215. številka. Ljubljana, v četrtek 20. septembra. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dan x». • »t, iz^mši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst r i j s k o-og e rs k e dežele qp v&« leto 16 pld., ra pol leta 8 (jld., za četrt leta 4 gld.,' ta Jbnlen mesec 1 gld. 40 kr. — Za . jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za j«>!or> meuec 1 gld. tO kr. Za jiofiiljanje na dom računalo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina zuaft,* 1 Za oznanila plačnu ue od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in pv 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Mopisi naj se izvole frankiiati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v I.jubtjaiu v Prana Kolina.ua hifti .Gledališka stolba". U pravni stvn naj se biagovplijo pošiljati naročnine, reklamacije. oznanila, t. j. *M adrn;aj&trHt ivn«> ».rvari. Sestanek v Kodanji. Odkar je .1. 18G4. v nejednakem a častnem boji podlegla neznatna Danska nasproti vojnej sili dveb mogočnih velevlastij, ni bilo čuti več njenega glasu v koncertu evropskem, vzbujala ni nikakor javne pozornosti, zapala je skoro pozabljivosti; k večjemu, da je kak tourist opisoval njene srečue socijalne razmere, splošno 'movitost, nravnost in za-dovoljnost njenih državljanov. V zadnje dni pa je v tej zadevi nastal velik preobrat in vse oči obrnene so v starodavni Kodanj. kamor je prišlo toliko mogotcev na pohod, da bi se z njimi ponašalo vsako svetovno mesto in da je v divnom Fredensoorgu jedva dovolj prostora, kajti, kakor pištjo „Peterbursse Vedomosti" povodom potovanja carjevega v Kodanj: „Okoli dauskega kralja Kristijana zbranih je danes 13 vnukov in 12 vnukinj. Pod vlado njegovih potomcev je 42 milijonov Štirjuških vrst zemlje in 332 milijonov prebivalcev. Ta rodbinski shod more se primerjati z vsakim kongresom vladarjev, a pa-ralizovati s svojim izredno rodbinskim značajem vsa-keršne poskuse političnih in vojnih zvez, kakeršne sedaj vidimo v Nemčiji. Daneka bila je oropana za polovico svojega ozemlja in /a tretjino svojega prebivalstva, a ostala je po svojej junaškej obrambi 1. 18G4 gospodar važne Sundske morske ožine, ter za svoje izgube dobila plačilo v svojih sijajnih rodbinskih razmerah. Kr«ilj Kristijan res ni mogel ubraniti se združenim silam Pruske in Avstrije, a od njegovih otrok se je Nemčiji oh svojem času nadejati maščevanja. Njegov najst'irši sin bode kralj danski, mlajši je že davno kralj grški, jedna hči je carica ruska, druga bodoča kraljica angleška in cesarica Indije, tretja pa, vojvodiaja Cumberlnndska, ima pravice na prestol Hanoveranski." To je v istini rodbinski sestanek, kakeršnega Evropa še ni videla, in naj B< mlinski listi še tolikrat oznaoujejo, da nems nobenega političnega pomena, vender tega nihče ne veruje, temveč vsakdo je preverjen, da je shod v Kodanji nekaka politična proti* peza nasproti potovanjem Milana srbskega, Karola rumunskega in Alfonza španjskega. A če večjo zanimljivost in važnost zadobil je sestanek v Kodanji, ker je nenadno 741etni angleški premier Williann Eduard Gladstone udplul tudi v Kodanj in bil tamkaj z najodličnejšo gostoljubnostjo skoro kakor član kraljeve rodbine vzprejet. Če tak mož, kakeršen je Gladstone, zastopnik denasnje Angleške, vzame popotni les v roke in obišče kralja danskega in pri njem bivajočega zeta carja ruskega, gotovo tako potovanje ni brez pomena, brez tako važnega smotra. Gladstone poznat je kot odločen nasprotnik Bismarckove politike, ki nema druzega smotra, nego oslabiti živel j slovanski in romanski na korist in slavo germanskega plemena, ki bi potem gospodoval vsemu kontinentu in vesoljnemu svetu. Pocenil od 23. dne aprila 1880, ko je Gladstone zinag!'l nad židovskim Benjaminom Beaconsfiel-dom in je bila kraljica angleška primorana ukloniti se volji narodne večine ter imenovati Gladstona premierom Velike Britanske, pričela je mej BerollOOD) iu Londonom vedno bolj vidna mržnja Iti pri marsikaterem političnem vprašanji pokazalo se je, da sta si Bismarck in Gladstone dijametralno nas{>rotna, da je železni kancelar v osivelem a vedno še izredno krepkem Gladstonu našel tekmeci', katerega ne bode z lehka nad vladal. In ta tekmec, ki se do sedaj za voljo in nevoljo Bisinarckovo ni veliko, ali kakor v egiptovskem vprašanji, prav nič brigal ni, ki je hodil vedno svoj premi in pravi pot in tako čestokrat neugoduo trčil ob Bismarckovo samoljubnost in slavohlepnost, ta tekmec biva danes pred vrati Nemčije, v Kodami, in prijateljski sega v roko ruskemu canu, kralju danskemu, grškemu in švedskemu. Zares, sijajna je druž'oa v danskej prestolnici in po svojih članih t'iko odvažna, da se po polnem Blagamo z besedami v začetku citiranega ruskega lista, kn sestanek v Kodanji paralizuje vse politične >.veze iu koalicije, ki se istodobno snujejo v Berolinu. Berolinski listi sicer zagotovljajo, da tudi potovanje Gladstonovo nema političnega pomenu, a na drugej strani pa sami