ST. 76. V CELJU, SOBQTA 19. JUL1JA 1919 LETO I. tehaja vsak tor«k, Aetrtek in •ObOto. - Cana i Za celo leto 36 K, m pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, M 1 mesec 3 krone. Potameina fttovllka stane 40 vlaarjew« Na pismene naročbe bres pošiljatve denarja urn na mortno ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Rcklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. 1ZDAJA IN T1S&A ZVEZNA TISKARNA V CELJU. OB IE! Uredlnlstvo In upravniAtvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Btrossmajerjeva ulioa it. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- snanila občnih zborov, naznanila o tmrti, zahvale itd 90 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 65. 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Poslanec dr. V. KUKOVEC. Kako gre v Beogradu? Pretekli teden v Beogradu je bil skrajno kritičen. V težavnem položaju je bil tudi slovenski del demokratske stranke. Finančni minister je imel z nami v seji predstavništva ostro bitko zaradi carin, v seji ministerskega sveta je pa »liberalne Slovence« napadel zaradi našega ostrega odpora zoper rešitev valutnega vprašanja, tako da je celo ministerski predsednik zagrozil z izločitvo parlamenta. Ministra dr. Kra- mer in Veljkovid sta gospodom dopo- vedala, da se ne gre za politično vpra- šanje liberalnih Slovencev, ampak za stvarne razloge, vsled katerih en del demokratske stranke iz skrbi za go- spodarske nevarnosti ljudstva odločno zahteva, da se nas vpošteva. Naše sta- lišče je v znatni meri prodrio. Boj se bo nadaljeval. Mi ne moremo mačka v žaklju kupiti. Do precej nevarnega konflikta je prišlo v okrilju demokratske stranke same, ker so Slovenci pokazali mini- stru Pribičeviču, da nikakor niso voljni trpeti, da bi dajal politične koncesije slovenskim klerikalcem na naš račun. Š!o se je za nezadostno varovanje na- šega dr. Žerjava, v katerem oziru smo tudi uspeli. Največji dogodek tedna je bilo sprejetje vseučilišča Ijubljanskega v drugem branju. Član demokratske za- jednice minister Davidovič je izvojeval sJovenskemu delu naroda naš stari ideal, kar bode za narod največje važ- nosti. Iz Pariza se vrnivši ministri so nam podali glede mednarodnih fnanc nekoliko povoljnejšo sliko nego je bila pred 14 dnevi. V razpravi interpelacije o agrarni reformi so imeli nasprotniki iste zopet priložnost videti, da ima demokratska stranka s svojim mini- strom dr. Poljakom doslej neomajano stališče. Mirno gledamo tozadevno bo- dočnosti nasproti, ker dela čas tudi tu — za nas, kakor nam kaže položaj v Bosni in lirvatski. Demokratska zajednica je imela tudi dalekosežna posvetovanja o orga- nizaciji stranke, o reformi uprave, o občinskih volitvah. Radikalci in kleri- kalci se udajajo nadam, da omajejo demokratsko stranko zlasti z obreko- vanjem vodilnih oseb. Nad polovico članov našega kluba je pa svoj čas tudi že v večletnih ječah branilo in obranilo svoje pošteno prepričanje in cast nasproti mnogo večjim političnim nasprotnikom. Bodočnost je naša. PROF. M. KMET. K vprasanju reforme celjske gimnazije. Kot dopolnilo in pojasnilo prof. Mravljakovega članka naj mi bodo do- voljene sledeče vrstice: Dosedaj smo imeli te-le tipe sred- njih Sol: 1. humanistično gimnazijo, 2. realno gimnazijo, 3. reformno realno gimnazijo, 4. realko in 5. srednjo šolo dččinskega tipa. Ustroj hum. gimnazije in realke pozna vsak, zato ga ne bom omenjal. Treba pa je pojasniti bistvo oziroma bistveni razloček ostalih treh. Realna gimnazija se razlikuje od humanistične v tem, da je 1. odmerjeno v prvih dveh razredih latinščini 2 oz. 1 ura na teden manj, 2. od 111. razreda naprej se poučuje mesto grščine drugi živi jezik (prvi je učni jezik), 3. v V. in VI. razr. se predava opisna geometrija, (ki se pa na hum. gimnaziji predava le kot neobvezen predmet), 4. prirodopisje in geologija sta raztegnjeni na vse višje razrede po 2 uri na teden (na hum. gimnaziji v V. in VI. razr. po 3 ure), 5. kemija je ločena od fižike in se pre- dava v VI. in VII. razredu po 2 uri na teden in 6. je filozof. propedevtika ome- jena na VIII. razr., kjer se pa zato pre- dava po 3 ure na teden. Reformna realna gimnazija je od I—IV. razr. nižja realka, od V— VIII. razreda pa se poučuje latinščina prvi dve leti po 7 ur, zadnji dve leti pa celo po 8 ur na teden. Drugemu živemu jeziku (poleg učnega) so odmerjene po 3 tedenske ure, prirodopis in geologija se poučujeta v V. in VI. razredu po 3, v VIII. po 2 uri na teden; fizika in kemija, zemljepis in zgodovina se po- učujejo bistveno v istem obsegu kakor na hum. gimnaziji. Slednjič je odmer- jena verouku v VIII. razr., filozof. pro- pedeutiki pa v VII. razr. samo 1 ted. lira (na hum. gimnaziji 2 tedenski uri). Poslednji tip, ki ga je treba naj- bolj natančno pojasniti, je srednja sola Dččinskega tipa. To je sola, ki združuje v sebi tri srednje sole: hutna- manistično gimnazijo, realno gimnazijo in realko. Učenci se namreč v III. raz- redu (začetkom šol. lata) odločijo, kako srednjo šolo bodo obiskovali. lzvolijo si Iahko grščino ali francoščino; v vseh ostalih predmetih (84% vsega pouka) se učenci tudi še nadalje poučujejo skupno. V prvem in drugem razredu je ves pouk za vse učence enoten. Kdor si je izbral grščino, ostane gim- nazijec (human.) vseh osem let. Kdor si je izbral francoščino, se je odločil za realno gimnazijo, ima pa pravico v V. razr. (začetkom šol. leta) zopet voliti. Če obdrži latinščino, ostane realni gim- nazijec; lahko pa latinščino kot obvezni predmet opusti in si izbere tretji živi jezik (poleg učnega in franc.) ter pri- merno realne predmete (prostoročno in geometrično risanje) in postane s tem realec. Seveda je ta realka 8-razredna in ima v prvih žtirih razredih latinščino, katero pa Iahko realec obiskuje tudi v višjih razredih (kot neobvezen predmet). Kljub temu ostäne približno 63% vsega pouka za vse učence (gimn., real. gimn. in realce) višjih razredov skupnih. Mimogrede bodi Se omenjeno, da