St 140._V Ljubljani, vtorek 3. decembra._V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD?
Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 golil., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole fraukirati. —
Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Delniško društvo „Narodna tiskarna" v loubijani.
Ker jo poslednji obrok za vplačevanje delnic „Narodne tiskarne" minol 15. dan preteklega meseca oktobra, podpisani upravni odbor v tretjič opominja tiste gg. delničarje, kateri so zaostali se svojimi vplačili, naj zadoste svojim dolžnostim
clo konca tokolojt/ti lotu, ter pristavlja, da po §. 8. društvenih pravil „del-ničar, kateri je bil od upravnega odbora vsaj trikrat v za to odločenem časniku (§. 3.) ali po posebnem dopisu, poslednjikrat vsaj štiri tedne pred končnim obrokom za vpla-čanje delnic, brez uspeha opominjan, izgubi vse svoje iz podpisovanja delnic in vplačanih obrokov izvirajoče pravice, vplačani obroki pa pripadajo po odračunjenih obrestih in stroških reservnemu fondu."
Vplačila pošiljajo se blagajniku „Narodne tiskarne", gospodu IN'tru <»ru»«4klli-ju V KJuMJtiiii.
Upravni odbor delniškega društva „Narodna tiskarna" v Ljubljani dnć 1. decembra 1872. Dr. It h/. I »k m. p., Dr. VoAnJatk m. p.,
predsednik. tajnik.
O !t!-*aiijMk4KiiB zlioru
piše ..Politik" pohvalivši odločnost Tirolcev in Poljakov, takole:
„Kar nas kar naravnost z začudenjem navdajo, to je tiho in mirljivo držanje dveh večjih deželnih zborov, ki bi vsakako poklicana bila, svojo politično veljavo v zdanjem kritičnem momentu uvažiti, mislimo namreč deželni zbor v Ljubljani in v Zadru.
V kranjskem zboru gre vse tako brez skrbi in na lahko po malih, zboru odmerjenih notranjih poslih, kakor da bi vso hrepenenje in teženje L    - ---------m------------ ------
Listek.
■ z It u sije.
0 nedavnih reformah v Rusiji.
(Spisal prof. dr. v r. Cel ost in.)
(Dalje.)
Da bi se zboljšalo finančno stanje, sklicani ste bile dve komisiji, ena, da bi sestavila pravila o redu, po katerem se ima zadostovati državnim potrebam, in druga, da bi spremenila sistemo davkov ali pa jo saj zb olj šal a. Prva naloga je bila laž, in se je tudi v glavnih črtah že izpeljala z napravo državne kontrole. Prej je vsako mini* sterstvo imelo svoj budget, svoje razhode, pa tudi dohode. Proračun nij bil ni senca tega, kar se je res porabilo na leto, ko jc vsako ministerstvo smelo jemati kolikor je hotelo. Deficit je bil vsako leto, po eni strani zavoljo draginje, ker je bilo treba tratiti mnogo ha povišanje ohrambinih sil. Pokrivati ga z izdajo novega papirja si nijso upali, torej so izdali proeentni papir, ki pa je imel ravno tako slab upliv na denarni trg, in je zraven vlada še procente morala plačevati.
Sklenjeno je bilo končati kmetsko vprašanje z odkupom deležev od pomeščikov. Ministerstvo liuaucev je torej moralo prevzeti velikansko linan-
Slovencev že zdavnaj izpolueno bilo, in kakor da bi federalično ministerstvo na Dunaji že prav trdno v sedlu sedelo. Od kod je to samozadovoljstvo kranjskega zbora V Kolikor nam znano, nij valjda nobene dežele v vsem cesarstvu, kjer bi bilo tako malo narodne ravnopravnosti, kakor baš na Kranjskem. Zastonj so se tam prej trudili, slovenski večini prebivalcev v deželi pomagati do pravice. Za-s tjo nj so kranjski poslanci ziuirom in zmirom na Dunaj v državni zbor hodili. Njih dežela nij dobila nobene izpolnitve svojih želj , nobena pr.tožba nij pomoči našla.
Je li po vsem tem pravi čas, da v Ljubljani na lavorjih prejšnjih duij počivajo ? Mi menimo, daje možat izgled Tirolcev Slovanom pokazati moral, kje in kako je treba denes stati, ako se hoče federalistične stranke stališče zares in ne samo s frazo zavzemati." Dalje razpeljuje »Politik" da, in zakaj isto velja o Dalmatinskem zboru, in nadaljuje:
„Star pregovor je, ki se glasi: ,.KUor nij za mene, taisti je proti meni." In nikdo ne more /.danjemu ministerstvu v njegovi stiski zameriti, ako, pokazovaje na te mirljive federalistične zbore, reče: „Njih pohlevno držanje dokazuje najbolj, da opozicije nikakor ne mislijo zares delati, ker nečejo tej opoziciji nobene žrtve doprinesti. Oni so se spravili z redom stvari, ki smo ga mi naredili, in njih izgled bode dalje svojo učinke delal, ako samo še mi dalje ne moteni na krmilu ostati smemo. To naj se v Ljubljani in v Zadru preudari."
