49. številka.
Ljubljana, sredo I. mana.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve p« praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avutro-ogersko dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l.'l gld., za četrt leta '.i gld. .'10 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesce, ^0 kr. za četrt leta. — Za tuj o dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in /.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta ii gld.50 kr,, po poŠti prejemati za četrt leta f gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne peti t-vrste H kr., če 8e oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ja v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. '25—2'> poleg gledališča v „ zvezdi".
O p r a v n i S t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Politična ekonomija in politika.
(Spisal V. C. Supan.)
Trgovinsko-politične naredbe morajo dobivati vedno večji pomen, kot vsa druga državna vprašanja. Do tega prepričanja mislim, da so dospeli sedaj vendar uže skozi silo in uboštvo vsi avstrijski državljani in eržava sama kot taka mora uvideti, da je nacijonal-ekonomija v prvej vrsti in sicer toliko kot državna veda, na katero je treba obraćati največjo pozornost. Mi se pečamo uže dalje kot tri desetinke krt s to vedo, zato smemo morebiti tudi sedaj nekoliko izvedeti, kaj nam je storiti, tla pre bredemo to strašno nacijonal - ekonomično stanje.
Francoska je plačala pred v kratkem času milijarde za vojno in denes je njeno materijalno stanje boljše, nego marsikatere druge deželo v Kvropi. In zakaj V
Ker se jo Francija z malimi kratkimi periodičnimi izjemami poprijela vsaj popolnem prave trgovinsko politike namreč: da le v državi katera združuje manufakturno in agri-kulturno moč v svoje osrčje, tam cveti splošni blagostan.
Namreč: približanje producenta h kon-sumentu in približanje cene neizdelanega materijala k fabrikantom, in tako vedno po izgledu Colberta, da se neizdelane snovi kar največ mogoče v doinačej deželi izdelajo za fabrikate. Jedino le domače francosko delo je Francijo do sedanje linancijalne moči privelo. Prihranjen je tacih kolosalnih kapitalov nastalo je jedimo le z domačim delom. Resnično je, in nikdo mi ne more tajiti, da je Francija vzdržavala po ostavljenji nesrečne trgovinske pogodbe z Anglijo (Edin pogodba sklenena 1. 1780) do leta 1861 oblični prohibitivni sistem
in stoprav leta 1801, ko se je Napoleonu III. j 8  pogodbami  z  Itelgijo in Anglijo posrečilo tarifne  spremembe vpeljati,  bilo je mogoče dosedanji   silni   prohib torični   čolni sistem razpršiti.
Anglija je sklenila,   leta 1708 s Poetu galijo nekovo trgovinsko pogodbo in ta po godba je   bila  tako  pogubljivu Methuen pogodba,   sklenena leta   1780 s Francijo in to je bila spomina vredna Edineva pogodba.
Leta 1815 sklenol jo VVashingtonski kabinet tudi za veliko nesrečo Amurikancev nekovo trgovinsko pogodbo z Anglijo. Sploh pa bodem, kakor sem u/o rekel z zgodovinskimi naveden j i in resultati teh pogodeb našim bralcem jasno dokazal, da je to jako važna stvar, daje čestokrat tudi eksistenca cele države od tacih pogodeb odvisna, v kake roke jo bila izročena nacijonal - ekonomija kakove države.
Naše narodno-gospodarstveno stanje je, kakor rečeno jako žalostno. Državnega zbora sesija bode kmalu sklenena in gospodarstveno uničenje pak teka svoj navadni nezaprečen pot, in v tej zadevi se nij ničesa storilo, v katerej bi država in postavoilajstvo v prvej vrsti moralo poprijeti initativo. To snio žalibože uže tolikokrat naglašali na različnih in merodajnih krogih, in to vsolej zastonj.
Dolžnost vsacega pravega in odkritosrčnega Avstrijca je, tudi ako noma mandata kot poslanec v državnem zboru, da obrača največjo pozornost na občo avstrijsko državno korist, ter končno vendar jedenkrat uže posloviti se od tilisterstva. Vsak po skušnjah in vedi izobražen naj skuša iznajti sredstva, kako bi se splošnemu uboštvu pomagalo, ker le s tem po maga se tudi posameznim osobam.
Nacijonal-ekonoin kake države ali držav
nik ne sme  nikoli  in  nikdar biti kosinopo-lit.   On mora svojo lastno državo močno in krepko za vajeti držati in vedno na njo paziti, ter vso to na stotine let v bodočnost, zaradi tega odločevati se mora zasebni ekonom popolnem od narijonal-okoiioma.   In železnice, kakor Loška in Predolska uvrstiti se moniti odločno in sigurno v nacijonal-ekono-mijo, ker one dotikajo splošno narodno-gospo-darstveni korist.   Na to mora nacijonal-eko-nom in državnik paziti in tako tedaj smo dospeli do odločenega kraja, kder bodemo sedaj vsled svoje  obljube  natančnejše razpravljal vedenje  in   delovanje   francoskega ministra Colberta (ob času Ludovika XIV.) O delovanji tega ženijalnega ministra spisal je   tudi uže nekov Amerikance, ter ga jo tudi nekovi sloveč nemški profesor imenoval kot kopernika socijalne vede in  nacijonal-ekonomije  in izrekel prilično sledeče: Mej vsemi možmi kateri so kedaj bili voditelji državnega krmila, odlikuje se najbolj mej vsemi Colbert  in to zaradi popolne cenitve in preudarjenja pravih in r sničnih dogotkov,   da je  v dotiki prvo stopinje v kacej državi tudi neogibna potreba izpolnjevanje velikih in važnih dolžnostij.
