^HT	-mmmr W ^Hk	^flT^VB NaroSnlno Imerate
poitl prtjemw: ^ ■■	JM flk Mg! I jH ^ ffS^ I	B9 ^ /j§3 ..prejema upravništvo v
A i —	jB H& H f I	n >1 £S9 1 K«toi.
i n	fl BH/ ■ J1 m	Hi1! 1
^^^^^ M	|H H| HA t I ^^H	Rh Be ne
-	il ■ W ■ I	BliH i -rssjr
■l Iv BH	JB ^H V ^B M I	^H ^k ^H M
« 1"70»	#Y .	^ I2ha|a vsak dan,iivzemll
iVh meaecdom Političen list za slovenski	narod.	^jrgz?
Štev. 170	V Ljubljani, v soboto, 26. julija 1902.	Letnik XXX.
Liberalna maščevalnost
Vsepovsod kažejo liberalci, da niso prijatelji kmečkega in drugih delavskih stanov. Povsod se rinejo do polnih skled in jaslij ter odrinejo vsakega, ki ima žulja ve roke in znojno čelo. Volivne rede za deželne zbore in državni zbor so si tako prikrojili, da imajo povsod odločujočo večino, ki skrbi za svoje ljudi ter nižjim slojem prebivalstva meče drobtine pred noge. V zadnjem času se je tudi v Avstriji pričelo živahno gibanje za razširjenje volivne pravice. Delavski stanovi z vso odločnostjo zahtevajo primernega števila zastopnikov v vseh zaBtopib, koder se reže in deli kruh na splošne stroške. Liberalci pa imajo svobodo, napredek in ravno-pravnost le na jeziku, v dejanju pa so sebični krutorogovi, nazadnjaki in teroristi. Dokaz temu je zadnja razprava v deželnem zboru štajerskem o volivni reformi, ko bo nemški liberalci hoteli pomnožiti le število svojih pristašev, kmečke občine pa zopet postaviti pod klop. In takoj se je oglaBil napredni »Narod«, češ, da imajo kmečke občine razmerno še preveč poslancev. Že iz tega je razvidno, da je vse liberalno prili-zovanje kmečkemu prebivalstvu le gola hi-navščina.
V polni luči pa so se kranjBki liberalci pokazali te dni. Dolgo bo tajili zvezo z nemškimi veleposestniki. Prehitro so se iz radikalnih levov prelevili v ponižna jagnjeta, ki se plaho plazijo za onimi, ki mirno in vztrajno, po gotovem načrtu grad3 nemški most do Adrije. aram jih je bilo pred svetom te politične zveze, ki je na škodo slovenskemu narodu. A danes se eelo javno ponašajo s to zvezo, ki so je skovali leta 1895 iz same maščevalnosti in jo lani zopet slovesno ponovili. Kaj jim je narod in narodna ideja, ako le Bami sede na konjih ter z bičem sujejo in udrihajo po slovenskem trpinu.
Večino imajo v dež. zboru in dež. odboru in to priliko hočejo izrabiti do skrajnosti. Tako so ti plemeniti gospodje sklenili, da kranjski dež. odbor ne dovoli nobene podpore za šolstvo in dež. kulturo. »Slov. Narod« je te dni objavil dva članka iz peresa liberalnega dež. odbornika, ki skuša na podlagi dež. reda dokazati, da dež. odbor nima pravice in oblasti dovoljevati podpore za razne investicije in kulturne namene, ker bi sicer zlorabil svojo uradno oblast. Go-
spod Peter, ta je popolnoma bosa in iz trte
izvita !
Dež. zbor je pred novim letom pooblastil dež. odbor, da sme »v pokritje primanjkljajev pri dež. zakladu pobirati od 1. januv. 1902 do onega časa, ko se dež. pror. za 1. 1902 konečno veljavno določi, iste priklade kakor v 1. 1901.« In sedaj vprašamo veleslavni dež. odbor: Ako imate gospodje pravico pobirati deželne priklade, imate tudi sveto dolžnost, da jih porabite v iste namene, katere je dež. zbor tekom let določil kot redne. Tako so v tiskanem dež. proračunu že več let prispevki za agrarske operacije, za povzdigo živinoreje, 10.000 kron za male vodovode in vodnjake, 40.000 kron za večje vodovode, za posojila vinogradnikom 50.000 kron, za šolske zgradbe 12.000 kron, za razne kmetijske zadruge 4000 kron itd.
To so že leta redni deželni prispevki, ki se pokrivajo iz deželnega zaklada. In v pokritje teh troškov je dobil dež. odbor pooblastilo, da jih izplača v istem znesku, kakor so bo redno dovoljevali.
Doželni odbor, oziroma njegova liberalna večina pa le zlorablja svojo uradno oblast, ako se sedaj sklicuje na obstrukcijo v dež. zboru ter zabranjuje izplačila rednih dež. podpor. Naravnost frivolno in zlobno je zavijanje v »Narodu«, da dež. odbor n e sme izplačati rednih troškov, kakor smo jih gori nekaj našteli. Ako dež. odbor odreka redne izdatke, potem tudi nima pravice pobirati rednih priklad. Dež. odbor pač nima pravice brez dovoljenja dež zbora dajati izrednih podpor, n. pr. za nove vodovode, nove eeste, nove zgradbe, ki bi presegali v letnih proračunih redno dovoljene kredite. Kar pa je dež. zbor že skozi desetletje redno dovoljeval, to mora dež. odbor tudi redno izplačati, sicer zlorabi svojo uradno oblaBt.
Vprašamo veleslavni deželni odbor: Kdo pa je Vam gospodom dal oblast od 1. januvarija t. 1. do 19. junija izplačati razne podpore in prispevke? Kdo Vam je dal oblast izplačati že del izredne podpore za slovenske in nemške predstave v deželnem gledališču? Ali Vi, goBpodje. sami jam čite za izdane tisočake? Ali je deželni odbor povrnil, ko je pred leti na svojo odgovornost brez vednosti deželnega zbora prekoračil proračun za zgradbo deželnega gledališča za celih 60.000 gld.? Ali deželni odbor po-vrača iz svojega žepa, ko redno vsako leto
prekorači razne dovoljene kredite ? In kaj bi bili storili gospodje očetje v dež. dvorcu, ko bi deželni zbor ne bil sklican do jeseni, kar je že vlada nameravala. Odgovorite nam jasno in brez zvijač na ta vprašanja! Nam je jasno in vsakemu razsodnemu človeku, da le zlorabljate svojo oblast iz same ma-ščevalnosti, ako odrekate redne podpore in si prisvajate večje pravice, nego jih ima deželni zbor. Ako Vi, goBpodje, odrekate deielni denar za splošne deželne potrebe, potem Vi tudi nimate najmanjše pravice, da Vam deželna blagajna izplačuje mesečno opravilnino.
Ako ste dosledni, potem morate i Vi čakati do bodočega deželnega zbora, da Vam izrecno dovoli plače. Skratka: Liberalna večina deželnega odbora je krenila na pot, ki vodi do popolne anarhije v deželnem gospodarstvu. Tega koraka nikakor ne more opravičevati, ker naravnost nasprotuje črki in duhu deželnega reda in postavlja samo-oblastno oligarhijo nad deželni zbor. zapomnite si gospodje dobro: To Vaše početje se bode nad Vami maščevalo. Ljudstvo bode tem jasneje uvidelo, da je liber. napredna stranka po svojih voditeljih zagazila v propad, kjer jo čaka politična smrt. bvaka sila do vremena!
Krinka z obraza.
»Liberalna vera". — Bisfveno dopolnilo knjigi „Naši liberalci".
»Narod« je obljubil, da hoče na knjigo »Naši liberalci« odgovoriti b tem, da poda svoje popolno veroizpovedanje. In podal nam ga je, — odkriteje nego smo kdaj pričakovali od lista, ki plava v laži in hinavstvu.
Prvo je, da stavi Kristusa in B u d d h o v isto vrsto kot »moralična vele-junaka«. S tem je označil dovolj svoje proti-krščansko stališče. Zdaj pa taji po vrsti vse, kar uči krščanska vera.
Presveta Trojica.
O tem temeljnem nauku krščanske vere trdi »Narod«, da ga ni učil Kristus, ampak da so ga zanesli v krščanstvo pogani, ter piše:
»Tako je na primer z omenjeno sveto Trojico. To so poznali že Indi več stoletij pred Kristusom. ,On, ki je Višnu, je tudi Civa in on, ki je Civa, je tudi Brahma: jedno bitje, a trije bogovi'. Tudi stari Slovani so poznali trojico — Triglav! — in
Germani tudi, kakor sploh vsa ariška plemena«.
Tako piše »Narod« v dokaz, da nima nauk o presveti Trojici nič opraviti s krščanstvom !
Odkod krščanstvo ?
»Narod« pravi, da je krščanstvo.le plod j onih izpačenih in izkvarjenih poganskih ver-stev, ki so ob Kristusovem času gospodarila po Aziji, južni Evropi in severni Afriki, ter nadaljuje doslovno:
»Vkristijanstvu je veliko več elementov, ki so vzeti od poganskih stoikov, kakor pa elementov Kristusove morale. Glavna temelja, iz katerih je vzraslo kristijanstvo, sta indoevropska simbolična in metafizična mitologija in pa židovska vera. Ta dva, v bistvu tako nasprotna elementa, se nista dala nikdar docela združiti. Bilo je radi tega silnih bojev in ti boji trajajo prav za prav še danes, ker v bistvu se gre pri vseh verskih bojih v kristijanstvu za to, ali naj so v veri odločilni indoevropski ali židovski religiozni instinkti. Deloma se je nasprotje med ariškim in židovskim nazira-njem ohranilo Cisto očitno v veri sami. To vidimo na primer v nazoru o Bogu: tu je Jehova, Bog maščevanja, tam staroariška trojica«.
Tako je »Narod« z grdo zgodovinsko lažjo zmešal. vsemu svetu znane verske resnice, da ogrdi in oblati vse krščanstvo kot plod — poganstva!
Kristus in Mati Bošja.
Nauk o učlovečenju Sinu Božjega po »Narodu« ni nič drugega, kakor ostanek indijskega poganstva v krščanstvu. Devištvo Matere Božje so po mnenju naših prismojenih liberalcev kristijani dobili od Indov, češ:
»Stari Indi so tudi pred Kristusom v svoji veri učili, da je Bog postal človek in prišel na svet, da odreši človeštvo in ravno tako so učili, da je čista devica rodila Boga, ko je v človeški obliki prišel na zemljo«.
O češčenju brezmadežne Device pa piše »Narod« bogokletno:
»Tudi stari Egipčani so častili svojo ,mater božjo' in se je bil ta I s i b - k u 11 tako razvil, da bo Egipčani skoro pozabili na B o g a in Ie častili božjega sina Horusa in njegovo deviško mater Isis. Ta kult se je razširil tudi po Evropi, posebno po današnji Italiji in Franciji, in mnogo učenjakov je mnenja, da je to poglavitni uzrok, da zavzema v Italiji češčenje matere božje še danes prvo mesto v veri ljudstva, da je to češčenje podedovano izza časov, ko so verovali v mater božjo in čisto devico Isis«.
voriti tako. Takrat so liberalci dobri kristijani in celo pobožni. Seveda, takrat treba imponirati kmetskim volivcem, sedaj pa hoče »Slov. Narod« imponirati »inteligenci« s svojo globoko filozofijo. Za spoštovanje tistih, kateri občudujejo to filozofijo, mi gotovo ne zavidamo »Slov. Naroda«. Vsa modrost »Slov. Naroda« se lahko dobi v enem samem letniku katerega koli židovskega nemškega liBta.
Pomilovanja vredni bo pristaši »vere« »Slov. Naroda«, kajti vedno se jim morajo tresti hlače, ker »Slov. Narod« proglaša tiste kot resnično verne, ki pravijo, da so navzlic »razkritjem znanosti« lahko še moči, ki bi jim »mogle škodovati«! To so res junaške misli, katerih pa dotičniki v katekizmu gotovo niso dobili. Ko je pa »Slov. Narod« pričel objavljati te svojo članke, se gotovo ni prašal, ali bi mu mogli škodovati, ker sicer bi jih ne bil obelodanil.
LISTEK.
Novi modrijani.
Sedaj so pa Slovenoi zaradi vseučilišča v Ljubljani lahko mirni. Vsaj kar se tiče učnih pripomočkov za stolico filozofije, je sedaj vse preskrbljeno. Naj še kedo pride in reče, da nimamo dosti filozofske literature, par člankov mu pomolimo pod nos, par člankov temeljitih, globokoumnih, modrih, in mož bode premagan umolknil za vedno. Kako ponosni smo lahko sedaj Slovenci !
Namreč »Slov. Narod" priobčuje verske članke, članke nabasane z modroslovjem, kakor po predpisih napravljena vojaška slam-nica s slamo. Vesoljni slovenski svet je kar zijal, ko je le malo vpogledal v te strašno modre članke. Dandanes v tej praktični dobi, ko se človeštvo tako ubogo malo briga za filozofijo, pa nam je podal monitor naše

»inteligence« take, s filozofijo prenasičene članke.
Ko oeenjamo ta sad slovensko liberalne filozofije, brez dvoma sad premnogih v globokih mislih prečutih nočij, se nam pero Ba-mega spoštovanja ustavlja. Gorovje visokih mislij nakopičil je pred bravci »Slov. Narod«, gorovje, kojega glave se dvigajo visoko gori čez oblake, čez temne oblake katoliških verskih nazorov tja gori v sinje višave pravega filozofskega svetovnega naziranja.