S tako mirno tihostjo, s tako mlačnim skrom-nodiišjcm ne samo da se ničesa ne doseže, teinuč postavlja so lastni, kakor tudi interes stranke na vago. H rez odločnosti, brez prave besede ob pravem času, se ne varuje nobena pravica in se ne ravna kot pravna stranka, ki sije svojih moraličaih poroštev zvesta.1'
čno operacijo in sicer pri prav nestalnem kreditu. Imeli so stvar zasukniti tako, da bi odkupna operacija privlekla v 1 tuši jo zunaj ni kapital, pa vidi se, da o tem uijso mislili, povsodi se je opazovalo omahovanje, in ne samo osob višjih sfer a celo samih sestaviteljev plana. Bali so se, da bi denarni trg ne bil preveč napolnjen z denarnimi vrednostmi in da bi torej ue padale, bali so se, da kmetje ne bodo radi prejemali odkupa, in da bo torej državna blagajnica trpela preveč od mnogih zaostankov. Da bi se kaj takega ue primerilo, sUlenenoje bilo sledeče : 1. Odkupne posestne listine uijso mogle prehoditi iz rok v roke brez oticijaluega potrjenja. S tem so hoteli, da bi pomeščiki branili jih in dobivali stalen dohod. 2. Pouicščiki so smeli zahtevati odkup od kmetov za to, da bi se ti ue branili, če bi jim bilo naprosto voljo dano. ,'>. Da bi državna blagajnica ne trpela škode, bila je plača odkupa kmetom razdeljena na o7 let in sicer tako, da bi iz 6% eu procent plačeval se na pogašenje kapitala. Da bi pa blagajnica sc odSkodovala tudi od zaostatkov, bila je ta plača podaljšana še na 1"2 let. Tak izhod iz zadrege dokazuje, da sestaviteljcui plana pomen te odkupne operacije nij bil jasen. Odkup bi bil namreč moral biti prostovoljcu za kmete, ue pa za pomeščike.   Zakaj  država jc   časi prisiljena,
„PoMlaiiik€ «lr. LuvritV'
V uvodnem članku, nadpisanem „11 deputato Dr. Lavrič", v Gorici izhajajočega časopisa Slovencem protivne laške stranke, „L' Isonzo", 27. novembra, t. 1., št. 1)5, v katerem članku se italijanskim poslancem očita nehajstvo v hrambi italijanske narodnosti, stavlja se slovenski poslanec dr. Lavrič kot izgled italijanskim. Posnemljemo sledeče stavke iz tega slovenstvu protivnega lista:
„Kdo je dr. Lavrič? — Vprašajte prebivalce naših gor, vprašajte dva milijona Slevcncev, ki žive v Primorji, Kranjski, Štajerski in Koroški in odgovorili vam bodo. — On je mož naroda, kateremu je vse svoje bitje posvetil, kateri razume vsklik bolečine svojega naroda, in ga izrazu je , kateri nij nikdar svojega tilnika upognil pred birokracijo, in kateri je v najtežavnejših časih po konci držati znal zastavo onega naroda, ki mu je dal mandat, da ga zastopa. To je dr. Lavrič." — „In imamo mi — vpraša italijaski list dalje — med Italijani našega deželnega zbora moža, o katerem bi se kakor o Lavriču reči moglo , da je vtelesenje (P incarnazione) svojega naroda? Prisiljeni smo glave povesiti in rečij: „nemamo ga."
Članek potem pozivlje svoje laške rojake, naj tega glavarja slovenskega gibanja v Gorici posnem-ljejo. „Ne preostaje nam nič drugega — koučuje članek — kakor našim čest. poslancem priporočati, da si na naših slovenskih poslancih in pred vsem na čestitem dr. Lavriču izgled jemljo, na možu, kateri, da si je javni protivnik mnogih naših želj, vendar gotovo najvišje spoštovanje zasluži, vslcd svojega prostega in poštenega postopanja in vsled poguma, s katerim pred vlado zna Jvzdr-žavati koristi in pravice svojega naroda, ki je v nevarnosti pred presi ljenjem ne nasiti ji ve ga , vedno pozrcžucga germanizma, ki s svojim lačnim žrelom, v redki ironiji toliko raz k riža v ane ..deutsche Pod-
kupiti kaj častnega na občno korist, nikoli pa ne sme siliti koga kupiti kaj tujega. Dalje je ustanovljenje normalnih eeu zini raj pomotljivo lehko. Ko bi pa kmetje ne bili prisiljeni odkupovati se, kupovali bi zemljo po resnimi ceui, in tedaj bi odkupne listino bile popolnoma zavarovano pO coni zemljo, iu bi vedno draže postajale z ceno zemlje. Tako pa so pomeščiki prodajali le to zemljo, ki je veljala menj od normalne cene, iu le redko so dobivali kmetje zemljo stoječo nad normalno ceno. To se potrjuje s tem, da so sedaj odkup vrši veliko počasneje, iu tem, da so mnogi pomeščiki raji zastonj dali \, zemlje svojim kmetom, ko da bi bili dali vse po pogojih ustanovljenih po vladi.
Videli smo, da jc vlada obračanje kapitalov omejila s tem, da pomeščiki nijso mogli lehko prodajati svojih odkupnih listin, kar nij bilo, kakor je vlada menila, v njihovo korist. Pomcščikoni je bilo treba obračalnega kapitala, če so hoteli boriti so s konkurencijo kmetov, iu torej so morali prodajati listine po vsaki ceui. Padale so torej te listine, s tem se jc zadrževal odkup in ob enem dokončanje relorinc. Cc so se bali, da bi te od-kupniee ne našle mesta na notranjem denarnem trgu, treba je bilo ustanoviti plačo procentov iu pa pogašenje kapitala v zlatu ali srebru. Vlada bi ne izgubila uič, ker bi bila lehko zmanjšala od-
lihkeit" narode požreti hoče, katerim nij nikoli na um prišlo, Germaniji kaj hudega storiti." Tako lašk list.
Taka sodba protivnikova ne samo da dr. Lavriču in njegovim volilcem na čast služi, ter drugega izpodbuja vztrajati na vzvišenem delu, temuč naj izpodbuja tudi druge naše sobojevnike pri poštenem a pogumnem delovanji za najvišje, za slovensko našo zatirano domovino !
*lovkiii*tvo i it Nem&tvo.
I.