Ko je Colbert ob času vladanja Ludovika XIV. leta 1CG1 prevzel finančno vodstvo Francije, našel je državna posestva na kantu, državni dohodki izterjani bili so uže več let naproj, in blagajnice prazno. Vlada je bila tačas v rokah davkarskih najemnikov iu morala je le s pomočjo onih gospodariti. Francija propala jo tačas neogibljivemu poginu. A ipak okrepila se je v kratkej dobi; silno veliko pripomogel je pak k temu okrepanju slavni Colbert z vpeljavo ,,varstvenega col-nega sistema", da je Francija privela svojo produkcijo, svojo trgovino in svojo moč do
Eis\t ek«
Izvir in vpliv toplote pri organizmih.
(Spisal dr. J. Dere.) (Konec.)
Co so živalim tacih jedi, ki imajo dosta ogljenca v sebi, v večji množini vtelesi, nego jih žival za vzdrževanje toplote svojega telesa potrebuje, to je več, nego se za kurjavo telesa zahteva, nakopiči ga žival v podobi masti ali tolšče posebno pod kožo in ga hrani za bolj potrebne Čase, na pr. za zimo, kakor to storijo medvedi, polhi, jazbeci in druge živali.
Znano je, kako se po obilnej okrobavnati krmi svinje neizmerno vdebele. Rede se posebno z jedili, ki imajo v sebi dosta ogljenca, kakor pesa, korenje, krompir, sočivje itd. Se ve da ^e morajo svinje pri pitanji tudi skrbno zapirati, ker bi se inače ogljenec, ki se je v
podobi tolšče začel nabirati, zopet za kurjavo telesa porabil, katera bi bila v nmogoobilnejšej meri potrebna, ako bi se življenje pri tej živali v njihovim večjem  gibanji javljajo. —
Razun take ogljenca polne hrane treba je tudi druge, b elj ako v in as te (dušečnate) telesu dajati, ker iz nje se celice narejajo, katere tolščo hranijo in pri tvorbi tolšče tudi sodelujejo. Samo take jedi, ki imajo v sebi rastlinske ali živalske beljakovinasto snovi, morejo krvi dajati one sestavine, iz kojih more narejati novo telesne dele ali obrabljene zopet nadomestiti.
Ta jedila imenujemo zato tudi krvotvorna ali plastična. Mej temi so v prvej vrsti imenovati; vleča, živinska in rastlinska beljakovina, sir, meso itd. Te snovi so sestavinam človeškega trupla tako podobne, da je lehko misliti, da jim nij druzega treba, nego da podoba (Form) izpremene in se kot mišice, ktanine hrustanci, možjaui itd. zopet pokažejo.   Najboljša so  toroj ona jedila, ki
imajo ob jednem ogrevalne in krvotvorne sestavine v sebi. To so sosebno : žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri.
Videli smo, kako si člevek ali žival za kurjavo potrebni ogljenec dobiva — treba bode zdaj še pokazati, od kodi in kako si človek kislec (SauerstofF) priskrbljuje, kajti mi smo rekli, da je za razvoj toplote potrebno, da so kislec spoji z ogljenceni, to je, da ogljenec zgori.
Kislec dobivamo v se po pljučah. Dokler žival živi, je njena kri v neprestanem kroženji in se neprestano spreminja. Od srca teče jasno rudeča kri po bolj v globočini ležečih odvodnicah (arterijah) v druge peri-ferične dele telesa; od tod pride kri zopet po bolj na površji ležečih do vodnicah k srcu nazaj, pa bolj otemnela.
Prej ko ta otemnela kri iznova nastopi svoj daljši pot, požene se v pij uča, kjer pride v ozko dotiko z vsopljenim zrakom. In zadobi jako  zanimivo   spremembo; postane
prej nikoli jednacega cvetenja. Zlata peri-joda francoske industrije pričela se je sto-prav s Colbertom. Njegovimi sredstvi zahvaljuje se Francija največ, da je tako silno napredovalo kmetijstvo, manufaktura in promet. Ludovik XIV. „rekel je Thierrv", smel je s polno pravico reci, da je bog, ko mu je Colberta dal, da je mnogo učinil za srečo in slavo njegove vlade; Francija pak bi morala pristaviti, da se jedino le njegovimi nasveti zahvaljuje občudovanja vrednemu razvitku njene industrije.
Da je mogel razno industrij ne oddelke zopet spraviti na kvišku, kateri so bili prejšnja stoletja skoro poginili, naložil je visoke čolne tarife na tuje manufakturno blago mej tem, ko je bila njegova največja skrb izdela-vati neizdelane snovi manufaktur na Francoskem v fabrikate. Na takej podlogi razvijal je Colbert svojo stvariteljsko delavnost in svoj lastni državno-ekonomični sistem. Da, z državno podporo vzbujal je v vseh provincijali Francoske industrijalno delavnost, pov-sodi zidale so se fabrike in manifakture, katerih obstanek je zagotavljal s primerno varstveno eolnino. V celej dobi vladanja Ludo-vika XIV. naraščala je vedno politična centralizacija, ali sistem njegovega slavnega ministra hrepenel je po socijalnej in komerci-jalnej decentralizaciji in v tej zadevi bodem odkril, oziraje se na našo avstrijsko politiko v svojem naj zadnjem članku odkritosrčno svoje mnenje. — Ako pa nijsmo do sedaj našej visokej avs.trijskcj vladi, na našo splošno avstrijsko državno korist dajali ni-kacih dobrih nasvetov, naj se mi dokazati blagovoli.
Politični razgled.
>otr «lcz«*I«».
V Ljubljani 20. februarja. V flršnimem &hortc je pri priliki posvetovanja   trgovinske   pogodbe rumunske govoril zastopnik  nemške pravne stranke govor, kateri je ustavoverce močno osupnil. Rekel je, da njegova stranka ne dela „opozicije za vsako ceno,"  ampak, da hoče v tej stvari vlado podpirati. „Mi nečemo biti kakor sluga v fabuli,  ki je kamen vrgel na spečega go spoda, mi računamo na naturo muhe, ona odleti sama," rekel je ministrom, češ, vi padete kadar dozorite,   „iz  sebe  mora stvar konec imeti," dejal jo dalje. Najbolj pak je iznena dila sledeča, gotovo s Ilohemvartom dogovor jena Starkenfelsova izjava: „V kratkem času
pridejo naloge do nas, ki nas morajo vse, brez razločka stranke jedine najti in nas bodo našle. Vi smete na to računati, da v tistem hipu ne bodemo težav delali." To se nanaša na dogovore z Magjari. Se slovanskega stališča morda ta taktika nij dobra. Ali kaj hočemo, Čehov nij, njih in druzih Slovanov glas potem nij odločilen.