»Slov. Narod« nam slovesno v celi vrsti člankov razodeva »vero" liberalcev. Vero ! No, poglejmo: »Vse religije so le plod človeškega strahu pred silami nature. Vsak resnično veren človek pravi: Vzlic vsem razkritjem znanosti morejo obstajati stvari in moči, ki bi mi mogle škodovati. Vera je bila vedno, zdaj ta zdaj ona, in vera še v tisočih letih ne bo izumrla. Vsaka vera je Btvar čustva, in vsak človek bo imel neko religijo, vsaj dokler ne bodo rešene zadnje
skrivnosti nature. Protestantizem skuša svoje nauke spraviti v soglasje z znanostjo, katolicizem pa tega neče storiti«.
Popolnoma premagani b temi stavki, moramo odkrito izpovedati: Čeprav ti stavki kritike no preneso, so pa vendar novi, novi, tako novi, kot beračev škorenj. Tistega človeka bi pa res radi poznali, ki mu impo-nuje »Slov. Narod« s temi Članki, to mora biti posebne vrste klasikanec. btrah da je iče vere ? Strah je rodil tajenje osebnega Boga, namreč strah pred večnim sodnikom, ta je resnica. Bistvo vere je prepričanje o verskih resnicah in izpolnovanje verskih dolžnosti, in sedaj pride »Slov. Narod« s Btsro blodnjo, da je vera stvar čustva! Katekizem v roko, katekizem! Prava veda ne nasprotuje veri in zatorej ni treba, da bi ve'a skušala v kako »soglasje spraviti svoje natke z znanostjo«.
Vidi se, da sedaj niso volitve, kajti za časa volitev bi si liberalni list ne upal go-

Življenje po smrtL
»Narod« t p j i nebesa in pekel ter vse posmrtno življenje. Bogokletno piše ta list »inteligence«, da Kristus nikdar ni učil nauka o posmrtnem življenju;
»Kristus«, pravi »Narod«, je »vedno in vedno učil, da nebeško kraljestvo nosi vsak člevek v svojem srcu, drugega nebeškega kraljestva ni nikjer . . . Kristusovi nauki so morala in ne dogma in je vsakdo že v tem življenju prišel v nebo, Če je vsa svoje dejanje in nehanje uredd po tej morali, ker potem je nravno popolno bitje in biti tak — to je nebo.
Pekla potemtakem seveda tudi ni, in liberalec si tolaži svojo vest s tem, da so Bi pekel izmislili katoliški škofje zato, »da bi ljudi strašili ž njim«.
Sv. krst in Najsvetejši zakrament
Ta dva zakramenta, katera je naš Izve-ličar ustanovil s tako jasnimi besedami, liberalci taje, češ da sta le ostanek grške prazne vere o »misterijih«. Liberalec piše :
»Pri Grkih so tudi že dosti stoletij pred Kristusom imeli takoimenovane misterije, v katere so bili ljudje upeljani potom čiščenja (k r s t!), da so z z a v ž i v a n j e m bo-ž j e g a mesa in božje krvi (grški: myste-rion; latinski: sacramentum) postali deležni božje milosti in zadobili neumrljivost.«
Slednjič pa pristavlja k laži še tudi norčevanje:
»Te vere so se oprijemali samo tujci in sužnji, med tem ko so jo Grki zaničevali«, češ, kristjani so neumnejši od poganov !
Cerkev.
Jezus je pač dovolj jasno ustanovil svojo cerkev, katero je zidal na skalo in ki je peklenska vrata ne bodo premagala. Naši liberalci pa trdijo:
»Posebne cerkve Kristus ni ustanovil in je kristijan-b t v o , iz katerega bo se sčasoma razvile različne cerkve, nastalo še le po Krist. smrti. Kristus je dal samo povod, da se je ustvarila nova vera, nekako tako, kakor če šine blisk skozi oblake in provzroči dež. Razna S8daj obstoječa kristijanska vero -izpovedanja so vsa le v jako daljni zvezi b Kristusom, katoliška vera se pa celo od Kristusa čedalje bolj oddaljuje, namesto da bi se mu približevala.«
S tako nesramnostjo se predrzne liberalec tajiti resnice, katere so stoletja stale kot neovrgljive in za katerih gotoyost imamo nepobitne dokaze!
Nauk o angelih.
Tudi tega taji »Narod« in z grdo nesramnostjo pristavlja: »Sveti Pavel sploh ni verjel v angele in se norca delal!« Kje, kdaj? Kako se more zapisati taka laž!
Mučeniki in menihi.
»Narod« trdi z uprav izzivajočo predrznostjo, da krščanstvo sploh nima pravih mučenikov, ampak da se je ravno krščanstvo razširjalo a silo ter da bo rimski cesarji s katoliškimi škofi razširjali ta nauk kot rabelji, da so morili ljudi kakor blazni in da so to gazenje v človeški krvi imenovali bogoljubno delo. To vedo naši liberalci o mučenikih! O m e n i h i h pa vedo še celo to, da so jih v krščanstvo vpeljali egiptovski pogani! Same laži, o katerih zgodovina priča ravno nasprotno!
Svetniki in češčenje njihovih podob.
»Narod« proslavlja krivoverca Vigilan-oija, kateri je nastopil proti češčenju svetnikov, in nadaljuje s smešno resnostjo:
»Toda sveti Mohor ga je premagal in napolnil koledar s celo vrBto novih svetnikov, ki so živeli le v njegovi fantaziji.«
Torej svetnike, ki jih časti katoliška cerkev, si je izmislil sveti Mohor! Človek bi se smejal taki neumnosti, ako bi ne bilo tako grozno žalostno dejstvo, da imamo Slovenci tako »inteligenco«, ki svojim krivim prerokom verjame tudi to neumno zgodovinsko laž. »Narod« vse preobrača. Krivoverca Vigilancija imenuje »plemenitega cerkvenega očaka«, cerkvene očete, ki so zavrnili njegov nauk, pa imenuje pogane!
Katoliški verski nauki.
Ti bo po mnenju naših liberalcev sleparska izmišljotina škofov. S predrzno iri-volnostjo piše »Narod«:
V tem smislu se je razvijalo kristijan-stvo naprej in v kristijansko oerkev so se upeljavale kar po sklepu večine Škofov — ki dostikrat niso znali ne či«
tati ne pisati — nove dogme, n. pr. o naravi Boga, o večnosti peklenske kazni itd. Jtd. — tako, kakor se v deželnem zboru sklene naprava kakega vodnjaka — a od gotovega dne naprej so morali ljudje to verjeti kot sveto, od Boga razodeto resnico! Tako je došlo, da je kristijanstvo dobilo končno nov temelj: vera je začela računati samo z egoističnimi čustvi ljudij, s strahom pred večno kaznijo in z upanjem na večno plačilo, kar se nikakor ne strinja s Kristusovim naukom, ki zahteva od človeka notranjega spreobrne nj a.
Ljubljanski škof — Antikrist!
Ko je tako »Narod« osmešil škofa sploh, se seveda ne more zdržati, da ne bi udaril še posebno po ljubljanskem knezoškofu. Našega škofa postavlja v nasprotstvo s Kristusom ter ga popisuje kot pravega Antikrista. Našemu škofu podtika, da on uči, »da pride v raj lahko vsak ničvreden človek, če le s »klerikalci" voli«, ter trdi, da naš škof o posvetni oblasti uči Kristusovim nasprotne nauke. Liberalec seveda svojih trditev ne dokazuje, ampak jih samo predrzno izreka, češ: »inteligenca« itak vse verjame, kar se ,i natveze!
» * »
Taka je liberal u vera, katera, kakor vsakdo vidi, ni nič drugega, kakor nesramno in predrzno tajenje vsega krščanstva. Kdor veruje to, kar »Narod« piše, ta ne samo da ni več katoličan, ampak Še več: Ta ni več kriBtjan, on je po-) o 1 n pogan.
Učitelji imajo zdaj svoje konfe renče, pri katerih se ob navzočnosti svojih okrajnih šolskih nadzornikov proglašajo kot pristaši te stranke, katere verske nazore smo ravnokar razložili. Kaj naj s o-dimo o učiteljih? Ali moremo reči ljudstvu o njih, dasoto c r š č a n s k i učitelji?
Vedno se pritožujejo liberalci, da se pri nas »zlorablja« prižnica. A ako je dolžnost duhovnikova, da se bori proti poganstvu, potem je ravno tako njegova dolžnost, da se bori proti takemu liberalizmu, ki ni nič drugega, nego popolno nasprotje vsega, kar je krščansko.
Po deželi se vrše zdaj javni ljudski shodi. Nujno priporočamo vsem govornikom, da na vseh shodi h porabi jo to liberalno veroiz-povodanje ter tako ljudstvu odpro oči, da izprevidi, k a k a poganska strank a mu hoče vzeti ne le političnih pravic, ampak tudi vero očetov in krščansko ime!
Jezikovna razprava v deškem deželnem zboru.
Poslanec dr. Baernreither je dal v sredini sejo češkega deželnega zbora povod zelo važni in dolgotrajni razpravi. Mož je z ozirom na to, da je v sedanjem kratko odmerjenem zasedanju nemogoče rešiti pereča in zelo zamotano jezikovno vprašanje, da pa je na drugi strani neobhodno potrebno premirje mej obema strankama v svrho rešitve narodno-gospodarskih vprašanj, predlagal, naj se ustvari nekak nagodbeni p r o v i z o r i j. Po tej pogodbi naj bi Čehi in Nemci zahteve v jezikovnem oziru potisnili na stranski tir deželnozborske železniške proge, glavni tir pa prepustili edino le narodno-gospodarskim težnjam. V četrtkovi poji je razpravljal o tej zadevi tudi nemški poslanec dr. Eppinger. Ta se je Bi-cer v načelu strinjal z dr. Baernreitherjem ter celo izjavljal, da bo tak provizorij neobhodno potreben, če se hoče trajno in vspešno rešiti jezikovno vprašanje, toda glavno je in ostane po njegovem mnenju določitev nemščine za državni jezik. — Odgovarjal jima je prav dobro češki poslanec dr. Herold, ki je sicer dobil besedo pred Eppingerjem, a dobro znal, kaj prav za prav zahtevno Nemci. Izjavil je v ime češkega kluba, da treba le resne volje in vse nasprotje je odstranjeno. Rešiti treba pred vsem vprašanje o varstvu manjšin, vse drugo se bo reiilo z lahkoto. Ni pa misliti, pravi govornik, da bi Čehi odstopili od svojih zahtev le Nemcem v korist, sami pa bi ničesar ne imeli od tega. Vajeni smo, da se tudi nam d&, če kaj dobe Nemci, in nasprotno.
Italija v trozvezi.
Razni listi so pred nedavnim javili, da se je ob obnovitvi trozvezne pogodbe mej drugim opustila tudi maraikaka strategično važna določba za slučaj vojske. Mej temi je tudi dogovor, da mora Italija, če bo pojavi vojska mej Avstro Ogrsko in Rusijo, poslati na rumunsko mejo večji del svoje armade in tako varovati interese napadenega zaveznika. Te določbe, pravijo, pa v novi pogodbi ni in je torej Italija s tem mnogo pridobila. Nasproti temu trdijo berolinski listi, da v trozvezni pogodbi sploh nikdar ni bilo takih določb. Vse, kar je obstojalo v strategiškem oziru, bo bili dogovori načelnikov generalnih štabov zvezanih držav glede postopanja v eventuvalni vojski. Ti dogovori so se pa preminjali, kakor ao nanesle razmere, bistvena, čisto politiška vsebina trozvezne pogodbe se pa ni premenila.
ljudski odpor proti nasilju francoske vlade.
Gonja proti francoskim redovniškim šolam divja dalje z vso vehementno silo. Vlada je jela uporabljati vsa mogoča sredstva, da izvede svoj satansko - zlobni načrt. Da pošteno katoliško ljudstvo vzpričo tako vnebovpijoči krivici ne more ostati mirno, je jasno. Na vseh koncih in krajih prirejajo dobri voditelji ljudstva protestne shode in pojasnjujejo ljudstvu neznosno krivico. Posebno živahno se je jel v tem oziru gibati Pariz. O zadnjih protestnih shodih v tem mestu smo sporočili včeraj. Vlada pošilja v boj najslabše svoje elemente, ki povzročajo vsakovrstne izgrede. Tako se pogosto pripeti, da pride do pretepov. Aretirani so pa redoma le napadenci. — V Parizu in depar-tementu Seine je sedaj še kakih 30 kongre-gacijskih šol, ki se ustavljajo vladnemu povelju. Zaradi teh se je včeraj sešel ministerski svet ter sklenil, da se proti takim šolam jame postopati z vso policijsko strogostjo. Redovnike - učitelje bodo s silo iz-tirali in šole zaprli. Enako se bo postopalo tudi z neubogljivimi redovniki na deželi. Obenem besnč vladni organi proti onim duhovnikom, ki podpirajo šolska vodstva v težavnem položaju. Župniku v pariškem pred-kraju Levallois so že odtegnili dohodke, na vrsto pride tudi duhovnik Patureau in mnogo drugih. Vlada zahteva, da se duhovščina prav nič ne vmešava v ta „kulturni" boj, in po svojih glasilih celo svari papeža, naj ne izda okrožnice v zadevi gonje proti redovniškim šolam, češ da ne more pripustiti debate o tej točki, ki je izvan konkordata, in da člen 11. te pogodbe naravnost odobruje v revolucij-skih zakonih izraženo prepoved kongregacij in njih šol. V takih razmerah se pač ni čuditi, če se prej ali slej pojavi nova revolucija.
Razmere v Macedoniji.