O tem za nas vse »Slovane in posebno za nas Sloveuee, kot oni del slovanskega debla, ki straži svetovnoveljavno adrijansko morje in je ukoljen med Germanstvom, Italijanstvom in slovanskim jugom, životno važnem vprašanji piše mnogorazširjeni in cenjeni ruski časopis „Kuski Mir" sledeče:
„Je temu dvajset ali trideset let, ka se je začela razpravljati opreka »Slovanstva proti romano-germanizmu, pa je zdaj po dogodjajih, ki so se po redu vršili, dovršena. »Slovanski svet se je pokazal v novejši dobi v takem položji proti odvažuo napredujočemu germanizmu, v kakorsnem nij bil niti ob času Karla Velikega. Človeku, kateri razgleduje grozne dogodjaje, ki so se vršili zadnji čas, nij mogoče drugo, nego da se utopi v resne misli. Vprašanje, da-li ima ali nema Slovanstvo obstanka, kakor samostojno pleme med zgodovinskimi narodi, ne bode se rešilo več z življenjskimi in kulturnimi prikazki, niti — z dolgotrajno borbo o plemenskih razlikah, temuč edino z grozoto političnih pobitij. Germanizem pristopa z mečem v roki na prag slovanskega sveta, pripraven pogoltniti njegove raztrgane kose — če tudi ne z ognjem in železom, pa vsaj z energičnim pritiskom svoje visoko razvite kulture in okrepčanega državnega življenja. Germanizacija slovanskih zemelj politično odvisnih od novega germanskega cesarstva, more se imenovati gotova stvar. Ali bode mnogo-milijono nemško morje progoltnilo zapadno Slovanstvo, to je pruskim politikom samo vprašanje kedaj, ali Rusiji bode jako težek izbor, kakov položaj zavzame proti tem že dovršenim ali bližnjim dogodkom.
Rusiji nij mogoče s hladno krvjo gledati, kako uničevanje Slovanov vedno več napredovati hoče. Hrepenenje narodnosti j za plemensko individualnostjo, borba plemen za pre-vago in za svoj obstanek — žuga, da postane osnova prihodnjega razvitka sveta, in da bodoče yeke za se osvoji. V teh težnjah, v tej borbi, v kateri bode morda trebalo razviti vso moč, vse
sile, pokazuje se »Slovanstvo kot edini in naravni zaveznik Rusije. Lebko, da bodo nas (Ruse) boreče se z germanizmom, privrele okolnosti do zbliženja z romanskim svetom, kateri se hoče maščevati. No tudi to zbliženje bode samo začasno, bodo zveza dveh si tujih močij, katere se zlože ob času grozne nevarnosti proti skupnemu sovražniku: no v istini bode romanski svet zmirom tujec Slovanstvu, baš tako kakor germanizem. Naravne in prave zaveznike naj si 11 u si j a išče edino v zapadnih in južnih Slovanih. Kes je, da so se oni, prisiljeni z močjo dogodjajev, od nas tujili, no pred silnim in mogočnim napredujočim germanizmom morali se bodo sami med soboj zediniti pa stopiti v zvezo z Rusijo. Germanizem preti zapadnemu »Slovanstvu mnogo jače nego Rusiji. Ta poslednje more še nekaj časa počakati, dokler na njo ne pride red v svetovni borbi plemen. A zapadnim plemenom že denes stoji neprijatelj na pragu, in oni že čutijo njegovo železno roko. No za to, da more naravni zaveznik Rusije v odločnem času skočiti na polje borbe z neiztrošenimi, vsemi svežimi močmi, dolžni smo (Rusi) s pozornim očesom motriti pogibelj, katera Slovanu preti, pa ne smemo dopustiti, da sovražnik en del Slovanstva za drugim požira in uničuje.
V teh okolnostih velja ideji obrambe Slovanstva proti romano-germanizmu, in ideji e d i n s t v a slovanskih interesov, igrati svojo odločno in životno ulogo. Hoteč ali nehoteč mora stopiti na dan propaganda vseslovanske zveze — ne ofenzivne, kakor si jo misli sebična politika nemško-magjarskih publicistov, — temuč defenzivne in izpozvane po potrebi samovzdržanja in z vero v plemensko samostalnost slovanskih plemen. Vprašanje. To vprašanje se ne bode vrtilo okolo prepirke o gnjilosti in trhlenosti zapada, okolo odrekovanja zapadno-evropske kulture in civilizacije, temuč mu bode praktični nalog vzdržanje ali ohranjenje samega sebe. V prihodnjih dneh bode prava potreba Slovanstva obstala v tem, da ne odmeče evropske kulture, temuč da se oboroži z orožjem te kulture na obrambo proti protečemn napadanju.
Evropsko življenje se je že zdavnaj tako uredilo, da v borbi narodov moralna moč daje nepremagljivo prevago nad fizičnim pretežjem. Narodi ne zmagujejo z množštvom vojnikov, niti z množino vojne sile, temuč s svojo moralno močjo, z edin-stvom svojega stroja, z visoko stopinjo svoje civilizacije.
Zbliženje slovanskih plemen vsled poslednjih dogodjajev je silna potreba, in morejo samo s tem
same sebe obvarovati. A to zbliženje se more doseči edino z napredkom ruske civilizacije, ker bode samo s tem zmanjkalo antipatij zapadnih »Slovanov proti ruskemu življu, ter bodo drugi slovanski narodi poželeli tesno zvezo z Rusijo. Če se to /godi, bode slovanska ideja, nekdaj smatrana kot pomočnica reakrije, zložila se z napredkom, daljnim razširjenjem blagostanja in civilizacije.
DrUgl članek prido.)
I»4'>4'llli ZiM*!*!.
Štajerski deželni zber.
(Izv. dopis.)
(13. seja 29. novembra.) Denes je na vrsto prišel predlog šolskega odbora zarad odprav-ljenja šolnine. Ves odbor je bil v tem ene misli, da se odpravi šolnina, a kako Re naj potem plačajo stroški za šole , o tem sta bili dvi mnenji; po enem naj okraji, kakor to leto, plačajo 10% prikladc in kar je večih stroškov, prevzame deželni fond j po drugem mnenji naj bi se vsi stroški plačali iz deželnega fonda, govorilo je več govornikov. Karlon v imenu konservativcev govori zoper to, da bi se šolnina odpravila in skuša iz svojega stališča dokazati, da tako odpravljcnje niti iz pe-dagogičnega, niti iz katoliškega, niti iz pravnega ozira se ne da opravičevati. Dr. S ernec je za to, da se šolnina enkrat za vselej odpravi in se stroški plačajo od deželo, ker so potem bolj enakomerno razdeljeni. Mesto Gkradec bi res več plačalo, kakor zdaj, a ona ima tudi največi dobiček od dežele. Schreiner govori za Gradec, oglasi se še nekoliko govornikov; pri glasovanji pa obvelja nasvet Lohninger-ja, naj se črez to postavo na dnevni red preide in dež. odboru naloži, v prihodnji sesiji natančneje date predložiti. Tedaj ostane za 1. 187.') veljavna lani sklenena postava, da morajo okraji 10% za šolo naložiti, in ko bi potem še pomanjkalo za plačo učiteljev, doplača deželni fond.
