni’: smo le uro zboro: vanja. Poprej smo zborovali ob dveh popoldne, zdaj se pa naše seje vršijo ob DESETIH DOPOLDNE. Izvolite, bratje in sestre tb vpoštevati.
Z bratskim pozdravom
Louis Stanich, tajnik društva Gorska Vila, št. 175, J. S. K. Jednote.
Joliet, 111.
Člani društva sv. Petra in Pavla, št. 66, J. S. K. Jednote so najvljudneje vabljeni, da se udeležijo seje v nedeljo 17. julija, ker bo to polletna seja in zadnja seja pred izletom ali piknikom. Piknik se bo vršil namreč v nedeljo 24. julija v ‘Jugoslavija” Homewoodu.
Člani, ki imajo knjižice s ti-keti so naprošeni, da jih vrnejo in plačajo na seji 17. julija. Na pikniku se bo videlo, kdo bo deležen treh lepih daril, katere bo razdelila sreča.
Kakor vsako leto, se bo tudi letos odbor potrudil, da bo piknik prvovrsten; na razpolago bo fina godba za ples, pijače, prigrizki itd. Pa še nekaj “ek-stra” bo na letošnjem izletu. Kaj tacega pa še ne! Veste slikali se bomo z velikim “moving picture” strojem, vsi takšni kot bomo, plesalci in neplesal-ci itd. Slike bodo čez par tednov tako postavljene, da jih bo vsaka in vsak lahko videl.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote posebno vabi sosedna bratska društva v Aurori, Rockdale, Chicagu itd. na poset našega piknika. Pridite k nam, in mi bomo prišli k vam, kadar nas boste vabili! Ako ga vreme kaj ne polomi, bo cvet jolietske Slovenije zbran na našem pikniku v Homewoodu, ali po domače v Jugoslaviji.
Torej prijatelji v bližnji in daljni okolici, ne pozabite na naš piknik dne 24. julija v Homewoodu!
Za odbor društva št. 66 JSKJ:
John L. Živetz Jr., tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo, da nas je za vedno zapustila ljubljena soproga, ozir. draga mati Jennie Račič, v najlepši dobi 30 let. Zaspala je za vedno dne 25. maja, previdena s tolažili za umirajoče. Pokojnica je bila rojena leta 1896 v Travniku/št. 91, fara Loški potok. Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v času bolezni in ob času pogreba, ki so obiskovali pokojnico in nam na en ali drugi način izkazali svojo naklonjenost in simpatije. Posebno se zahvaljujemo Mr. in Mrs. Joe Kocjan, Mrs. Anne Žagar, Mr. in Mrs. Anton Teran, dalje sestrama pokojnice, Mrs. Matildi Ausek in Mrs. Mary Petek in bratrancu Martinu Račiču, ki so prišli k pogrebu iz daljnega Clevelanda in darovali vence. Hvala za veliko udeležbo pri pogrebu društvu sv. Ane, št. 119 J. S. K. Jednote in društvu Liberty, št. 429 S. N. P. Jednote, katerih članica je bila pokojnica. Hvala darovalcem vencev, ki slede: Društvo sv. Ane, št. 119, J. S. K. Jednote; društvo Liberty, št. 429, S. N. P. Jednote; društvo sv. Jerneja, št. 81, J. S. K. Jednote ; Miss Mary Baraga, Miss Genovefa Baraga, Mr. in Mrs. Joe Klemenčič, Mr. in Mrs. Joe Kocjan, Mr. in Mrs. Jerry Verbič in družina Rudman iz Chicaga. Hvala botru in botri Mr. in Mrs. Joe Verbič za krasno košarico rož. Hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in dali svoje avtomobile na razpolago. Hvala za naročene maše Mrs. Mariji Lavrič iz Jolieta, Mrs. Ani Žagar fn Mrs. Rozi Šamer in drugim, katerih imena mi niso znana.
Ti pa, nepozabljena soproga in mati, počivaj v miru, spomin nate ostal bo zapisan v naših srcih, večno lep in večno jasen, dokler ne pridemo za Teboj. Smrt ne gleda, smrt ne vpraša, kam da s koso zavihti, ko naj-dražje nam odnašat- tl mire re» tolažbe ni, kakor up, da vse težave zemlje je prestal trpin, v lepše da odšel daljave, kjer ni solz in bolečin. Žalujoči ostali: ■Joe Račič, soprog; Emma, hčerka ; Robert in Herman, sinova. Aurora, 111., dne 6. julija, 1927.