povedo, da so to že pred nekoliko dnevi slutili, kajti članek, ki je nedavno bil objavljen v „Nonld. Allg. Zttf." in v katerem se Rusiji tako rekoč na prosto voljo daje početi v Bol-garskej, kar jej drago: ta članek porodil se je, ko se je v Berolinu zvedelo, da se Gladstone snide s carjem in namen mu je bil odvrniti Busijo od zveze z Anglijo iu jo zopet še jedenkrat pridobiti za Nemčijo. A v PeterburgU kakor v Londonu izprevidili so že davno lokavost in licemerstvo „poštenoga me-šeturja", in jednake težnje, jednaki interesi ugladili so pot k senzačnemu sestanku v Kodanji, pri katerem sta zastopani najmogočnejši državi sveta in to po svojih prvih reprezentantdi, in kateri se sme smatrati kot nova politična etnaga Gladstona nad Bis-marekom. Slovenci in finančni uradi. Vsak državljan kakeršnega koli naroda občutljiv je v zadevi svoje ver«, narodnega jetlka in de-narstvene stvari. Zgodovina nam dokazuje in vsakdanje okoliščine nas u6e, da kjer se tare vera, kjer se jemlje oarodtl njegovu zavest — materni jezik s silo in kjer se tlači narod v dcnarstvenih z idr vali — tarnu ne more stanovati nagelj miru iu sprave. Viribus unitis — ga slo je nagega ljubljenega vladarja, Vsi avstrijski podložni moramo biti mirni, spravljivi, da složno koristimo državi. „Mir mej narodi" glasi se tudi drugo povelje Nj. Veličunstva. Mir, sprava iu pcdložnost je na.ni potrebna, Če hočemo biti vestni državljani. Vprašamo bo tedaj: — Imamo l1 Slovenci tudi Prva ljubezen. (Povest J. O. Turgenjeva, posl. Ivan P.) (Dalje.) V. Po kosilu šel sem na vrt, pa brez puške. Sklenil sem bil ne bližati se k „Zasjekinskemu vrtu", pa neka nepremagljiva sila vlekla me je tja — in ne zaman. Nesem se še približal ograji, ko zagledam Zinajido. Zdaj je bila sama. V rokah držala je knjigo in počasi je Sla po potu. Ona me ni zapazila. Jaz sem jo že skoraj pustil mimo iti, pa premislil sem si iu zakasljal sem. Ona se je obrnila ne da bi obstala, z roko popravila je širok svitlomoder trak na svojem klobuku in zopet uprla je oči v knjižico. Odkril sem se, malo postal na mestu, potem pa šel proč z žalostnim srcem. „Que suis-je pour elle?" mislil sem (Bog ve zakaj) po francoski. Z* hrbtom zaslišal sem znane korake; ozrl sem se okoli — za menoj šel je z hitrimi in lahkimi koraki moj oče. — Ali je to knežnaV vprafial me je. Da, k nežna. — Ali jo mari poznaš? — Videl sem jo danes zjutraj pri knegiuji. Oče je obstal, hitro obrnil se na peti in šel po potu nazaj. Prišedši vštric Zinajide pozdravil jo je iako priljudno. Ona mu je ozdravila čudeč se in povesila je roko, v katerej je držala knjigo. Videl sem, kako je obračala za njim oči. Moj oče oblačil se je vedno elegantno, svojobrazno in prosto ; pa nikoli še ni bil videti tako postaven, še nikoli mu sivi klobuk ni tako lepo pristojni na njegovih iedva redkejših kodrih. Hotel sem iti k Ziuajidi, pa ona me ni več pogledalu. Znova je privzdignila knjigo in odšla je. VI. Ves večer in diugo jutro bil sem nekako pobit j in obupan. Še dobro pomnim: skuhal sem delati, I vzel sem v roko Kajdauovo občno zgodovino — za- stonj so mi migale pred očmi redke vrste in strani sloveče učne knjig.-. Desetkrat i>o vrsti prebral Bera besede: „Julij Cezar odlikoval bo je pO vojaškej t predrznosti" — nič nesem razumel In vrgel *vm j }>roč knjigo. Pred kosilom m*m se zopet namazal s pomado, oblekel suknjo in ovratnico. — Čemu to V vpmftala me je mati. Ti še nesi dijak in ne veš. če prestaneš skunjo. In ni dolgo tega, kar smo ti napravili nov jopič. Proč ga ne moremo vreči. — Gosti pridejo, rekel Bera, skoraj obupan. — Kaka neumnost! Kaki g«»sti so pa tO I Moral sem se pokoriti. Zamenil sem suknjo z jopičem, a ovratnice nesem odložil. Kneginja s hčerjo piišla je pol uie pred kosilom: starka imelu je Ogrneš lolt šal vrh zelene, meni že znane obleke in na glavi starinsko čepico z rudečimi trakovi, Začela je takoj govoriti o svojih menjicab, vzdihovala je, tožila čez revščino, „tarnula", in pokazala ni najmanjšega ponosa na svoj stun; glasno je nubala tobak« ravno tal<«> ) rosto vrtela iu kretala se je na Btolu. Prav kakor bi n vedela, da je kneginja. Zato seje pa /inajida držala resno, skoro vse te lastnosti? Da hvala Bogu, imamo jih. Mi Brno vestni podložni ter imamo ravno take pravice, ko drugi avstrijski državljani. Slovenci imamo sicer pravice, ko drugi državljani, ali žalibože ne uživamo jih še ne. Naša narodnost še trpi, naš jezik še nema naravne veljave — boriti se moramo za njegov obstanek. Vsak uradnik jemlje si pravico glede naše narodnosti modrovati po svojej glavi — kakor mu je drago. V uarodnej zadevi smo Še /arad uradnika na svetu in ne uradniki zarad naroda. Mi davkoplačevalci moramo prositi in moledovati višje organe, da naj pazijo, če spolu u je jo nižji uradniki matematičnim nemčurjem „ein Uosinn in der hochsten Potenz". Zakaj naj bi tudi davčni nadzorniki pri skon-triraoji razen druzih najdenih nepravilno.st.ij poročali: „ukaz z dne 