»Peterb. Včlomoati« poročajo o novih bojih v Macedoniji. Do 250 dobro oboroženih macedonskih vstašev je napadlo ter uničilo oddelek turških vojakov pri Strumici. V gozdu pri Kraševem je baje polno vstašev. Vstaški vodje so izdali oklic, naj se združijo vsi Macedonci proti turški nadvladi. Iz Zofije pa se poroča, da sta ruska in avstrijska vlada skupno pozvali turško vlado, naj vendar že napravi red v svojih deželah na Balkanu. Turška vlada je seveda takoj obljubila, a že isti dan pozabila na obljubo. PoBlala pa je Bolgarija dva nova bataljona vojakov na mejo ob Macedoniji, ki naj bi preprečili prehod Bolgarov k vstašem. Po našem mnenju pa ne bode preje miru in reda na Balkanu, dokler gnilega Turka ne poženč preko Bospora v Azijo.
Nova kriza v Srbiji.
Srbija ima že zopet novo ministersko krizo. Ostavko je podal cel Vuicev kabinet radi tega, ker je bil predsednikom skupščine izvoljen dosedanji podpredsednik in vodja protivladne opozicije Stanojevič. To se je seveda moglo zgoditi le vsled tega, ker je bilo v dotični seji skupščine od 130 prisotnih le 89 poslancev. Odsotni so bili večinoma le vladinovci in tako je bila proti-vladna opozicija v večini. Kralj doslej ni vsprejel ostavke Vuidevega kabineta in trdi se, da se reši kriza na drug način. Najprvo bodo poskušali pritiskati na novoizvoljenega predsednika skupščine, da ne sprejme izvolitve. Cc se pa izjalovi ta poskus, bo
kralj odredil razpust skupščine in nove volitve, ker nikakor ni voljan žrtvovati vlade, ki jo je komaj pridobit za nujno potrebno najetje posojila.
Novoizvoljeni predsednik srbske skupščine je tiskar in založnik ter poleg Pasida glavni organizator radikalne stranke. V letu 1883. ga je preki sod obsodil na smrt, a je bil pozneje pomiloščen. Tudi v Milanovo zaroto je bil zapleten Aza Stanojevič, sodišče ga je pa oprostilo.
Iz brzojavk.
Kralj Edvard še vedno ne sme za ves dan ostaviti postelje. Pravijo, da se bo dal na predvečer kronanja prepeljati k dekanu \vestminsterske opatije ter bo tam prenočil, da se s tem skrajša slovesni vhod v katedralo. — Potovanje italijanskega kralja. Uradna »Tribuna« javlja, da so prezgodnje vesti o kraljevem obisku v Parizu in da kralj po vrnitvi iz Berolina letos sploh nikamor več ne pojde. — K o mpromis mej Mlado čehi in agrarci V zadevi volitev v češki deželni odbor se je doseglo sporazumljenje. Mladočehi so prepustili v odboru eno mesto agraroem, ki kandidirajo za odbornika posl. Zdarskega, za namestnika pa posl. Hirscha. — Kronski svet v Išlu. Pod cesarjevim predsedstvom se je vršil včeraj v Išlu kronski svet, ki se ga je pa poleg kabinetnih načelnikov Koerberja in Szella udeležil edino le zunanji minister grof Goluhovski. Razgovor je bil o nagodbenem vprašanju. — Premembe pri nunciaturah. Ii Rima javljajo, da bota v kratkem odpozvana nuncij v Parizu mnsgr. L o r e n c e 11 i ter dunajski nuncij msgr. Tagliani. — Volivna preosnova v koroškem deželnem zboru. Koroški deželni zbor je včeraj z glasovi nemško nacionalne večine sprejel vso predlogo o volivni preosnovi. Slovenski poslanci Einspieler, Grafenauer in Huber so ostavili zbornico, ker bo bili odklonjeni predlogi prvega poslanca glede po-množitve kmečkih mandatov in premembe volivnih okrožij. Knezoškof in posl. Muri Bta bila že preje odsotna. — »G a z e t a N a r o d o vv a« v Nemčiji prepovedana. Berolinski uradni list prepoveduje za dobo dveh let v Lvovu izhajajočo »Gaz. Narodowa«.
Slovenci na tujem.
Iz Aleksandrije, 18. jul.
Proslavili smo praznik sv. Cirila in Metoda dne 6. julija, a vzbudila se je splošna želja: zberimo se Slovenci in Slovenke prihodnjo nedeljo dne 13. julija k vrtni veselici, katere ni bilo že od majnika. Tej občni želji se je UBtreglo in pripravili smo vse potrebno, da se skupno razveselimo, pa tudi navdušimo za vzajemnost in ljubezen do domovine.
V nedeljo popoludne do 5. ure se je nabralo poln vrt, seveda edino le Slovencev in Slovenk, ker drugim ni bil vstop dovoljen.
Godba, kateri so se navzoči pridružili s krepkimi glasovi, je igrala pet slovenskih pesem: »Naprej«, »Hej Slovani«, »Lepa naša domovina«, »Moj dom« in »Slovensko dekle«, vrsteč se mej njimi govor in deklamacija.
Predsednik našega društva »Slov. P. ob N.« gospod Franc /jarli je pozdravil z izbranimi besedami mnogobrojne udeleinike veselice, prirejene na čast bv. bratoma Cirilu in Metodu ter sv. Mohorju in Fortunatu, katerih vneti častilci smo tudi Slovenci v Egiptu. S ponosom zrem, tako je nadaljeval, na vas Slovenci in Slovenke, ki ste prišli v obilnem številu semkaj, ter se veselim naše vzajemnosti, katero smo pokazali danes dejanjsko, pokazali slavno, da še stojimo krepko in trdno kot nepremagljiva skala vneti Slovenci nasproti valovom tujih jezikov. Zaupno bo srečnejša b6do3no6t naša, če bomo edini in složni vedno kakor danes in se držali poti: katero sta pokazala našim pradedom sveta brata Ciril in Metod in katero nam zdaj kaže naš dušni pastir.
Nato je gdč. Marija Gregorič navnušeno deklamovala lepo pesem v čast sv. uirilu in Metoda, katero je morala pozneje še enkrat ponoviti.
Gospod Jakob Velkavrh je s svojim primernim, podučno šaljivim govorom napravil dosti smeha. V zadnjem govoru pa se je razložilo: zakaj in kako naj se veselimo. — Veselico je zaključila tombola, za katero so mnogi darovali dragocene in lepe dobitke, katerim bodi tu izrečena srčna zahvala.
Proti osmi uri smo veseli zapustili vrt, v katerem se ja v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost vdrugič vršila slovenska veselica v povzdigo mejsebojne edinosti in ljubezni do domovine.
Da, vladaj mej nami prava mejsebojna vzajemnost in močna ljubezen do maternega jezika in mile domovine, katere ne pozabimo nikdar, če tudi smo oddaljeni od nje, živeči mej tujci; zato rečem po pravici, da: Tuje šege, tuje ljudstvo, So prijatlji, bratje ne, blava le, slovansko čustvo Srce moje veseli. Zatorej, rojaki, dovršujmo nam od zgoraj
dano naročilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, Da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata, Hej, rojaki, kvišku, da nam pride doba zlata.
Danes sem prejel iz Ljubljane dva zaboja 79 kg. knjig. Vsem darovateljem, posebno pa še č. br. Petru, kličem iskreno: Bog plačaj 1	P. B e n i g e n.
Izpred sodišča.
Uzoren liberalen župan.
Tak je bil Anton Hrovatin star. iz vipavskega trga. O njegovi tožbi zoper g-Mirko Perhavca radi žaljenja časti smo že svoječasno obširno poročali. Kakor znano, je bil g. Perhavc od okr. sodnije v Vipavi od obtožbe oproščen in Hrovatin obsojen v plačilo Btroškov. Hrovatin se je zo per to razsodbo pritožil in vsled tega se je pretečeni četrtek pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila vsklicna obravnava. Hrova-tina je v vsklicnem postopanju zastopal dr. Tavčar, g. Perhavca pa zopet dr Brejc.
Po obširnem referatu — bilo jo na prvi inštarci zaslišanih okrog 30 prič — se je prečitala razsodba prvega sodnika, ki se tako le glasi:
Opravilno število—— —
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi je o obtožbi Antona Hrovatina kakor zasebnega obtožitelja zoper Bogomira Perhavca zavoljo prestopka zoper varnost časti po § 488 k. z. v navzočnosti Antona Hrovatina, kakor zasebnega obtožitelja, prostega imenovanega obtoženca, zagovornika dra. Brejca po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, naj ue ob toženec kaznuje, razsodila tako:
Bogomir Perhavec, vo. Miro, 33 let star, kat., oženjen, posestnik v Vipavi štv. 16, nekaznovan
o p r o S č a se v smislu § 259 št. 3 kpr. obtožbe, da je dne
12.	marca 1902 v občinski seji v Vipavi rekel Antonu Hrovatinu: Vi molčite! Vi ste nepošten! Vi ste kot župan nepošteno poročali o meni, ko sem bil pri vojakih — torej koga z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo kakega nepoštenega dejanja obdolževal, ki bi utegnila v mislih ljudi za-ničljivega storiti ali ponižati, in s tem za krivil prestccek zoper varnost časti po 8 488 kz.
Razlogi.
Pri občinski seji v Vipavi sta se dne
13.	marca 1902 obtoženec in zasebni obtožitelj nekaj spcrekla. Zasebni obtožitelj je namreč predlagal, da bi se izrekla obtožencu kot načelniku gozdnega odseka nekaka nezaupnica, češ, da računske knjige niso v redu. To je razkačilo obtoženca tako, da je planil kvišku in očital obtožitelju nepoštenost. Ni se sicer popolnoma dognalo, katere razžaljive besede je rabil obtoženec nasproti zasebnemu obtožitelju, ker jih vsaka priča drugače navaja, vendar se pa mora toliko za dognano smatrati, da je obtoženec očital Antonu Hrovatinu, da je radi tega nepošten, ker je obtožencu na vojaško oblast nepošteno poročal. To priznava obtoženec sam. Pa tudi priče Kari Mayer, Štefan Rehar, Rudolf Ahtschin in France To-mazič, Ivan Ferjančič in Janez Lekan potrjujejo v tem smislu besede razžalitve. Priča Jožef Zvokelj pa nadalje izpove, da je izgo voril obtoženec vse besede v enem stavku.
Iz povedanega je brezdvomno razvidno, da je dejanje v predstojeČem slučaju enotno, ki obstoji v tem, da je obtoženec očital zasebnemu obtožitelju, da je nepošteno poročal o njem na vojaško oblast, in da je to enotno dejanje kvalifikovati kot prestopek po § 488 k. z.
Obtoženec nastopil je dokaz resnice. Ta dokaz se mora od strani obtoženca kot popolnoma doprinešen smatrati in to iz sledečih razlogov: Ko je šel avgusta meseca 1900 ( btoženec na orožne vaje v Ljubljano, poslal ja obtožitelj na vojaško oblast v Ljub ljano telegram in na vojaško oblast v Celovec pa vlcgo. V telegramu pa kakor v vlogi trdi obtožitelj o obtožencu, da se je do sedaj s simuliranjem opro-š č a 1 vojaških vaj in da jedoma za vsako težko delo sposoben.
GlRsom izpovedbe priče Alojzija Grabi-jsn je dokazano, da je telegram odposlan od zasebnega ohtožitelja preprečil, da obtoženec ni radi bolezni prišel k superarbitra-
ciji, temveč je moral takoj kot popolnoma zdrav človek nastopiti službo pri kompaniji.
Iz pričevanja c. kr. stotnika Ludvika Reindl je razvidno, da so vojaške oblasti verovale napovedbam v telegramu bolj kot pa trditvam obtoženčevim, in to tembolj, ker obtožencu bolezen na zunaj ni bila vidna.
Ista priča Reindl pa tudi potrdi, da se je med orožno vajo konstatiralo od zdravnikov, daje bil obtoženec v resnici bolan, in je bil priča tudi sam popolnoma o tem prepričan.
Iz dopisa c. k. dopolnilnega okrajnega poveljništva št. 97 z dne 17. avgusta 1910 pa je dokazano, da je bil obtoženec 1 1896 radi revmatizma, leta 1897 in 1898 pa r a d i i s h i j e orožnih vaj oproščen in to na predlog vojaških zdravnikov.
Iz tega je razvidno, da je trditev v telegramu in v vlogi, da seje obt o ženec s s i m u 1 iranjem kake vaje oprostil, popolnoma neresnična in iz trte zvita, nadalje pa je tudi dognano, da obtoženec za težka dela ni bil zmožen, predno je odšel na vajo, in sploh več let ne, in je torej tudi v tem c žiru poročilo županstva neresnično.
Ta ckolnost dokazana je po pričah : Antonu Andlovic, Francetu Bratež, Francetu Silvester, Ivanu Gvardijančič, Ivanu Bukovič, Ivanu Mohorčič in Fdipu Andlovič.
Kot popolnoma objektivna resnica je torej smatrati, da so se od strani zasebnega toži t e 1 j a i v telegramu i v piBmeni vlogi na vojaško oblast poročale o obtožencu neresnice, in to take neresnice in ob taki priliki, ki bi mogle obtožencu provzročati občutno škodo.
Če bi se hotel morebiti zasebni obtožitelj izgovarjati, da je on to storil kot uradna oseba v dobri veri, se pa vendar ta izgovor ne more za resničen smatrati,
»Bona fides« mora namreč imeti za-se dozdevno podlago, katere pa v predstojeČem slučajugotovoni.
Ne samo po Vipavi, temveč po celidolini bilo je znano, da je bil Bogomir Perhavec tako bolan pred nekaj leti na rovmatizmu, da se je sploh dvomilo, da bo še kdaj ravno hodil. Premikati se je mogel le po dveh palicah okoli, v cerkev pa se jo vozil, dasi jeizVipave in ima torej cerkev v istem kraju, kjer sam stanuje. (Cerkev mu je bila samo par sto korakov oddaljena! Opomba uredništva.)