(14. seja 30. novembra.) Postava zarad mitnine pri novem mostu čez Savo tik »Sevnice se je denes z malimi promembami sprejela; potem postava, da ljudski učitelji, kateri stopajo iz ene dežele v drugo, imajo pravico do penzijskega fonda, če tudi za deželo, iz katere prestopajo, to velja.
Finančni odbor poroča o proračunu za leto 1873: PorodniSnica in najdenišnica potrebuje 77.000 gl., letos za 15.000 gl. manj, ko lani, ker je z 1. julijem t. 1. najdenišnica odpravljena. Stroški za nornišnico so 100.000 gl., za občno bolnišnico 148.000 gl., za ceplenje koz 10.000 gl.
kupno posojilo, dano pomeščikom, na '/->> in to bi bilo za pomeščike bolje, ker kurz odkupnic bi potem nikoli ne padal tako kakor pada sedaj. Zunaj tega pa bi bilo privrelo v Rusiji toliko kapi-talov, tako potrebnih v obrtniji, kurz menjic bi se bil zboljšal, cena srebra in zlata upala, in olajšala plačo procentov in pogašenja kapital o v odkupne operacije, in sploh vse vladne plateže zunaj Rusije, ona bi ponižala ceno vseh predmetov potreb-Ijenja.
Odkupnicc je vlada hotela pogasiti tako: odkupna posojila so bila razdeljena na razrede, na 6l/j % rento, na 5 % odkupna spričevala, in na 5 °/0 biletc državne banke. Špomb pogašenja prvih nij znan, sploh se težko razjasni namen teh listin, če ne s tem strahom, ki so ga čutili v vladinih krogih pri uvedeuji reforme. Vlada je plačevala Vs °/o vc& j da bi le listine iz jborze spod-rinila. Oblika njihova popolnoma potrjuje to misel, v njih celo znesek kapitala nij zapisan, a le znesek letnega dohodka. Njihov kurz bi bil imel biti na 10% višje od kur/a odkupnih spričeval, pa je bil večjidcl enak, kapitalisti so jih kupovali po enaki ceni z odkupnimi spričevali, in vlada je v svojo škodo plačevala l/t % , in torej primorana bila ustaviti izdajo.
Odkupna spričevala se pogasujejo vsakih pet
let z zameno na procentne bilete. Vidi se iz tega, da so se bali, da bi na borzi ne bilo preveč takega papirja, ki se lehko kupuje in prodaja. Pa to je le ponižalo kurz teh spričeval vedno stoječih do 5 % nižje ko 5 % bileti. Pomeščiki šo izgub-1 jevali vso diferenco v kurzu, ker niso mogli odlašati realizacije kapitala, do tega časa, da bi jim dali 5 % bilete, in tu so kapitalisti zagrabili ves nemali dobiček. Upad kreditnih rubljev in kurza menjic je takrat silno preplašil vlado, in v časnikih so pisali o potrebnosti ustanoviti ceno denarni enojki. Mnoga akcijska društva so prosila za pravo, voditi račune po srebru in zlatu , kreditne biletc (papirnate rublje) pa jemati po kurzu. »Se ve, da bi bilo tu najbolje vničiti nasilni kurz papirja, čeravno bi to bil odkriti državni bankrot , ki je v v resnici že bil , pa skrit , odkar državna banka nij mogla več menjati papirja.
Vlada pa je med tem še vedno podpirala kurz menjic, ki za to nij pal nižje od 12%, in ministerstvo financev je celo sklenilo povišati kurz do al pari. S tem namenom je 1862. 1. napravilo zunajno posojilo, 15 milijonov stcrlingov , da bi pomnožilo menjalni fond, in pričelo razmeno kreditnih rubljev na srebro in zlato izprva 10% nižje od nominalne cene, potem pa je poviševalo ceno vsaka dva meseca na 2%.   Tako so menili čez
10 mesecev popraviti ceno kreditnih biletov (pap. rubljev) in kurz menjic. Ko bi tu razmenjani rublji bili sežgani, njihova cena bi se povišala sama, pa vlada jih je zopet dajala med narod, misle, da slab kurz izhaja le od tega, ker nij bilo mogoče dobiti srebra in zlata za papir, a ne od takih pogojev denarnega trga, pri katerih je kazalo spravljati kapitale na zunajue trge. Prvi mesec po odkriti razni eni nijso ravno veliko srebra in zlata zahtevali, čez mesec je zlato že jelo vračati se v banko. Pa to je bil le začetek velikanske spekulacije : vedeli so naprej, da čez mesec bo banka dajala zlato ceneje, in zato so ga nosili nazaj, da bi ga potem jemali nazaj z dobičkom 2%. Ob enem se je poniževal menjalni kurz in kmalu došcl do nominalne cene.