24. julija 1870. leta št. 856/pr. se pri davkarijah ne izpolnuje". Bog obvari, če bi so kateri davčni nadzornik predrzuil, kaj tacega poročati. To bi se pihalo in pihalo, nadzornika vzeli bi molče ad notam. Pa tega se finančnemu vodstvu ni treba bati, ker razen jednega vsi nadzorniki pišejo tako slovenščino, ki tega imena niti vredna ni. Če bi se pri davkarijah itd. slovenski pisalo, dolžnoBti glede našega jezika. Če smo Slovenci j bi uradni sluge nehali biti gospodje, ker bi ne tol-državljani ko drugi — zakaj bi se nam tedaj naše mačili kmetom vatlarskih nemških perijod. Tako je pravice kratile? Če pogledamo v finančne urade, [ tedaj bolje, da ostane še sluga gospod — in kmet vidimo, da kmalu brez nemščine ne bodemo mogli davkov oddajati. Ako se nam od fiaančmh uradov ne bode dopisovalo v našem jeziku, kaj nam potem druzega storiti, kakor da pošljemo svoje sinove v šolo tja .v Celovec ali celo v Norimberg; kajti potem, če se bodo dobro učili, bode mogoče, da bodo še le vedeli — zarad česa ,ih davkarije v nemščini rubijo, terjajo in jim dopisujejo. To mislimo je logično. Naša kranjska finančna oblastnija se pri ume-Sčenji uradnikov ne briga, ima li dotični uradnik zmožnost v slovenskem jeziku. Dokaz zuaaja slovenskega jeziku se ne zahteva, zadostuje samo, če prosilec le dopolni dotično rubriko: kraiueriscb-deutsch. — Ravno tako je finančni oblasti deveta briga tudi to, če se že jedenkrat dani ukazi glede uradovanja v jeziku, katerega ljudstvo razumi — spoluujejo ali ne. Evo dokaza! Z ukazom dne 24. julija 1870. 1. št. 856/pr. je c. kr. finaiično vodstvo v Ljubljani davčuim uradnikom mej drugim strogo zapovedalo: „Die unter-BtehendtMi k. k. Steuer-Bekbrdeu, Aemter und Organe werdeu beauittagt, unbeuingt, ausnahmslos uud allen Ernstes darnach zu streben, dass mit Partheien, die nur sloveuisch verstehen, ailer iimtlicher Verkehr muudlicb uud sebriftlich auch iu dieser Spracbe statttiude. - Die IJnterlassung der Befolguug vorsteheuder Auordnuug vvird als dienstlicher Uu-gehorsam an dem Schuldtragendeu im Disziplinar-wege geahudet vverdeu.k* Finančno vodstvo, katero je ta ukaz izdalo, dopisuje strankam samo nemški. Davkarije dopisujejo strankam, trdim krnetom-hribovcem — nemški. 13 lit je že minulo, kar obstoji ta ukaz — in nobeden uradnik še ni bil v preiskavi zaradi tega, ker neče taao poslovati kakor stranka razume. Od vseh druzih oblasti) se ujame še kakov sloveusk odlok, samo od finančnega vodstva razen kake tiskovine — nič. Gotovo smo Slovenci še pre iuferijorui. Ni čuda tedaj, da se ovi ukaz čisto nič ne zpolnuje — vstj bi bdo to v tacem položaji našim to, kar je bil, namreč kmet, — trikrat kmet. Naš deželni zbor sedaj posluje; mi opomnimo gospode poslance, da nam preskrbijo vsaj to, da bodemo davke lahko plačevali v domačem jeziku. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. septembra. V gallškem deželnem zboru prečkala se je v torek depeša iz cesarjeve kabinetne pisarne, v kateri se Nj. Veličanstvo zbornici zahvaljuje za prisrčno čestitanje ob rojstvu nadvojvodinje Elizabete. Na to je sledila volitev raznih odsekov iu nadaljna verifikacija volilev rusinskih poslancev. Oporekovana volitev Stanislavskega okrajnega glavarja Gorec-kega dala je povod ostri'j debati, v katerej so se Rusini pritoževali o pristranosti Poljakov. KoneČno obveljal je predlog rusmskega poslanca S i eczy liske ga, da se naj verificiranje te volitve odgodi ter odredi natančneje preiskovanje. — Nekateri poslanci joljske veČine hote sprožiti rešitev rusinskoga vprašanja. Vladi naj hi se namreč naročilo delovati na to, da se vsi poljski uradniki v vzhodujej Galiciji priuče rusinskega jezika ter da naj bi oblast-nije vse rusinske vloge reševale v rusinskem jeziku. S Hrvatskega ne prihajajo več poročila o novih izgiedih ob juznej meji, vender pa so razmere ondukaj zelo žalostne. Mnogo občinskih uradov ne posluje, ker so se dotični organi deloma na životu oškodovali, deloma pa v strah pripravili. Prebivalstvo je pa še močno razburjeno. J>za štirih dnij se v obče mir ni kalil; posebno je v Za-gorji vse mirno, kjer je največ vojakov. Tudi drugje so bili le neznatni izgredi, kakor razrušenje grbov na tabačnih trafikah po manjših vaseh. V Vu k mani ee in Vojnice poslali so se iz Karlovca vojaki; o velikej nezadovoljnosti poroča se tudi iz Graduze, Boviča, Divuze, Topuskega iu Vohimosa; vender pa še ni prišlo do izgredov. — V Zagrebu je šest mestnih odbornikov, pristašev Starceviejanske stranke, odložilo svoje mandate. „Tagbl." pripoveduje, da obravnava obitelj »roškega pretendenta K ar a d j o r d j e v i ć a , bivajoča zdaj na Dunaji, resne stvari. Knez Peter Karad |ordj ević s svojo soprogo kneginjico govora ter se bode baje še le tedaj privolila, kadar odstopi stari knez svoje pravice na srbski prestol svojemu sinu Petru. Mlada zakonska se bodeta nastanila v M os k vi. Ruski minister notranjih stvarij, Tolstoj, vrnil se je od svojega odpusta ter zopet