V tutnji' (Iriiirc. Na Frtiš»co9ke*n so  voliti v Parizu republikanci nerepublikanskega vojvodo Deca-zesa, najbrž ker ga trebajo kot ministra vnan-jih zadev in ga Mac-Mahon želi.
ČŠp<tnjsk» kortesi so se ustanovili in izbrali za predsednika Posada-Herrero. Čast el ar je protestoval proti zapriseženju poslancev na sedanjo ustavo; Canovas je rekel, da tako protestacijo ne dopušča, drugi poslanci so odgovorili s klicem „živio kralj".
tton Jfrvf/o.r je popustil svoje čete in junaško pobegnil na Francosko zemljo. Hinavec in varvanec hinavcev nij niti poguma imel z mečem v roci umreti tam, kjer se je na tisoče Ijudij zavoljo njega podavilo in poklalo. — S francoske zemlje pak je črez mejo poslal smeSen manifest, v katerem izreka, da se velikodušno temu odpove, Španjce srečne delati.
Dop
ISI.
Iz «lov«»nJo - 1»l«triKk«»jrn okrilju 27. februarja [Izv. dop.] (M ari-borska volitev.) Naznanjal sem vam bil, da je po volitvi volilnih mož upati, da dobi narodni kandidat dr. Radaj tudi v našem okraji vsaj polovico glasov, in nijsem se pre-varil. K volitvi v Maribor je prišlo iz slo-venje-bistriškega okraja 44 volilcev, (dva sta izostala), od katerih je 24, tedaj še več kot polovica za dr. Radaj a glasovalo, 20 za \Vretzla. Mej temi 20 pa so bili 3 ali 4, ki so poprej za gotovo obljubili narodno voliti, a v poslednjem tronotku so se dali zavoditi - na nasprotno stran. No zadovoljni smemo biti, da so se naši kmetski možje tako vrlo obnašali. Uže v deseto leto gre, odkar so Slovenci pri vsa-kej volitvi v Mariboru propali; nij se tedaj čuditi, da se je nekak obup polastil najpo-štenejših narodnjakov na kmetih.
Pritisk vladnih organov in vpliv mest in mnozih malih trgov, v katerih še zmirom vlada nemškutarstvo, je na kmete tem večji, ker okrajni zastopi teh okrajev nijso narodni, pri cestah in šolah pa ravno okrajni zastopi lehko dele marsikatero milost. Narodni vo-lilci našega okraja so uže dan pred volitvijo v Maribor se odpeljali, da  so bili tam pri
besedi v čast volilcem. Kako se je v Mariboru godilo in kako se je vršila volitev, so vam gotovo uže od tam poročali.*) Naši možje so se vrnili z veseljem in ponosom, da so tudi oni pripomogli k narodni zmagi. Iz našega mestica se je kakor pri poprejšnjih volitvah tudi zdaj več nemškutarskih agitatorjev v Maribor peljalo, pa so prav malo opravili, a marsikatero pikro morali slišati. Jeden meščanov zagrmi na kmeta: „kako moreš tak osel biti, da voliš dohtarja?" Na to kmet: „ tedaj ste v mestu sami osli, ker ste volili še te dni dohtarja Duhatscha za svojega poslanca. Neki zagrizeni nemškutar, F. iz spodnje Polskave je tudi strastno agitiral proti „dohtarju" Rađaju. Narodni mož pa mu odgovori: „Če so res dohtarji tako strašni, kako da ti zmirom letaš k dohtarjem". F. je namreč v vednih tožbah. Za Seidla je bila sreča, da nij bil mej vo-lilci; tam bi bil slišal, kako sodijo kmetje o Rrandstetterjevem kompanu. M o r a 1 i č n i vpliv te volitve na slovenski narod, ki tu ob meji Slovenstva živi, je velik.
Iz »llltsijtl. 26. febr. [Izv. dopis.] (Snovanje slovanskega akademičnega pevskega društva. Predavanja v „Sloveniji". — „Jugoslavenski Stenograf".) Ideja vseslovanstva se mej tukajšnjimi slovanskimi vseučiliščniki vedno in vedno v lepšej luči pokazuje. Ako je tu in tam kak poskušaj ono idejo realizo-vati bil brczvspešen, vendar se ne sme trditi, da je bil brezvpliven. Vscslovanski bal, v kojega komite sta od društva „Slovenije" bila izvoljena gg. Rtajar in Simčič, nij so dal aranžirati. Uzroki važni in malenkostni storili so, da je ona zadeva zaspala. — Sedaj je snovanje „ slovanskega akademičnega pevskega društva" na dnevnem redu. Mora se primati, da je ta ideja srečna, akoravno jej nasprotni elementi mej slovanskimi vseučeliŠČniki neprijetno bodočnost prorokujejo. A k sreči, da je nasprotnikov tega podvzetja le malo številce. Vsa slovanska akademična društva imajo svoje delegate v osnovalnem odboru. „Slovenija" je skoro jednoglasno izvolila za delegata v oni komite gg. Stajarja in Pukelja. Častno je za Slovence, da so zastopniki slovanskih društov celo v pododbor, ki šteje samo 3 ude in ki ima nalog pravila za društvo sestavili, hoteli imeti Slovenca.   S tem
*) Žalibog. nijso. Ur.
namreč zopet jasno rudeča. Če preiskujemo; izsopljeni zrak, najdemo, da je v njem veliko! menj kisleca, kakor v vsopljenem, zato pa ima v sebi več ogljenčeve kisline in vodenega sopara, katera sta prišla iz krvi. Zrak izgubi torej v pljučah jeden del svojega kisleca in dobi za to ogljenčeve kisline in vodenega sopara. Ogljenčeva kislina in vodeni sopar sta končni produkt v telesu se vrše-čega kemičnega preobražanja. — Kislec, ki je k temu potreben, pripelje jasno rudeča ali arterijska kri v vse telesne dele; nepotrebne življenju, ne več služeče končne produkte pa pripelje zopet otemnela venozna kri v pljuča nazaj, kjer se v zrak izsopijo.