THE CENTRAL CO.,
ELY, MINN.
Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo ze'nskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar.
Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma.
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed; vaje za učenje angleščine; berila in članke, pesmi ter kratek angleško-slovensko in slovensko-angleški slovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga je pripravna za učenje angleščine in slovenščine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3.00 s poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini/* 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
“Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.”
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PI., Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LU BASOV IH HARMONIK v Združenih Državah
jiimimiimimiimiiimiiiiiH1111
I Lepe (tiskovine
E	za vaša društva, za ^
posameznike, za vsa^ ne prireditve dobite
| po nizkih cenah
v prvi slovenski unij1 ~	karoi v Zjed. drža''8
E	dobite ob vsakem taS
nesljivo in
| točno postrežbo
Se priporočam druŠt^ ~	jakom, trgovcem za K
like. Prevzamemo 1,1
kot najmanjša dela.
| Ameriška Dornik
6117 St. Clair CLEVELAND,
'illillllllllllllllllllllllll
8V
Čistimo, barvamo, poP^
NEW YORK
Dry
CLEAN1
I. SMUK, poslovoffi, 6220 ST. C LAIK A' Pennsylvania 20oJy Pridemo iskat in pripel1 na dom!
t,'*'*'*',*,
M02KE in ženske ne najnovejže prstane, diamante, ve % in vso drugo zlatnin0;
<7 i •	-i	VI
v Ije prave glasne , gramofone, cena
$1,000; prave sl°v, Victor plošče in slo\ in v vseh drugih J PIANO ROLE; zast** regali je za društva, po brezplačni cen$’ želite na vašega sobr
IVAN PAJtf
24 Main St., Cone0* Pennsylvania*
Tc
ho
pi-
vu
(ir t ^
širi
At ne:
Pri Po ja]
NAZNANIT,O IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja nepozabnemu soprogu, oziroma očetu Gregorju Šaiamunec dne 30. maja, staremu še le 45 let. Izdihnil je ob tretji uri zjutraj v bolnišnici in pogreb se je (7ršil 1. junija ob devetih dopoldne. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 23 leti in je bil član društva sv. Štefana, št. 26, J. S. K. Jednote 18 let.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo članstvu omenjenega društva za krasni venec, kakor tudi za čuvanje pri mrtvaškem odru in za številno spremstvo na mirodvor. Hvala tudi vsem ostalim za darovane vence in za vso naklonjenost, pomoč in sočutje, katero so nam izkazovali v teških urah. Ti pa, nepozabljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda! Žalujoči ostali:
Sidonija Šalamuc, soproga; George in Zvonko, sina; Sida, hčerka.
Pittsburgh, Pa., 9. julija, 1927.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsburgh
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oP°,j vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An>{[ stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
°P)
Pos
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Am^' j
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
or
l
Sob
Oh>
S
tiru
hu
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
H
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stf0 spadajoče posle.	.
933 E. 185th St.	Cleveland,	Oh'"
lni
Pes
' ,..,1
Pr0
S
!*“ca
K
ruj
1
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA* jt^
Telefon: CEDAR 3472
MATIJA SKENDER, javni notar ^
hi
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke i*1 )jj.
druge v notarsko stroko spadajoče spise.	'
Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.	r
\r
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; rrfnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Hranite denar in prihranite obrestih!
• *
Ker je pritok novih vlog začetkom vsakega pol leta ve«1 J drugih mesecih, nudimo našim vlagateljem dvakrat v letu P ugodnosti.	J	j	.
Naša pravila tozadevno določajo, da obrestujemo vlog* prejemamo do desetega poslovnega dneva v januarju in J11 ko, kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesecu.
13. JULIJ	(
je deseti poslovni dan v mesecu, vsled česar lahko do tak’’11 žite denar, da ga obrestujemo od 1. julija naprej.
OBRESTNA MERA JE 4%	(l
Sigurnost Vašega denarja v naši banki je zajamčena P° državne banke.
N
H;
(Aloj
ki
Frank Sakser State Bank, 1
*P<
■elu K ?%
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, ^ |0Hu
S