Pa občestvo tej operaciji nij verjelo, in kmalu je masa kapitalov ušla črez mejo. Razincna je bila res ustavljena na konci oktobra 1863. 1. in kurz menjic je pal cn dan na 15°/0 in potem še nižje. Takrat so špekulanti spravljali svoje denarje nazaj v Rusijo in ne delajc uičesa dobivali veliko diferenco dveh kurzov. Tu je zginilo ne samo onih 15 milj. funtov stcrlingov izposojenih na podkrep-Ijcnje menjalnega fonda, a šc del samega fonda. Tn so nekateri ruski borzijanci strašno obogateli, in ravno tako so se poživili tudi berlinski ban-
Precej ostra debata vnela se je zastran povišanja plač ljudskih učiteljev; večina finančnega odbora nasvctuje , da se vsakemu podučitelju da osobna priklada letnih 0<> gld.; to znaša za vse 2O.000 gl., manjšina pa predloži, vsem učiteljem plačo za letnih 1<H> gl. povišati, da bi odslej imeli učitelji I. reda 800 -Id., II. 7<>n, 111. GOO in IV. reda f><M> gld., podučitelji pa bi dobili 70% učiteljske plače. Za večino govoril je J. Kaiserfeld, llakclberg, Reehbauer, Sehreincr; za manjšino med drugimi od slovenske strani dr. Ser ne c, kateri je dokazal , da učitelji s sedanjimi plačami ne morejo živeti, in ako hočemo dobro šolo, moramo tudi učitelje dobro plačati. Pri imennem glasovanji zmagala je večina z 2(5 proti IS glasom (slovenska poslanca dr. Sernec in dr. Vošujak glasovala sta za manjšino, Janežič iz lirežic za ve Čino, konservativci z g. Hermanom so se zdržali glasovanja.)
Kakor sem Vam že z začetkom dež. zbora poročal, bo konec sesije 7. decembra. Deželni zbor se bo moral požuriti, ako hoče vse predloge razpravljati in rešiti.
Goriški deželni zbor.
(Izv. por.)
(7. seja 29. novembra.) Deželni glavar naznani, da je dovolil poslancu Pagliamzzi-ju 8 dni odpusta. (Zadržujejo ga neodložljiva opravila v družini): naznani tudi, da jc Pagliaruzzi odstopil od svojega predloga, da se sestavi postava zastran razdelovanja občinskih zemljišč.
Dr. D ep eri s in tovariši stavijo ta-le predlog: „Deželnemu odboru je naročeno, naj zopet priporoča vladi da preskrbi nemudoma, da se naše srednje šole prestrojijo v narodnem smislu: med učnimi predmeti naj se odkaže nemškemu jeziku tisto mesto, katero zahtevajo naše politične razmere. — Deperis bode utrjeval ta predlog v prihodnji seji.
Dr. L a vrl 8 in tovariši interpelujejo vlado, ali misli za to skrbeti, da se bodo dobivale pri tukajšnjem poštnem uradu vse tiskanico tudi v slovenskem jeziku V Ces. komisar bo odgovoril, kadar si preskrbi pojasnil od vlade.
C a n d u s s i bere poročila o treh računskih sklepih, kateri se potrdijo brez ugovora.
Prošnja bračanske občine, o kateri poroča \Vinkler, da bi se ji povrnili stroški za vojaško ukvartirovanje v letih 18G9, 1870 in 1871, se zavrne.
kirji, ki ne zamude nikoli eksplontirati rusko borzo, in jo imajo še sedaj v rokah.
Cena raznih predmetov se je bila med tem ponižala, pa ne tako, kakor se je povišal kreditni rubelj, čegar neposredni upliv se ni razprostiral črez Pctrograd. V drugih centrih zunajne kupčije se je poniževala cena po povišanji kurza menjic, po drugodi pa se cena nij spremenila. Tako se je narušilo ravnoverije cen , in to jc bilo zelo slabo za tedajno kupčijo n. pr. : v daljni guberniji jc kdo kupil žito ne vede v povišanji rublja po stari ceni, v Petrogradu ga je moral veliko ceneje prodati in torej trpeti izgubo.
Od tu naprej je državna banka jenjala podpirati tudi kurz menjic, in nasledek jc bila reakcija na denarnem trgu, pogoji škodujoči kupčiji so izgiuili , kapitalisti nijso dobivali več premije za prevod svojih kapitalov iz Rusije, kapital predvi-gaje se iz enega trga na drugi je mogel ravnati se po občem zakonu visote procenta in zavarovalne premije, in ker sta v Rusiji oni in ta višje od BU-najnih, so lehko prihajali zuuajni kapitali na ruski trg in dajali sredstva za strojenje teh mnogih železnic, narejenih od tega časa. Jeli so zunaj Rusiju kupovati vsak papir, posebno metalike, in če pritok BUnajnih kapitalov nij popravil menjičnega kurza, vidi se le, kako zelo jih je tu treba. Pritok kapitalov pa zadržuje nasilni kurz papirnega rublja, treba bi ga bilo odpraviti, pa to je sedaj še ucmogoče, ker bi vsa država preveč izgubila, kakor je pokazala skušnja 1803. 1. (Dalje prih.)
Cestnemu odboru komenskemu se dovoli odlog 2 let, da povrne deželnemu zalogu posojenih 2000 gl. in se odbije prošnja za denarno pomoč za predc-lanjc ceste po Rahotuici. (Poročevalec Faganel.)
Po predlogu peticijskega odseka (poročevalec Ren ar de 11 i) sklene zbor: 1. Cesta mej Verso in Mcdejo je uvrščena mej skladovne: II. Cestnemu odboru karminskemu se dovoli iz deželnega zaloga . denarna pomoč za nov most črez potok Idrija (Judri) v znesku S00O g!.; — 3000 gl. se bode plačalo leta 1878 in 5000 gl. pal. 1S74, ako dokaže cestni odbor, da je zadosti členu Vil. dež. postave 24. nov. 18G8.
O prošnji cestnega odbora cerkljanskega, da se mu izbriše dolg 2000 gl., katere jc prejel pred-plačno iz deželnega zaloga, prestopi se na dnevni red, ker nij dokazal, da je zadostil postavnim zahtevam.   (Poročevalec dr. Zigon.)
Isti poročevalec dr. Zigon predlaga v imenu peticijskega odseka, naj se dovoli cestnemu odboru karminskemu denarna pomoč 1000 gl., da kupi neko hišo v Mcdani, da se na dotičnem mestu skladovna cesta razširi. Potrjeno. — Dalje bero dr. Ž i gon poročilo peticijskega odseka o prošnji nekaterih kraških občin, da bi se jim dovolila že-nitvanska davščina in oblast dala določevati čas grozdne trgatve. Po dotičnom predlogu se prestopi o tej prošnji na dnevni red.