prevzel Bvoje poslovanje. — Vojnemu ministru Vannov-skemu podaril je car z reskriptom z dne 5. t. m. Nevskijev red Aleksandra. — Potrjuje se vest, da se bode mej Nemčijo in Avstrijo ventiliralo bolgarsko vprašanje ter da se bodo k tem razgovorom povabili tudi inozemski diplomati. V obče prodira mnenje, da postopanje Rusov v Bolgarske] ne krši Berolinske pogodbe; ako pa bi Visoka Porta hotela proteatovati proti samovoljnemu početju ruskih zastopnikov na Bolgarskem, pa bodo Avstrija, Nemčija in Italija baje radovoljno podpirale takov protest. V zadnjej seji bolgarskega sobranja, pretečeni torek, vzprejela se je adresa kot odgovor na prestolni govor knežev. V tej adresi se glede železniške konvencije javlja, da jo bode sobranje obravnalo in storilo ukrep, kateri bode svedočil o bolgarskem spoštovanji mej-narodnih dolžnosti j. Na dalje zahteva adresa narodnega sobranja vsled soglasne želje narodove restitučijo ustave s spremembami, katere naj bode nasvetoval knez. Ko so to adreso vsi poslanci razen jedinega Soboleva podpisali, izročili so jo knezu Aleksandru, kateri je obljubil, da bode kar hitro možno dal zaželjeni odlok. — Iz Sredca se poroča, da je došlo po objavljenem kneževem manifestu, s katerim se je bi 'o tudi sklicalo sobranje, knezu in njega vladi od vseh strauij dežele do 1000 zahvalnih telegramov. Železniška konvencija, kakor jo je sklenila „conference a quatrett, se bode skoro gotovo potrdila, ter ni res, da bi ruski ministri proti njej agitovali. — Iz Filipoplja pa se javlja, da se zdaj vsi imeuitnejši liberalci bolgarski, ki so se bili pred dvema letoma izselili, zopet vračajo v svojo domovino, da se udeleže priprav za predstoječj volitve v veliko sobrauje. Pozvana po generalu Sobolevu dospela sta v Sredec tudi bivša liberalna ministra Kar a vel o v in S 1 a-v ej k o v. Sestanek v K.o«lanJl karakterizuje „Nat. Ztg.u z glasovitim rekom Gladstone-ovim „hands oiV!" Rusija in Auglija soglasiti v uasprostvu proti Alekopaši. Glede Bolgarske bode Gladstone vzprejel vsakeršno smer polit'ke, da le nasprotuje nemškemu in avstrijskemu uplivu na Balkanu. „Kreuzztg.'' izreka bojazen, da si hoče Gladstone v sporazumljenji z Rusijo osigurati prosto roko v Egiptu. Dopisi. Iz Trsta 10. septembra. [Izv. dop.| Ko so 26. avgusta romali naši obrezani in neobrezani la-honi v Videm na Furlansko h razkritju Viktor Ema-nuelovega spomenika in da si ogledajo razstavo, pridružil sem se tudi jaz iz radovednosti, kako se bo vršila onkraj Idre slavnost. Da bi se bil vlak, kateri nas je vozil v obljubljeno deželo, ponesrečil v propad pred Nabrežino, gotovo bi ne bilo škode, kajti uničil bi se bil z menoj vred ves oni živelj, Zorko si baje prizadeva zadobiti čast vzprejema W v Tr8tu spodkopava blagostanje in kateri vladi na ruskem dvoru. Na dotično prošnjo še ni od-t v brke lahkomišljeno burke vgauja. To so bili sami prevzetno, kakor pristna kuežna. Na njenem obrazu kazala se je hladna nepremičuost in resnobi, da je skoro ueseui posnal, da nesem poznal njenih pogledov, njenega smehljanja, akoravuo se mi je tudi v tej novej podobi zdel« lepa. Oolečena bila je v lahko obleko iz bareža z bledomudriiui progami; lasje so jej viseli v dolgih kodrih jio licih, kakor je na Angleškem v navadi: to se je kaj lepo podajalo k njenemu obrazu. — Moj oče sedel je poleg uje pri obedu in zabaval s posebno elegantno iu mirno, samo njemu lastno udvorljivostjo svojo sosedo. — Redkokrat io je pogledal — ona ga je tudi le redkokrat pogledala, pa tako čudno, skoraj sovražno. Govorila sta po francoski; — dobro se še spominjam, kako sem se čudil Zinajidinemu čistemu izgovarjanju. Kneginja se je pri ko.-dlu tudi prav priprosto obnašala, kakor prej; mnogo je jela in hvalila ]e jedi. Mati se je že bila naveličala, kakor se je videlo, in odgovarjala jej je z uekakim žalostnim preziranjem ; oče je pa včasih malo nagubaue.il obrvi. Zinajida tudi ni dopala materi. — Kaka pre-vzttuica .je — rekla je drugi dan. In Bog vedi, uu kaj je tako prevzetna, — avec aa mine de grirtettel — Vidi se, da ti še nesi videla grizetk, opomnil je oče. — Slava Bogu, da ne! — Se ve da, slava Bogu ... le kako ti moreš BOditi o njih? Zame se Zmajida ni skoraj nič zmenila. Kmalu j po kos-lu začela se je poslavljati kneginja. — Kaj ne, da smem upati na vaše pokro- j viteljstvo, Marija Nikolajevim, Peter VasiljevičV ponavljala je neprenehoma proti očetu in materi. Kaj se čel Bili so boljši časi, pa so minuli. Takrat sem tudi jaz bila — svitlost — pristavila je z zoprnim smehljanjem, — pa kaj je čast, če ni jesti. — OČe se jej je spoštljivo poklonil in jo spremil do pred-Bobinih vrat Jaz sem ravno tam stai v kratkem j jopiči in gledal v tla, kakor hi bil obsojen k smrti. IZinajldino obnašanje proti meni me je popolnem i potrlo. Kako sem se začudil, ko me je ona mimo grede prijazno pogledala in mi pošepetala: ob osmih zvečer pridite k nam, slišite, pu prav gotovo . . . Jaz som stegnil roko, pa oua se je