Po dihanji prouzročena sprememba zraka ima, kakor se vidi, največjo podobo z ono, koja se pri gorenji vrši; kajti tudi tukaj se prosti kislec v ogljenčevo kislino in vodeni sopar spreminja. Če še pomislimo, da telo — dokler živi, diha — tudi toploto ustvarja in da v njem pojeden živež kakor drva v peči
do malega zgine, se nam oba procesa še bob" podobna zdita in v resnici tudi različna nij sta, kajti ko bi mogli na več tednov ali mesecev ustaviti dihanje, prebili bi lehko ves čas brez vseh jedi.
Gorkokrvne živali morejo temperaturo svojega telesa kolikor toliko nasproti vplivu zunanjih okoliščin konstantno vzdržati. Menjava temperature je primerno maj-hena; kajti če bi se temperatura njihove krvi ali telesa za več stopinj znižala, morale bi poginiti, izvzemši živali, ki najhujšo zimo pre-spe; pa tudi pri teh se temperatura njihove krvi ne sme pod -f 5° C. znižati, sicer tudi one poginejo. — Ta prikazen pri spavcih se nam na prvi pogled nekoliko čudna zdi, ali če se ozremo na njihovo delovanje v tem času, vidimo, da v tej dobi druge naloge ,»e-majo, nego da si življenje do spomladi ohranijo, vsa druga životna dejanja so nehala. Jednaki so glede življena rastlini, katero solnce v spomladi k novemu življenju zbudi.
Sredstva, katerih se žival ali človek poslužuje, da si temperaturo konstantno vzdržuje, so:
1. Gorkokrvne živali preobražujejo tva-rino svojega trupla veliko hitreje, 20—25krat, nego živali, ki imajo toploto njihovo okolice, postavim dvoživke. Te nemajo topleje krvi, nego jo ima njihova okolica; Ta čuden razloček ima svoj uzrok v hitrosti preobraze vanj a tvarine, in v večjej ali manjšej lehkoti, s katero te živali toploto oddajajo. To je jasno. Žival si ustvarja malo toploto in je slabo zavarovana zoper oddajanje toploto; nasledek tega je, da se toplota, ki se nareja, ne more nabirati, temuč zmirom izpuhti. Če potem pride v gorko okolico, more več toplote nakupičiti, ker je manje zgubi.
Pa še drug razlog je, od katerega je konstantna temperatura odvisna. Oddajanje toploto se ravnil proporcijonalno površji telesa. Večje ko je površje, tem ložje in hitreje se oddaja toplota. — Ker pa vemo, da imajo
venski rodoljubi, posebno ti učeča se mladež. Format listu je zelo prikladen, a cena tudi zelo nizka. Kolikor moremo soditi po 1 čislu more se meriti z listi in knjigami v ovoj stroki nemškimi. Pravila so tako jasna in lehko razumljiva, da jasnejih nij lehko mogoče. Iz uvoda naj vam ta-le stavek zabilježim: Ako piše na pr. Slovenac slovenski ste-nografičnim pismom po našej metodi, osnovanoj na vseobčnih stenograričnih pravilih može iz napisana čitati Hrvat, — ne slovenski— nego uprav svoj jezik i obratno.
Domače stvari.
— (Volitve kranjskega ve lice ga posestva.) Včeraj je v Ljubljani volilo 51 vcliko-poscstnikov znanega Vesteneka in vi-šenjskega mlađega barona Taufrerja za deželna poslanca.
— (Gg- pevcem.) Prihodnja skušnja za I. postno besedo bo v četrtek ?. marca, h kateri vabi uljudno vse gospode čitalniške pevce
pevski odbor.
— (Obesil) se je pred včerajšnjem v Črnej vasi na ljubljanskem močvirji 15 leten fant, — baje ker jo uže v neko deklo zaljubljen bil, a je bil še premlad, da bi bil smel — plesati ž njo! Tudi tragično!
— (Župan v Kam en i ku) je zopet nek orden dobil. »Zaslugi svoja krona."
— (11. Bistrica) je — kakor se nam piše — nedeljo 23. pr. in. praznovala pred-pust s prelepo veselico v prostorih g. Sani-sove hiše. Udeležila se je odlična gospoda iz Bistrice in iz okolice. Živahno gibanje tra alo jo vso noč. Nič nij kalilo veselice. Odborima prijetno zadostenje, da je osnoval zabavo, kakor lepša nij menda lehko mogoča, in v popolno zadovoljstvo vsakaterega. Plesa se je udeležilo nad 20 gospa in gospodičin. V po-čitnici zbralo se je društvo pri banketu in „protektorji večera" gostili so bogato. Pri in-proviziranem koncertu so se posebno odliko-vsle z obranim petjem bistriške krasote. Ve-solica je imela po vsem narodno obliko. Slovenska pesen in beseda je vladala.
Iiiettiilca iirtMliiiNtva : Gosp. Z—č v G. Drugi pot utim z jeduacimi grobostmi, iz katerih vidimo kaj govori, prizanesite in namesto negativne kritiko sami kaj storitu, bode boljše.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere in Barry
30 let tire je nij holezni, ki bi [o ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i )xocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-b'ivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato l to, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, < u.:.-nje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, O'ožnost, diabet, trganje, sh u j sanje, bledičico in pre-■ajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nsgo dojničino mleku. — Izkaz iz mej SO.OOO spriče-U zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-wala profesorja Dr. Wnr7.nrja, g. F. V. Beneka, pra-•i.M profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, i Iravilnega svetnika Dr. Angolstema, Dr. Shorelanda, Krt Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-s nart, Markize de Brehai; a mnogo druži h imenitnih fS'.-b, ae razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz is SO.OOO spričevalov. Spričevalo št 73.570.