To je dokazano po pričah: Ivana Gvardijančič, Frar.u Bratovž, Franu Silvester, Franu Krhne, Antonu Tomažič, Antonu Kariž.
Popolnoma nemogoče je, da bi zasebni obtožitelj o tem ne bil vedel, če so vedeli vsi drugi in to tudi njegovi sesedje.
Razven tega je bil obtoženec trikrat poprej radi bolezni orožnih vaj oproščen, kar dokazuje že zgoraj označeni dopis c. k. dopolnilnega okrajnega poveljništva št. 97.
To je bilo znano tudi zasebnemu obtožitelju, kar dokazuje telegram in odposlana vlega.
Vsakemu in torej tudi zasebnemu obtožitelju pa je dobro znano, da zdravniki vsakega moža, predno ga odpuste iz službe, natančno preiščejo pri vojakih, in da se je moralo tudi to zgoditi pri obtožencu.
Da bi se pa mogel človek navadnega stanu, kot je obtoženec, z vaj s simuliranjem oprostiti, kaj takega ne more. verovati najbolj navaden človek, kot je zasebni obtožitelj, ki ima gotovo dosti pregleda in precej široko obzorje, ker bi ga sicer ne postavili bili volivci v Vipavskem trgu za župana.
Nadalje je pa notorično, da je revma taka bolezen, ki se težko popolnoma pozdravi in ki se kaj rada ponavlja pri ljudeh, ki so že enkrat na tej bolezni trpeli.
Pri treznem in natančnem premišljevanju tega stvarnega položaja more se priti do edinega zaključka, da je namreč Anton Hrovatin dobro vedoč, da ne dela prav, vendar poslal na vojaško oblast telegram in pa pismeno vlcgo in to iz osebnih in strankarskih razlogov. Vzrok pa je dobiti edino v tem, da je hotel zasebni obtožitelj preprečiti, da bi se obtoženec udeležil občinskih volitev. Volitve so brezdvomno bile hude in za stranko zasebnega obtožitelja nevarne, ker so se imele že v četrtič vršiti.
Da je zasebni obtožitelj skušal uporabiti svojo moč kot župan proti svojim političnim nasprotnikom in to na ta način, ki se ne more odobravati, in kakor nepristransk župan, če hoče biti mož-poštenjak, no sme postopati, to je razvideti kaj jasno tudi iz slučajev Ivana Može in Marka Pushnitz.
Okrajno glavarstvo gotovo dobro pozna svoje župane. In ravno okrajno glavarstvo v svojem poročilu z dne 21. apr. št. 8538 pravi o Antonu Hrovatinu, da je ta brezdvoj-
beno v zadevi Ivana Može zato napravil, kor je Ivan Može volil s klerikalci pri občinskih volitvah.
Da je hotel zasebni obtožitelj s svojimi koraki le to preprečiti, da bi se obtoženeo volitev ne udeležil, to je dokazano tudi po dopisu vipavskega orožništva na vojaško oblast, in pa po zapriseženi priči Jerneju Conta, kateremu nasproti je Anton Hrovatin sam p r i p o -znal, zakaj je spravil Bogomira Perhavca k vojakom. Tako ravnanje cd strani zasebnega obtožitelja pa je nazival po pravici obtoženeo za nepošteno.
Sicer pa se mora pripomniti, da zasebni obtožitelj ni imel nobene dolžnosti pisati ali brzojaviti v obtoienčevi zadevi na vojaško oblast in da se torej tudi ne more izgovarjati na »dobro vero", Drugače bi bilo, če bi bil obtožitelj vprašan sli pozvan, naj pove svoje mnenje. To pa ni bilo, in če ie zasebni obtožitelj prestopil svoj delokrog brez potrebe, je za te Bvoje korake tako odgovoren, kot bi jih storil na svoje privatno ime.
Sicer pa se mora upoštevati £e to, da zasebni obtožitelj elika v pismeni vlogi ob toženca kot nekakega regovileža in to popolnoma brez potrebe in brez povoda. Vzrok more biti edino ta, da bi obtoženca vojaški oblasti naslikal za kolikor megoče slabega. Da bi pa bil obtožitelj tudi to v dobri veri započel, kaj takega pa menda ne more nikomur niti na um priti in je popolnoma izključeno. V tem samem dejanju pa je že zapopadena nepoštenost, kakoršno ima § 488 k. z. v mislih, in je torej lahko opravičeno obtoženec že radi edino te točke obtožiteljevo postopanje v njegovi zadevi kot nepošteno označil.
Ker je torej obtoženec dokaz resnice v polni meri, kakor to zahteva § 490 kaz. z. doprinesel, bilo ga je obtožbe oprostiti.
V V i p a v i, dno 13. junija 1902.
Polenšek, m. p.
Nato ie dobil besedo Hrovatinov zastopnik, ki je tožil o krivici, katera se Hro vatinu godi, in predlagal, da se naj g. Perhavca obsodi in s tem Hrovatinu zado ščenje.
Dr. Brejc pa je v svojem zagovoru naglašal, c!a naj bo Hrovatin vesel, da ne sedi on na zatožni klopi, kamor bi pravzaprav spadal, in da naj zahvali Boga, da ga zadene samo moralična obsodba.
Sodni dvor je po kratkem posvetovanju Hrovatinovo pritožbo zavrnil in sodbo vipavskega sodišča v celem obsegu iz njenih razlogov potrdil. Hrovatin, ki jo je če pred koncem obravnave odkuril, je torej dobil, kar je zaslužil, in nihče, prav nihče mu ne more pomagati niti njegov prijatelj dr. Tavčar, niti njegov podreški posvetovalec; plačati bo moral ogromne pravdne stroške za to, da je pri sodišču zaman iskal svoje časti. In ta Hrovatin je bil 18 let vipavski župan — res uzoren župan! On je še danes obč. odbornik vipavskega trga — bcgve ali bo imel še čelo po tej blamaži pokazati ee še kdaj v obč. odboru? — Dr. Tavčar je, če se ne motimo, v dež. odboru rtferent za občinske zadeve Priporočamo mu torej, da si naj Hrovatinov slučaj prav natanko ogleda in potem brezozirno preišče, Ce ni morda še kje kak podoben — uzor liberalnega župana!
XI. občili zbor katol. tiskovnega društva v Ljubljani.
Poročilo tajnikovo:
Na zadnjem (X.) rednem občnem zboru našega društva dne 20. julija 1899 ste si, čč. gg. društveniki, izvolili nov odbor, ki se je takoj po občnem zboru sestal tako-le: Predsednikom je bil izbran prof. msr. Anton Zupančič, predsednik-namestnik kanonik Janez S u š n i k , tajnik prof. dr. Jos. Lesar, blagajnik katehet Rok M e r č u n, nadzornik bukvarne prof. Ant. Kržič in nadzornik tiskarne prof. dr. Fr. Lampe. V odboru so bili sicer še: prelat dr. Janez K u 1 a v i c, imenovan po prevzv. g. pokrovitelju v zmislu § 8. društvenih pravil, gen. vikar Jan. F 1 i s, prof. dr. Janez Janežič, kanonik Andrej K a 1 a n, župnik Matija K o 1 & r , dekan Janez Novak, tvorničar Karol Pollak, vikar Luka Smolnikar in profesor dr. Aleš U š e-ničnik.
Po prezgodnji smrti blagajnika Roka M e r 5 u n a (f 23. jul. 1900) in nadzornika tiskarne, kanonika dr. Fr. L a m p e t a (f 24. sept. 1900) je opravljal njune posle g. predsednik. Z 20. julijem je potekla odboru zakonita poslovna doba. Izvoliti vam bo torej danes nov odbor. Stari vam sedaj
po meni v glavnih obrisih poroča o svojem delovanju ter prosi, da je odobrite.
Naj vam opišem ob kratkem: I. kako se je društvo razvijalo, II. pokažem, kako je društvo izvrševalo svoj namen, III. pa nekaj pristavim o gospodarstvu v društvenih zavodih.
I. Kako se je društvo razvijalo?
Kot prejšnja leta, moremo tudi to pot z veseljem naznanjati, da se je društvo razvijalo dovolj živahno. Le število udov se ne množi, kot bi želeli. Od zadnjega občnega zbora (20. jul. 1899) je pristopilo 49 novih udov. Sedaj šteje društvo 60 dobrotnikov, 117 ustanovnikov in 26 5 letnikov, torej skupaj 442 društvenikov. Nekatere ude-letnike smo morali izbrisati iz društvenega imenika, ker niso že po več let plačali let-ninc.
Odbor izreka srčno zahvalo onim preč. gg. dekanom, ki so o pastoralnih konferencah ali o drugih primernih prilikah pobrali udnino ter jo poslali odboru. S tem ustrezajo udom in odboru.
Smrt nam je pobrala od zadnjega občnega zbora: Nj. eminenco kardinala-nad-škofa Jakob Missia, prvega pokrovitelja našega društva; dobrotnike : stolnega prošta dr. Leonarda Klofutarja, kanonika-vodjo dr. Fr. Lampeta, župnika Fr. M a r e š i č a in Jakoba G r o s s a. Umrli so dalje ustanovniki: prošt dr. Anton J a r c ; župniki: Fr. K r e g a r, Jakob D o 1 e n e c, Ant. L e n a s i, Andr. Šareč, Matevž P r e ž e 1 j, Jož. Novak, Ant. Ponikvar ter kapelana: Blaž M u h o-v e c in Jož. Benkovič ter letniki: Anton U r b a s , dekana Jož. Krese in Ant. Aleš; župniki: Ivan Tomažič, Janez D e b e 1 j a k, Mihael Klemenčič Fr. Zakrajšek, Janez D u g u 1 i n, Aleš Gašperšič, katehet Rok M e r -č u n ter ekspozit Lovro T i č. Društvo se bo vseh hvaležno spominjalo. Posebno hvaležnost pa je dolžno Nj. eminenci kardinalu-nadškofu Jakob Missia, ki je bil prav za prav ustanovitelj našega društva in ki je, zlasti pri občnih zborih goreče bodril društvenike, naj podpirajo katoliški tisk z radodarnimi rokami in gibčnimi peresi.
Hvaležno se moramo spominjati tudi rajnega društvenega blagajnika gosp. Roka M e r č u n a, rajnega nadzornika tiskarne, kanonika dr. Fr. Lampeta, ustanovnika Jož. Benkoviča in župnika Fr. M a -r e š i č a (f 10 dec. 1901), ki so zlasti s peresom goreče podpirali težnje našega društva. Zadnji je še živ poslal v našo tiskarno rokopis „Lurški čudeži" ter za stroške izročil društvu primerno vsoto. Razen tega je odkazal v zadnji volji pisateljsko ustanovo, ki jo naj oskrbuje tiskovno društvo. Ni pa še nič gotovega glede te ustanove, ker še ni dovršena zapuščinska obravnava. Odbor uljudno prosi, da se živi udje spominjajo v svojih molitvah rajnega prvega pokrovitelja in vseh rajnih dobrotnikov, ustanovnikov in letnikov.
Da so se društvene zadeve ugodneje rešeyale, se je odbor od zadnjega občnega zbora posvetoval v 13. sejah, namreč 18. sept. in 20. nov. 1899., 19. febr., 25. jun, 22. okt. in 22. nov. 1900, 23. jan., 11. febr., 22. apr., 1. jul. in 28. okt. 1901 ter 25. febr. in 1. julija 1902. V sejah 19. febr. 1900., 11. febru-arija 1901 in 25. febr. 1902 je g. blagajnik podaval račun o društvenem premoženju preteklih let, ki se je vsakokrat odobril. V zadnji seji (letos 1. jul.) se je določil med drugim dan in spored za današnji občni zbor.
(Konec.)
Gospodarska zveza.
Dr. Šusteršič je odložil predsedstvo „ Gospodarske zveze". — Ta vest bo gotovo neljubo presenetila vsakega prijatelja zadružne ideje, ker težko si je misliti, da bi ne stal na čelu »Gospodarske zveze" mož, ki ji je vdihnil življenje in ki jo je doslej z železno vstraj-nostjo in brezmejno požrtvovalnostjo negoval. Tehtni so morali biti pač vzroki, ki so naklonili velikega prijatelja zadružništva do tega koraka, in ti vzroki so zopet nov dokaz njegove očetovske skrbi za zadružništva Pojasnil jih je sam v pismu, katero jc pisal dne 23. t. m. podpredsedniku „Gospodarske zveze" iz Toblacha na Tirolskem, kamor je šel na kratek odmor. Da bodo imeli naši zadružniki avtentično pojasnilo tega koraka v rokab, zdi se nam najumestneje, da objavimo doslovno omenjeno pismo, ki slGve:
Velcčastiti gospod svčtnik!
Počaščujem se Vam, kot podpredsedniku „Gospodarske zveze", naznanjati, da odložim mesto Zvezinega predsednika.
To storim po resnem, vsestranskem prevdarku.
Jaz sem politično zelo prononsirana oseba. To okolnost so nasprotniki zadružnega gibanja zlorabljali, trdeči, da je „Go-spodarska zveza" pod mojim predsedstvom politično bojevno društvo. Vem, da to nikdar ni bilo res, toda videz je govoril za nasprotnike, ker je težko osebo ločiti od politika. Znano Vam je, da sem iz tega uzroka že zdavna gojil misel, odpovedati se „Zvez-nemu" predsedstvu. Toda tega nisem mogel storiti, dokler je obstojala nevarnost, da nasprotniki moj odstop zlorabijo zoper zadružno organizacijo, češ, da se odtegujem odgovornosti za moje lastne ustanove.