se na vseh naših srednjih šolah (v Sloveniji) poučuje nemščina v vseh raz- redih (po 4 ozir. 3 in 2 ted. uri), srbo- hrvaščina pa v višjih razredih (po 1 ozir. 2 ted. uri) kot obvezen predmet. Ker Dččinski tip predstavlja zavod, v katerem so združene vse glavne vrste srednjih Sol, bi bil za Celje, oziroma za vsa ona mesta, kjer je samo ena srednja šola, najprimernejši vsaj toliko časa, dokler ne izreče konstituanta svoje poslednje besede. Humanistične gimnazije ne kaže namreč popolnoma zavreči, ker zgubimo s tem večino kmečkih sinov in to bi bila brez dvoma za zavod škoda. Prvič kmečki fantje navadno niso najslabši učenci, drugič pa vemo, s kakšnim namenom pošiljajo kmetje svoje fante v gimnazije in tega cilja absolventje drugih tipov srednilh šol ne morejo doseči. Trdosrčno bi bilo tudi zahtevati, naj gre v sedanjih časih draginje in stanovanjske mizerije Celjan ali Savinjčan študirat v Maribor ali v Ljubljano, kjer so mu vse vrste sred- njih Sol na razpolago. Toliko v informacijo poklicanim činiteljem, ki bodo pošiljali svoje reso- lucije in peticije o reformi celjske gim- nazije na merodajna mesta. Samoobsebi umevno se mora reforma izvršiti le postopoma od razreda do razreda. f POLITIČNE VESTI. Narodno predstavništvo bo po dosedanjih dispozicijah zasedalo še do 1. avgusta. Preiskovalna komislja na Rek! je pričela poslovati. Italijani bi radi na vse mogoče načine omilili svoja grozo- dejstva. Na truplih francoskih ubitih vojakov, ki jih je dala komisija izko- pati in pregledati, pa se je dognalo, da so imeli nekateri prerezana grla, drugi imajo po telesu polno ran od bodal. Preiskava je zbudila pri komi- siji senzacijo. O nadaljnem poteku bo- mo poročali. Srbska družba na Angleškem proti Italiji. »Srbska družba v Vel. Britaniji« je poslata min. predsedniku Lloydu Georgu rezolucijo, v-kateri se zahvaljuje za priznanje kraljevine SliS s strani Anglije ter opozarja angleško Celjska driavna gimnazija v šolskem letu I9I8—19. (Konec.) II. U čn i n ač rt se je spremenil z odlokom Nar. vlade, oddelek za uk in bogočastje z dne 27. nov. 1918 ter obsega razen že omenjenih sprememb sledeče: Slovenščini naj se odmerijo v I. in II. razr. po 4, v III. do VIII. razr. po 3 ure. Od V. do VIII. raz. naj se u- vede vrh tega srbohrvaščina po eno uro na teden kot obvezni predmet. Nemščini kot iičnemu predmetu naj se določijo od II. do II!. po 4, od III. do VIII. razr. po 3 ure na teden. Latinščina naj se poučuje v I. in II. razr, po 7, v ostalih po 5 ur na teden (Odredba glede nemščine je za Celje in Maribor neko- liko drugačna kakor za ostale zavode Slovenije.) —¦ Francoščina in laščina sta se poučevali kot neobvezni pred- met v višjih razredih. Po odpustu nem- Skega učitelja se risanje kot neobvezni predmet v nižjih razredih ni gojilo, te- lovadili so dijaki v privatnih društvih. III. Učiteljska in dijaška k n j i žn i c a izkazujeta le neznaten pri- rastek, takisto razne zbirke, ki se bodo morale v novem gimnazijskem poslopju na novo urediti. IV. Zrelostni izpiti. Odlok Nar. vlade, oddelek za uk in bogočastje z dne 3. Jan. 1919 spreminja predpise glede zrelostnih izpitov v sledečem: '•Nemščina odpade kot obvezni izpra- Ševalni predmet pri pismeni in ustni izkušnji, na njeno mesto stopi sloven- ščina. Znanje slovenskega slovstva, zlasti najnovejše dobe se razširi. Na- mesto prejšnie avstro-ogerske monar- hije se je natanko učiti zemljepisja dr- žave SHS s posebnim ozirom na slo- venske dežele. Nadalje je zahtevati znanje zemljepisja celega Balkana. Isto velja zazgodovino. Svetovnozgodovino je znati s posebnim ozirom na zgodo- vino Slovanov«. Redna matura se je vršila mesca junija, pismena 2. — 4. (za legionarje j 16. —19.), Listna 27. in 28. junija pod . predsedstvom vpokojenega ravnatelja j dr. Lovra Požarja iz Ljubljane. Maturi- j ralo je 20 kandidatov, zelo povoljen ; uspeh je bil že objavljen v časopisih. \ Za sedaj se je odločilo 5 za tehniko, J 3 za zdravilstvo, 2 eksportno akade- ! mijo, 2 šumarstvo, po eden za jus, 2i- i vinozdravstvo, teologijo, montanistiko, i slikarstvo, kemijo in železnico. — Od- ; Iok ViSjega šolskega sveta z dne 5. ! julija tl. pozivija maturante gimnazij in realk v učiteljsko službo. Radi občut- nega pomanjkanja učiteljstva ljudskih šol se priredita za tiste, ki bi bili pri- pravljeni stopiti v učiteljsko službo, posebna tečaja, eden na drž. učiteljišču v Ljubljani, drugi v Mariboru. Tečaja se bosta vršila tekom letošnjih velikih počitnic in bodeta trajala po 6 tednov. Glavni predmeti teh tečajev bodo: pe- dagogika, specijalna metodika, sloven- ščina, somatologija s higijeno in polje- delstvo. Koncem tečaja napravi vsak kandidat iz teh predmetov dodatni iz- pit, na vadnicah pa se uvede v učno šolsko prakso. Drugo leto se tak tečaj ponovi; čez dve leti šolske prakse pa delajo kandidati usposobljenostni izpit. Kdor dodatni izpit prebije, se sprejme v učiteljsko službo in iobi plačo pro- vizoričnega učitelja. V. Šolska kronika izkazuje več slavnosti, katerih se je udeležila srednješolska mladina. Najvažnejše so: Narodni praznik dne 14. in 15. decem- bra 1918., Vodnikova slavnost 8. jan., pozdrav zemeljskih ostankov Zrinjskega in Frankopana 28. aprila, god kralja Petra in Vidov dan dne 28. junija tl. Dijaki so imeli tudi letos za majniške izlete prost dan, konec šolskega leta pa se je zaključil formelno 5. julija. VI. Statistikaučencev. Za- Četkom šolskega leta je obiskovalo nemško-slovenske paralelke 174+18 učencev (za plus (+) so hospitantke, eksternisti in privatisti). Med šolskim letom je vstopilo iz razpuščenega nem- Skega zavoda 108+13 in od drugod 18+4 učenci (iz nemškega zavoda v nižjo gimnazijo 26+4 učenci, ki so torej kot Slover.ci prej obiskovali nem- ški zavod). Pred razredovanjem jih je izostalo 13+4. Zavod šteje ob koncu šolskega leta 287+31 učencev (med temi 21 učenk). Po rojstnem kraju jih je \z Celja in bližnje okolice 99+11, iz ostale Slovenije 135+8, iz okupira- nega ozemlja (Primorja itd.) 41+8 in iz iyozemstva 12+4. Po materinem je- jeziku jih je 283 +28 Slovencev, 1 Hr- vat, 2+1 Ceh, 1 Rus, 1+1 Grk in 0+1 Rusin. VII. Razredba koncem šol- skega leta. Dasiravno se je pouk med šolskim letom večkrat prekinil in so se učitelji v predmetih menjavali, je uspeh vendar povoljen. Odlično sposob- nih je 32+5 (po razredih I. a 2+2, I. b 5, II. a 7+3, II. b 2, V. 3, VI. 5, VII. 3, VIII. 5), sposobnih 187+15 (I. a 23+4, 1. b 26, II. a 13+1, 1Kb 16+2 ill. 26+2, IV. 28+2, V. 15+1, VI. 16, VII. 10+3, VIII. 14.), vobče sposobnih 28+1 (I. a 3, I. b 4, II. a 5+2, II. b 1, 111. 