Na Dnnaji, 13. iprila 1872. Jrešlo je užo sedem mes- ce- , od'ar sem bil v breTUpnem stanji. Trprjl sera vsle-.l p-snih I i 6ttN nienih bolečinah, in sieor tako, da s >m od dne do duo tidno gnil, in to iagfo&Ho je dolgo čist moje st.idije. Čul sem od Vaše čudapolne Revalesciere prirel »eni jo rabiti in lagotovim Vas, da se čutim po meskč^rm užitku V .še tečae in okusno Heva-liaciere popo nem zdrav, tako, da brez najm v;jega tres- nja morem zopet pitati« Za adi tega priporočam vf-em bolnim to p-imerno prav ceno m okus: o hrano, kot najbojši pripon ček, ter ostanem Vaš Odani
G a b r i e 1 Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize do Brčhan.
Neapol, 17. aprila 1862. Gospod! Vslod neke bolezni na jetrah bilo jo m»jo stanjo hujšanja in bolečin ^sake vrsto sedem let sem strašno. Nijsera mogl niti citati niti pisati, treslo bo se vse čutnico na celem životu, slabo pre-buvljeuje, vodno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in mo no jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična naj višje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili ho vse, brez da bi mojo bolečino zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bfjgu. Bevalescicre 7asluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in me stavila v stanje, da niu.eui mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brć ban. St. 75.877.  Flor. Kiillerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duš lika, omotici in tiščnnji v prsih.
St. 05.715. Gospodični do Montlouis na nopre-bavljonji, noBpanji in hujšanji.
Kevalesciere je 4 kret tečnoj ša, nego meso, ter s i pri edraščenih in otror'b pribrani 50 krat voc na oani, ko pri zdravilih.
V plobaatiU pušickh po pol funla 1 gold. 50 kr. 1 ''ont. 9 gold 50 kr., 2 funta 4 gilcL 50 kr., 5 funtov "'.C gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.
Unvalesciero-Hiioniten v pušieah in Kovalcsciere-Chocolatče v prahu 19 tai 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gl. >0 ter., 4S taa 4 gl. 50kr., v prahn ta 120 ta# ■•> gl. Prodajo: Da Barry tComp. na Dn «a]i, WaU-^■eb transe 't. S, kakor v vaeh -uostih pri dobrih
je vendar jasno dokazano, da uživajo Slovenci mej druzimi Slovani mnogo simpatij.
Na Dunaji uže več let obstoji „ slovansko pevsko društvo"; mej aktivnimi udi šteje to društvo uže več Slovencev. Odkar so se slovenski pevci pri zadnjej besedi tako vrlo ponesli, skuša to društvo mej slovenskimi pevci mnogo udov pridobiti. Mnogo jih je uže pristopilo; kakor čujem, bode jih še več, kar je jako hvalevredno. Boje se nekateri, da če se „slov. akad. pevsko društvo" osnovi, bosti oboji društvi slabo izhajali, ter da bi boljše bilo, ako se, mesto novo pevsko društvo osnoviti, raji obilneje udoležujejo „slovanskega pevskega društva". Zadnje društvo šteje nad 80 aktivnih udov. Meni se dozdeva, da bi malo konkurence nič ne dejalo, ter da je ona bojazen brez uzroka, kar je razvidno iz števila udov imenovanega društva. Naj si slovanski dijaci svoje pevsko društvo osnujejo ter naj pevajo po svoje ; ako bi pak jedno ali drugo društvo res ne moglo izhajati, se zjedinjenje obeh v jedno lehko potem izpelje.
Naj le kratko denes omenim o predavanjih v „Sloveniji". Priznati se mora, da so bila do sedaj jako zanimiva. (J. Sterle nam je vjed-nej prejšnjih sej čital svoje pesniške proizvode, ki ko se jako dopadali. G. Sušnik, kandidat filozofije, predaval nam je jako zanimivo o „ledenoj dobi" ter nam se sredstvom lastnih risanj in druzjh kart predočeval in pojasneval predmet svojega predavanja. Obema naj se izreče najtoplejša zahvala.
V zadnej seji „Slovenijo" izvolil so je nov odbor, ker je stari s predsednikom vred odstopil. Predsednik je sedaj g. Pr. Stajar, odborniki: Jože Karlin, stud. pliil.; Simčič, jurist; Fr. Kos, stud. phil.; Vuk, &ubic in Logar. Naj bode tem odbornikom i g. predsedniku, kakor tudi društva soudom istiniti blagor in čast društva pri srcu. Naj izgine vsak nepotreben in škodljiv prepir, in naj vam bodo lepi principi višje nego malenkostna čestilakomnost nekaterih sodruštvenikov. Komedije, surovi govori in osobna napadanja pak vendar nijso društva najvišja svrha?
Ravnokar nam jo došlo 1. čislo „Jugoslavenskoga Stenografa", kojega izdavatelj in urednik je gosp. Ant. J. Bezenšek (nekdanji celjski dijak). S prisrčnim veseljem moramo pozdraviti list, ki se peta z vedo, pri nas Jugoslovanih še popolno, ne rečem nepoznato a ne obdelano.   Sezito po novem listu, slo-
majhene živalice v primeri k njihovim telesu večje površje, nego velike živali, sledi iz tega, da morajo majheno živalice hitrejše preobra-ževanje tvarino imeti, nego velike. To nam razjasnuje, zakaj meso od piščancev nikdar tako po ceni ne more biti, kakor govedina. Ce redimo žival, moramo dvojno krmo plačati. Jedenkrat ta del krme, od katerega žival raste, kateri se nam pa v podobi mesa povrne, na drugej strani pa isti del krme, s katerim žival diha, si svojo toploto ustvarja in se giblje, in ti stroški so zgubljeni.