Ta nevarnost danes ne obstoji več. Ministerstvo je na našo lastno prošnjo pro-uzročilo temeljito revizijo naše zadružne organizacije po dveh prvih zadružnih strokovnjakih Avstrije Sijajni uspeh te revizije je znan. In v posledici tega uspeha je vlada krenila na pot krepkega državnega sodelovanja in tudi gmotnega podpiranja „Zvezi-nega" stremljenja na polju kmetskega zadružništva. S tem je po večletnih krutih bojih osigurana zmaga zadružne ideje mej Slovenci.
D6bi krutih bojev ima sedaj slediti doba mirnega vsestranskega zadružnega dela. Zadružno organizacijo treba sedaj razširiti, še bolj pa uglobiti in očistiti vsega nezdravega ali neumestnega. Se bolj nego doslej mora v ospredje stopiti zgolj gospodarski značaj naše organizacije. V „Zvezinem" krogu naj se domač čuti vsak odkrit prijatelj zadružne ideje, naj si pripada katerikoli stranki v političnem življenju.
Zato je zame prišel čas, da odstopim od „Zvezinega" predsedstva, to tem bolj, ko se je politični boj v naši deželi v zadnjem času še poostril in vse na to kaže, da gremo v d6bo političnih viharjev, kakršnih naša dežela še ni doživela. Moja dolžnost veli, da v teh viharnih političnih bojih stojim v prvi vrsti! Zelo umestno je torej, skoraj neobhodno potrebno, da vodstvo zgolj gospodarskega društva položim v druge roke. Umevno je, da je doslej marsikojega političnega nasprotnika predsodek proti moji osebi gnal morebiti v zadružništvu sovražni tabor. Temu naj, kolikor je od mene odvisno, v bodoče ne bodi več tako. Niti predsodki naj v bodoče več ne zapirajo vhod v veliko zadružno organizacijo, ki bodi prijazen in prostoren dom vsem produktivnim stanovom dežele in naroda!
Razume se pa, da sem s svetom in dejanjem tudi v bodoče vsigdar na razpolago, kadarkoli bode „Zvczino" vodstvo to zahtevalo.
Sprejmite konečno, velečastiti gospod, izraz mojega najodličnejšega iskrenega spoštovanja!
V Toblachu, dne 23. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič, s. r. državni in dež. poslanec.
Tedenski koledar.
Nedelja, 27. julija: 10. pobinkoStna, Pantaleon m.; evang.: O farizeju in ce3tni narju. Luk. 18. — Ponedeljek, 28. jul.: Inocencij p., Nazarij in dr. mm. — Torek, 29. julija: Marta d — Sreda, 30. julija: Abdon in Senen mm. — Četrtek, 30.jul.: Ignacij Lojoi. — Potek, 1. avgusta: Vezi sv. Petra. — Sobota, 2 avgusta : Porci-junkula. — bolnce izide 1. avgusta ob 4. uri 48 minut, zaide pa ob 7. uri 25 m.
—	Lunin spremin: Zadnji krajec 28. julija ob 6. uri 13 minut zvečer. — Dan se skrči v avgustu za 1 uro 28 min. — Mu-aica sacra v nedeljo dne 27. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Varh-angeljsko mašo zložil Janez Schweizer, gra-duale »Justus cum veciderit« koralno, ofertorij »Posuisti, Domine« zložil A. Foerster.
—	V mestni cerkvi sv Jakoba pontifikalna maša ob 9. uri: Missa in hon. Resurr. D. N. J. Chr. z instrumentalnim spremljevanjem zl. Fr. Gerbič, graduale po recitaciji predpisanega teksta Justus ut palma zložil Fr. Ferjančič, ofertorij Posuisti Domine zl. Ant. Foerster.
Sejmi po Slovenskem od 28. julija do 2. avgusta. Na Kranjskem: 28. v Kostanjevici, Lukovcu, Smartnu pri Litiji, Telčah, Toplicah in na Vrhu pri Idriji; 1. v Kranju, na Vinici in Osilnici; 2. v Dolu.
—	Na slovenskem Štajerskem: 28. v Ormožu; 30. v Kostrivnici; 31. v Konjicah in Dobu pri Hrastniku; 2. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor. — Na Primorskem: 31. v Gorici; 1. v Glcmcni in Du-tovljah; 2. v Hrpeljah in Pazinu.
I
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. julija.
Na obfinem zboru »Katol. tiskovnega društva« dno 24. t. m. voljeni odborniki in po presv. knezoškofu imenovani zastopnik se tem potom vabijo k seji v torek, 2 9. julija, ob 4. uri popoldne v prostore »Slovenčevega« uredništva, da se odbor konstituira.
Novo mašo bo pel jutri, 27. t. m., na J e ž i c i pri Ljubljani naš izvrstni pesnik Silvin Sardenko — č. g. Alojzij M e r h a r. Iz sroa častitamo !
Dr. Šusteršičev govor sa splošno volivno pravico v dežel, zboru prinaša danes po stenografiSnem zapisniku »Slovenski List«. Govor izide tudi kot posebna brošura.
Javna seja kranjske trgovinske in obrtne Sbornioe. Včeraj v petek 25. t. m. vršila se je v magistratni dvorani javna seja trg. in obrtne zbornice. Nekateri gg. svetniki oprostili so svojo odsotnost, ni pa tudi bilo k seji g. župana Hr i b a r j a. Zbornični predsednik je predstavil novoime-novanega vladnega komisarja svetnika gosp. Gustava Kulavica namesto dosedanjega Bvetnika Rahlinga, kateri je sedaj prevzel pri dež. vladi drugi posel. Gosp. vladni svetnik K u 1 a v i c je pozdravil navzoče in povdarjal, da bode vsikdar pospeševal koristi trg. in obrtne zbornice, prosil pa je navzoče za blagohotno podporo. Prošnji občini Jesenice za dovolitev tedenskega semnja vsak torek se je ugodilo. Zbornični računski zaključek se je odobril. Prošnji občine P r e -s e r j e za preložitev letnega semnja od 8. na 15. junija se je ugodilo. Glede prošnje občine Škocijan za pomnožitev štirih letnih živinskih semnjev je bila zbornica mnenja, da naj se dva semnja dovolita, dva pa ne, ker bi drugim občinam, posebno Novemu mestu preveč škodovali. Pri poročilu o načrtu izvršilne odredbe k zakonu z dne 25. februv. 1902 o premembi in dopolnitvi obrtnega reda, katero je doposlaio ministerstvo, sprejele so se nekatero spremembe O prošnji g. Vidalija za podelitev koncesije za pokopavanje mrli č e v se je sklenilo priporočati dež. vladi, da se ista o d k 1 o n i. V centralno komisijo za obrtno šolstvo se je izvolil zbornični predsednik. Poročilo o vlogi nekaterih trgovcev in obrtnikov selške doline se odstavi iz dnevega reda in vrne odseku. Gosp. M a j d i č je želel, naj bi se telefon južnega dela naše države zvezal z Ogrsko. Gospod T o n n i e s je želel, naj bi se za okrajno glavarstvo dobil primernejši prostor, nego je stari » Z a b j a k «. Gosp. Baumgartner je priporočal, da se Gorenjska in sploh Ljubljana zveže telefonično z Beljakom. Gosp. K r e g a r je stavil nujni predlog o poštnih razmerah na Kranjskem, posebno v Ljubljani in sicer : glede pomnožitve poštnih uradov in da se v Ljubljani erari zirajo nekatero poštne filialke. Svoj predlog bode utemeljeval v prihodnji seji.
Štajerski deželni zbor zaključi danes svoje zasedanje, ki je zadnje pred — novimi volitvami.
Skrb »Slov. Naroda« za ljubljansko okrajno bolniško blagajno. »Slov. Narod« je včeraj kvasil svojim bravcam, da je bila okrajna bolniška blagajna opetovano pozvana, naj predloži statistične izkaze in računski zaključek. Naglaša tudi, da je bil načelnik Kregar že dvakrat kaznovan, toda računskega zaključka in statističnih izkazov šo ni predložil. Radoveden pa je »Slov. Narod«, kdo plača globe načelnika Kregar j a in zakaj ne predloži računskega zaključka in statističnih izkazov, »blov. Narodu« svetujemo, naj se obrne na dotično osebo, katera mu je dala informacijo, da je mogel spisati zgoraj omenjeno notico. Do-tična oseba bo vedela, da ni kriva okrajna bolniška blagajna oziroma njen načelnik Kregar, da pa je kriva »zaveza« okraj nih bolniških blagajnic v Trstu. Ta sestavlja statistiko, odkar sploh obstojo okrajne bolniške blagajne, in to radi istomernoBti — kar seveda sama poudarja. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska jo poslala vse gradivo prvo dni me-
seca aprila. Po navadi je zaveza stvar rešila v 3 do 4 tednih. Kaj je bilo letos vzrok, da se je tako zakasnilo, nam ni znano, o tem naj popraša »Slov. Narod« svojega informatorja. Okr. bol. blag. je dne 28. maja pismeno prosila .zavezo', naj statistiko upošlje, da jo bo mogla okrajna bolniška blagajna ljubljanska pravočasno predložiti deželni vladi. Toraj okrajna bol. blagajna se je zavedala svoje dolžnoBti, kajti skrbela je zato, preden jo je sploh magistrat pozival. Magistrat je prvikrat pozival bol. blagajno okrog 10. julija, 11. julija je blagajna zopet pro-sila zavezo v Trstu hitre rešitve. Na vsa te prošnje pa okrajna bol. blagajna ljubljanska ni dobila od zaveze niti odgovora. Šele na brzojavni poziv z dne 24. t. m. se je odzvala »zaveza« in ob enem doposlala Statistiko okraj. bol. blagajni ljubljanski. Dne 25. t. m. je prejela blagajna Statistiko in jo dne 26. t. m. predložila magistratu. S tem mislimo, je storila okraj. bol. blagajna ljubljanska, oziroma njen načelnik Kregar svojo dolžnost. »Narodov« pisec pa toliko razume o poslovanju okraj. bol. blagajne, kakor zajec na boben. Globe pa, ako se katere sploh naložijo načelniku Kregarju, plača on sam,
Zvezda bledi. Učiteljstvo krškega okraja je minuli četrtek volilo 3 zastopnike v deželno učiteljsko konferenco. Izvoljena sta radeški nadučitelj g. Pretnar in krška učiteljica gdč. Schmidinger. — Meščanski učitelj in krški župan g. dr. Romih pa ve-likodolinski nadučitelj g. Bernot sta prišla v ožjo volitev. Izvoljen je g. Bernot. T a -b 1 e a u 1
Konferenca Salezijancev v Šiški.
V nedeljo 27. t. m. imel bode č. g. Alojzij K o v a č i č, duhovnik salezijanske kongre-gacije, v Spodnji Šiški konferenco o namenu Salezijancev in o novem ustavu za zanemarjene dečke. Potem bo imel č. g. P. Teofil Zaje, novomašnik, litanije, blagoslov in darovanje za salezijanski zavod. Veseli nas, da redovniki sv. Frančiška Asiškega in Šaleškega tako vzajemno delujejo v blagor naše ljube mladine. Želimo jim mnogo uspeha.
Raznoterosti iz Kranja. Iz mnogih krajev se jo že poročalo o hudi nevihti, ki je razsajala začetkom tedna. Tudi pri nas je udarila med nevihto strela v stolp podružnične cerkve na H u j a h. Puh je omamil cerkovnika, ki je zvonil »hudo uro«, druge nesreče, hvala Bogu, ni bilo. — Godba prostovoljne požarne brambe se je odpeljala v četrtek z opoldanskim vlakom v Lesce in od tod z vozovi v Bohinj, da svira ondi za god železničnemu podjetniku. Godci, ki so jih v ta namen najeli železniški delavci, so se povrnili v petek v Kranj. — V sredo se je vršil v hotelu „Stara pošta" zabavno-poučni sestanek, ki ga je priredil g. Alojzij Luznikz Vrhnike. V četrtek se ja ponavljalo isto v gostilni pri P. Mayerju. Občinstva se je precej nabralo. Najbolj so nas zanimale predstave s kinematografom.
Poštna vest. Mesto poštne odpravnice v Kresnicah pri Litiji je podeljeno poštni upraviteijici gdčni. Katar. V i 1 h a r. — Nov poštni urad se ustanovi v Suhorju.
Župan v Preddvoru. Dne 24. julija ae je v Preddvoru vršila županska volitev za veliko občino, ki obseza 4 župnije. Izvoljen je bil županom bivši večletni župan oče Janez R o b 1 j e k , in sicer jednoglasno s 26 glasovi, kar je pač redek slučaj, da kedo vživa toliko zaupanje. Mož je poštenjak stare korenine. Za svetovalce so bili voljeni: France Mubi iz Sp. Bele, Jurij Arh iz Preddvora, Jožef Bidovec iz Garič, Anton Perne s Trstenika, Jernej Polajnar iz Kokre.
