M. Fezer, Tiefenverwitterung circumalpiner Pleistozänschotter. H eidel­ b erg e r G eographische A rbeiten , H. 24, H eidelberg 1969. 144 strani, 90 skic. Na m ejnem področju med k lim atsko geom orfologijo in pedologijo je z ra sla nova panoga, ki p reu ču je p rep e re v an je p le istocensk ih prodnih zasi­ pov. P ri nas sta se p riče la s tem i v p raša n ji u k v a r ja ti v svojih novejših delih M. Š ifrer in A. S trita r. V svetu pa o b sta ja o p rep e re v an ju prodov obsežnejša lite ra tu ra , k i jo F ezer n av a ja na osmih straneh . P rav ta vpogled v litera tu ro , ki je p ri Fezerju žal precej omejena na nemško in angleško p isana dela, daje k n jig i »Globinsko p rep e re v an je obalpskih p leistocenskih prodov«, posebno vrednost. F ezer je povzel iz lite ra tu re štev ilna navodila in spoznan ja o p re p e re ­ v an ju prodov in jih preizkusil s k van tita tivn im i m etodam i na delu Svabskih P red alp m ed rekam a Ille r in Riss. Svoje zak lju čk e raz lag a s te o rijo p rep e re - v a n ja v odnosu do časa in razn ih drug ih m od ilikato rjev , K dor se zanim a za pedogenezo in sta rost p leistocenskih prodnih teras, k i jih tud i na S lovenskem ni malo, bo zato v te j k n jig i z zan im anjem p re b ra l pog lav ja o zvezah m ed globino p rep e re lin e in pe trografsko sestavo proda, o odvisnostih med de­ belino prodnikov te r njiliovo petrografsko sestavo na eni s tran i te r globino tako im enovane č rte ra z ta p lja n ja karbonatov na drugi stran i, o h itro stih rasti pa tin e n a p rodn ik ih (preperele skorje) in tako dalje . Po F eze rju je poprečna debelina p rep e re lin e na w iirm skem produ 1 m, na m lajšem risu 1,5 m, na sta re jšem risu 2,5 m, na m indelu 3, n a giinškem produ 3—4 m in na produ donavske po ledenitve še več. Procesom n a prehodu p rep e re lin e v C — ho­ rizont posveča F ezer posebno pozornost. Niže, k je r se navadno odlaga iz p ren ik a jo če vode že siga in z lep lja prodnike, še n ad a lje p rep e rev a jo zrna iz peščen jaka , b io tita in p lagioklaza. Še g lob lje leži m eja, do k a te re so p re ­ p ere la z rn a iz dolom ita in b lestn ika . To običajno vertik a ln o razpored itev pa zm otijo razni m odifika to rji, kot na p rim er g lob lja k o ro z ija p ren ik a jo če vode uii v išje zasigavanje prodnikov. K er je po F eze rju iz ločan je raz top ljenega apnenca iz p ren ik a jo če vode odvisno v glavnem od m ožnosti p rez račevan ja , to je u h a ja n ja og ljikovega dvokisa iz vode, s topn ja sp rije to sti p roda ni za­ nes ljiv pokazate lj sta rosti proda. K dor je k d a j p reučeval n a s ta ja n je sige v jam ah, bo imel tako razlago za k arbona tno k o n g lom eriran je za edino p ra ­ vilno. Potem ko je F ezer na sko ra j sto tih golicah p reizkusil razne m etode, m e­ ni, da je n a jh itre jš a m etoda do ločevanja starosti p re p e re v an ja v u g o tav lja ­ n ju , do k a te re globine so izlužena p rodna dolom itna zrna. T očnejša m etoda je v ug o tav ljan ju , do kod je dolom it izlužen v f ra k c iji d robnega peska (20— 80 m ikronov). Tudi določevanje globine, do kod je izlužen apnenec, je n a jb o lj zanesljivo v f ra k c iji mela. K er je sko ra j istočasno heidelberšk i geografski in stitu t izdal p rispevke k vodniku po istem ozem lju, k i ga je podrobno p reučeval F ezer (Beiträge zu den E xkursionen an lässlich d er D EUQ U A -Tagung A ugust 1968 in Bibe- racli an d e r Riss. H eide lberger G eographische A rbeiten , zv. 20, H eidelberg 1968), spadajo p le istocenske prodne te rase m ed rekam a Riss in I lle r m ed n a j­ bolj proučene. Obe knjig i nud ita dobro prim erjavo rzu ltatov in uporab lje­ n ih m etod. I. Gams