9, IV. 6), nesposobnih 22+1 (I. a 2, I. b 4, 11. a 3, II. b 7+1, III. 6), ponav- Ijalni izpit jih ima 10+1 (I. a 0+1, V. 5, VI. 3, VII. 2), brez razredbe jih je 8 +7 (I. a 3+1, IV. 1, V. 2, VI. 0+3, VII. 2+3). Posamezni razredi štejejo učen- cev: I. a 33+8, 1. b 39, II. a 28+6, 11. b 26+3, III. 41+2, IV. 35+2, V. 25+1, VI. 24+1; VII. 22+1, VIII. 19.) VIII. Pri sprejemnih izpitih v 1. razred se iz nemščine ne izprašuje več. Vse drugo glede sprejemnih izpi- tov je ostalo pri starem. V letnem ter- minu je bilo sprejetih v 1. razr. 53+3 učenci, v jeseni se sprejemajo na novo dne 16. sept, med 8.-9. uro, kar nato se pa vrši sprejemni izpit. Pretečeno šolsko leto je bilo vsestransko razbur- kano, dal Bog, da bi v prihodnjem učenci kakor tudi učiteljstvo že v no- vem gimnazijskem poslopju se mirno in brezskrbno mogli posvetiti svojemu delu. »i* aas? «N OVA DOS Ä* Stev. 76 vlado na nasilja in progone, katerim so izpostavljeni Jugoslovani v od Italije okupiranih krajih. Bolgarska krši premirje. Iz So- luna javljajo, da so grške vojaške ob- lasti že večkrat opazüe,, da Bolgarska krši važne določbe premirja. Še vedno ima pod orožjem 10 divizij pešcev in 8 divizij konjice. Temešvar, ki ga je prisodila mi- rovna konferenca Rumuniji, so pričele izpraznjevati jugoslovanske čete. Nova češka vlada celo med tis- timi strankami, ki so v koaliciji, ne uživa posebnega zaupanja, to je med narodnimi socijalisti in Slovaki. Umik nemških čet li Poljske se je pričel 16. julija, ko so nemške čete zapustile okraj Avgastov. Boljševiška ruska armada je bila od čet generala Djenikina potolčena v zadnjih dneh zopet na celi fronti ob Berezini. Djenikin je zavzel Caričin, Bobrov, Bogoduhov, Konštantinovgrad, Aleksandrov, Jekaterinoslav in Nelitopol. Tudi v Galiciji so bili boljševiki od poljskih čet poraženi. IZ K0R0TANA. Iz Celovca je jugoslovansko vo- jaško poveljstvo odstranilo okr. gla- varja viteza Rainerja, ker je skušal delati težave pri akciji za preskrbo ne- premožnih slojev in se ni uprl boljše- viškemu gibanju. Laški vojaki so se uprli ptetekli teden Podkloštrom pri Beljaku. Tekom 24 ur so morali posadko zamenjati z novo. Razne lažnive vesti prinašajo ne- kateri nemški listi 0 postopanju Jugo- slovanov v Celovcu in okolici. Tako je dunajska »Die Zeit« 15. tm. prinesla vest, da so »odredili Jugoslovani v ce- lovški kotlini ljudsko glasovar.je ob žendarmerijski asistenci« glede pripad- nosti k Jugoslaviji. Seveda ie vse iz trte izvito. \z Črne. Zlet na goro Uršulo je bil nekaj tako lepega za izletnike iz Črne, da se ne da opisati, ampak mora le oko videti, in preceniti se da šele nato, kako obdari naša sv. gora (kljub temu, da je čisto oropana) svojega ob- iskovalca z milim razgledom po celem Korotanu, Štajerski in daljnih hribih. Ker dohod na goro ni težaven in zveze z vlaki dovelj povoljne, naj se omeni to gorsko »Meko« pogosteje v časo- pisih našim jugoslovanskim planincem. Razpoloženje je bilo veliko in več- krat je slovenska pesem, peta od slov. pliberškega pevskega društva, dala v krasnem luninem svitu vrhu hriba po- vod narodnemu navdušenju. Po službi božji se je pred cerkvijo povedalo na- šim došlim kmetom in vsem zletnikom, kdo je ob hudi uri branil najbolj hrabro ta biser naše zemlje, nakar se ga je vsestransko s tihim sočutjem vse spo- minjalo in radevolje je segel vsak, da daruje junaku Malgaju za spomenik. V Črni pri Prevaljah se vrši 20. julija velika ljudska slavnost v proslavo rojstnega dne kralja Petra v korist jugoslovanskim invalidom. Začetek ob 14. uri (2 pop.). Vstopnina 1 K. Svira uradniška godba. MARIBORSKE NOVICE Vedno močnejša postaja zahteva obmejnega prebivalstva, da izgine huj- skaški list »Marburger Zeitung«, ki ima s svojimi denuncijacijami l. 1914 mnogo slovenskih Žrtev na vesti, s površja. V marlborsko klavnico so 15. tm ponoči vlomili zlikovci in odnesli 30 kg masti, 30 kg špeha in svinjine ter 2 šunki. Spravili so vse v koš in od- peljali z brodom Čez Dravo. PTUJSKE NÖviCL Ptuj. Tudi pri nas je magistrat izdal ukaz, da morajo trgovci in obrt- niki do 15. tm. odstraniti nemške na- pise in jih namestiti s slovenskimi. Po večini se je to že zgodllo. Če pa razni Selinšeki, Brački, Šoštariči, Brez- niki itd. menijo, da je boli nobel, če se pišejo za Selinschegge, Wratschke, Schosteritsche, Wressnigge itd. je to stvar njihovega okusa. Pri današnji draginji barve bi si bili lahko marsi- kako krono prihranili. En slučaj: Šo- štariČ = 8 črk, Schosteritsch = 14 črk. Torej ?! Mladika in dijaški dom vPtuju. V »Mladiki« dobe stanovanje, hrano, vestno nadzorstvo in vsakovrstno iz- obrazbo učenke gospodinjske sole, de- kliške trgovske sole in dekliške meš- čanske sole, katere sole so vse v istem poslopiu, ter hospitantke gimnazije. Dijaški dom sprejema gimnazijce in učence 1. razreda nove deške meš- čanske šole. Oba zavoda sta v javni mestni upravi pod vodstvom prvovrst- nih pedagoških strokovnjakov. Kdor Želi natančnejših podatkov, naj si na- roči tozadevni prospekt od vodstva »Mladike«, oziroma »Dijaškega doma« v Ptuju. CEUSKE NOVICE. Takt je nekaj, kar moramo že za- htevati od častitih nemških trgovcev v Celju in drugod. Netaktno je, Če nemški knjigotržec izloži zemljevid, izdan od »Deutsche Mittelstelle« v Gradcu, na katerem so podatki 0 nem- škem naseljenju v Jugoslaviji tako ne- sramno potvorjeni, da