* P so vanje mrtvega duhovnika. Včeraj so pokopali nesrečnega duhovnika M i k 1 i č a. Še ko je ležal na mrtvaškem odru, je umazano pero v »Narodovem« vredništvu pomočilo se v črnilo, da posu-roveli »inteligenci« predloži nekaj psovk na duhovnika, katerega so ubili od naših narodnih nasprotnikov oslepljeni fantje. Mi-kliča tisti, ki so ga poznali, slikajo kot blagega človeka, »Narod« pa ga je naslikal tako, kakor bi ga gršo in lažnjivej^e ne mogel naslikati niti nemškutarski »Štajerec«. Po »Narodovem« mnenju bi duhovščina morala brezbrižno gledati početje
»Stajerčevih« pristaša v. Ker tega po svoji veBti in narodni dolžnosti slovenska duhovščina ne more storiti, pravi »Narod«, da je duhovščina sama m o -ralični povzročitelj tegauboja. »Dobila je to, kar je sama iskala«. A to še ni dovolj. »N.« je napisal včer. uvod. članek t napisom »Kaplana so ubili«, v katerem nadaljuje, kakor smo že konstati-rali, „Narod" zavijanja in psovanja popolnoma v smislu narodnih odpadnikov na Štajarskem, v prvi vrsti v smiilu »Šta-jarčovem«. O mrtvem duhovniku, ki je padel od spovedi gredoč kot žrtva napada, piše »Narod", da je bil »hujskač prve vrste«, »surov in nasilen«, »vse je hotel vladati, vsakdo naj bi kakor pes pred gospodarjem ležal pred njim na trebuhu in ga molil«, »samo za svoj pravi poklic se ni menil", „ p r a v i ničvredne ž ". Svoj članek »Narod* zaključuje: »Slučaj v Makolah je imel tragičen izid, v ostalem pa se razmere v drugih krajih po Slovenskem čisto nič ne razločujejo od razmer v Makolah, ker duhovniki z malimi izjemami povsod tako divjajo, kakor tam, kjer je bil naposled kaplan ubit. Slučaj v Makolah je glasan »memento« katoliški duhovščini, zakaj, če pojde tako naprej, kakor dosihdob, potem se bodo ljudje začeli kar pri belem dnevu klati." Kakor se vidi, ima „Narod." Članek poseben namen in opravičeno dvomimo, da bi liberalci z žalostjo pozdravili vesti, ko bi ljudje pričeli po vsem Slovenskem pobijati duhovnike. »Narodovo« stališče v zadevi Mikličevi kaže štajerskim rodoljubom, da ga ni slučaja, v katorem bi »Narod« ne stal ob
v
strani »Stajerčevih« pristašev, in da mora torej med štajarskimi nemškutarji in slovenskimi liberalci obstajati neka ozka zveza. Rodoljubi na Štajarskem vedo, kako stališče naj pravočasno zavzemo proti taki zvezi; posebno štajarska duhovščina, katere tovariša je »Narod" celo na mrtvaškem odru tako gnjusno in podlo opsoval, naj združena in složna odločno nastopa proti liberalno-nemškutarskemu združenemu sovražniku.
»Štajerčeve" liberalne laži. 10. št. »Štajerca" je prinesla dopis pod zaglavjem »Črešnjeviški župnik", v katerem z običajno liberalno surovostjo blati g. župnika Sušnika, češ, da je dne 21. sušca imel na prižnici propoved, v kateri je kričal v največji jezi nad farno ljudstvo, napadal in zmerjal ter ga šuntal k puntariji! Zraven tega mu očita v svoji liberalni resnicoljubnosti, da je rekel na leči: jaz sem največji gospod, vsak se mi mora klanjati, naj bo učitelj, uradnik ali častnik; da, še celo cesar in kralj se mi mora uklanjati itd. itd.! Gosp. župnik je poslal popravek, v katerem dokaže, da dotični dan ni niti propovedi imel, ker je bil — petek. Resnicoljubnega »Štajerca" je to razkačilo. Začel je zopet blatiti g. župnika, češ, da je to največja nesramnost od gosp. župnika, da si upa popravljati. Res je sicer, da dotični dan ni bilo pridige, a bila je pa 2 3. sušca pridiga. V omenjenem dopisu se je vrinila le tiskovna pomota. A pošteni resnicoljubni liberalni »Štajerček" se je tudi sedaj pošteno opekel. Dobil je popravek, v katerem dokaže gosp. župnik, da tudi 2 3. sušca ni bilo nikake propovedi, ker se je bral le pasijon ali trpljenje Kristusovo. No, liberalni „Štajerček" je nato utihnil, a popravka pa si ni upal natisniti. S takimi liberalnimi časniki se moramo boriti. Ako imajo korajžo oblatiti poštenega človeka, naj imajo tudi pogum, da popravijo in prekličejo svoje neresnične trditve. Sicer pa dobi »Štajerec" priliko, da dokaže svoje neresnične trditve. In takemu časopisu kaže svoje simpatije — »Slovenski Narod".
Urednik ameriškega »Glasa Naroda« — aretiran. Na Notranjskem so aretirali urednika slovenskega ameriškega lista »Glasa Naroda« gesp. Sakserja, baje zato, ker jo vabil mladoletne ljudi v Ameriko.
Efektno tombolo je dovolilo ministerstvo kmetijski podružnici v Mošnjah in gasilnemu društvu v Mokronogu.
Razpis učiteljske službe. Na pet-razredni deški ljudski šoli s pravico jav-
nosti v Trstu se razpisuje služba učitelja s 1280 K letne plače in 240 K stanarine. Postavno opremljene prošnje naj se do lOega avgusta 1.1. dopošljejo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
To6a. Iz Preddvora se nam poroča: V četrtek popoludne okoli 5. ure nam je toča pobila pridelke. Bil je tak naliv s točo in med hudim viharjem, da ljudje že davno kaj takega ne pomnijo. Po vseh potih je tekla voda namešana s točo, kakor v potokih. Posebno hudo je zadela preddvorsko, breško in tupališko polje. Oves, pesa, zelje in drugo je popolnoma potolkla. Ljudje nimajo kaj živini pokladati. Štiri polne kozolce je vihar prevrnil. Pšenica na polju je vsa polegla in okleščena, pota so razdrta. Škoda je velika. Res je žalostno!
Toča je v torek pobila v občinah Št. Janž, Radeče in Boštanj na Dolenjskem, bamo v šentjanški občini cenijo škodo na 60.000 kron.
Utonila je v ponedeljek 72leta Mina Rebolj iz Tenetišča v kranjskem okraju. Izpila je baje četrt litra žganja ter zašla v vodo.
Obesil se je v Celovcu delavec Zeichen, doma iz Lipe.
Duhovniške vesti ia lavantinske škofije. Župnijo na Ribnici v Pohorju je dobil č. g. Andrej Fišer, do sedaj župnik v Zagorju. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Hlastec, iz Laškega kot provizor v Zagorje, Mihael Sket, iz Ribnice na Pohorju kot kapelan v Laško, Ernest Trstenjak, od a v. Ane na Krembergu v Kamnico, Ivan Topolnik iz Kamnice v bt. Marjeto niže Ptuja, Melhijor Zorko iz bt. Marjete niže Ptuja v Leskovec, Franc Lovrenko iz Leskovca v Marijo Snežno, Jožef Panič iz &v. Antona k Sv. Ani na Krembergu, Ivan Bosina iz Rogatca k sv. Jur. ob Sčavnici, Iv. Kociper iz Vuzenice kot III. kapelan v Ljutomer. — Na novo nameščeni so čč. g g. novomaš-n i k i : Maks Vraber v Makole, Peter Gor-jup v Luče, Ivan ^akošek v Rogatec, Ivan lic v Podsredo, Ivan Jelšnik k Sv. Martinu v Slov. Gradcu, Albin Lubri v Zreče, Ignacij Skamlec k Sv. Antonu v Slov. goricah, Viktor Preglej v Vuzenico. — Na novo nastavljen kot kaplan v Voj-niku je č. g. Franc S p i n d 1 e r , dosedaj v glasbeni šoli v Reznu.
Nesreča pri streljanju proti toči: Pri bv. Katarini na Sp. Štajerskem se je te dni smrtno ponesrečil 91etni Franc Kos, ki je v družbi posestnikovih sinov 191etnega Šir-raeka in 131etnega Antona Medveda streljal proti toči. Strel se ja prezgodaj vnel, iskra je odletela na preblizo se nahajajoči smodnik, vsled česar je navstala eksplozija. Ranjena »ta tudi tovariša Kosova.
Matura na celjski gimnaziji. K maturi se je oglasilo 33 kandidatov, 30 rednih, en privatist in dva izvanredna. Maturo so napravili trije z odliko, z dobrim uspehom 27, dva smeta izpit ponavljati jeseni, eden čez eno leto. Slovenski abiturijenti so: Babnik Friderik, Bantan Albin, Bicek Kari, (z odliko), Cimerman Jakob, Krašovec Aleksander, Kaffou Ivan, Kramer Rudolf, Steb-lovnik Ivan (z odliko), Šanc Franc, Šiander Maks, Žagar Pavel.
Tovarna pive na Reki. Na Reki se je osnovalo delniško društvo, ki bo zgradilo veliko tovarno za pivo.
Banka „Slavija" - agentura za „Narod" ? »Slovenski Gospodar" poroča: Znano nam je več slučajev, da nekateri ban-kini agentje v Ljubljani vsiljujejo zastopnikom banke „blavije" po Štajerskem znanega razdirača »Slovenski Narod«. Na ta način hočejo menda ljubljanski gospodje naše ljudstvo pripravljati za liberalizem in nemčur stvo. Imenuje se nam tudi gospod, ki je posebno goreč v tem pošiljanju, piše se g. Holc. Mi bomo to naznanili vodstvu banki-nemu v Prago, proti »Slaviji« pa se bo začela agitacija, ako jo bodo ljubljanski liberalci še dalje rabili za „Narodove" neumnosti. Zastopniki pa, katerim se »Narod« vsiljuje, m j nemudoma pošljejo nazaj tega umazanca.
Pohvala za redovnike Zadnja »Domovina" prinaša članek o slovensko-nemški gimnaziji v Celju, katerega sklepa z besedami : »Častno pa moramo omenjati, da so slovenski dobrotniki, zlasti »Dijaška ku
hinja«, vč. gg. k a p u c i n i in 1 a z a r i s t i darovali revnim dijakom na teden nič manj kot 3 41 obedov«. — „Mrtva roka" torej živo dela za slovenski narod!
Ljubljanske novice.
Nova maša pri oo. frančiškanih V frančiškanski oerk"i bode jutri daroval novo mašo č. g.o.Teol. /jajc, brat gosp. učitelja
Zajca.
Cerkveni govor čast. g dr Antona Medveda iz Maribora. Dne 3. avg. bode v Sv. Pt tra cerkvi, pri novi maši č. gosp. Kmeta pridigoval preč. g. dr. Medved iz Maribora, ki je nam vsem znan že iz II. slov. katol. Bboda. Ljubljančani imajo torej priliko to nedeljo še enkrat slišati izbornega govornika.
Ponesrečenega biciklista Jakšeta so vče:
raj pokopali.
Poročil se je dane* ob 11. uri gospod dr. Miljutin Zamik z gdč. Teklo Hubad, hčerko gospoda deželnega šolskega nadzornika. — Poročil se bo g. Ignacij Simole, železniški uradnik, z gospodično Gabrijelo Prešern.
Ponesrečen brivec. Brivski pomočnik Miloš L u š t i n a je včeraj na Kongresnem trgu padel s kolesa in sa znatno ranil.
Marker, ki je imel preveč prstanov. Mar-kerju pri »Slonu« Janezu Sedeju je bilo včeraj v nekem javnem lokalu ukradenih 13 kron in pet prstanov.
Umrl jo g. Franc L a novec, prodajalec čevljev. — V hiralnici je umrla Jo žefa E r j a v š e k.
Organizacija odvetniških in notarskih uradnikov. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v C^lju namerava ustanoviti v Ljubljani krajevno skupino. Ustanovni zbor bo dne 3. avgusta ob 4 uri v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani. Vspored s h o d a jo: 1. nagovor predsednika; 2. govor o organizaciji in društvenih težnjah; 3 posvetovanje radi ustanovitve II. skupine; 4. raznoterosti. Poziv objavimo prihodnjič.
Pogrešanega oflcijala g. Soma še niso dobili. Po Ljubljani so simpatije na strani nesrečnega moža, ki je vsled svojega dela gotovo pričakoval, da bo imenovan oskrbnikom nove justične palače. Z načrtom v roki je pravi), prijateljem o svoji bodoči sreči. Ker pa se mu ni samo to izjalovilo, ampak so pred tednom pokopali tudi njegovo soprogo, ni izključeno, da se je možu omračil duh in je v tem položaju storil korak, ki ga morda več ne pripelje na njegovo mesto. Blagajno so našli v popolnem redu.
Kolesarjeva nezgoda Pomožni uradnik b e v e r je danes povozil tovarnarjevo ženo M. Simnic v Krakovem ter jo hudo po škodoval.
Ljubljanski dolgoprstneži so ukradli neki ženi iz Vižmarjev iz žepa 3 krone. Žena je ogorčona vpila, ker so ji manjkale 3 krone. Drugič bode gotovo previdnejša, kadar pride v Ljubljano.
K nemški pevski slavnosti v Gradec ee je včeraj in danes odpeljalo iz Ljubljane mnogo „heilovcev". Značilno je, da gredo kranjski Nemci v Gradec, kjer je nemško časopisje otvorilo radi slavnosti pravi boj proti „hausirarjem". Nemško graško časopisje priporoča, naj udeležniki slavnosti kupujejo samo pri nemških trgovcih. Kaj bodo k takemu »bojkotu" dejali nemški Koče-v a r j i ?
Prva ljubljanska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bo imela redni občni zbor v torek dne 29. julija t. 1. ob 7. uri zvečer v sobani Ciril in Metodove družbe v Narodnem domu v Ljubljani. — Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev dveh zastopnikov za veliko skupščino dne 7. avgusta t. 1. v Ilrski Bistrici. K mno gobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
Shod zidarjev imajo soc. dem. prihodnjo nedeljo v Ljubljani.
Razne stvari.