Iz tega razloga živijo majhene živalice, na pr. čebelice po zimi v večjih grudah skupaj ; in vsak čebelar ve, da je v ulju po zimi primerno velika toplota. Te živalice so pre-majhene, da bi jim bilo mogoče več toplote v životu nakopičiti, in so tudi zoper mraz preslabo zavarovane; če jih je pa več skupaj, pride toplota jedne drugej na dobro.
2. Imajo gorko-krvne živali boljšo odejo, na pr. kožuhe, dlake, perje. Človek, katerega
je mati natura nazega na svet posadila, pomaga si z obleko; in ona napravi, da če človek more aklimatizovati.
3. Glavno sredstvo obstoji v tem, da se dihanje samo regulira. Cem večji mraz je, tem hitreje in globokoje dihamo, to je več ogljenca zažgemo, več toplote se ustvarja. To se strinja s prikaznijo, da imamo vsi večji apetit po zimi, nego po loti. Mi zažgemo v pljučah več ogljenca, ga moramo torej tudi v obilnejši meri nadomestiti.
4. Pomaga tudi hitro gibanje temperaturo povekšati. Vsakdo ve, da se život zagreje, če se naglo hodi in t. naprej.
Razume se, dn so ta sredstva tudi omejena. Če živali toploto odtegnemo, ne ohlade se samo površnji deli trupla, ampak tudi notranji ; živali utrpnejo in poginejo, izjemoma živali, ki zimo prespe. Njih život se sme do -I- o 0 C. ohladiti, kakor je bilo uže rečeno. Pa pri njih se je životna delavnost tudi blizu ničle znižala.   Obstoji  še samo v tem, da
površno in počasno dihajo, le toliko, da isto popolnem ne neha. Te živali zrejo v jeseni dosta, več nego je za vzdrževanje toplote potrebno, in nabirajo dosta tolšče; po zimi utrpnejo, dihanje so vrši na stroške v jesoni nabrane tolšče.
Kar smo povedali, vse to jo le kratek, t r enoten pogled v nespremenljivo in neskončno zakonitost, katera se nam pokazuje dan na dan, uro za uro okolo naš, v svojih večnih doslednostih, in katere sad smo i mi. Stanica in v njej kislec, ogljenec, dušeč in kolikor jih je še družili prvin, — vsi ti so oni skrivnostni duhovi, katni napajeni z naravnimi močmi zidajo, podpirajo in vzdržujejo življenje na našej „bornej zemlji". Nij treba iskati čreznatornih močij, in smešno bi bilo, razlagati si razlog svojega obstanka iz čudežnih močij, — pravi Banneister, — ako imamo naravnih, očividnih zakonov dovolj, katerih spoznanje nam razlaga, kako in kaj smo — prah si — in v prah se povrnoš.
lekarin in »iKT.r.'-fjrkir. *rt;ovcih; *ndi rw,poiilja ia-najok* !,•••!•. ia * *<< 'jii. o y/, poštnin 'lakirnicah po*, sit«}. V IJafclfMl F.d *«vbf. J. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu", Itolil pri lokarji J. P. o dai-iii, v .(c!ii\«u pri hh.nu litru m-h rjn, ft|»ij«-<u pri tekarja Alj i •oviću, \ Trsta pri lek«iiu Jakobu - irx.vallo pri or* la P liu - •• in J. lJi;'f*ohu, i Zadru ».i Aniro/t:,, vD..l
Štev. 1227.
Natečaj
Slovenske
lepoznauske knjige.
V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeč« slovenske knjige:
Eomani in povesti:
1. I in/cm Ttif ciilmli. Izvirna povest, upiral J. Jurčič, velja......50 kr.
2. 9Iela IIoIiIoiiIm. Koruan, francoski spisal Jiktot Ch<)lu!!ez, poslovenil  D&vorfn Efostttik   60 kr.
3. Iimiloreica. Uomaii s pOgOMlkega zakotja. Češki spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič, Nelja........60. kr,
4. Pni poljub.   Novela, spisal J. Sknlt.e. — »tuI /.»'uilji. Novela, spis. J. SioalšC, vrlja 26 kr.
5. J4»»xeii. Novela, francoski Spila! //. liici're, poslovenil Datbritt lln.itnik. — Cerkev iu »lr/iivu » Ameriki, l'raim»ski spiral E, l.tihmdaije, poslovenil Datorin Hettnik, \ olja    ...      25 kr.
IB. Hilstlri v zvezkih:
I. tirWiek, ki obsega: Stenografija, sp. Ur. Ribič.
— Životopisu.«', sp. liajč boi. — FreMTMj Prošerin ali 1'rešii'Pii. sp. /V. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. )!aeliiavi'Ili, sp. dr. Ribii. — Pisma iz Rusije, sp. dr. (efentin. — Trstvo z grozdjem na Konkeiii, sp. dr. J. Vohijuk. — (bgava bode? HovelieS) pp. ./. Oprfnec.  A olja        ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. 1'aulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal iV. V. OOffolf poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih n.irodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse sktip se dajo za znižano ceno 2 go!d.
I Lekarna Piccoli.
O S
to i
s
K
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego v suka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gujilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusu, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal nin bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 fikatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
«le l*arlt», 1 flacou 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda tiacon «o kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljciije, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljšo spričevalo. Vsaka gospodinja bodo tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
GlVCerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokazie ustnice in kožo na rokah. 1 tiacon 30 kr.
Lancaster-lilijua, voda. Toaletni zaklad.
Specijal.iO, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalniiiii vodami, lepolifjem in lepotičuim sredstvom, katera bjo Šesto škodljiva, l stekle-nrta 1 gold. (132—200)
NaroČila so izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
za službo kancelijskega olicijala oziroma i kancelijsko^a azistonta pri deželneii: odboru.