sega nemštvo n. pr. čisto do Celja, seveda čez relo Koroško itd. Čudno je vsekakor, če mora trgovec tak nestvor vsled ne- volje občinstva odstraniti. Zato pa dru- gič: malo več premisleka in takta! Realna gimnazija v Celju — za- gotovljena. Kakor izvemo tik pred sklepom uredništva, je Višji šolski svet v Ljubliani v svoji sejl 17. tm. sklenil preustroj celjske in ptujske drž. gim- nazije v realni gimnaziji. Ali se je sklepalo tudi Že glede tipa, nismo mogli izvedeti. Iz Celja. Pišejo nam: Ob savinj- skem obrežju blizu železniškega mostu se nahaja svarilni napis, da se tarn ne smejo odkladati smeti. Za to prepoved se pa menda nikdo ne briga, ker tja, kakor tudi na mestni travnik ob na- sprotni strani razni ljudje, ki sta jim red in snažnost deveta'briga, odkladajo smeti, črepinje in drugo nesnago. To se zgodi vedno v mraku. Dobro bi bilo, da bi se delu redarstva tozadevno na- ročilo, naj vsako stranko, ki se ne bri- ga za prepoved na tabli, zavrne in naznani. — Prebivalci ob savinjskem obrežju se pritožujejo, da se sliši okrog 10. ure po noči skoraj dan na dan glasno petje (ali bolje vpitje) ljudi, ki zapuščajo menda v tem času razne gostilne na Bregu. Kdor ima lep glas in ga petje veseli, naj pristopi kot Clan pevskemu društvu in naj hodi pridno k vajam; vpiti pa po noči ob času, ko hočejo drugi ljudje počivati, je nedo- stojno. Tudi v tem oziru bi naj redar- stvo napravilo red. Treba bi pač bilo v času od mraka do 10 ali Y2II ure redno biti na straži na potu od gim- nazije do kapucinskega mostu in po savinjskem obrežju do savinjskega mostu. Nemška hiša v Celju. Deželna vlada je prodajo te hiše s strani dru- štva nemškim privatnikom za narav- nost smešno nizko ceno razveljavila in stavila podjetje pod sekvester. Okrepčevalnica na celjskem ko- lodvoru, prirejena od podružnice Spl. slov. ženskega društva v Celju, je že pred časom nehala poslovati. Tozadev- na zbirka izkazuje 15.305 K, ki so na- ložene na hranilno knjižico. Pri zbirki so se posebno odlikovali Žalčani, ka- teri so poleg velike množine živil na- brali: v Braslovčah 180 K, v Orižah- Migojnici 520 K, na Gomilskem 375 K, v Levcu 1050 K, v Zg. in Sp. Ložnici 80 K, v Mozirju 1012 K, v Petrovčah 252 K, v Rečici in Šmartnem na Paki 231 K, v Sv. Jurju ob Taboru 144 K, v Sv. Pavlu 671 K, v Sv. Petru 139 K v Vrbju 181 K, v Žalcu 2626 K. Zne- sek 15.305 Kse izroči podružnici Slov. Rdečega križa, ki se osnuje v Celju. Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Truplo ponesrečenega abiturijen- ta Tončka Sterna je najdeno v La- škem, kjer ga je Savinja po Hdnevih na prosto vrgla. Pogreb se je vršil vče- raj 18. tm. v Laškem. Umetniški koncert priredi v so- boto 26. tm. znani operni pevec Rijavec, ki je nam Celjanom še v dobrem spo- minu od zadnjega koncerta, v družbi z drugim opernim pevcem. Odbor Narodne Čitalnice v Ce- lju pozivlje vse one, ki imajo še čital- nične knjige, naj jih nemudoma vrnejo knjižničarju, ki posluje vsak torek od 2. do 3. in vsak petek od 6. do 7. ure pop. v društveni knjižnici. Celje. Gospodična Tončka Potoč- nik je darovala v prid invalidov 100 K, ker sta gg. Krošel Pepo in Drolc Francl opustila sodnijsko postopanje proti njej, ki ju je v kavami razžalila. Za Malgajev spomenik sta na- brala gdč. Rožica Šmid in g, Potočnik v Laškem 213 K, katori znesek se je izročil g. A. Drofeniku. — Obema srč- na hvala! »Samota«! Prvi resni klub samic in samcev v Celju in okrožju je pod gornjim imenom že začel poslovati; svoj začasni lokal in pisarno ima pri »Braniboru« v Celju. Prijave članic in članov sprejemamo však čas brez takse. Z nasveti in pojasnili smo rade volje na razpolago. Za klub: Beba, predsednik; Cuzek, tajnik. Za naše Invalide je poslal g. Bo- židar Romih, sodnik v Brežicah, iz 4 poravnav znesek 318 K našemu ured- ništvu. »Zveza vojnih invalidov, nje za- četek in pomen«. Pod tem naslovom izide v kratkem knjižica, katero je spisal Fr. Koštomaj v Celju. Knjižica bo gotovo zanimaia tudi neinvalide. Čisti dobiček izkupička je namenjen zakladu Zveze. — Zveza. Za Zvezo vojnih invalidov so darovali gg. Koštomaj Franc 150 K, Kroäelj Jos. (za odstop od sod^posto- panja) 100 K, Heberle Milan 50 K, Hoppe G. E. 50 K, uredništvo »Nove Dobe* od Neimenovanega 50 K, Blanc Tomaž 30 K, dr. Karlovšek Jos. iz pravne zadeve Ban-Vihar 20 K, naduč. Majcen Martin (po ured. „N. D") 10 K, Zorin Jos. in Štiglic Karl po 10 K, skupno 480 K. Hvala izkrena! Posne- majte! Darila se sprejemajo v pisarni Zveze vojnih invalidov v Ozki ul. 3. Občni zbor kovinskih in stav- benih obrtl v nedelio 20. tm. ob 14. uri pri Rebeuschegu. Vsi člani se opozar- jajo, da se zanesljivo udeleže! Avtomibilisti, pozor , Danes, so- boto ob 10- uri dopoldne se vrše v Celju v domobranski vojašnici izpiti za vojaške in civilne šoferje. Javiti se je pri g. Feldinu istotam (tel. št. 122). Pri sestanku čevljarjev v Celju in okolici dne 22. jun. so se določile enotne cene za delo brez materijala. DNEVNE NOVICE. Glede ureditve naše valute je imel finančni odbor Narodnega pred- stavniStva zadnje dni več sej. Zastop- nik Demokratske zajednice dr. Puc je v seji 15. tm. povdarjal, da se mora valutno vprašanje rešiti stopnjema in tako, da bodo pritegnjeni vsi sloji, ne le tisti, ki imajo še danes samo krone, ampak tudi tisti, ki so svoj denar naložili v hiše in posestva. V tajni seji Narod- nega predstavništva je izjavil poslanec Demokratske zajednice Markovič, da se sme valutno vprašanje rešiti le potom sklepa Narodnega predstavništva, in ne naredbenim potom. Finančni min. Ninčič je v isti seji predlagal, naj se zamenjajo krone v razmerju z dinarjem 5:1, toje 5 K za 1 dinar. BrezpIaČen uvoz soli zaSlovenijo je dovolil finančni minister. Stavko v celi Jugoslaviji so skle- nili za 21. tm. jugoslovanski socijalisti v znak soüdarnosti s proletarijatoro in kot protest proti intervencijam v sovjetskih republikah. Iz poštne službe. PoStarsko mesto v Radencih je dobila poštarica