— Najnovejše od raznih strani
Vsled poljuba umrla je te ni žena lončarja Brameria v Veltenu. Nekaj trenutkov pred pogrebom je poljubila svojega mrtvega otroka. Pri tem se je otrovala in v' malo dneh umrla. — Nad 1 0. 000 oseb v Ameriko se je izselilo v prvi polovici tega leta iz Hrvatske. — Za 8 0 000 mark diamantov pokradli so ne znani zlikovci uslužbencu londonsko tvrdke Joana v trenutku, ko jih je nameraval od-poslati. — Izgnan pastor. Iz Avstrije so te dni iztirali pruskega pastorja U n g n a d a, ki je pri svojem »apostolskem" delovanju po Češkem preveč kazal svoje svetno poslanstvo. — Trapistovski samostan pogorel. Blizu Montrcala ležeči samostan Laurentian je včeraj popolno pogorel. Posamni redovniki so le s težavo rešili življenje. Škodo cenijo na četrt milijona dolarjev. — Anarhistiška zarota proti laškemu kralju. Preiskava proti anarhistom v Temi na Laškem je pokazala, da so je snovala trdna zarota na kraljevo življenje. V Trstu so prijeli nekega Borce-china iz Bra, ki so mu dokazali, da je sodeloval pri zaroti. — Velika stavka
zidarjev v Kielu, ki je trajala štiri mesece, je sedaj končana. — Stolp s V. Marka v Benetkah bo v ugodnih razmerah dograjen v petih letih. Stroški so proračunjeni na 3 mil. lir, od katerih je polovica že pokrita. Načrti so žo izgotovljeni. — Most Fran Jožefa v Budimpešti se je ponižal za 20 milimetrov. Boje se. da ae moBt ne podere. — Pomiloščen urednik. Ruski car je pomilostil bivšega urednika lista »Rossija« Amfiteatrova, ki je napisal listek »Omanov«, v katerem je iro-niziral carsko rodbino Romanov in je bil radi tega pregnan v Sibirijo. — Kraljica Natalija piše svoje spomine. — Princ Jožef Braganza se bode radi znanega delikta v Londonu pred kronskimi slavnostmi moral zagovarjati pred porotniki. — Trust cirkusov. Vrne• riški veliki cirkusi Buffalo - Bili, Barnum & Bailey, Sello itd. sklepajo trust, vsled katerega bi uvrstili svoja potovanja in bi v enem delu sveta le en teh cirkusov igral dve leti, ne da bi drugemu delal konkurenco. — Tovarno ponarejenega papirnatega denarja, ki je na mi lijone oškodovala razne države, so našli. — Rodbinska tragedija radi klobuka Gospej Davida Thomasa se je do-padel nek klobuk. Mož ga je hotel kupiti za 18 dolarjev. Gospa je to odklonila. Radi tega se je vnel prepir, v katerem je go-spejin brat ustrelil moža in njo, naposled pa še samega sebe. — Otrovani delavci. V rafineriji pri Deubitzu so včeraj našli otrovanih deset delavcev. Štiri so mogli še oživiti, šest jih jih ie umrlo. — S petimi otroci utopila se je včeraj vdova nadgozdarja Htyola v Kasalu. Žalost nad moževo smrtjo jo je gnala v smrt. — Stavka galiških poljskih delavcev se razteza po mnogih okrajih Galicije.
Klub — plešastih imajo na Polj-Bkem v Saybušu. V ondotnem kraju jo nenavadno veliko število plescev, kar je privedlo nekega plešca na misel, da bi se plešce med seboj organiziralo v poseben klub. Pri neki seji bo plešoi določili pri kozarcih vina, da bi za predsednika izbrali sa mega nadvojvodo Karla Štefana. A dotični predlagatelj — urednik — bi vsled tega kmalu poatal nesrečen. Nek denuncijant je naznanil predlog državnemu pravdništvu, ki ni razumelo nobene šale. Ko je nadvojvoda to slišal, potegnil se je za urednika tako, da ni mogel državni pravdnik plešastemu članu plešastega kluba skriviti niti enega lasu na glavi.
Orii^va..
(„Z d r a v i š k i dom" Bled.) — Koncert in deklamacija na korist revni šolski mladini cesar Franc Jožefa I. ljudske šole v Gradu. Vspored: 1. Haydn: Cesarska pesem, unisono, s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. a) Jos. Stritar: Tožba zajčeva — (Lojzek Rus), b) Jos. Stritar: Lisičja tožba (Andr. Ambrožič). — II. Jos. Petz: Štirje letni časi, dvoglasni zbor, soli in deklama-cije s spremljevanjem klavirja in harmonija. Pomlad: Tilka Vovk. Poletje: Olga Ver-derber. Jesen: Marija Rus. Zima Matej Šti-bilj. Začetek ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: Sedeži I.—VI. vrste 3 krone, vsi drugi sedeži 2 kroni. Z ozirom na blag namen se preplačila hvaležno sprejemajo. —
Odbor
(Družba sv. Cirila in Metoda) je imela svojo 138. vodstveno sejo 10. julija 1902 v družbenih prostorih »Narodnega doma". Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost je opravičil tajnik Anton Žlogar. V smislu § 18. se je udeležil kot svetovalec razsodnik dr. Fran Stor. Ob polu 3. uri je prvomestnik Tomo Zupan otvoril sejo z običajnim pozdravom. Blagajnik je od 1. jan. do 10. jul. izkazal 19.236-14 K dohodkov in 16.410-14 K troškov, torej 2826-77 K preostanka. Deška šola v Trstu s e v p r i h o d n j e m šolskem letu razširi v petrazred-n i c o , šola v Št. Rupertu pri Velikovcu pa v štirirazrednico. Velika skupščina bo v četrtek 7. avgusta t. 1. v Ilirski Bistrici. Ko se rešijo došle prošnje in sprejmejo razni nasveti, zaključi prvomestnik sejo ob polu 6. uri zvečer.
Telefonska fn brzojavna poročila.
Trst, 26. julija. Kavarniški usluž-beuci so sklenili danes stopiti v stavko, ker so gospodarji ugodili le neznatnemu delu zahtev.
Celovec, 26. julija. Sprememba volivnega reda na korist Nemcev je sprejeta. Poslanec Einspieler je pri § 6. predlagal, naj se število kmečkih poslancev pomnoži na 17 in naj se spre-
mene volivni okraji. Predlog je bil odklonjen, na kar so poslanci Einspieler, Grafenauer in Huber zapustili zbornico. Z 29 glasovi je bil predlog večine sprejet.
Dunaj, 26. jul. Korber je bil danes zopet v Išlu v avdijenci pri cesarju. Poroča se, da je cesar K o r b e r j a sprejel s posebno naklonjenostjo.
Dunaj, 26. jul. Za naslednika kardinala Ledochowskega splošno imenujejo iz Vilne prognanega škofa Zwie-rovizsa.
Praga, 26. julija. Češki dež. zbrise bržkone v jeseni več ne snide. Splošno se sodi, da bo september zelo kritičen, in torej nikakor ne kaže, da bi zboroval ta zastop v tako nenormalnih razmerah. Ob enem pa Cehi hočejo dati vladi dovolj prilike za reševanje jezikovnega vprašanja.
Lvov, 26. julija. Stavka poljskih delavcev v vzhodni Galiciji je vedno večja. Doslej stavkajo poljski delavci v 200 občinah. Stavkujočih delavcev je nad 100.000. Slavka ima tudi naroden pomen, ker so rusinski delavci v boju proti poljski „žlahti". Rusinski list „Dilo" pravi, da bo ta stavka dobila še večje obsežje, da tako pokaže ljudstvo, da je močnejše, kot zastareli privilegiji a r i -s t o k r a t o v.
Pariz, 26. julija. Listi poročajo o pogovoru predsednika Loubeta z nekim višjim cerkvenim dostojanstvenikom. Na izjavo Loubetovo, da ne ve, kaj naj stori v dobi, ko vse pritiska nanj, je cerkveni dostojanstvenik, baje nadškof Richard, odgovoril: „Po svojem govoru v Diinkirchnu bi ne bili smeli imenovati Combesa. če ste pa že to storili, spodite ga; ako pa tudi to ne gre, pojdite sami!"
Pariz, 26. julija. V razne samostanske šole je vlada odposlala včeraj policijske komisarje, katerim se je pa zabranil vstop. Šolske sestre izjavljajo, da se umaknejo le sili. — Predsednik L o u b e t je včeraj podpisal dekret glede zatvoritve 26 redovnih šol v Parizu in okolici. Loubetova soproga ni hotela sprejeti deputacije pariških dam, ki so hotele prositi posredovanja pri soprogu. — Jutri se vrši protestni shod pod Coppeejevim predsedstvom. Radikalci ga nameravajo razbiti.
Pariz, 26. jul. Listi poročajo, da se ustanove namestu kongregacijskih šol svetne šole pod vodstvom aristokratskih dam in katoliških mož. Šolo St. Maut dan in noč obkroža množica mož in žena in pravi, da se ne umakne, naj pride tudi najskrajnejša sila. Za jutri pričakujejo velike demonstracije.
Pariz, 26. julija. Časopisje se nor-čuie iz Loubeta in pravi, da je sedaj Loubet odgovoren za Combesova dejanja. Pariški listi pisarijo, da je doslej bil Loubet smešen, sedaj je pa postal sovražen.
Pariz, 26. julija. (0. B.) Sinoči je bilo vse mirno. Ministerski predsednik Combes je naznanil glavnim redovnim predstojnicam, da so odgovorne za vse upornosti podrejenih zavodov in eventuvalno n a v s t a 1 e nemire.
Kairo, 26. julija. (C. B.) Včeraj je obolelo 118 oseb za kolero.
ITianrlli
25. julija. Elizabeta Pirnat, jermenarjeva žena, 60 let, Rimska cesta 14, naduha.
V bolnišnici:
23. Ivan Blaž, gostafi, 71 let, carcinoma laryng.
Pregreške zoper diieto
-2----d- „Styria vreleo"
(zdravilna voda). K vinu, konjaku itd. pa je boljši „templov vreleo".	786 (1—1)
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 806-2 m, srednji iraCni tlak 786-0 mm
■.»a o i-.-
:it»BJf !».|>.t»
v rtm.
Toni*-r.ttdra
F« |
OfiaiJ.I
V>H'*T|
3n 1»
li
261 il zve5T| 73 Vi | 16 t) f al. jvth. |~~~jagno"
739 7 I
2fi| 7 »j«"tr- 1 |2. popol.[ 738 0 |
6-6
13 9 I si. jvzh. I megla 24 8 | si. jug | jasno |
12160 99 80 121-25 97-90 1604— 676 — 239-70 117--23-40
Dunajska borza
dn6 26. julija. Skopni državni dolg v notah ... . 101'85
Skupni drtavni dolg v srebru.....101-70
Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4$.......
Ogerska kronska renta 4%......
Avstro-ogerske bančne delnico, 600 gld. .
treditne delnice, 160 gld.......
Loodot vista...........
tfemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.
30 mark............
tK> frankov (napoleondor)......19-05
italijanski bankovci. . . '..... 93 85
kr. cekini...........11-26
Več stanovanj
s 3. in 4. sobami
SO Otlfl»
z novembrom v novi Pogačnikov! hiši v Cigaletovih ulicah 3, tik justične palače.	884 1-1
Več se izve istotam od 1—l/s3 ure popoldne.
V najem se da
gostilna 1II~wi prodajalna
s špecerijskim blagom v Prevojali št. 37. Pošta Lukovica.
Več se poizve ravno tam pri Gašperju Kotniku.	863 3—1
Jfa Dolenjskem
Naznanilo!
Čebelarska tvrdka Bile & Žni-deršič v Ilirski Bistrici naznanja, da se je ista razdružila. Zatorej prosi se odslej vsa naročila na čebelarske potrebščine izločevati tvrdki Ivan Bile, trgovec v Ilirski Bistrici, kateri pošilja na zahtevanje zastonj in franko ilu-strovane cenike vseh potrebščin naprednega čebelarstva. — Naročila na med in čebele naj se blagovolijo naslavljati na tvrdko: Anton Žnideršič, industrijalec v Ilirski Bistrici. 891 i—i
Gričar & Mejač
uljudno naznanjata, da estane prodajalna do 15. septembra 1.1. ob nedeljah in praznikih zaprta.
792 (12-4)
K
olarske, kovaške, = in sedlarske
pomočnike in
urcnce
sprejme takčj izdelovatelj
VOZOV
Peter Keršič Šiška
Ljubljana.
861 6-4
S<
tulit
z lepim vrtom in hlevom, pripravna za gostilno in trgovino.
Kje, pove upravništvo.
895 2-1
Da se pride v okom pomotam, naznanja se slavnemu občinstvu, osobito gospodom gostilničarjem, da tisti delničarji »Tovarne sodavice, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani", kateri se po 14. juniju 1902 pristopili tej zadrugi, plačevali morajo vsled pravno-obvezne pogodbe Vseh Ljubljanskih sodavičarjev (vštevši imenovano tovarno) izdelke sodavičarske obrti po isti ceni, kakor jih dobivajo pri vsakem drugem sodavičarju ter niso morda kupljene delnice na kako znižanje cen veljavne. 833 1—1
Predstojnik deželne zadruge izdelovalcev sodavode na Kranjskem:
Anton Putrich 1. r.
Ljubljana, dnč 26. julija 1902.
prostovoljna razprodaja.
posestvo gosp. Mafija Polnlčar V Trbovljah, tO je: hiše, mlin, žaga, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi, se bode
19. in 20. avgusta od 9. ure dopoludne
naprej na lici mesta prostovoljno po kosih prodajalo. Posestvo leži tik premogokopa v Trbovljah.
Hiše so pripravne za vsako obrt; nekatere njive in travniki pa za stavbišča. Plačilni pogoji so ugodni	880 3—1
Prostovoljna prodaja premičnin.