bda'že oddalila, natakuiv&i na glavo bel robec. VII. Ravno ob osmi uri stopil sem v suknji in z visoko počesanimi lasi v kneginjino predsobo. Stari sluga pogledal me je čmerno in le nerad ustal je s klopi. V salonu razlegalo se je veselo upitje. Odprl sem duri in umaknil se nazaj od samega strmenja. Sredi sobe stala je knežna na stolu in držala pred seboj moški klobuk; okrog stola se je rinilo kakih pet moških, pa ona je klobuk kvišku umikala in silno tresla. Ko je mene zagledala, zakričala je: „stojte, stojte! nov gost, tudi njemu moramo dati listeku; — skočila je s stola k meni in prijela me je za suknjo. — Pojdite notri, je rekla, zakaj stojite? Gospoda, dovolite, da vas seznanim: to je gospod Voldemar, sin našega soseda. A tj so — rekla je meni pokazujoč goste po vrsti — grof Malevski, doktor Lušiu, pesnik Majdauov, umirovljeni stotuik Ninuacki in huzar Bjelovzorov, katerega ste že videli. PrOBtlD vas, ljubite se iu čislajte. Jaz sem bil tako zmešan, da še pozdravil nesem nikogar; v doktorji Lušinu spoznal sem onega gospoda, ki me je tako neusmiljeuo osramotil na vrtu; drugi pa so mi bili neznani. (Daljo p rim) oboževatelji Oberdanka, cvet Tržaške irredente, zagrizeni sovražniki Avstrije. V Vidmu Be je vse trlo, velika gnječa zavladala je um. Prišla so iz vseh bližnjih krajev delavska in druga društva s svojimi trobojnicami in godbami, katere slednje pa so bile jako slabe. Mesto je bilo okrašeno, a pri vsem tem se ni mogla zakriti revščina. Furlanski kmet, ki životari po svojim „conteu-jem, ni znal, kaj vse to pomeni. Prepričal sem se, da je Furlan še najmanj 100 let za slovenskim kmetom zaostal. Srednjega stanu ni v Italiji, kakor je to Haimerle z živimi barvami narisal, ampak ondukaj je vse le bogatin ali pa siromak, suženj, v pravem pomenu: raja. Nobeni državi se ne more očitati, da ima še sužnje, Italiji pa se to lahkovestno očita. Ubogi kmetje, ki jedino le ob polenti žive! Čita se jim na obrazu, da so usmiljenja vredni siromaki. Palače njih gospodarjev pa so vse gizdave in potratno napravljene. Kaj hočemo, tožil mi je kmet, osiveli starec, ko nemarno za palec svoje zemlje, nšior conte" hoče pa gizdavo in visoko živeti, in to so vse naši krvavi žulji, naša kri. SSavnost vršila se je po navadni ceremoniji; minister govoril je kaj navdušeno, evviva ne konca ne kraja. Upili so posebno Tržačanje kakor najeti klakerji. Po odkritji spomenika odprl je minister razstavo, katera pa ni bila kaj posebnega, nadejal sem se več. Seznanil sem se pri tej priliki z beneškim Slovencem, ki me je opozoril na izdajsko razstavo, o katerej se je bilo čuditi, da je vlada kot prijateljica (?) Avstriji kaj tacega dovolila. V posebnem oddelku čitalo se je v velikih črkah: „11 Risorgimento Nazionaleu. (Probujenje naroda.) Tu so bile v zlatih okvirih tiskane in pisane listine avstrijske vlade, smrtne obsodbe puutarjev od let 1848 — 59 in 1866. Več garibaldinskih rudečih košu I j in orožja, zastave raznih laških ustašev iz južne Tirolske. Posebno v oči ini je pa pala tabla z zla tim okvirom: „Trieste irredenta te saluta o Italia!" (Trst neodrešen te pozdravlja Italija.) Na drugem kraji zopet z debelimi črkami: „Italia unita si, ma non compiuta". (Italija jedina da, a ne dovršena.) Več napisov proti Avstriji v najostudneji meri itd. Vprašam: je li to v redu, da se na avstrijdkej meji kaj tacega vrši ? Kaj bi rekli laški ministri, ko bi se v Gorici ali Trstu jeduako razstavljali razni dokumenti laške vlade? Čudom se je moral vsak Avstrijec čuditi, da laška vlada, katera v jedno mer zatrjuje prijateljstvo Avstriji, ni zabranila tega oddelka. Naj bode to našim višjim krogom opomin in svarilo. X. Iz Kadeč 19. septembra. [Izviren dopis.J Pred malo meseci hodil jo Graške nadsoduije svetnik g. Rome po Dolenjskej od kraja do kraja ter učil in spodbujal k delavnosti, da pomaga zastarelim aktom iz vlastnega prahu. Popraskal je gospod pri vsaki sodniji malo, ali v obče našel so dinje v redu in odgovorne njihove predstojnike z delom a jour. Samo tam okolu Zidanega Mostu ni njegovo praskanje nič pomagalo, kajti ondu moral je kar kopati in sicer kopati globoko, da je našel vse, kar je iskal. Posrečilo se mu je in vsled njegovega referata prišlo je pretekle dni iz Gradca od ekscelence Wa-Berja neko „pisanje", katero zadeva tamošnjega gospoda adjunkta v obdej meri in zanj nikakor laskavi vsoti. Blisk in grom šviga v tem dopisu na g. ad junkta iu moralično je prisiljen iti v nezasluženi po koj, na kojega čaka kot adjunkt golih 39 let. Vaš list je povedal sicer precej o tem gospodu in bil je zaradi tega jedenkrat konfisciran; mislil je menda takratni gosp. dopisnik na blagor občinstva, da reši stranke ničevih adjunktovih umotvorov. — Vse bilo je bob ob steno; gosp. adjuukt je tam, kjer je bil; menda misli, da ga bodo za seme imeli, ker je tako dobre sorte in torej navzlic 39 letnemu službovanju ni prinesel dulje, nego je danes. Prinesla je Radeška pošta nekaj iz