Pri poniočni pisarni deželnega odbora so bode oddala služba oHcijala z letno plaf-o 700 gt. in s pravico do 6 petletnic po 50 gld. po za-dovolilno dosluženih vsakih 5 letih, — oziroma služba kuncelijskega azistenta z letno plačo 500 gld. in s pravico do 6 petletnic po 50 gl
Petletnice se v pokojnino ne vštevajo.
Prošnjiki za katero teh služeb morajo biti polnoletni in avstrijski državljanjc, neoiua-deževanega življenja in čistega značaja, ter imajo pOvedat), ali so si s katerim deželnim uradnikom v rodu ali v svastvu in v katerim členu.
Dalje  imajo   prošnjiki dokazati,   da so I
vsaj nižjo gimnazijo ali nižjo realko dobro izdelali in da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni, kakor tudi, da so v pisarn i<'nih opravilih dobro izurjeni in kaj je njih dosedanje opravilo. Posebno se zahteva lep in razložen rokopis, — J izurjenost v stenografiji pa dajo — pri drugih [jednakih lastnostih — posebno prednost. — Opomni se pa tudi, da veljajo za deželne uradnike glede pokojnino in preskrbljenja iste postave, kakor za uradnike v cesarskih službah, in da se njim pri prestopu v pokojni stan všteva veljavni čas cesarske službe.
Prošnje za to slu/bo s potrebnimi dokazi naj pošljejo uradniki v javnih službah s popisom dosedanje službe in službenih sposobnosti — po svojem predstojuištvu, drugi pa naravnost in sicer do
31. marca 1. 197«. na deželni odbor kranjski. ("3—1) V Ljubljani 24. februarja 1. 1876.
r* s' s* 2?
7,0 S E «p rr v » Je a i m n. — — —i
W N i  .* J «
I e r> u
_ 3 B "
1 »3
=5 ?-
N 7T\
p
a
.9»
5 H o< —
H
jM
C
emESi
C C.
o
CD <*3
51 w
cc p a; r m t> g ww
i-rs IIB!s««
c  —  r— r-.   —• — • B
3 .   ;i- U. ^v.
y g xi \r P"
-;■ ;j   J  o, o,
'T '"  < «4
g »e.
I So'1
p 3
S. p
2 3.
1M<
<5 o
0
2 SF b* li a a o S. ~ a
«—>. s <b G. ^5
1 9.
rc, 3 2. S SE
"   «S. o- ° 81
qJ a
p d oi *"
0 o" M
a w i P
O «   « V
M 2. B S
1 - e
s i:
3 <x>
I tis
eb
i s-.
3 a
g
O." o
O 3
, S «2. ^ era w Bo S o
*a   /-h, f-™
CD
u^iT" Vsako "blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem.
Zdravilni pomočki!
(Jolovi vspeh, dokazan z vež ko tisoč spričevali.
Filip
lelca,r „z-u-rta. la.ell. I-ieopold." na IDvLiistji,
mesto, na voglu Planken- in Spiegelgassef
predlaga p. n. obrinBtvu rele ir»te pravili »lruviliilli poino^kov,
kateri VSekđar, ako jih zdravniki ali luji rabijo ali ne, so vendar v vhcIi »lučajih kot izvrstni za bolezni, v dokaz zmirom vreja potreba in na tisoče ttprieeval, katere pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi te zamoremo dobroveNtno priporočati.
1'itHhiillifH'Jt'til, kri rititfrl sinil, i /tvrtr i:ilxtihi Ir, ki /</(/,« »juniju, kri rintijtt, in nn jiiijuihiini >ni--i;n<iljiri. so pudobno i/n-iiu /.ii IkiIc7.hi « i j i x 1 i i j l» t i-l ■* mu i I i c n^r:, n i • \ , iiir/.liiii, bolMnl pisTiih organov, boiomj na koAi, oćosno
iioluzni, bolunl mi moknnu), na n tih, x»
Itulcr.ni pri otrocih in ži-nakuh, ozilrnvijo vunko zit)iiran}>; gotovi izvir itkoro vadi boleznij.
1'inMino, poMlmlkiirjrno »valko svete Klizu-ln-ti' ođlo&no zulitnvati, ker gornju liolozni lo ti HViilki ozdravijo. Kdor jo jodonkrat to Hvalkc h vrte Klizaliuto uze n/il, ne bodo iti-kilar več k«Jt tli 11 • takuen pripomučok hotel uživati, tiT ruhil rodno le pusilailkorjeiut svalke »vete Klizaliote in ta pripomoček priporočal drugim. — 1 zavituk b 8 Hkatljicutni, ud Hvalkov velja aaino t gld.
1'rmii nitk, olajša naenkrat kuiljanju in bu-
lečinn ▼ pnih. 71) kr. HumrtK- rfjtt' lnmtnml, izvrstni lek za oloj-
ianjo in pripomoček ia pvinoćeiijo.   JO in
HO kr.
NimvfjH sitimi urniki ())lle), odstranijo takoj vsako zohno bolečino. kr. I.,il.iim   OeruHu; jedini  lek za ozeblino.
00 kr.
Clfjnrrtr iz iittirffjtt, za outbiua in prsna bo-
lučinu. '25 komadov / gld. M ti, l/, i n,  za zdravje, za toileto. Najbolji!
pripomoček zoper vsako zoprnost, slabost,
želodčne bolečine, diarojo,   zobno bolečino
itd.,  ogihovulnl lok za epideiničiio bolezni,
.Nekaj kapljiu v pol  kujiico vode zadostuje,
da jo takoj boljii. SO kr. ItomlUtptilirttu kara, izvrstna iiijača za slabo
otroku. Funt tO kr. A rupit/ii.st, izvrstno zdravilo ia napihnjen
vrat. 70 kr. ISirhlf/rlut, čudežno zdravilo za trganje po
udih in za rovinutisiiius. TO kr. l*<irl*kl Jiantrr,  za  kurjo  očusa In
vrstu rane. HJi kr. Srrliofrr /i«//:«»m. Cena 30 kr. '/.,,lii„- Jat/tule, prav angleške, /..i teško vzob-
ljenje pri otrocili. V gld. Trn lil jio/zi <i</<«,  zu iepadanjo las.   1 gobi.