Naznanja se, da se bodo prihodnji
ponedeljek, dne 28. t. ni., in naslednje dni, vsakokrat od 9. ure dopoldne najprej, v Ljubljani v Florijanskih ulicah št. 14,
v zapuščino zamrle gospe Ludovike Schaffer spadajoče premičnine, kakor: razno pohištvo, kuhinjsko orodje, perilo, dragocenosti itd. vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani
494/2
z dnč 23. julija 1902 opr. št. A I —prostovoljno razprodajale proti takojšnjemu plačilu v visokosti cenilne vrednosti ali višje in proti temu, da se odstranijo nakupljene reči takoj.
V Ljubljani, dnd 25. julija 1902.
ti Priznano najboljše $
i oljnate barve &
4
zmleto z naglo Dušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih conah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, "o 10
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
0 o.
01	I
3 O)

I»TA	fCH
J. SOKLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi lzborno avojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turist-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnatih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12—8
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
£\ioj*ij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko ?,alogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-29
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
/M/l/^lM izvrstno sredstvo za ohranitev JJi lltltJVtslrlf lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 15 11—3
Vnanja naročila proti povzetju.
PIJANKO BREJC
je otvoril svoj'o
odvetniško pisarno
t ——————————i—-
v Ljubljani na Punajski cesti št. 19 (Med-jatova hiša).
SL 656

m š. sv.
888 1-1
Dp. tfupept Bežek 1. r.,
c. kr. notar kot sod. komisar.
Clčcnca
iz pc^tcnc l^čem^e bife JK3T" »sprejme ta^cj v $uojc trgcuinc z mešanim blagom	bbo 2-1
FRANC SAJOVIC
trgovec na S o r i p. Medvode.
Zaplembe oproščena brošura
Dr. Franka Potočnjaka iz Zagreba
pod naslovom
Iz zemlje bezpravja i demoralizacije
ili
Kraljev namjestnik - prosta varalica.
Dobije se u hrvatskom in njemačkom jeziku kod knjižara L. Schwcntncra v Ljubljani. Postom 60 filira. 887 3-1
Razpis službe.
866 2-2
Na II. mestni deški petrazrednici je popolniti mesto
nadučitelj a —
Eden ali dva
trgovska vajenca
zmožna slovenskega in nemškega jezika
VW sprejmeta se takoj v trgovini z ieleznlno pri	876 4-1
Karol KavŠelm nasl.
♦> Schneider & Verovšek <♦
Ljubljana.
Pri grajščini „Turn am Harf" pri Krškem
se odda
mlin na dva tečaja!
v najem In fo od 1. oktobra f. I.
Ponudbe na oskrbništvo „Turn am^Hart". j Pošta Leskovec, Dolenjsko.	889 2—1 '
Prosilci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem vlagajo
najkasneje do 10. avgusta 1.1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. Vs. mestni šc^i suet u Ljubljeni,
dne 20. julija 1902.
Nc I. 775/2
Razglas.
859 3-2
voljuje
C. kr. okrajno sodišče v Litiji razglaša. Vsled prošnje Ilermine Schink, Marije B*yr, Marijo Godec in Antonije Birolla se do-
prostovoljna sodna prodaja
preje g. Ivanu Schink-u lastnega zemljišča vlož. št, 96 k. o. Loke (pri Zagorju) t. j. stavb, paro. št. 99/2 s hišo št. 14 v Lokah pri Zagorju in z gospodarskimi poslopji (cenilna vrednost '2600 K) kot jedno skupine, in pare. št. 177/1, 177/3, 177/3 in 178/2 s hišo St. 15 na Lokah pri Zagorju gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom (cenilna vrednost 10.000 K) kot druge skupine. Ta prodaja se po predložonih dražbenih pogojih izvrši
dn6 11. avgusta 1902 na Lokah pri Zagorji.
Popis posostva, zemljeknjižni ekstrakt in dražbeni pogoji se smejo vpogledati ob uradnih urah pri sodišču in se bodo ob početku dražbo še posebej naznanili. Izkličeta se te skupini najnrej poseboj in potem tudi v celoti za cenilno vrednost kot vzklicno ceno 2600 K in 10.000 K, oziroma 12.600 K.
Prostovoljna sodna dražbi mma nobenega upliva na obstoj eventualnih vknjižonih bremen.
v
so najboljša.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd,
nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li viSje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 porciji 15 h.
Magijeve juhe v tabletih omogočijo urno, samo s prilivanjem I vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho.
19 različnih vrst. =====
Consommč- in Bouillon-škatlice.
^mi« l Consomme-škatlica za 2 porciji cnsSllžfSafc najfinejše močne juhe 20 h.
1 Bouillon - škatlica za 2 porciji
močne mesne juhe 15 h. Se takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka.	904 10
Vlit
•Teden poskus bolj prepriča, kakor vsaka reklama.
SEžr Je dobiti v vseh p r o d a j a 1 n i c a h k o 1 o n i j a 1 n e s a blaga, delikates in dišav.
3 e m
cr=l
cd csd
£
g e
>o S
tH
..
ee .tf iS
'i J( <
■C«
®
> (M
° S
a
CD
M O
cd
>03
N
iS I««
«03
C*
>CQ
O
C^Š
- « > t- "M®
O.
£ S
> c« <0 N tX) -
J2 3
(B C
ar
t» o
Ch
S 'o
o rfS -a S -a <5
S £ ®
c 5 > £ .So g
S--13 š®
3 «
g C*0 M
Sr- o 3	o
C
ONO ®
®	CO
•r<3 « o
O CO
O
a.
JS ri
b»c>
Si ® s
>o
S « •• «fc£j J
s ^ jtf t-S m	03
> JS S o1** n
S
23o >
JO js, N n* C
«< 2
___N u!
5 O _ - • „ C "S S O) _f-°>£e
D. O tfi 3 > p ->
3 c- 2 J; .ts ^ i « n.a ca t—
o
t-«
(M
O C a t.
'•-ji o i.
CQ
cct
i PH
S-H
cd
C3
co cd
S
v«
trt s
o
T3
O O.
o
fl
rt b g
rt ct O
e
«
I ^
D. ^
S P9
«3
>«3 •iM
OS
i 5 □
1	o
T3 N S O ® Oh-K <D
•= ID -U
G	n,
2	I
O '
OT 5 c
" eo
s. .22. o ,3
> o
03 —	M
rt	^ ob c
C	o
s -■=• o	-a O
3 b	o
rt t«	o.
irS
cc >qd
s >
c3 3
o,-E «
m co to
<u ^ 3 5-d
SQ g
S i	s
i I	« • b
"S J3 a
b N
-Q O
CO
flO p
c o 2 jo g a.
-i
J- -3
c 'N
o S
■4J >
686 60—16



Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi
■V Celju, Graška cesta, šte-v.. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
W" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
mm
V.v;VkY





mm.

MATT0NI5
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deoe vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giesslitlilskfi kislo rod«.
17 29
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varilr.
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubjanl sa dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Ztloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
\y oajem da dobro obiskana m (2-2)
g©5tilna
na deželi, v kamniškem okraju. Več ab
poizve pri upravniHvu „Slovenca",
St. 25 360
Pobava bukovih drv.
864 (2-2)
Podpisani mestni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev 24 p&lcev dolgih, suh h, zdravih bukovih drv, katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča.
Uitne ali pismene ponudbe sprejema cb 31 t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih ureb.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 17. junija 1902.
St. f 95 m. S. sv.
Razpis službe.
848 2-2
Domača ume talna steklarja
v Ljubljani,»te*^
se priporofia prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvoni v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro. z*ia (Seno in trp-.žno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
c3 >
a a
0) *
M 2
O A
■8 2 n a
fl ti
.s «
4>
M
&
» S =3 g
5! (8 &
5*«
r
o
Št. 50/Z.
Spričaio,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
!y.r.i!?.i.ra-9,s>vbeno 'n "mefno steklarstvo AVGUST ACHOLfl V Ljubljani, o polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu g mirno vestjo zaupamo sličnU dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737
M
K
0
1
izborno 62-62
p ..........................
S ker delujem odslel breg posredovalca, za
SF 3O°|0 ceneje
K™^!'- T z^ogi imam veliko število spomenikov iz črnega svedskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki ceni. V	Velespoštovanjem	# „
<	Ignacij Camernik,
1 Ljubljani, Komemkega ulico ae.
Na II mestni deški petre urednici jc stnlno popolniti učno mesto
Prosilci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem vlagajo najkasneje
do lO. avgusta t. 1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje sc ne bodo upoštevale.
O. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 15. julija 1902.
IfillSi; ;;;5;;;ji5SSl5S55JJ!SS!JJS$SSJ!SSS5JiS£5.J}SJJSSJSJ51SJJiS!JiSJiJJl!'**55 »••gWmnHMH»MHMHMUm»HMHMIHH»HO<HIMHMHUIMHM'MN

...» ••••
:::: ••••
.»..---■»■•»■....i__—
'•••••••••••••■•••••i..
v	'V
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
iiji izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskiin, rešetarskim in lesenim blagom. 74512-6
••••
:::: ::::
:::: •tol
..O® ••••
•••• ::::
1
:::S priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje |» 1 <"t <- ■■ g	in žice,
::;• pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za tazanerije, kur-:::: nike, golobnjake; mreže sa presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
><e
:::: ::::
:::: •••o
Ceniki no, ziilitevanje brezplačno.
S!JS?!?!!!!?!?;•••••••••!••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»»•
**
m
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst. 692 e-2
Vozove izdeljujem po najnovejši
dunajski in pariški modi.
FRANC WISJAN,,?de,otfa,ec vo?ov
Ljubljana, Rimska cesfa itev. 11.

mm mm
fcHl.....
Pojasnilo.
za
Ker je vprašanje o pridobitvi stavišča stare gimnazije za napravo tržnic, oziroma zamenjava tega stavišča bodisi Dellcotov ali moj in Faleschini-Jezuitov svet postalo aktualno in se mora v najkrajšem času rešiti, tedaj podajem z ozirom na razne govorice O Cdli omenjenih dveh stavišč za novo gimnazijo račun o troškili, ki bi jih imela mestna občina, če kupi Dellcotov svet, in o troških, katere bi imela mestna občina, ako kupi Faleschini-Jezuitov in moj svet:
StaVišee Delleot * i^aučič:
K
140-000.— „ 6000.—
„ 40000.-K 186 000 —
m
a)	Kupnina Dellcotovega stavišča . . .
b)	„ Kaučičevega „ ...
c)	Naprava treh cest, razsvetljava, kanalizacija itd. (če bode zadoščalo) . • .
Skupaj troškov . Od tega zneska odračuni se kupnina, ako občina takoj proda dve skupini tega sveta za gradom...........
Torej bi veljal mestno občino svet Dell-cot-KauČiČev, namenjen za gimnazijo
Ta za zgradbo gimnazije namenjen svet meri okoli
5200 štiri jaških metrov
torej bi veljal po gornjem računu štirijaški meter
okoli 26 kron.
K 50 000.-
K 130*000.
Stavišee Falesehini^Jezuiti-Dečman:
Oddaljeno od stavišča Delleot 50 korakov.
a)	Kupnina Faleschini-Jezuitov stavišča . K 30 000 —
b)	„ Dečman	„
z gospodarskimi poslopji vred . . „ 74000.—
c)	Event. potrebna naprava kanalizacije . „ 6000.—
Torej bi veljal mestno občino svet Faleschini-Jezuiti-Dečman, namenjen za gimnazijo .........
H 110 000.
Ta svet za zgradbo gimnazije namenjen meri okoli
7500 ŠtirijaŠkih metrov
in bi veljal po gori navedenih številkah štirijaški meter
okoli 16 kron.
-
mm. mm mm
\ W. NV/. "A*
Pripomnim, da moja hiša pri stavišču Faleschini-Jezuiti^Dečman ne stoji na za stavbo gimnazije ponudenem svetu, tedaj ta ne pride v račun.
Iz navedenega je pač jasno, da je svet ^alGSChini-jGZUifOV-DeČlildn za približno
ecz 2000 NtirijtiNkilft metrov večji
20.000 kron cenejši
cftnfon dečman.
in za približno kakor svet Dellcotov.
853 (l-l)
V Ljubljani, dnč 26. julija 1902.
m
mm :mm
;kx>o<xxxxxxxxxxxxxxxxx
Oj
Franja ffleršol
v Ljntoljaiii, Mestni trg št.
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 30
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P
Zaloga šivalnih strojev
JAN .J^ v Ljubljani,
punajska cesta št. 17.
M? „Durkopp"- in „Waffenrad" koles.
® Največje, najhitreje ter najvarneje vrste 7 velikanskih parirkov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg -New Jork le 6 dni.
Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agentura Hamburg -Ameriške Linije, v LJubljani, Marijin trj št. 1,
nasproti frančiškanski cerkvi.

Največji lo najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
c. In kr. dTornl zalagatelj
V Hranfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, voiovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijeinih zavodih.
Samodelnl vodoteinl stroji, — Najlzvrstnejie vodne se-aalke za kakorftnokoll daljavo. - Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih.
Ceniki zastonj in franko.
849 (28-3)
liahrA Ttrp	s kletnim jamstvom raz-
UUUIG U1C UG11U pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino flVost (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl. 3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Bud.lniki iz nikla . . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—22
Sprejmem
učenca in učenko
v svojo trgovino z mešanim blagom.
Moj naslov po\e upravništvo ,,Slovenca".
'674 (2-2)
.......■>■ ;v>> ......
Gramofon
je najboljši In najglasnejši govorilni stroj na svetu (s
trdimi ploščami.)
846 (24-6)
Avtomate
za gostilne
prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših
Rudolf Weber,
urar v Ljubljani,
= stari trg štev. 16.-
MJT Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 EBCU
i.,WallzeilBlO in 13, Dunaj, I., Strubelgasse2.
ti
pW Pojasnila 'Vg v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 80