Josipi- na Miheličeva, v Vojniku Frančiška Zi- nauerjeva, v Pesnici poštar Iv. Majhen, v Studencih Karel Hribernik. Novi bankovci, ki se bodo za- menjali za krone, so došli v Beograd. O načrtu preskrbovanja z živilE v bodočcm letu se vrše v ministrstvu za prehrano tekoči mesec važne seje. Na progi Zidani most-Sisak je južna železnica 17. tm. zvečer zaradi pomanjkanja premoga ustavila ves osebni in tovorni promet razun voja- ških transportov in ekspresnega vlaka. Zakonski načrt za vseučilišče v Ljubljani je bil v seji Nar. predstav- ništva 16. tm. končnoveljavno (v dru- gim čitanju) sprejet z vsemi glasovi. V prihodnjih dneh bo od regenta pod- pisan in razglašen. Pod državno nadzorstvo je po- stavljena tiskarna in knjigarna Klein- mayr & Bamberg v Ljubljani, ker je hotel lastnik prodati podjetje zagreb- škim židom, sam pa se preseliti v Nemško Avstrijo. Slabo žigosani bankovci se mo- rajo glasom odredbe sin. ministra pov- sod v javnosti sprejemati. V Nemški Avstrlji so morali za živila, ki jih dobavljajo od entente, zastaviti dozdaj že državna in privatna imetja — za kar pa imajo zasigurana živila komaj do konca avgusta. Kakor je avstrijska delegacija sporočila mi- rovni konferenci v Parizu, grozi Avstriji prehranjevalna katastrofa. Je vendar Še lepše pri nas v Jugoslaviji, kaj I? !n vkljub temu si drznejo nemški ča- sopisi blatiti našo državo in njeno ureditev. Regent Aleksander bo — kakor se izve iz Beograda — koncem avgu- sta ali začetkom septembra obiskal Hrvatsko in Slovenijo. Iz Jugoslav, dem. stranHe Zbor zaupnikov JDS iz celjskega okrožja se vrši v nede- ljo 27. jul. ob V> 9 uri dop. v vellki dvoranl Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. poročilo 0 političnem položaju (poslanec dr. V. Kukovec); 2. organizacija stranke v celjskem okrožju (V. Spindler); 3. organizacija kmetijstva v okvirju stranke JDS (dr. E. Kalan); 4. naše naloge pri delu za kme- tijski napredek, agrarna reforma itd, (kmet. nadz. Fr. Goričan); 5. naše ljudsko - izobraževalne na- loge (dr. Avg. Reisman); 6. zahteve obrtništva in JDS (Jan- ko Lesničar); 7. slučajnosti. Vabila se razpošljejo te dni. Kdor bi pomotoma vabila ne prejel, naj se zglasi pred shodom pri vhodu v veli- ko dvorano. Kdor želi v soboto ali nedeljo v Celju prenočiti, naj to javi našemu uredništvu, da se mu preskrbi prenočišče. Tajništvo iugoslov. dem. stranke zu Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu vodijo: dr. Srgjan Budisavlje\ič kot glavni taj- nik, Ivan Aiicel kot blagajnik ter gL. Jurai Demetrovič, Milan Pribičevič, An- ton Schlegl in Večeslav Wilder. Stev. 76 ¦>«S \.' V ,*. i.J •¦: ;* ¦'¦ •¦ Strati a. TRGOViNA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Živinozdravnik Baš: Naša ziyinoreja. Dalje. Za prvovrstno plemensko živino je dovolj kupcev v opustošenih kra- jinah in živinorejskih slabšihpokrajinah naše kraljevine, in trg nam bode tudi osial, če si ga pravočasno osvojimo z dobrim blagom, da nas ne prekosijo drjgi (Švica) prej in z boljšim. Sedaj je najugodnejša prilika, da pridobimo svojim živinskim pridelkom dobro ime kot prvovrstni plemenski živini in da se csredotočimo tudi na rejo plemen- ske živine, ker klavne živine pač ne moremo vzrediti niti z daleka bogatej- šim krajem enako. S plemensko živino pa bomo lahko tekmovali z vsakomur, tudi s Švico, ker švicarska živina vzraste dorna pod najboljšimi pogoji in v drugih krajih (kjer sploh uspeva in ne degenerira) navadno ne doseže švicarske povpreč- nostl, nikjer pa je ne prekaša, med tem ko se živina iz naših krajev razvije neprimerno dobro pri boljši in izdat- neiši krmi, ker mora doma uspevati pod zelo neugodnimi pogoji. Zato nam uspeh ne odide, če se živinoreje Iotimo s siistematičnim gojenjem domače ple- menske živine samo v sviho prodaje za plemensko živino drugim potrebnim kraiem, in bodo tisti deli Slovenije, katerim ne bode ugodnejša industrija, postali reservoir plemenjakov za vso kraljevino, jugoslovanska Švica. Zgornje razmotrivanje nam je po- kazalo, da smo prisiljeni k živinoreji v plemenske svrhe, naslednje nam po- kaže, da smo zmožni in kako. Že zgoraj dokazana potreba, da gojimo živino za plemenski trg, prisili nas sama, da gojimo lastno domačo živino, ker drugače si pojde vsak kupec raje po originalno ven iz države, ne pa k nam; toda ne glede na težave dragega uvoza po sedanjem denarnem položaju nedoplačijive živine in ne glede na vse druge neugodne okolnosti in nevarnosti pri uvozu plemenske živine, pravi nam zdrava pamet, da je naj- boljše za naše po neizdatnosti krme značilne kraje tudi pri živinoreji to, kar nam je dala narava sama in kar je do sedai dobro uspevalo, naša do- mača plernena, katerih imamo pri go- vedoreji troje dobrih, nepokvar;enih, konsolidiranih, ker preidem z vzhoda le deloma do nas segajočo stepno živad in buše, kar oboje ne odgovarja zna- čaju naSih krajev in se tudi nič ni go;ilo. Po ravninah in vinorodnih gričih imamo sive do sivorumene muropoljce, po štajerskih in koroških planinah snežnobele marijadvorce, po gorenj- skih planinah in delu Koroške belo- lisasto rdeče pleme, ki pa ni dovolj sisrematično konsolidirana in vzrejena kopija gornještajersko - salcburškega pincgavca. Vkljub tujim imenom, po- vzetim vsled enakosti iz Gornje Šta- jerske, so vsa tri plemena na svojem ozemlju autohtona in posebno na Šta- ierskem in Koroškem čista z malo izjemo najbližjih okolišev graščin, kjer se lahho vidijo posledice mešanja in križanja z raznimi Švicarji in drugimi tujci na degenerirani mali, neplodoviti živini, okuženi s tuberkulozo, katere pri cistern muropoljcu in marijadvorcu sploh ne najdemo. Konec prih. DOPiSL Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju pri Celju priredi v nedeljo dne 3. avgusta 1.1. veliko vrtno vese- lico na vrtu Sokolskega doma. Druga društva naj se na to prireditev blago- hotno ozirajo. Ljubečna. Na Petrov dan so šolski otroci na Ljubečni pri domačih dobro- srcnih darovalcih za