.'{.-, kr.
tltuiul prrtr, za nespanje, inigrano i. t. U.
» Bili.
Orijrntiilikl /atlrrr sa aanjn'; lini, boli in
rudečkiisti. šk;itlja GO kr. Za oilstraititi tutho mi ula\ I. KI   lU-uil *i.
1 gld. HO kr. Za, ixi>ailai>J<- Ia«. it gld, GO kr, Injikliun  i'tuhllr, gotovi in niijhitrejsi lok
za triper iu boli tok.   i gld. 00 kr.   Za to
'    brošiirica po KO kr., ter nij iiikaliorsiiega druzega sveta potroba. HarO'li'U,  najboljši  pumoček za okužne bo-
luzui. i gld. SO kr. i'utntiiiinriin in rit i-m, s/.n ,\,itrijn, za pripraviti si takoj dobro liinouado in poma-i.im.ubi. V vsakuj steklenici jo 76 kupic in velja hi 1 gld. fririttuii. jedini ponioček za oglušeno ln vse
druge ušesnu bolezni tO kr. Dr. FrrmoHtova mimo/nninpr, jedini iu gotovo roclui poinock za muško oslithljonju. » gld.
Ntorajr-Vrrmr, gotovi len za vso spuščaje iz kože, kot lišnie, šunke, lisi) itd. SI kr. I nIi.H/>!/hmm.   livTstnl pOUOfiOk. posebno za
pego iu rudečico na nosu.   f gld. HO kr. Marilinritkr lnijiljiiv r.a mrxlira, K*"vi lek za mrzlico viaku  vrste,    t gld. GO kr. in GO kr.
MUtmtttjHi poskušeni pripomoček proti potenji na nogah iu raiuenuh,  ravno tako odstrani neprijetni duh. ifO kr. I!li n m i u, najboljši lek za vsak nahod. 70 kr. J'alrlirrin,  najboljši pripomoček za lepoto, J    tur stori fino kožo.   l'o   '<> kr. in  i gld. I    ."o kr.
s,iti, i/l.siiu r,-milu,   nnjcenojtu   in najboljše '    milo, kos po tiS kr.
1 '/.nlini kit, h katerim si vsuk sam lehko plombira zobe. 40 kr, Kar/tatlrno :> lji*< nu o{Jr, rudeuo in belo I    AO kr.
.trutrroot, jirljtomorrk za rrjo otrok, škat-!    Ijica 4 gld. Ilrofa Tratina kri rraulirnl prah z nakazilom o rabi / gld. -tO kr. SarhvtH a'iiin.  7ii kr. Marnf-rltr, bonboni za ka.-eli. HO kr.
/nuno specijalitete, kot: Hiumislmiisinit orrmia, mrnrijn j»> / gld. KO kr., litimlrn-vsake ' *''■'*"" »rirarnko nilrko \m .10 kr., tir. iHit-j lisa jiililni jirnh po H-4 kr., Auatltrrin milna roila od l'oppa po t gld. -Io kr. in po 1'oppu pO -tO kr., i,ii-bif/or nnmil rk-Htrnkt osmina Ainta SI kr., tir. Faln-rjrrit 1'iiritan po A go'd., flr. i^rffrnimnora zolina )ianta po / gld. kr., 1'olloi'a Hitltt kotirava i>omtiita po I gld, HO kr., ilr. It run-mu a pomnila za oliranltrr lan, rumenkasta, rtijava uli pa črna po J gold., tir. Jtriilrmorl tohitl jirnli po kr. so vedno sveženo v z logi.
Dalje pravi  angleški in   Trancoski juii/lm v vsuh disuvah, lot po :'S kr.
(411—5)
Tudi se usojuino p. n. občinstvu ntiznanjati našo veliko zalogo parfumurij, mila iu pmuad itd. izvrstno kakovosti prvih francoskih ju luiglcških trgovinskih hiš, katero so vočjidel v ilunajtikfj razulari odlikovano bile se netit njo zushii/ iu so vendar cenejši, kot v j>ro-vineiji, posebno pripomoček za iiarranjr lan od ilr. t.'ii/hmina v vseh barvah, kateri zadostuje jedno celo leto, po gld., za zlato rumenkasto barvo tO gld., z.uluhi su v kratkej dobi poprejšnjo burvo las. 1'riporočumo tudi jranetuiktt rokoltitlu, katera jo v duuujskoj razstavi bila odlikovana ho svetinjo napredka, funt od GO kr. do gld. Ilunkl rnj funt po 4 gld., tudi se dobi četrtina funta v elegantnih škatljicali po 1 gld. — Vsako biro napravu za ozdravenjo, kakor klistire, brizgalnice, uviv.ii itd. prav po uizkej ceni. — Kazpošiljamo tudi parfumerijsko »kutijico, od J <io JO gld., llonboiiljero s čokuludami ali pa s francoskimi bonboni od l do JO gld., tudi imamo veliko zalogo zobnih krtacio iu družili toiletmh naprav. — Prosimo p. n. občinstvo za zaupanje, vsu vprušanja odgovurjamo tukoj. V.- ,,l,c vrstu specijalitet iz Pariza, Londona in llerolina(imaino mi v zalogi, tinkrttinio vnako naročilo, eventualno iz 1'arizo, ruvuo tako vsako naročilo tukaj brc;: provizije proti originalnem računu. ItazjiOHlIJiitno proti ijutiivini ali pa proti jio.stmtn /nivirtkii : razpošiljanje zvini ■o takoj po prejemu naročila in zuručiinimo zavijanju le toliko, kar nas stanu, najnižji znesek pri razpošiljanju ju J gld. litiju i mi tlrlirlo dobč velik odbitek cene.
opecijia-lltct foiriiioucljo, po.xf-va.3ao.«ilJo laa. toUoto.
Izdate^j in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
2KD