Gradca in veselimo se, če bode trebalo v kratkem uekaj voz ajdovice, da pokadimo onemu, katerega bi se že radi znebili. Skrajni čas je pa tudi; povedati zual bi tudi jaz kako „dovtipno" o njem, a molčati moram, sicer nemajo naročniki vaši kuj čitati. Česur pak Graski dopis specijalno omenja, je važno tudi za drage sod nije. Nahaja ss namreč po Kranjskem še mnogo sodišč, kjer zaradi pičlih dohodkov ni javnega no-tarja; taka sodišča torej obiskava jeden g. notarjev iz obližja poseben dan v tednu, da po naročilu notarske komore prevzema ter izdeluje notarska posla. Ker pak dohaja g. notar le jedenkrat v tednu tja v breznotarski okraj, uporabljajo sodnijski diuruisti priliko ter prevzemajo celo dela, katera po zakonu smo le javni notar izvajati. V Radečah so pri sodniji stare pisarske moči, katere pak v jedne m tednu več javnih pisem narede, nego delegirani g. notar v 3 mesecih. Tamošnji diurnisti: Reil, Sluga, Motscb-nig — izdelavajo privatna pisma kar v pisarni mej uradnimi urami v prisotnosti g. pristava in nikdo jim ne reče Žal besede, akopram je to strogo prepovedano, da ne omenjam sodnijskega posla, kateri zaostaje in zarad kojega so plačani. In kako zviti so ti tifiki! Pri vsacem pismu, ki si ga da na limanice ujeti kmet pri omenjenih gospodih napraviti, nahaja se na konci opazka: „We-gen Abvvesenheit des Herrn Notara" — „Wegen Kranklichkeit der Contrabenten" — ali pak: „Auf ausdrUcklicb.es Verlangen der Parteien" itd. — pri-stavek ta je le iz tega uzroka, da pogrnejo svoje nezakonito ravnanje plaščem postavnosti. G. nadsvetnik Rome ujel je te liščeke in o tej zadevi spregovoril je g. Waser resno besedo v onem dopisu. Nadejati se je torej, da zapreci bodočno g. sodnik v Radečah tem gospodom njihovo ravnanje. Na tak način bode postavi k veljavnosti, u bežnemu kmetu pak h koristi pomagano; nasprotno pa, ako vse zakotni pisači izdelujejo, javnih notarjev in davkov treba ni. RevenovAnzek. Od alo venskih obal, 18. sept. [Izv. dop Gospod urednik! Tisti čas pa, ko so Be približale volitve za deželni zbor kranjski, osobito pa za trge in mesta, — sklicali so sinovi te solzne doline, katerih je na Kranjskem in ua obeh zemeljsk:h polu-tah skupaj uekaj več kot 99 čez petnajst tisoč, — nekakšen „consilium abeiindi", in v tem sklenili „mit Sack und Pack" marširati v primeren kraj, kjer bi se po njih zvitih buticah dalo kaj agitirati za njih deutsche Lied" in na čast in slavo „der deutscben SiChe". In vzdignili so se in šli so „per Axu, na i jiui „banda" „des deutscben Musikvereines" — kakor amerikauske kobilice — proti severo vzhodu. In ko je ura bila tri, na mestu bili so vam vsi. Sprejeli so jih možje tam na „mestuu, katerim bije srce ue le po dnevi, temuč tudi »in der geisterstunde" — za nemški „Reich"; — zbralo pa se je tudi par narodnjakov, katerim, če jih božja pomoč pa „korajža" zapustite, tudi srce takoj v hlače" zleze; in takrat jim je zlezlo, gospod urednik, iu — stiskali so nemškim sinovom roke, govorili pa nič, ker neso znali in tudi mislili neso uič, — ker takrat skrčili so se jim bili možjani. In — burka se je pričela na odru slovenskih tali V tistem času pa se je napela nemškutarska žila :n nemški duh prišel je v srca potolčena tistih, ki so narodno zaveduost doma pozabili, iu vzeli soboj le „deutsch-kraiuerisch kriiutersatV. Kdor bi bil hotel misliti na agitacijo teh nemških in nemakuturskih „jogrov varal bi se bil in trudil zaman, kajti hmeljni sok in drug „material" storila sta Odmike te glave pre zgodaj „unzurechnungsfiiliig1*, in ves plan teh vojni-kov Dežman-Pirker-Scbrev-evih šel je „po vodi", dočim so vsi jeli tavati — knkur ribe po „močici — okoli stolov, dokler sumijivo uniformiranemu koru ne „pade v glavo" — uporabiti vraga vsaj zaduje moči, ter „užgati": jedno, dve, tri — „nach den Ncten," katerih je imel vsakateri v rokah po G celih listov, s tekstom in brez teksta. Iu začeli so igrati, pa tavali so vmes, vsi ki so držati mogl „trompete in bas" v rokah; in okolu nas so sle( njič jeli tavati, brez izjeme vsi, polno- in mladoletni mi pa smo se jeli jim umikati, in ko so „igrali," počeli smo mašiti ušesa, češ: Z „agitacijo*1 ni nič in z „igranjemk< ni uič, in — tudi ni moglo nič biti — Mej tem „tavanjem" pa smo mi drugi, k vsej nesreči in nevolji prišedši večerjo užit v krčmo — dosta pretrpeti imeli, kajti — ta „Austaud und Ehr-geffibl" pokvaril nam je tako naš želodec, da smo obupali skoro nad okrevanjem. Ko je pa prišla ura in je „trompete glas* naznanjal odhod, tedaj pa se je privalil mož „aus dem Lande der Limonen" z „liro" na kapi k narodnemu gostu, ki je použival svojo večerjo, in ka-zoč na podobo mladega .Kikeriki-ja", katerega je v rokah držal, in kjer je bila podoba grofa Taaffe-ja in Schmerling a, — ter ga vpraša na vse strani gu-gajoč se: „Sie, sehns do, wos is dos, is — is dos nit (kazaje grofa Taaffe-|a) — der junge Kikenki?" wos?" — Mož narodnjak pase ozre proti temu udu „des deutachen Musikvereines" ter