uboge invalide na- brali 112 K 82 v, kteri znesek se je svo- jemu namenu izročil. Vsetn dobrosrčnim darovalcen iii prtdnitn ual iralctm se za darežljivost in požrtvovalnost najprlsrC- iieje zahvaljuje šolsko vodstvo na Lju- bečni. % V Teharjlh se je pobiralo na rojstni dan našega kralja Petra I. za uboge in- valide pod marljivim ter uspešnim vod- stvom občinskega tajnika gosp. Anton Reberšaka in s pohvalnim sodelovanjem gg. abiturijentov Leop. Saprhakl in Jo- škota Fišer in gospodjčen Oigice ter Pavlice Koželj (Sodin), Dragice Stojan, Anice Cajhen tcr Angelice Kislinger. Na- bralo se je K 908.70 — lepa svota — ki je najboljši dokaz iugoslovanske do- brosrčnosti naše občine. Teharje. Opozarjamo na sloviti ži- vinski in kramarskj sejm, ki se vrši dne 26. jtilija, to jc na dan sv. Ane na Tc- harjih. Priženite v obilnem številu. Šentpavelsko pevsko društvo naznanja, da se vršt koncert v zvezi z ljudsko veselico dne 20. tm. ob vsa- kem vremenu. Na razpolago ste poleg vrta dve veliki dvorani v prebolskem gradu. Prvi del sporeda (večinoma na- rodne pesmi, krog 120 domačih pev- cev, godbene točke) se vrši na vrtu, drugi del pa, ki obsega mešani zbor, oktet in samospev, se vrši v dvorani. Opozarjamo posebno na dr. Schwab-ovo »Dobro jutro«. Zbore dirigira pevo- vodja g. Belan Schmidt, na glasovirju spremlja iz prijaznosti g. Rajko Vrečer, godbene točke pa proizvaja godba na pihala. Naše prireditve so bile vedno dobro obiskane in nadejamo se tudi tokrat obilne udeležbe. Posebno za Celjane in Savinčane sploh je Št. Pavel naravnost idealen izlet. Onim, ki dospejo z vlakom, bodemo poskrbeli v smeri proti Celju in po potrebi tudi drugam vozove. Pomislite, da je čisti dobiček namenjen žrtvam nesrečne vojne, in- validom! Podprite pa tudi nas nravno pri našem kulturnem delu in dajte našim vaškim pevcem zadoščenje za njihovo požrtvovalnost. Žejni in lačni ne boste odSli, tudi dolgočasili se ne boste; to že poskrbimo. Vransko. Kakor smo že naznanili, se vrši proslava 50letnice naše »Čital- nice« 3. avg. tl. Na predvečer uprizori »Ciril-Metodova podružnica« v proslavo 50!etnega jubileja »Čitalnice« Finžgar- jevo narodno igro »NaŠa kri«. Drugi dan se vrši velika ljndska veselica. Mnoga društva imajo že v rokah vabila. Več društev se je že odzvalo našemu pozivu, druga nujno prosimo, da to zanesljivo store do 20. tm. Ravnotako prosimo, da se pošljejo dobitki za sre- Čolov do 25. tm. Naj bi bila ta prva večja prireditev v Savinjski doüni vredna 50letnega jubileja kulturnega društva v svobodni Jugoslaviji. Vransko. Rojstni dan kralja Petra se je praznoval v našem trgu nad vse slovesno. Skoro ves trg je bil v na- rodnih zastavah in zastavicah. Službe božje sta se udeležila poleg mnogo- brojnega občinstva »Sokol« in »Vranska Vila« z zastavo. Vransko. Opozarjamo 5e enkrat, da se vrSi v nedeljo 20. tm. ob 4. uri pop. na vrtu gostilne »Slovan« koncert tamburaškega zbora »Glasbenega dru- štva« iz Zagorja ob Savi. Čebelarska podružnlca zaSavinj- sko dolino, ki je priredila to leto že troje jako dobro obiskanih podučnih predavanj po raznih krajih Savinjske doline, priredi svoj četrti čebelarski shod v nedeljo 27. julija ob }l24. uri pop. pri čebelnjaku gosp. Rojnika p. d. Plavc na Podvrhu pri Braslovčah. — Čebelarji iz bližnje Polzele, Gomilske in Sv. Jurja, pridite vsi. Pogovor bo tudi radi društvenega sladkorja za jesen. — Tajnik. Hrastnik. Dve nesreči ste se pri- petlle pretekli teden pri tukajšnjem rudniku. Na vspenjači, ki vodi izpod Blat do delavske kolonije, je povozilo blizu 80 let staro rudarjevo vdovo Marijo Deoto. Eno nogo ji je popol- noma odtrgalo, drugo pa zdrobilo tako, da jo ji bodo morali odvzeti. Starka, ki je gluha, je iskala po progi zelišč in pri tem prišla pod vozilo. — V jašku pa je pritisnilo mladega rudarja, ki se je pred nedavnim povrnil iz rus- kega vjetništva, tako, da je bil na mestu mrtev. Bil je kmetski sin od Sv. Jurja nad Hrastnikom in priden, miren delavec. Nesreče v našem rud- niku se silno množe, pravijo pa, da po večini vsled neprevidnosti delavcev, ki ne poslušajo svaril in ukazov pa- znikov. V Rogaški Slattni v koncertni dvo- rani drž. zdravilišča se vrši 22. tm. ob pol 9. uri zveCer koncert gospe Mile Druzovičeve in opernega kapelnika Iv. Brezov^eka iz Ljubljane z obsežnim, le- pim sporedom. Slov. Blstrica. V našem mestu se fe pojavila občinska kriza, ker je dosedanji gerent, g. notar Kolenc odložil svoje me- sto. Apeliramo na bistriške prave rodo- Ijube, da se za svojo občino malo bolj zanimajo, gerentsko krizo čimpreje re- šijo in začnejo koncno že tudi delati v občinskcm sosvetu. »Sokol« se je začel tudi marljivo gibati in nas bo v kratkem prcsLMietil z lepo prireditvijo, o katerl bomo še poročali. Tudi za ognjegasce so se začeli Slovenci zanimati in bodo za- devo mcnda kmalu v korist mesta in okolice uredili. Pri zadnji povodnji sc jc pokazalo, kolika žkoda je za mesto, da se nismo že prej pobrigali ;:a to prepotrebno človekoljubno inštitucijo. Iz Vojnika. Rojstni dan kralja Petra je tudi naš trg kar najsijajnejše proslavil. Na predvečer so bila okna okrašera s slikami kralja Petra in pre- stolonaslednika Aleksandra; kdor pa ni imel omenjenih slik, si je na kakšen drug način pomagal iz zadrege. Le rodbina g. Senice ni bila kos zadregi in ni okrasila svojih oken; iz kakšnega vzroka, ne vemo. Dvomimo, da ji je primanjkovalo potrebnega denarja za nabavo par sveč, ker je rodbina precej premožna in je že tudi v »prokleti« Jugoslaviji vtaknila marsikatero kronco v svojo malho. Mogoče pa tiči zajec za drugim grmom?! Najbrže g. Senica še vedno upa, da se povrnejo »blaženi« časi. Nočemo ga motiti v njegovih upih, pač pa opozarjamo vse zavedne oko- ličane, da se prav Siroko izognejo hiše, katere gospodar ni smatral za potrebno prižgati nekaj sveč o priliki proslave rojstnega dne svojega vladarja. Isto velja za g. Naceta Jekla. — Vrnimo se k proslavi. Zvečer se je v trgu zbrala velika množica