W i u k 1 e r poroča o peticiji Ivana Gruntarja iz Kobarida za prenaredbo razsodbe dež. odbora, s katero se mu odreka na podlagi starešinstvenega sklepa pravica do uživanja občinskih zemljišč. V poročilu razvija peticijski odsek razloge, zarad katerih meni, da se je utegnila pritožniku krivica goditi z odborovo razsodbo in priporoča tedaj odboru, naj preiskuje dotične dejanske razmere še enkrat in naj potem po okoliščinah izda morda novo razsodbo.
Pajer, poročevalec odbora o tej zadevi, oči-viduo žaljen po odsekovi cenzuri, zagovarja odborovo razsodbo, katera se naslanja na starešin-stveni motivirani sklep in na županovo poročilo. Predlaga, naj so o tej pritožbi prestopi na dnevni red. Na to daljša razprava med Pajer-jem in AViuklcr-jem. — Pri glasovanji ustanejo samo deželni odborniki za Pajcr-jev predlog — in sprejme se odsekov z večino glasov. — S tem sklepom je dal zbor že v drugič nekako nezaupnico deželnemu odboru.
Prošnja podpornega društva za dijake na rudarski akademiji v Lcohnu za denarno pomoč — se zavrne.   (Poročevalec ltcnardclli.)
Peticija mirenske in sovodenjske županije, da se vvrsti cesta, katera drži od Volčjcdragc skozi Rukovino, Renče, Bilje, Miren, Sovodnje do Rubij-skega kolodvora mej skladovne, se odstopi dež. (»dboru, da to stvar preišče in potem poroča v prihodnji seji.
Dež. glavar naznanja predlog dež. odbora da bi se zastran posušenja kobariških močvirjev sklenila dež. postava.
Ker nij ta stvar denes na duevnem redu, predlaga Pajer, naj se pripozna njena nujnost in naj se jo izroči političnemu odseku v obravnavo. Obvelja.
II koncu interpelujc Del Torre vlado zakaj nij še potrjena \ lanski sesiji sklcnena postava, s katero se naklada davščina na prosto pašnjo Čebel, ki se iz ene občine prinesejo V drugo. Ccs. komisar obljubi odgovoriti v eni prihodnjih sej.
Dež. glavar sklene sejo in napove, da bode prihodnja v sredo 4. decembra o 5. uri zvečer.
Dopisi.
Ix a*ci^i" ."»". nov. |Izv. dop.j Vstostolp-nej Pragi, v kateri je družbinsko življenje oživljeno, ko malokje drugje, kjer ima vsak stan po dva, tri društva, pogrešali smo dosedaj vendar še središča za mnogobrojno tu bivajoče južne Slovane. Živo jc bilo sicer takovo središče uže nekoliko let čisteuo , zavoljo česar so L868« leta hrvatski štu-
dentje sklicali v češko akademično čitalnico vse južne Slovane na posvet; toda vse se je razbilo zavoljo prenapetosti posameznih strank. Letos pa so se zopet nekateri Slovenci in Hrvatje poprijeli te ideje ter sklicali shod vseh južnih Slovanov pretočeno sredo 28. t. m. in takoj vprvič sejesešlo 5(5 členov vseh štirih narodnosti); izmed katerih je največ poslušalcev na tukajŠnih visokih šolah. Veselja jc tu človeku srce igralo, videčemu, kako se jc brat družil bratu, kako so si prijateljsko podajali desnice in se nasprotno zagotovljali, da, akoravno bivajo daleč od svoje domovine, je vendar njihova glavna težnja za njo se truditi, njej vsak vse svoje sile darovati j pripomnilo se jc večkrat, da, akoravno nekateri tu iščejo svoj obstanek, vendar morajo vedno ostati zvesti svojemu narodu i vse svoje dejanje in nehanje v njegovo korist osredotočiti; onim pa, ki so prišli v oddaljeno za metropolo Slovanstva razglašeno Prago se izobraževat, se jc pokladalo na srce, naj pridobljcnd si vednosti rabijo netoliko v korist človeštva, negoli v korist svojega naroda in Slovanstva v obče.
Z veliko marljivostjo so se vršili na to razgovori v kakovosti snujočega se društva i večina nuzočih je bila teli misli , da mora društvo biti, ako ne strogo literarno , vendar izobraževalno, enako našim čitalnicam, samo s tem razločkom, da se njegov delokrog značno razširi. Na to se je volil osnovalni odbor, kateri ima nalogo na podlagi predidočih posvetovanj, vslcd katerih bo društvo imelo popisujoče ude po vseh južnoslovau-skih deželah, sestaviti v najkrajšem času pravila.
Iz dosedaj povedanega jc razvidno , da bo društvu jako lehko vsestransko uspešno delovati, ako bodo od njega izvoljeni odbor in vse družbenike sploh vodili tisti nazori, kateri so bili pri osnovalncj skupščini izraženi. Dvomljivost je sicer pripuščena, nego kdor ve, kako človek na tujem bivajoč , od naroda z njim mislečega in čutečega odločen še le do dobrega spozna, kako ga mora ljubiti, da bode verjel, da ne bo samo pri besedah ostalo. Geslo novega društva, katerega imena Vam dosedaj še prijaviti ne morem, je mnogo obetajoče: „vsc za domovino, omiko in svobodo!" —To tem bo uravnano vse njegovo delovanje.
Da Vam pa v kratkem načitam tudi njegov delokrog, naznanjam Vam predhodno določeni namen društva1, kateri obstoji: v zbliževanji južnih Slovanov med soboj in z drugimi Slovani posebej, v plememtej zabavi v materinem jeziku pri navlašč zato napravljenih besedah, v znanstvenih predavanjih za družbenike in končno, ako bode blaga j nično stanje društva pripuščalo, v izdavanji letnih sporočil, zvezanih ob enem z almanahom.
Vse važniše sklepe in določbe bo društveni odbor prijavljal v glavnih narodnih organih, za katere so bili pri osnovalnej skupščini pripoznani: „Slov. Narod," „Obzor," „Zastava" in ..Svoboda."
Ker se da skoro z matematično gotovostjo trditi, da se ho število južnih Slovanov v Pragi vedno množilo, razvidno je, daje bilo takovo društvo vsakakor potrebno in da utegne pobrati pod dobrim vodstvom jako koristna naprava, posebno, ako ga bodo tudi drugi izobraženi južni Slovani ne le z dopisovanjem, nego tudi s pristopanjem za ustanovne in podorne ude podpirali. Česar so od njih vsakakor nadejamo; naši bratje Cehi pa se bodo tudi gotovo veselili tega koraka, ke • ie en čin za dozdevno uresničenje slovanska* ■ jeninosti. —
Politični razgled.
0 velikem m i n i s t e r s k e ni posvetu, ki je bil pod cesarjevim predsedstvom oni teden, pripovedujejo glasovi . da ministre nij zadovolil« Cesarje baje terjal, naj mu ministri razlože notranji, na kar ti nijso bili pripravljeni
Češki deželni poslanci so odgovorili na poziv kneza Auerspcrga priti v sedanji deželni zbor, s tem. da so poslali dva poslanca v /bor. ki sla izročila predsedniku posebno izjavo, V kateri na novo po-
udarjajo terjatve češkega naroda in njegovo trpljc nje pod krivicami, katera mu nemške vlade priza de vaj o.
Iz Prage se dunajskemu listu telegTatira: Francozko poslanstvo na Dunaji je zupovedalo enemu tukajšnemu knjigotržcu, od vseh v knjigar-stvu na svitlo prišlik brošur in del slavjanskih in čeških zadevah , stanu in slovstvu, ali so tiste v nemškem, slovanskem ali ruskem jeziku pisane, po enem iztisu mu na Dunaj poslati.
Slovanski poslanci v šlezijskem zboru nijso volili za državni zbor. Deželni zbor nij dovolil subvencije 500 gld. nasvetovane za kmetijsko društvo v Tešiu u, na kar je Cinciala ostro govoril, deželni glavar ga je zavrnil.
„Borba Slovanov v Avstriji" Pod tem naslovom piše belgradski „Iztok" članek, v katerem razkazuje kako jc povsod denes edino le narodnost središče vse politične borbe. Da avstrijski Slovani no zmagujejo, je krivo ker nijso edini, ker Čehi tirajo pasivno opozieijo, mali Slovenci se pa ločijo od njih in na svojo pest v rajhsrat
lazijo.
Kazne stvari.
* (Včerajšnja seja kranjskega deželnega zbora) je trajala celih 5V* ur-Politične zanimljivosti je bil protivladen govor dr. Zarnika za odpravo §. 82 vladnega načrta učiteljske postave (da bi vlada imela pravico sama od-stavljati učitelje!) in pa posvet o podpori slovenskega gledišča , pri kateri priliki je Kromer pokazal staro strastno sovraštvo do slovenščine in ga je pobijal dr. Zamik. Sploh je bilo debatiranje jako živo. Govorili so še pri tej seji (deloma po večkrat): dr. Bleivvcis, dr. Razlag, Irkič, Kramarič, Svetec, Murnik, Dežman , Apfaltrern , Pintar in Costa.   Več prihodnjič.
* (Beseda v ljubljanski čitalnici) na spomin Preširnov v nedeljo 1. decembra je nas prav zadovolila, posebno petje in predavanje g. dr. B1 e i w e i s a o P r e s i r n o v i zapuščini. Pevci so peli izvrstno in so morali ponavljati zlasti StritaMpavčevo kantato „Na Preširnovem domu." G. skladatelj napeva tej kantati in mnogo po vsem Slovenskem znanih pesnij dr. Ipavec je bil ta večer v naši sredi in v čitalnici po petji viharno pozdravljen in na oder poklican. — Ker bode g. dr. Bleivveis to kar je ta večer o Preširnovi zapuščini govoril, ali vsaj materjal svojega govora gotovo književnosti izročil, omejamo se samo povedati: da on ugovarja onim, ki trde da bi bila Prešir-nova zapuščina požgana, trdi, da je vsa zapuščina, ki obstoji iz rokopisov nekaterih slovenskih (zdaj že tiskanih) in nemških pesnij, ter iz korespon-dencij. v njegovih rokah. To poslednje so zanimive, ker dokazujejo (kakor je govornik dobro sam poudaril), da je bil Prešircn (zanimalo nas je slišati da predsednik čitalnice tako izgovarja, ne pa Prešerni središče tedajnega literarnega slovenskega prizadevanja.
* (Ljubljanska h r a n i 1 n i c a) jc pri glavni skupščiui, ki je bila te dni, sklenila, mero obresti povišati iu sicer tako, da bode plačevala za vložen denar po 5, za izposojen pa zahtevala 0 procentov.
* (Prijateljem petja) v Ljubljani moremo naznanjati, da je upanje, ka pride slavni pevec Searia še enkrat v Ljubljano kot gost.
* (Apotekarski gremium) za vse Kranjsko se je konstituiral in za predsednika volil g. UirŠica, za podpredsednika pa g. Vilbelma Maver-a.
* (L j u t o m e rs k a čitalnica/ naznanja, da bode 8. iu 2<>. decembra napravila besedo z govori , petjem, deklamacijami iu tombolo. Vljudno se vabijo udje iu drugi. Odbor.
i: - ,,S 1 o v a n s k a bese da") v G r a d c i V nedeljo /.večer 8. decembra bode imela „Slovanska beseda" v Gradci svoj drugi občni zbor. Zarad važnosti točk. ki stoje na dnevnem redu, seje na-
dejati obilnega udeleževanja. — Posebno naj pokažejo g. slavjanski dijaki, ki so pri vsem napadanji tega društva od uekterih strani vendar le udje tega društva, da jim jc bolj mar se udeleževati občnih zborov, kakor nekterim kričačem, ki so meuda iz principa nečejo udeleževati občih zborov slavjanskih vseučeliščnikov.--
„Slov. besede" tajnik.
* (Doneski za „podpiralno zalogo slovanskih vseučilišč ni h dijakov v Gra-dci.n) Dalje so darovali: Gosp. Martin Valenčak, c. kr. profesor v Mariboru 0 gld.; g. A. Abram, c. kr. davkarski nadzornik v Mariboru 5 gld.; iz pušico, vstanovljeno v celovški čitalnici v podporo graških slov. vseuč. dijakov od 15. oktobra do 17. novembra 3 gld.; kot čisti donesek tombole pri zadnji veselici 17. novembra v celovški čitalnici 0 gld. 40 kr.   Srčno se za te doneske zahvaljuje
Odbor.
(Novi odbor se je 24. t. m. konstituiral in je izvolil prof. Kreka za predsednika stud. Tomano-viča za podpredsednika, prof. Bidcrmanna za de-narničarja in stud. Simoniča za tajnika.)
* (Iz Sokolovskega) se nam piše: Preteklo nedeljo 24. listopada 1872 so si nekateri fanti hoteli posebno veselico pri sv. T. narediti. Ker so pa pozabivši božjo službo in večernico v letošnji redki kapljici iskali, so njo tudi popoldne ob četerti uri našli. Začel se je tako naglji boj, da je v petih minutah nek fant, edini sin premožnih starišev take rane dobil, da je drugi dan umrl, in tretji dan po sodniško razmesarjen, pri mali Nedelji bil pokopan. Zdajni čas, temu v okom priti, se res težko da dognati. Oštirji si sami dovolijo eno in drugo. — Srenjski predstojniki radi mirujejo. — Duhovniki na prižnici so hitro toženi, ako ostro besedo zoper pregreške svoje okolice govorijo. — Ces. kr. sodnije imajo po takem naj več opravila — ko bi le uspeh za prihodnost dognati mogle, in hudobneže po vrednem spokorilc.
* (V Rusiji) bodi na svitlo 337 časopisov ia sicer 285 v ruskem, 40 v poljskem, 30 v nem »Ikem, 15 v estonskem, 6 v francoskem, 3 v hebrejskem, 2 finskem in 4 v raznih drugih jezicih. Da bi se rusko časopisje ogromno pomnožilo, ko hi vlada vsakega svobodnega gibanja tako neusmiljeno ne zatirala, o tem nij dvombe.
Delniško društvo „Narodna tiskarna',
v Ljubljani. VIII. izkaz o vplačilih na delnice „Narodne tiskarne". (I. izkaz je v št. 42. in 43., II. v št. 64., III. v št. 75., IV. v št. 90., V. v št.   102., VI. v št. 11G. [in 117.J, VII. v št. 128. letošnjega tečaja.)
Do  konca tega meseca vplačali so na svoje delnice:
A. V««*.
Gospod dr. Cucek Josip pri sv. Lenartu. „     Firbas Franjo v Pragi.
Gospod dr. Gregorič Alojzij v Ptuji. „     Gerbić Franjo v Zagrebu. „     Hohn Ilugon v Ljubljani. r     Kadilnik Franjo v Ljubljani. „     Kušar Josip v Ljubljani. „     Mandelc Anton v Loki. „     dr. Mosche Alfons v Ljubljani. „     Obreza Adolf v Cerknici. „     Pfeifer Viljem na Krškem. „     dr. Pavlic Valentin v Vclikovcu. „     Rapoc Franjo v Mariboru.
Skaza Franjo v Šmarji. „     dr. Srnec Josip v Brežicah. „     Sovan Ferdo v Ljubljani. „     Sovan Franjo ml. v Ljubljani. „     Spendal Franjo v Kranji. „     Scrbicclj Matej v Celovcu. „     Tanšič Ilugon Viljem v Smarji. „     Tobijas Joan v Ptuji. „     Weg8chaider Ilugon v Ptuji. „     Žagar Karel v Ljubljani.
II. Tri ot»rolt<». Gospod Strucelj Juraj v Velikih Laščah.
Pri vplačevanji poslednjega obroka dostavili so nekateri p. n. delničarji, naj se jim pošljejo il !«•«». Ti in vsi p. n. delničarji sploh naj bi ago vole vzeti na znanje, da delnice šenijso narejene, ker tiskarni nij bilo moč i zgotoviti jih, zaradi posebnih priprav, katerih treba za tako ime. uitnejše delo. V Ljubljani 30. dan novembra 1872.
Peter flrasselli, blagajnik delniškega društva „Narodna tiskarna".
Listnica opravništva.   Gk A.  D..... v Uitinji.
Poravnano. Ilila jo pomota. Vi sto naročeni — kakor pilote — do BI, t. ni.
Babeta Kogl,
na narodnem trgu h. št. 32,
priporoča svojo štacuno s cerkvenim blagom, s pristavkom, da vsa naročila tega obrta (bodisi novo ali popravljanje) — kolikor se le da — po nizki ceni prcjcmljc. Omeniti mora pa tudi, da nij prevzela šta-cune od Cel cer-j a, ki jo v njeni hiši stanoval, ter da nima ž njim prav nobene kupčije; blago iu kupne cene so temu najboljši dokaz. (240—1)
Franc Žižek,
doktor vsega zdravoslovja,  operatenr itd.,
stanuje (22G—G)
Ordinira od 8.—9. iu od 3.—4. ure.
RAZGLAS
zarad
si
IS(\
J
Od 1 štipendij, ki jih je društvo tukajšuc hranilnice ustanovilo v korist na Kranjskem rojenim dijakom višjih tehničnih učilišč, jc od šolskega leta LS72/73 dalje — ena z letnim dohodkom 157 gld. 50 kr. a. v. izpraznjena.
Prošnje za podelitev te štipendije, s priloženim rojstnim in krstnim listom, s šolskimi spričali iu z dokazom potrebnosti in lepega vedenja naj se oddajo do
3ME~     decembra i. i. ~3&C
ravnateljstvu hranilnice.
Ravnateljstvo hranilnice
v Ljubljani, 20. novembra 1872. (237—3)
Jzdatelj iu za uiedništvo odgovoren: Ivan Scmcu.
Lastniua iu tisk „Naroduc tiskarne".
^:/1.2.++7$2$.$A