mu stavi trezno vprašanje, katero mu je se ve da po alkoholu onemogli sin nemške majke dolžan ostal, — in „molće korakal mož je preč, — in videl ga ni nikdo več." Za njim pa so zginili tudi kmalu vsi drugi, ki so — „tavali drug za drugim* zopet proti jugo-vzhodu, odkoder so bili — primarširali — kazat „den deu-tschen Mutb und — Edelsinn !M Tedaj pa sem si bil jaz, gospod urednik, zopet nekaj pridobil za svoj „dnevnik'4, kjer je že marsikaj shranjenega na čast in slavo resnice in pravice, in ne morda hinavske narodne odkritosrčnosti! Urban Gregurjev. Domače stvari. — (Častnima občanoma) imenovala je občiua Horjul gg. deželnega predsednika barona W i u kler j a in korarja A. Zamejca. — (Gospodu županu P. G r a s s e 11 i-j u) čestitali so danes zjutraj ob 11. uri mestni uradniki pod vodstvom magistrat nega svetnika g. Perone na Najvišjem odlikovanji z redom železne krone tretje vrste. — (Odborniki kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice) čestitali so daues ob 12 uri svojemu predsedniku g. Jospu Kušar-ju ua Najvišjem odlikovanji z vitežkim križem Fran Josi-povega reda. — (Odbor dobrodelne družbe sv. Vincencija) skleud jo v zadnjej sej:, v veseli znak odlikovanja njegovega zaslužeuega predsednika g. kanonika dra. Gogole B redom železne krone tretje vrste, vzprejiti v deško sirotnišnico; „Colle-giurn Mananum" siroto Jožefa Bučarja iu skrbeti za njego odgojo. Ob jednem i/.razii je odbor svojemu predsedniku uujprisrčuoj to čestitko. — (Bivši ban) grof Pejačevič odpeljal se je včeraj s svojo soprogo iz Zagreba. — (V Ljubljanske realke) šestem razredu je letos samo pet slušateljev. - („Hrvatke Vile-) došel nam je deveti zvezek, ki d o naša razeu leposlovne tvariue prav lične slike: „Seljakinja iz Lekenika Seljak iz Granešiue, Zemaljska kazniona Lepogliva, Sudbeni stol u Zagrebu"4 in dve podobi Črnogorcev. Žal, da to vse hvale vredno podjetje nema zadostne gmotne podpore, pač pa 6000 gobi. zaostale naročnine. Telegrami „Slovenskomu Narodu14: Veliki Varadin 20. septembra. Pri banketu na čast ininisterskeinu predsedniku Tiszi napravil je ta napitnini, v katerej se je dotikal hrvatskega in protiseinitskega vprašanja. Prvo se ne more rešiti po pouličnih izgredih, Glavna naloga hodi, da se zopet napravi zakoniti red, potem pa s pomočjo zakonodajstva in domovine postopati naj pravičnoj im in kon-cilijantnim načinom. Židovsko vprašanje ni vprašanje protiseinitisma, temveč vprašanje dobrega glasu in časti domovine. Vlada ima dolžnost čuvati premoženje in življenje državljanov, dolžnost družbe pa je, razgnati škodljive predsodke, liazlika mora biti samo mej poštenimi in nepoštenimi ljudini. ( hlobravanje. Banketa udeležili so se tudi člani opozicije. Beligrad 20. septembra. Izid volit, v: Voljenih 34 vladnih kandidatov, 17 radikal-cev, 10 liberalcev, 17 brez izrecne strankarske meri. V Kragujevci in v Sabaci so ožje volitve, v 7 okrajih pa zaradi nepravilnosti j nove volitve. Izid nekaterih volitev še neznan. Beligrad volil dva vladna kandidata. SreČLec 20. septembra. Knez vzprejel je ostavko kabineta. Manifest knežev na novo ustanovlja ustavo s pozivom, da se dva, narodnega zastopa se tikajoča odstavka, revidirata. Nov kabinet konstituiral se je pod predsedstvom Cankova, za vnanje zadeve Balaba-nov, sobranji predsednik Grekov. Narodno-gospodarske stvari. Pridobilne in gospodarstvene zadruge na Avstrijskem. (Konec.) Močno delujejo narodne zadruge na Moravskem ; izposodile so namreč 20 milij.. nemške le 6 milij. Od teh 134 milij. izposojenega denarja se je dalo na osobni kredit 89 milij., 3 milij. proti zastavi, 42 milij. pa na hipoteke. Po deželah se vrste posojila tako: osobni kredit zastava društvenikom preveč na upanje daje in so druStve-niki dolžni 207.000 gld. Zadrug za surovine (RohstofTgenosseu-schaften) je bilo konec leta 1881. le 6 in sicer 4 na Češkem in po 1 na Spodnje-Avstrijskem in v Galiciji. Zadruga za zaloge (Magazinsgenossen-schaft) je samo jedna v Gradci za mizarsko blago. Poljedelska društva (Landwirtschaftliche Produktivgenossenschaften). Vseh vkup je 65 in sicer 41 na Tirolskem, 2) na Predarlskem, 3 ua Kranj skem. Račun imamo samo od Štajerskega društva za mleko (Molk« reigenossenschaft) v Gradci, katero ima 127 udov in je porabilo mleka za 695.000 gld. Stavbenih društev je 5, 4 na Spodnje-Avstrijskem in 1 na Češkem Zavarovalni drufttvi sta dve na Šleskem. Konečuo Se omenim, da so se ustanovile zveze zadrug, da vkupno delajo na korist zadruštva, da se sploh zboljša in širi z«društvo. Mih. Vošnjak. Spodnje-Avstrijsko . Zgornje-Avstrijsko . Štajerska .... Češka (nemška) . . „ (narodna) Moravska (nemška) (narodna) hipoteke 17°/0 83°/0 2% 40°/o 80°/0 3°/0 15„/° 2°/o 97% 1% 59 Vo l°/o 100°/o — 94°/0 — 6°/0 94% — 6°/0 Največ ima torej Zgornje Avstrijska na hipotekah, to je 83°/0, potem češka ( ne m g k a ) društva s 40°/0; č^ska narodna društva pa se pečajo samo z osobnim kreditom. Vsa društva vkup Imajo inventarne vrednosti 6'7 milij., naloženega denarja pri diugih društvih 5'9 milij., 20 milij. znašajo zadružni deleži vseh društev, torej 16°/0 vseh posojil. Reservnega fonda je vkup 5 miiij. Torej je b ta bi I nega kapitala 25 milij. ali 19°/0, skoraj petina vseh posojil, kar je v primeri s hranilnicami jako ujjodno. Jako različna je visokost zadružnih deležev po sanipznih zadružnikov. N«i višji deleži so v Dalmaciji, s povprek 282 gld., najnižji na Češkem s 35 gld. in na Moravskom s 23 gld. V smislu postave z dne 27. decembra 1880. se pa bodo te Številke znižale. Društva za živež (Konsumvrreine). Teh društev je bilo leta 1881. še 235, torej polovico menj, ko leta 1873. Propadu uzrok je neredno poslovanje Teh društev ima Moravska i>7, Češka 63, Spodnje-Avstrijska 28, Tirolska in Štajerska vsaka po 19 itd. Blago je raznovrstno, katero ta društva prodajajo; na)več je pa živeža, kolonijalnega in špecerijskega blag;1. Omeniti mi je, da so se nekatera društva pečala s. mesarijo, pa se zopet opustila, ker so Imela izgubo. Račune imamo ed 101 teh društev. Zadružnikov je 32.079. Prodalo se je za 51/« mili j. vrednosti. Blaga ostalo jo konec leta 1881. za 916.000 gld.; društva so še na to dolftrta 310 000 gld., ker se Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo nn novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ /a pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo „Slov. Naroda**. Tujci: dne 17. septembra. Pri Nlouu: Kossler z Dunaja. — Glavina iz Reke. — Schnablegger iz Ljubna. — Jereb iz Javorja. — Križ iz Čabra. Pri Malici: Klein z Dunaja. — Teatin iz Kočevja. — Dr. Regnard iz Trsta. 78 gld, 40 kr. 78 70 99 85 ff 92 • 90 '.•{4 — 295 * 80 119 90 n u 1 50 i» n 5 n 67 n 55 n 120 — f> 167 rt 75 99 n 85 119 45 ff 87 _ 50 n m I 30 104 ft — rt 114 75 r> 118 50 n 102 90 M 104 n 75 n 168 t 50 a 20 25 102 T! 75 dne 20. septembra t. i (lavirao ulegrafitino poroci] Papirna renfa ...... Srebrna r<;nta . Zlata renta .... f>°/0 marčna renta....... Akcije narodno banko Kreditne akcije .... London . ... S.ebro ..... Napol. . ..... kr. cekini . . . . Nemške murko 4°/0 državue srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosrn. . Ogrska zlata lenta 6°/0...... n n n - . „ • . „ papirna renta 5"/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, orlvez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zerulj. obć. avstr. 4f/t°/o zljlti Ka8t- Usti . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 -Tr;uumway-društ. volj. 170 gld. a. v. V privatni slenoorafični tnrs bom upisoval v nedeljo 2». t. m. ob desetih dopoludne v realklnem poulopji pritlično na desno. Poučevati hočem dvakrat na teden za mesečno plačo I fglrt. BO kr. Za dame bodo ponebne are. -A-rLton HeinricU, (615—1) c. kr. gimn. profesor. dobi oni, ki pove, kje sta dva lovska pota (breka), katera sta se mi zgubil., pred 14 dnevi. — Oba sta kratke dlake, popolnem bela; jeden majhne postave z imenom „Ko-lombo", drugI srednje velikosti, prav šibek pes, čuje na klic „Karou. (614—D Adolf Mulley v Dol. Logatci. Lepo ostriženo kozloTJo volno 230 M oteo m I o£i fi d « poroči l o. a <* a Čas opn-r o vanj h Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v iii.ii. 19. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 787*64 umi. 737-04 mm. 73836 umi. + 13-8 0 -j-206° (J -fl3o t: Bi. s/li. sl. veh. si. vzb. obl. d. jas. jas. 000 mm. dežja. Srednja temperatura -j- l,r>>* 8*0° nad nornialom. (616—1) kupujeta Marki & Knauss, v Rledu na Gorenj e-Avstrijskem. 1 AVGUST GASPARI, trgovec in posestnik na Rakeku, i: prevzema za naprej vsa spedicijska naročila p točno in cenb. (612—2) ♦♦♦♦ X X X ♦ x X ♦ ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ Slavni SiTfkiiujr v 22. dan oktobra 1.1. JBT i 1. glavni dobitek v vrednosti 50.000 gld. 10.000 goldinarjev I 8. 6. 5. jo? i itd. vkup 10.000 dobitkov v gotovini izplačanih. i % x ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ 2. glav. dob. v vred. 20.000 gld. I J- 9|av- job. v vred. 8.000 gld. •»i . . . ,. ! 5. glav. dob. v vred. 6.000 gld. 3. glav. dob. v vred. 10.000 gld. | 6 g|av dob v vred 5 000 g|d nadalje 2 dobitka po 4.000 gld., 3 dobitki po 3.000 gld., 5 dobitkov po 2.000 gld. itd, ■kupa| 10.000 dobitkov = 186.000 goldinarjev. Z odv2etiini 20%, kolikostjo »ploh navadnega državnega davka za dobitke, hu bod^- ysak ; o 1 d in ar. | o- Po zvrfieneni ■re6kanji dostavi se točno in brezplačno vsakemu kupcu losa uradni spis dobitkov, X_iOZii po 1 grolc3.iixaur dobivajo se (596—2) v KiMrlfti.B.-iui: pri tt 1 ntpriioVpm h]irpQll IHlPr^VpIlfl TdPlfPV-Vlllllfl v Budimpeštanski naoijonalni kazini. Z oziroin n» izredno Ugoden igralni plan „ K i n esem -1 oterijo" se kupovalci lozov v njihov lastni prid opozarjajo, da „ K i n c s c in -1 o K 0 v u ne ziiincnjujo z od drnzib .strani j izdanimi konjskimi in efektnimi lozi. l/.dutelj in odgovorni urednik Makno Armie. Lastnina in tt«k „Narodne Tiskarne 72 3733