ljudstva, katero so pri- vabili zvoki maledolske godbe. Godba je začela igrati pri gasilnem domu, odkoder je potem korakala, spremljana od množice, mimo cerkve in ljudske sole v trg pred občinsko hišo, kjer je zaigrala »Lepo našo domovino«. Na- vdušenje je bilo nepopisno, klicem ži- vijo ni bilo ne konca ne kraja. Pri občinski hiši se je množica razšla; ne- kateri domov, drugi pa v gostilno g. Vrečerja, kjer se je zbralo staro in mlado, da se malo povesele. — Nam vojniškim fantom ni bilo mnogo do spanja. Dogovorili smo se, da gremo z godbo v Celje; vedeli smo, da Ce- ljani nimajo na razpolago godbe, ki bi jih zbudila. Zbudili smo jih mi. Naj nam oprostijo, ker smo bili precej zgodnji. Med igranjem godbe in klici živijo smo korakali pred štacijsko po- veljstvo, od tarn pred okrajno glavar- stvo in »Hotel Union«. Ko smo se na lastne oči prepričali, da se je mesto prebudilo iz sladkega spanja — smo se naložili na vozove in odpeljali nazaj v Voinik. — Na rojstni dan kralja Petra je bila v župni cerkvi slovesna služba božja; na koncu maše je mešani pevski zbor zapel »Lepa naša domo- vina«. V cerkev je prikorakala tudi naša prerojena požarna bramba pod poveljstvom novega načelnika g. Franca Vrečerja. Slišali smo slovensko pove- ljevati. — S proslavo smo popolnoma zadovoljni in upamo, da ostane vsem v lepem spominu! Iz Slovenjgradca. V proslavo rojstnega dne in godu prvega jugoslo- vanskega kralja priredila je slovenj- graška čitalnica dne 13. t. m. krasno uspeli večer. Po slavnostnem govoru g. dr. Bratkoviča kot predsednika čital- nice in gerenta mestne občine Slovenj- gradec vrstile so se umetne in narodne pesmi moškega in meSanega pevskega zbora ter velekrasni samospevi gosp. mestnega župnika Čižeka in gdč. Pavle Podgornik, kojima je bil g. okr. šolski nadzornik Grmovšek mojstrski sprem- ljevalec na glasovirju. Slavje nam ostane v neizbrisnem spominu. Iz Rajhenburga. Tihotapstvo v našem trgu je še vedno prav močno razvito. Vsa delamržna dekleta se prav pridno pečajo s tem poslom. V zadnjem času so začela tudi komaj došli petrolej za naše kraje nositi čez mejo po ne- sramno visokih cenah. Gospodje orož- niki, tu bi bil potreben energičen nastop. Bo pač treba tudi se tu poprijeti vsaj tako, ko svoj čas denunciranja zavednih Slovencev 1 Ako tihotapstvu ne bo konca, navedemo prihodnjič tihotapke s pol- nimi imeni in še marsikaj. Domačin. RAZNE VEST!. »Tobačiii kraljc, znani anierižki mi- ljardar James Duke, namerava po vsem svetu, zlasti pa v Evropi, ustanoviti ti- govine, v katerih se bodo prodajale razne življenske potrebščine, kolonijalno blago, tebak itd. Baje namerava v ta namen dati 100 milijonov dolarjev., Huda toča je Uia te dni v okraju Prnjavor v Bosni. Unicila je vso žetvo v desetih občinali. Iz domačnosti komuiiistov. V komu- nistični stranki v Graden so se v odboru razkrile raznc stvari o koraptnem gospo- darstvu. Shod komiinistov 16. tm. je iz- rekel odboru nezaupnico. Hitro se j? za- čelo krhati. Boljševiški general pobcgnit. Iz Du- naja javljajo, da je pobegnil šei niadžar- skesa boljševiškega generalnega šUiba Avrel Stromfekl in je sedaj na Duuaju. Obsojena atentatorja. Minoli te- den je bil pred sodiščem v Pragi ob- sojen 18-letni Alojz Stjastny, ki je 8. Jan. tl. streljal na bivšega min. pred- sednika dr. Kramafa z namenom, da ga usmrti, na 8 let težke ječe, njegov tovariš Vladimir Gregor, s katerim se je Stjastny dogovoril glede atentata, pa na 4 leta. Zadnja poročila Jugoslovanski konzulat v Odesi. LDU. Beograd, 17. julija. Vlada namerava v osvobojeni Odesi ustanoviti konzularni zastop. Odprava cenzure. LDU. Beograd, 17. jul. Min. svet je sklenil, da se odpravi s 15. avg. cenzura za pisma in karte, namenjena v mesta in kraje naše države. Pod cenzuro ostanejo pisma in karte v ne- prijateljske države. Ustanovltev finančnih okrožnih uprav. LDU. Beograd, 18. julija. Vsled odloka fin. ministra se ustanove finančne okrožne uprave v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Dubrovniku in Reki z enakim delokrogom ko v Srbiji. Pripravljen je ukaz, s katerim se imenujejo načelniki in uradniki teh uprav. Dr. Kramaf odstopi kot predsednlk češke mirovne delegaclje. LDU. St. Germain, 18. jul. Od- stop dr. Kramafa kot predsednika češke mirovne delegacije je gotova stvar. Namerava se naseliti s soprogo v juž- ni Franciji. Železnlčarska stavka na Severnem Angleškem. LDU Amsterdam, 17. jul.. IzLon- dona poročajo, da vsled stavke miruje / žel. promet na celem Sev. Angleškem. Vodstvo železničarske zveze je odpoto- valo danes iz Londona v Newcastle, da posreduje. Prvovrstne fiivalne stroje, kolesa s fino francosko pnevmatiko,posamezne plašče cevi, gumiraztopilo, v2igalnike, itd. priporofa M. Kladnik, \™ trgovina Sivalnih strojev in koles. Celje, Kralja Petra cesta 33. Štev. 5601/19. Razglas. Prihodnje dni t. j. od 18, do vštevši 26. julija se bode delil sladkor in sol. Katerim trgovcem so dodeljene po- samezne stranke, je razvidno na uradni deski mestnega magistrata, kakor tudi na Bregu in v Gaberjih. Sol stane K 170 kg in sladkor K 780 kg. Za vrečico se računa 10 v posebej. Vsaka stranka naj prinese seboj rodbinsko izkaznico za 15. in 16. teden in sladkorno izkaznico. Na osebo pride \'2 kL S(>li in 11/2 kg sladkorja. Mestni maglstrat celjskl, 16. jul. 1919. Za vlad. komisarja: Poljanec s. r. V gostilni pri „ČOlHiČKlh" v Za- vodni pri Celju se vrši v nedeljo, dne 20. Julija veilka vrtna veselica s srečolovom, šaljivo pošto, petjem in prosto zabavo v prid Zvezi voj. inva- lidov v Celju. — Za najboljšo kapljico, gorka in mrzla jedila bo preskrbljeno. 1048 1 friran 4. »NOVA DO B A« Stev. 76 V ^9T fifVlikTT "H^k i^^ HkJff'^ regislrovana Kre- "WJT ^*V?T TTT »Prejema hranilne vloge in fpMäsJnLbiJf M JL^B JL ÄJr^^JLJÄ zadragazom.m. Preiernova mica if. 15. »1 in pol od »to V«* |2 ;|oj Meblovana soba za dve osebi se odda iudi s hrano. Naslov v upravništvu. 1 Glasovir, dobro ohianjen kratek se proda. Ogleda se pri kapuc. mostu St. 4. 1 Proda se mesarski voz, primeren tudi za tudi za trgovce. Vpraša se v Gosposki ul. 6. 1050 2-1 Nazna»ilos Radi preselitve se proda po nizki ceni več pohištva in kuhinjske posode pri gostilničarju v Narodnem Domu v Celju. 1044 -1 Fine obleke,-priprayne za uradnike in duhovnike so za prodati. Vpraša se v uprav« ništvu Nove Dobe. 1 Na prodaj je 6 panjev čebel, med temi 4 gerstung. Vpraša se pri gospej Hötzl na Laškem 1 Sprejnte se dekle v trgovini Franc Strupi v Ceiju, Kralja Petra c. 1047 3—1 2 lepi mdlzni kravi ter rastlinice zim- ske endivije, so na prodaj. Gaberje St. 21. Po c®ni se proda! 8 metrov dolga, z jeklenim vzmetom zavarovana gumijeva cev za vino, me- dena sesalka za pivo, 4 metre dolga napisna deska in popolnoma nov pi- salni pult s stekleno ograjo. — Kje pove upravništvo. 1043 —1 Molaena krava algavske pasme se proda. Oskrbni- žtvo graščine Noviklošter Sv. Peter v Sav. dolini. 1 f>roda se kompleten inventar za kavarno za 36.000 kron, nov inventar za brivca za 8000 kron v Mariboru. V Celju in okolici 4 gostilne, 5 vil, 4 hi§e, mala in velika posestva. Pojasnila daje Breznik in drug Celje Dolgo- polje št. 1. 1053 2-1 fiupi ozir. v nafetn se vzame dobro idoča trgovina z meSanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Trgovina 1885 rca 1038 upravništvo Nove Dobe. 2—1 Sprejme se učenec pri Franc Kranjcu brivec, glavni trg St. 20. 1028 3-3 Fotoaparat, velikost 9 X 12 in žepni sistem kodak se proda. Naslov se izve v upravništvu. 1002 5—5 Na prodaj je večja množina jesenovega, akacijevega, črešnjevega in orehovega lesa, kakih 200 posekanih smrek, in približno dva železniška voza smrekovega lubja. Izve se pri zadrugi Lasttll dom v Celju. 990 3-3 1 forslhof mlin ( melje pšenico po 12 uin. od kg, usako drugožito ,, 10 „ „ „ Priporoča sd^tudi za izdelouanje ješprena 1018 2-2 Franc Ahiik. Dotično osebo, ki je v soboto vtigovini gosp. Ravnikarja v Celju pomotoma vzela zayitek z enim cevfljem, se opozori, da ga istotam vrne, ker se jo pozna. 1234 2-2 Za lesotržce! Kakih 1000 kubikmetrov okroglih rklov ali platanic prevzame v žaganje Lesna industrija v Ceiju, Karl Teppey. * 1035 3-2 Prodata se dva popolnoma nova sif»oja a& k!@papje (1 Sickenmaschine in 1 Abkantmaschine). Naslov se izve v upravništvu. 1036 3—2 Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkoröke v kartonih, ter vse drugo špecerijsko blago pripo- roča po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo in drobno Fronc Kolenc, Celje, 213 ilapodni dom. 52-27 Kupim tudi vsako množlno lanenega semena. pcjank yoven!!! Vprašajte samo vsakega trgoVca kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec Vcktrgo^ittc 3zldor Schöltet 'ja 5il1 ™?J" Zagreb. ™% Od 1883. obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi specerijsKega Holonijaincga in prcHmorsHcga blaga. 92316-3 ZahWajl« centre! Vedno na novo dobiva veletrgovina Step» mccki Y CeBju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, yolno cefir. modrovino in pisano tkanino za 2enske obleke, šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najnižjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prepričate. Veletrgovina in razpošiljalna - Vj zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo ter vseh osta- lih zlatih in srebrnih predmetov. — Pa tudi druge potrebščine n. pr. škarje, naže, britve, doze za cigarete in smotke, dija-- mante za rezanje stekla, nažigalce in ndearnice kupite dobro in za zmeme cene pri tvrdki H. Sultner (lasltlik H. Maire) Ljubljana šlev. 9J3- Zaloga paplrja, pisalnih in risalnih potrebščln na debe!o in drobno. \ \ Medicinalna drogerlja DrogYe,::: Kemikalije. Fötograflöni aparati in yse potrebščiue. Toaletni predmeti. RazMevalna sredstva. Esencs in barve za li- feerje. ::: Praški in tlnfeture zoper mrfies (prej J.Fiedler) CbIJb, Holöiluorsiiü ul. S Kirurgični predmsti. Francoske specijalitete. Krmilni prašek za ži- Yino. Sredstya za konzervi- ranje jajc. Yoscilo za parkete. Bane za obleko i.t.d 689 52-10 llPnH Flfill !ic 'n ro^ Prinese ninogo prednosti tako v zdravstveneir. UvJIU pUll kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškod- Ijiva preizkušena >Elza« pomada za obvarovanje in negoyanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raskavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- nnrnflffn ?bnf}IHnPfl!l mill! vzemimo za lice. čuna posebej najceneje. WB51U Wiüüpljyil lillSU Fellerjevo lilijno mlečno milo »Elza«, katero je danes Še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne- govanje kože v današnjem ča- Biijnp [«rn se more doseči samo s su si niti misliti ne rnoremo. »iw]l»w NWw Feilerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, prepre.čuje plešavost ^in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- "In ncnbrfflllip 1101111(1(11110 fpfpcn so Fellerjeve »Elza« sebej najceneje. EÜ VdUKOUIliU llüyUvUlljü IClWU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboj vaeeti in povsod v 2epu nosit« se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Felle ev »Elza« mentolru migrenski črt«j k. V leseni cevki 2 kroni Izvrsten proti giavoboju in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda ^3^00'. (collyrium) 2 K 50 v. Elanljice proti zobobolu 2 K50v. Pti--avb xaoorski prsEii sok proti kašlju ste- klenica 4 K. FraTtcowo žganje v stekl. 6 K - v in 16 K — vin. Za želodec, prava švedska tink- , tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam * ^melen) mala stekl. 2 K - yin- Kuria ocesa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinUtura »Elza« (tekoCina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliZ_po 4 K in 2 kroni Proti potesiju *eBe*a>riP in nog je Felleriev »Elza* praäek z vsipom * kroni. \lrwi\ini prašck za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se raCuna posebej in naj- ceneje. Kdor naroCi več, mnogo pnnrani. Marociti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje).