PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nn .. Abk>- postale i gruppo “ Lena 9U lir Leto XXVm. Št. 282 (8375) TRST, sreda, 29. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLITIČNE STRANKE OCENJUJEJO REZULTATE NEDELJSKIH VOLITEV Poraz centristične usmeritve najbolj očiten v porastu glasov PSI in nazadovanju liberalcev Okrepitev PRI in PSDI - Potrjena politična moč KPI - Rahle zgube demokristjanov V primerjavi s političnimi volitvami 7. maja neofašisti zgubljajo svoje pozicije Uveljavitev politike odprtosti hko rečemo, da smo z izi-delnih upravnih nedeljskih več raz- jB tudi za prisotnost levih *"■ tr,°Valcev v občinskem svetu: n tt&PJKPI - PSIUP in PSIJ, RIM, 28. — Italijanske politične stranke z drobnogledom pro-utujejo rezultate delnih upravnih volitev. Glede na poseben značaj 'okratnih volitev je to težka naloga, posebno zaradi dejstva, da so Volitve bile povečini v manjših občinah, kjer pogostoma močno vpli-v,i° na rezultate krajevne situacije in kjer so skoraj nemogoče pri-"[•rjave, saj so skoraj povsod prisotne lokalne politične grupacije Pa koalicije med strankami, tudi med takimi, ki na vsedržavni r*vni nikakor ne sodelujejo. Dejansko pa je le mogoče potegniti nekatere zaključke. Če na primer smatramo, da so bile zadnje volitve nekakšen preizkusni kamen za novo politično usmeritev v državi, s premikom na vladni ravni od leve sredine na desni center, potem ni dvoma, da so volivci to usmeritev zavrnili. Desni center je namreč pomenil izključitev socialistov iz vladne koalicije in vstop liberalcev. Na nedeljskih volitvah po so se socialisti močno okrepili tako številčno, kot v odstotkih in sedežih, medtem ko so liberalci skoraj povsod nazadovali. K temu moramo še prišteti potrditev moči KPI kljub znanemu dejstvu, da ta stranka navadno na upravnih volitvah ne dosega enako pozitivnih rezultatov kot na političnih. Volitve so privedle tudi do okrepitve socialdemokratov in republikancev, medtem ko je KD beležila delno nazadovanje. Tudi neofašisti so izšli iz volitev poraženi, saj niso ponovili uspehov iz političnih volitev 7. maja, pač pa so povsod zgubili glasove. Globalno torej lahko rečemo, da se je levica okrepila, medtem ko je desnica doživela poraz. To je še posebno očitno v Dolini Aoste, kjer so bile politične volitve in kjer je levičarska koalicija med socialisti in komunisti nepričakovano izstrgala tako senatorja kot poslanca centristični koaliciji med KD, PSDI in dvema krajevnima listama. Po prvih podatkih se je zdelo, da so centristi ohranili vsaj poslanca, po poznejših popravljenih podatkih pa se je izkazalo, da je pri štetju glasov prišlo do pomote ter da je levica dobila 186 glasov več od sredinske koalicije (32.169 proti 31.983), kar je bilo dovolj za izvolitev poslanca, ki bo Emilio Chanoux. Toda poglejmo, kako posamezne stranke ocenjujejo volilne izide. Danes se je sestal politični urad KPI, ki je objavil dokument, v katerem poudarja, da izid volitev kaže na opozicijo proti desnemu centru in na potrebo po spremembi splošnih političnih smernic v državi. Najbolj pomemben rezultat je velika zmaga levičarske koalicije v Dolini Aoste, močan pa je tudi uspeh v Viterbu, kjer je KPI spet najmočnejša stranka, ter v Pavii, kjer si je levica po dvanajstih letih ponovno zagotovila večino v pokrajinskem svetu. V štirih pokrajinskih središčih (La Spe zia, Novara, Pavia, Trst) je KPI ^tev zadovoljni iz ^državni podatki sicer ni--. Povsem jasni, pogosto so Juierjave težavne zaradi mno-j,.e lokalnih list in specifično-- Posameznih občin. Vendar 1jfrže nekatere osnovne ugo-IJjftoe; komunisti so napredo-socialisti so se utrdili, na ™šno gre za utrditev levi-||1 Pogosto za padec KD in HjgSno za značilno upada-e desničarskih glasov. jjj® tržaško mesto pa ni no-3xh dvomov o izidu. Že vče-srno napisali nekaj osnov-ugotovitev, ki jih tudi po-iuunej^e analize volilnih re-tjutov potrjujejo: J*®ka, vzeto v celoti, se je 10j To velja za odstotke, JaJ 17 (KPI — PSI J. Desni-s. Je ošibljena: prej 13 (MSI ^ul), sedaj 12. fr uvnan je bila torej bučna D^Sanda tržaškega italijan-Po dnevnika, ki je odkrito j ‘ful na preokret proti skraj-t desnici. MSI je sicer v pri-%i-avi s pokrajinskimi volit-v” ohranila svoje glasove, je na političnih pobra-bberalcem (in od tu tudi as? njenih svetovalcev), to-t ni ji uspelo ohraniti gla-jjL ki jih je prejela na letos-Političnih volitvah. ^°nč«o lahko tudi ugotovi-u’. da je zmagala, in to v 5 strankah, ki se sklicujejo Ustavo, osnovna težnja po (Osti in sožitju, ki jo je . personificiral župan LjCcint v imenu skupine, ka-I Pripada v svoji stranki, in ki \frjle-jel rekordno število pre-glasov. I i i %kšn0 politično usmeritev je J kf dnevnik odločno in zelo tol? zagovarjal skozi vse dol-Ikni^dobje pogosto zelo trde (j Ve kampanje in danes lah-j ^'.zadovoljstvom ugotovimo, Iz to osnovno stališče o- vprašanja italijanske družbe. Čla.i vodstva PSDI Preti je ugotovil. da so socialdemokrati po nazadovanju na političnih volitvah 7. maja beležili močno napredovanje. To pomeni, da volivci pozitivno ocenjujejo tradicionalno politiko stranke, kot se je začrtala po razkolu leta 1969. Volivci so po njegovem pozitivno ocenili čut odgovornosti, ki ga je pokazala PSDI, ko se je sklenila neposredno angažirati v Andreottijevi vladi. Preti je .menja, da je volilni izid globalno vzeto pozitiven za vladno koalicijo, saj uspeh PSDI in PRI kompenzira zgube liberalcev in KD. Značilno je tudi. da je skrajna desnica zgubila glasove. Po Pretije-vem mnenju je bilo pričakovati, da KPI ne bo absorbirala vseh glasov razpuščenega PSIUP in da je dobršen del glasov te stranke šel sedaj socialistom, ki so okrepili svoje pozicije. Zasluga za to je po Preti jo vem mnenju, tudi v zamenjavi v vodstvu PSI. Za demokristjane je Piccoli ugotovil na so skrajna krila izgubila glasove, in predvsem misovci. De mokratjčne sile so se okrepile, med temi na Piccoli navaja tudi PSI in pravi, da se je razširila demokratična baza v državi. Dejansko na P'ccoli ni notei dati bolj poglobljene politične ocene, istotako kot vsi drugi vidnejši predstavniki demokrščanske vodilne garniture. Pač pa sta se oglasili levičarski struji KD «forze nuove» in «base». Levica «forze nuove* meni. da je bila poražena teza o «centralnosti» oziroma o možnosti cinične izmenjave zavezništev, zdaj z liberalci, zdaj pa s socialisti. V konfrontaciji med tema dvema strankama beležimo zmago PSI ki je bila namerno izključena iz vladnega zavezništva. Sedaj je treba potegniti zaključke ter odpraviti zapreke, ki obstajajo na poti dialoga s socialisti Za strujo «base» pa iz nedeljskih volitev izhaja oet važnih ugotovitev: 1. poraz vladnega bloka v Dolini Aosta z izgubo obeh parla: mentarnih sedežev ir. z zmanjšanjem že tako majhne večine, pred- vsem v senatu. 2. Splošno nazadovanje liberalcev, kljub njihovemu sodelovanju v vladi in kljub istočasnemu nazadovanju skrajne desnice. 3. Močan porast socialistov, predvsem v krajih, Kjer niso prekinili levosredinskega sodelovanja. 4. Okj epitev socialdemokracije in predvsem republikancev po zaslugi kritičnega stališča, ki ga je PRI zavzela do vlade 5. Globalna okrepitev demokratskih strank, pred/:em zaradi socialističnega prispevka. «Base» poudarja, da skoraj nikjer ne bo moeoče ustanavljati sredinskih upravnih odborov ter zaključuje, da je treba spremeniti dosedanjo usmeritev. Čim-prej bo ta usmeritev, ki dejansko pomeiu bankrotiranje, spremenjena. tem boljše bo za italijansko demokracijo. Na koncu naj omenimo še izjavo tajnika PLI Bignardija, ki je predvsem obžaloval, da je njegova stranko zgubila glasove v Trstu, kljub «idealni navezanostih, ki so jo liberalci venomer pokazali do našega mesta. ■mil mili iiniii iiiimiiiiiiim OB PRISOTNOSTI MINISTRA ZA DELO COPPA Včeraj sestanek med Andreottijem in predstavniki sindikalnih zvez Vlada je predstavila dokument o odnosih z družbenimi silami - Sindikalne organizacije izrazile v glavnem negativno mnenje o sestanku z vladnimi predstavniki -lc?ne večine tržaškega pre-iS tVa, ki se je izreklo za ! Ijf^dno, antifašistično poli-usmeritev, seveda ob I fenkih političnega spek-. Mlfcj a in ob notranji dialek-jOi strank. Taka politična | pa je istočasno tu- ■ fi Nj °dišče za večje razume-Lf hojj!! Potreb slovenske narod-L- skupnosti, ki je k tej tudi tokrat bistveno l.U>to- llotn® dnevnik je zelo jasno 'C Jictf tudi o možnostih kan-E «n slovenske narodnosti, [C. %? lahko izvoljeni na kan-I * $ 'Vih listah treh strank in V V?;n°sti, da se ti kandidati ',y tWpat,ijo z visokim številom Kr,enčnih glasov. V i° | ettzki volivci in volivke r I Nit* dobro zavedali pomena m j Sjn in tudi pomena uveljav-%! j naprednih kandidatov. o preferenčnih glaso-“st» |tyj(J? skoro plebiscitarni iz-(fr jtj/, * Šestih slovenskih občin-R *._?vetovaicev so zgovorni i hte ,n, Iujejo predvidevanja ter 1’tf111 letovanja. V S?e?wfcim Izvoljenim kandi-jK, PC* čestitamo k njihovi iz-t it' P d? v pričakovanju, še več, K<č %JP*tčanju, da se bodo v svetu odločno za-6 v Sitft za uveljavljanje slo-; f. I JI ,?'* narodnostnih pravic in <1$ Pfrftjtorertne rešitve odprtih ■ I! ohnj ter da bodo izpolni-A , ojt^e, ki so jih sprejeli ,. ’ volilnih programov I IhJ.,na katerih listah so bU ^ I fjg°°ljeni, in kar je še važ- , S(i ® oktiru obvez in dolž-(!■ % • ki jim uh nalaga zavrta- Hištevilnih slovenskih cen RIM, 28. — Ministrski predsednik Andreotti se je sestal z delegacijo predstavnikov treh sindikalnih organizacij, ki so jo vodili glavni1 tajniki CGIL Lama, CISL Stor-ti in UIL Vanni. V delegaciji so bili še številni zvezni tajniki, medtem ko je vlado predstavljal tudi minister za delo Coppo. Sestanek je trajal skoraj šest ur, ob koncu n-so sindikalni predstavniki dali nobene izjave, saj so se morali prej sestati na skupni seji tajništev vseh treh sindikalnih organizacij. Ministrsko predsedstvo je objavilo poročilo o pogovorih s predstavniki sindikalnih zvez, v katerem je rečeno, da za sedanjo vlado pogovor z družbenimi silami nikakor ni slučajen in občasen temveč stalna komponenta njene politične dejavnosti. Vlada je na sestanku predložila dokument, ki med drugim vsebuje program dela za prihodnja dva meseca: o dokumentu se je vnela daljša diskusija, med katero sta Andreotti in Coppo dala predstavnikom sindikalnih organizacij vrsto pojasnil. V. vladnem dokumentu je rečeno, da so v zadnjem času zabeležili dokajšen padec zaposlitvene ravni. Pokazatelj nezaposlenosti se je povišal od 3 odst., kolikor je znašal julija 1971, na 3,7 odst. julija letos. Tak porast nezaposlenosti so zabeležili samo leta 1959 v najbolj kritični fazi italijanskega gospodarstva. V prejšnjih mesecih so mnogi delavci morali stopiti v dopolnilno blagajno, kar pa se je prav v zadnjem času spremenilo odločno na boljše. Vladni dokument zanika vse govorice o devalvaciji lire, ki nimajo nobene resne podlage. Nadalje zahteva od sindikalnih organizacij, naj se pogajanja za obnovitev vsedržavnih delovnih pogodb čimprej zaključijo, dodatne pogodbe, se pra- skupno vzeto napredovala bodisi v primerjavi s preteklimi upravnimi volitvami kot s političinmi 7. maja. Na Jugu pa je KPI beležila rahlo zgubo v primerjavi s političnimi volitvami, vendar pa je napredovala v primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami. Dokument političnega urada KPI u-gotavlja tudi, da napredovanje socialistov izpopolnjuje sliko uspeha levice. Ljudske sile so si ponovno zagotovile večino v številnih občinah, v drugih pa so prvič prišle do večine na škodo KD in desnice. KPI ugotavlja tudi nazadovanje misovcev in liberalcev, kar daje še večjo težo rahlemu nazadovanju KD. To je potrditev poraza konservativne linije KD in vlade Andreotti - Malagodi. Zato se po 26. novembru postavlja še večjo nujnostjo potreba strmoglavljenja nevarne sredinsko desničarske vlade. Predsednik PSI De Martino je ugotovil, da je PSI v vsej državi beležila velike uspehe ter da je od 9,2 odst. glasov na zadnjih političnih volitvah prešla na 12,3. To potrjuje pravilnost politične linije stranke, ki je bila potrjena na genovskem kongresu, ter odobritev brezkompromisne o-pozicije centrizmu. Demokristjansko nazadovanje, čeprav omejeno, je treba oceniti kot ošibitev sredinske linije, še posebno če upoštevamo poraz liberalcev. Misovci so izgubili glasove predvsem na Jugu. kar kaže na sposobnost demokratičnih sil, da zaprejo pot neofašizmu in vzbudijo antifašistično zavest. Izid volitev 26. novembra obvezuje socialistično stranko, da nadaljuje svoja prizadevanja, da povzroči krizo centrizma in odpre pot novi fazi demokratičnega razvoja in reformatorskega delovanja. Tajnik PRI La Malfa je seveda zadovoljen z volilnim rezultatom. Izjavil je. da je PRI skoraj povsod napredovala, razen v nekaterih krajih, kjer pa je stranka beležila orga-nizativne pomanjkljivosti. Vsekakor pa so po njegovem mnenju volitve pokazale, da je politična akcija republikancev deležna vedno večje podpore pri tistem delu javnega mnenja, ki je manj vezan na tradicijo ter z večjo pozornostjo spremlja osnovna 1 ranjencev. iimiitiiiiiiitiiiiiiiHiiHiimiiiiiiniiiiniiiiiimiiiniiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiCTfiiiiiiiiiHi ZAOSTRITEV POLOŽAJA NA SEVERNEM IRSKEM Vrsta napadov IR A na postaje policije LONDON, 28. — IRA je v zad-1 Voditelji' socialdemokratske labu-njih urah sprožila hudo ofenzivo ristične stranke, največje katoliške proti številnim policijskim postojan- j stranke v Ulstru, so sporočili, da kam. V incidentu ob irski meji je pet pripadnikov IRA, ki so bili ■skriti v bližnjem gozdičku napadlo ulstrsko policijsko vojašnico. Med napadom so izstrelili' tudi nekaj raket, od katerih je ena ubila policaja. Spopad je trajal dobre pol ure, nakar so posegli oddelki irske vojske. Napadalci so izginili brez sledu. V prvih popoldanskih urah je IRA napadla še vrsto obmejnih policijskih postojank. Sodijo, da spada ta pobuda v okvir koordinirane akcije, ki je tesno povezana s sedanjo krizo na Severnem Irskem V vseh napadih so se pripadniki IRA poslužili raket ter avtomatičnega orožja. Na srečo ni bilo človeških žrtev, škode pa je precej. Gverilci so napadli tudi nekaj davčnih uradov. Do spopadov je prišlo tudi v samem središču Belfasta, kjer so gverilci napadli vojašnico. Ni prvič, da se IRA poslužuje raket, do sedaj pa jih ni nikoli uporabila v takšnem obsegu. Vsekakor pa je bolj pomemben od vojaškega, politični pomen današnjih akcij, kot poudarja poveljstvo varnostnih sil v Ulstru. V Derryju je prišlo do dveh atentatov: v prvem, ki je bil v h:ši v katoliški četrti Bogside sta umrla mladeniča, ki ju do sedaj niso identificirali. Drugi atentat je bil na perjen proti garaži v samem središču mesta ter je povzročil vrsto se bodo popoldne srečali z ministrom za Severno Irsko Williamom Whitelawoim. Danes sestanek novega CK PSI RIM, 28. — Jutri se bo sestal centralni komite PSI, Id so ga izvolili na strankinem kongresu v Genovi. Posl. De Martino, ki se je vrnil danes iz Neaplja v Rim, je že imel vrsto srečanj s predstavniki raznih struj. Popoldne je bil le informativnega značaja. Stiki in sestanki se bodo nadaljevali tudi jutri in bodo posvečeni vprašanju bodočega u-stroja strankinega vrha. Seja novega CK pa se bo začela šele ob osmih zvečer. Predsednik Tito odlikoval generalnega konzula Trampuža LJUBLJANA, 28. — Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Tone Tribušon je včeraj izročil generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Borisu Trampužu Red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito ob njegovi 60-letnici, kakor tudi za posebne zasluge pri razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med SFRJ in drugimi državami vi notranje delovne pogodbe, pa naj štopijo v veljavo postopoma, da bi se olajšajo breme, ki ga predstavlja za podjetja povišanje cene delovne sile. V dokumentu je obravnavano tudi vprašanje pokojnin, ki ga je treba po mnenju vlade čimprej rešiti. Nujno je, da se pokojnine s časom prilagodijo plačam, se pravi z njihovim poprečnim povišanjem. S tem v zvezi je rečeno, da se bo prilagajanje začelo že z letom 1973. V zvezi s predstavitvijo vladnega dokumenta je bila popoldne seja tajništev treh sindikalnih organizacij, ki je trajala pozno v noč in na kateri so obravnavali vsebino dokumenta. Kaze, da prevladuje mnen;e, da se o vladnem dokumen. tu da negativna sodba. Danes je bil sestanek med sindikalnimi predstavniki kovinarskih delavcev zasebnih podjetij in delodajalcev. Obe strani sta se sestali po večtedenskem premoru, potem ko so delodajalci zavrnili skoraj 75 odst. zahtev, ki jih vsebuje platforma zahtev. Med drugim gre tudi za bistvene točke, pri u-resničevanju katerih predstavniki sindil ;Jnih organizacij ne bodo odstopali. Po zaključku srečanja so se sindikalne zveze negativno izrekle o predlogih, ki so jih v teku pogovorov dali delodajalci. V imenu vseh treh sindikalnih organizacij kovinar jev je tajnik UILM Mattina dejal, da sicer gre za nekaj novih pozitivnih predlogov, saj je končno mogoče govoriti o vključevanju delavcev v enotno kategorijo. Ni pa sprejemljivo stališče delodajalcev, ki za svoje popuščanje pri nekaterih točkah platforme zahtev, terjajo od delavcev odstopanje od drugih, prav tako bistvenih točk. Kar zadeva dokument ki so ga predstavili delodajalci pa pravi, da ne predstavlja nobene novosti tudi v primerjavi z dosežki, ki so si jih delavci izvojevali že s prejšnjo delovno pogodbo ter na noben način ne ustreza novim zahtevam, ki jih vsebuje rivendikacijska plat. forma. Potioven sestanek med delodajalci in sindikalnimi predstavniki bo čez dva tedna, zelo verjetno med 11. in 15. decembrom Izjave izvoljenih slovenskih svetovalcev Skupna izjava svetovalcev KPI Spetiča, Kocjančiča Ronclja in Wilhelma Stojan Spetič Jure Kocjančič Adolf VVilhelm Lucijan Roncelj Nedeljske volitve v Trstu so še enkrat dokazale, da je komunistična skupina tista, ki v svoji sredi izraža najvišje število slovenskih predstavnikov. To je, seveda, posledica širokega zaupanja slovenskega prebivalstva, od delavcev do kmetov, obrtnikov, študentov in žena, se pravi posledica vpliva in moči, ki ga komunistična partija ima tako med Slovenci kakor tudi med Italijani v Trstu. Volivci vedo, da trinajst svetovalcev KPI v tržaškem občinskem svetu predstvalja enotno skupino, ki se vsa, v celoti, zavzema za uresničitev, tudi na praktični, u-pravni ravni, vseh pravic slovenskega prebivalstva, brez katerih sploh ne moremo govoriti o dejanski enakopravnosti manjšine. Za vse komuniste, brez razlike, pomeni vprašanje slovenske manjšine stalno pričujočo nalogo, da na vseh ravneh in kakorkoli zagovarjajo in pospešujejo pravico vse narodnostne skupnosti do samostojnega vsestranskega kulturnega, družbenega in gopodarskega razvoja v okviru širše skupnosti našega mesta, pokrajine in dežele. To za komuniste pomeni, da združujemo vprašanje neod povedi jivih pravic slovenskega prebivalstva s splošnim vprašanjem, kako in v kakšni smeri se bo razvijalo tržaško mesto, kako se bodo krepile njegove gpspodarske in družbene strukture. Skratka: enakopravnost slovenskega prebivalstva mora nujno sloneti tudi' na ustreznem gospodarskem in družbenem napredku, ki naj iz Trsta ustvari mesto, ki združuje sosednje narode, katerih gospodarstvo teži k industrializaciji, ki bo s polnimi pljuči zadihalo mimo zgrešenih smernic atlantskega bloka in rimske vlade. Družbeni razvoj slovenskega prebivalstva pa se uresničuje tudi z ukrepi, ki ustrezajo sedanjim časom. Marsikdaj ne zadostuje samo dvojezično poslovanje in postavljanje napisov, temveč moramo seči tudi po novih ukrepih. Med temi naj navedemo predvsem upoštevanje zahtev manjšine v širšem okviru sodelovanja občanov z upravnimi organi in pri načrtovanju o-zemlja. Komunisti menimo, da je te o-snovne zahteve slovenskega prebivalstva, ki so last vsega antifašističnega gibanja v Trstu, moč u-resničiti le ob enotnosti vseh demokratičnih in naprednih sil. To pomeni, da se morajo vse te sile obvezati, da ne bodo odstopale od svojih načelnih izjav in programov, ki so bili objavljeni med volilno kampanj). Demokratične sile, v katere manjšina zaupa, bodo tem bolj močne, čim bolj bodo težile k temu, da se odpravi vsakršna diskriminacija do komunistične partije. KPI je osnovna silnica širšega demokratičnega snovanja in to je marsikdaj dokazal prav vsedržavni boj za reforme. Pri nas pa to pomeni, da je vsaka diskriminacija do KPI poskus ločevanja Slovencem naklonjenih sil. Tem bolj morajo vse napredne sile, tudi v tržaškem občinskem svetu, u-veljaviti svojo enotnost, če upoštevamo še vedno prisotno nevarnost grozečega fašizma. Boj proti fašizmu terja od vseh nas enotnosti, na osnovi jasnih in nedvoumnih stališč, razredne solidarnosti slovenskih in italijanskih delavcev. Merilo doslednosti v boju proti fašizmu, ki si je v Trstu nadel obličje šovinizma in nacionalizma, pa je odnos do perečih vprašanj slovenske manjšine. Tu smo, in bomo, komunisti neizprosni. Dušan Hreščak (PSI) Dušan Hreščak Izidi upravnih volitev v tržaški občinski svet potrjuje zmago, ki so jo napredne demokratične sile slavile leta 1965, ko so v tržaški upravni odbor vstopili socialisti, med njimi tudi slovenski socialist. V tem je bil kamen spotike za na- lllllllllllllllll■llllllllllll•l■llll■lllllllll 111111111111111111111111111 iiiiim ml iliiiiiiimi|,l*J n m iiiiimimiiiii im im ■itiiiiliiilillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiijiiiiiiimiii mili Politična stranke ocenjujejo nedeljske volilne izide. Če so bile upravne volitve nekakšen preizkusni kamen desničarske usmeritve v državi, potem je jasno, da so se volivci izrekli proti centrizmu, kot izhaja iz dejstva, da so se socialisti močno okrepili, liberalci pa skoraj povsod nazadovali. Prav tako je nazadovala skrajna desnica, predvsem v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami. KPI se je na splošno uveljavila kot druga najmočnejša stranka v Italiji za KD, ki je tokrat beležila manjše izgube. O-krepili pa so se tudi republikanci in socialdemokratje. Danes se v Rimu sestane CK PSI, ki bo moral izvoliti novo strankino vodstvo. Kot kaže, bo De Martino postal novi tajnik PSI. Ministrski predsednik Andreotti je danes v spremstvu ministra za delo Coppa sprejel delegacijo sindikalnih predstavnikov, tajnikov treh vsedržavnih sindikalnih zvez. Med pogovorom je Andre- otti predstavil vladni dokument, ki 9a je predstavnikom delavcev tudi obrazložil. O vsebini dokumenta se sindikalne organizacije še niso izrazile, vsekakor prevladuje pa o njem negativno mnenje. Ob današnjem državnem prazniku SFRJ, je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, priredil sinoči tradicionalni sprejem v hotelu Jolly, katerega so se udeležili najvidnejši predstavniki italijanskega in slovenskega deželnega in tržaškega političnega, javnega in kulturnega življenja. cionalistične sile: s socialisti so namreč v upravo tržaške občine vstopili tudi Slovenci, in to prvič v zgodovini tržaške občine, ki do tedaj ni nikoli poznala Slovencev. Potrditev te zmage nad nacionalizmom in šovinizmom, ki je jasna vsem, ne gre v račun vsem tistim krogom, ki so s svojo nacionalistično zakrknjenostjo in nadutostjo povzročili toliko gorja ne le nam Slovencem, ampak vsemu tržaškemu prebivalstvu in italijanskemu narodu. In kljub temu, tako jasnemu odgovoru tržaških volivcev, se najde človek, ki v tržaškem italijanskem dnevniku ne najde druge besede, kakor to, da se je treba vrniti na staro, na politiko diskriminacije do Slovencev, na politiko, ki naj da besedo celo fašistom! Če bi take želje ne stale celo črno na belem, bi se človeku zdelo, da sanja. V resnici pa gre le za pobožne želje, ki nimajo niti najmanjše možnosti, da bi kdajkoli nostale stvarnost. Napredno usmerjeni volivci italijanske in slovenske narodnosti so jasno povedali, da si želijo strumno naprej po poti, ki pomeni novo razdobje v sožitju med italijanskim prebivalstvom in slovensko narodnostno skupnostjo v tržaški občini, razdobje strpnosti in razumevanja med tu živečima narodoma, ob konkretnem reševanju še vseh tistih vprašanj, ki še vedno ovirajo popoln razmah za oba naroda nujnega, potrebnega sodelovanja, in to na vseh področjih javnega življenja. Izidi tržaških upravnih volitev pomenijo za nas socialiste hkrati potrditev pravilnosti politične usmeritve socialistične stranke, ki je odprla perspektivo za konkretno reševanje tudi vprašanj, ki so življenjskega pomena za slovensko manjšino v Italiji, in prepričani smo, da bo razdobje prihodnjih pet let pomenilo nadaljnje korake na poti, ki nas bo končno privedla do priznanja vseh naših pravic. Ob koncu bi se še rad zahvalil vsem volivcem slovenske in italijanske narodnosti, ki so mi zaupali svoj preferenčni glas, in me s tem ponovno izvolili v občinski svet, kjer bom po svojih močeh prispeval k uresničenju programa socialistične stranke v interesu slovenskega in italijanskega prebivalstva našega mesta. Rafko Dolhar (SS) Rafko Dolhar Slovenska skupnost dela v izredno težavnih političnih in organizacijskih okoliščinah ob izključni podpori svojih članov in somišljenikov. Volilni izidi dokazujejo, da so bili naši stiki z volivci v volilni kampanji koristni, saj so naši ljudje razumeli in tudi v velikem številu z volilnim dejanjem odobrili naše politično delo in politično pot naše organizacije To nam daje zadoščenje in vliva novega poguma, da vztrajamo na poti. ki smo jo izbrali in ki verujemo, da nas bo pripeljala do popolne enakopravnosti naše narodne skupnosti. Kljub zakonodajnim oviram in objektivnim zaprekam smo v pretekli mandatni dobi bistveno pripomogli k reali-ziranju nekaterih pravic za našo narodno skupnost v okviru tržaške občinske uprave. Naša naloga bo v bodoči mandatni dobi, da te pridobitve utrdimo in uzakonimo, da postanejo iz vsakega ozira ireverzibilne. Obenem moramo te naše pridobitve popularizirati med našimi ljudmi, da se bodo dosledno posluževali pravic do uporabe materinščine, ki smo si jih pridobili. Predolgo je oblast v krajevnih u-pravah šla mimo nas, zato smo se odvadili misliti, da si lahko pomagamo krojiti svojo lastno in tudi staipno usodo svobodnih meščanov. Na tej poti uveljavljanja in emancipacije naše narodne skupnosti moramo nadaljevati. Naloga mladih, ki niso obremenjeni s preteklostjo je, da aktivno poprimejo za politično delo in pomagajo krojiti usodo slovenski narodni skupnosti. Vztrajno, požrtvovalno in resno ter strokovno podkovano politično delo mora roditi sadove in nas bo prej ali slej privedlo do popolne enakopravnosti s člani večinskega naroda, ki so spodobi za demokratično in civilizirano družbo. In to nam bo vodilo v mandatni dobi tržaškega občinskega sveta, ki je pred nami. TRŽAŠKI DNEVNIK STRANKE SO PRIČELE PROUČEVATI VOLILNE IZIDE Prihodnji teden najbrž pogajanja o obnovitvi nove občinske uprave V ponedeljek se sestane aktiv KD, v prihodnjih dneh pa vodstva strank ustavnega loka Volitve so za nami in stranke so pričele proučevati volilne izide. S tem prehajamo v drugo, povolilno razdobje, ko so na dnevnem redu razprave o bodoči sestavi občinskega sveta in torej o zavezništvih, o odbornikih, županu itd. Volilni izidi so zelo jasni in govore, da ni nobene druge možnosti, kot da bo ponovno za župana izvoljen inž. Marcello Spaccini. Tržaški župan Marcello Spaccmi je prejel do sedaj najvišje, rekordno, število osebnih preferenc, kljub na padom, ki so trajali mesec in pol s strani tržaškega italijanskega dnevnika, ki je hotel prikazati, da se ,je v Trstu vse premaknilo na desno. V krščanski demokraciji je svetovalska skupina sestavljena približno tako kot je bila v prejšnji mandatni dobi, razen tega, da je na osnovi programa Spaccimija, Co-lonija, Abateja in drugih voditeljev KD, skoraj nemogoče iti nazaj in govoriti o drugačni občinski usmeritvi, razen o Spaccinijevi usmeritvi levega centra. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v ostalih svetovalskih skupinah, čeprav seveda povsod obstajajo različne težnje in različne zahteve. V prihodnjih dneh bo zaradi tega prišlo do sestankov vodstev strank. KD se bo sestala v ponedeljek, ko bodo razpravljali o volilnih izidih naprej na notranjem sestanku zaupnikov stranke in kasneje na pokrajinskem in občinskem vodstvu. Od drugih strank za sedaj še nismo prejeli napovedi o bližnjih sejah, ki pa bodo prav gotovo po večini še ta teden. Očitno je namreč, da vsi čakajo na predloge večinske stranke krščanske demokra-ci je. Končno je treba glede voli'nih izidov ugotoviti še naslednje: levi center pod vodstvom župana Spac-cinija se je okrepil in je zelo malo verjetno, da bi župan Spaccini pristajal, ali lahko pristal, na predlog petstrankarskega občinskega odbora in torej na tezo Andreottija. To tudi zaradi tega, ker je predsednik vlade v svojem govoru, ki ga je imel v Trstu, izrecno dejal, da lahko Trst predstavlja nekaj posebnega in da ni nujno, da gremo po isti' poti, po kaiteri je šla vladna večina. DECEMBRA V PORDENONU Zasedanje o odnosih deiela-krajevne uprave V gledališču «Verdi» v Pordenonu bo v soboto, 16. in v nedeljo, 17. decembra posebno srečanje o odnosih med deželo in krajevnimi ustanovami, ki ga organizira deželno odbomištvo za krajevne ustanove. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki drugih italijanskih dežel s posebnim in navadnim statutom, predstavniki krajevnih in javnih ustanov, sindikalnih organizacij in političnih sil, bo podal glavno poročilo pristojni deželni odbornik Vicario Odbornik bo pregledal sedanjo zakonodajo na tem področju, od deželnega statuta do drugih deželnih in državnih zakonov ter se pri tem pomudil zlasti ob vprašanju ustreznih pristojnosti. Njegovemu poročilu bo sledila razprava, h kateri je deželna uprava že vnaprej povabila številne IZVOLJENI NA VOLITVAH ZA OBČINSKI SVET Imena 60 svetovalcev V občinski svet so bili izvoljeni naslednji kandidati: KPI: 1. Giorgio Rossetti 3462 preferenčnih glasov, 2. Stojan Spetič (954), 3. Jurij Kocjančič (851), 4. Fausto Monfalcon (634), 5. Jolanda Russo por. Burlo (633), 6. Roberto Costa (515), 7. Bruna Zorzini (442), 8. Adolf Vilhelm (410), 9. Giuseppe Cattaruzzi (404), 10. Lucijan Renčelj (386), 11. Fabio Imvinkl (349), 12. Claudio Acerbi (331), 13. Tullio Morgutti (295). Prvi neizvoljen na listi KPI je Alessandro Zenchi z 293 prefenčnimi glasovi. PSDI: 1. Lucio Lonza 1903 glar sov, 2. Giuseppe De Gioia (1633), 3. Mario Lanza (747), 4. Marcello Callegari (459). Prvi neizvoljen je Attilio Mocchi s 442 glasovi. MSI: 1. Alfio Morelli 2653 glasov, 2. Renzo de Vidovich (2015), 3. Fabio Lonciairi (1804), 4. Sergio Giacomelli (1187), 5. Riccardo Gefter-Wondrich (1005), 6. Enrico Taglia-ferro (904), 7. Claudi« de Ferra (725), 8. Fulvio Depo-lo (643). Pm neizvoljen Antonio Stigliani 605 glasov. MIT: Giovanni Marchesich 282 glasov, Franco Benvenuto (62) neizvoljen. strokovnjake in predstavnike političnega in družbenega življenja. ................................n..."...................... S SEJE UPRAVNEGA SVETA KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE Predsednik in podpredsednik poročala o posredovanju pri osrednjem vodstvu Posebne razmere zahtevajo posebno pozornost in pomoč - Zadovoljstvo nad izidom referenduma v Sloveniji novembra, je bila šu zaželena rešitev ter priznalo, da Učno nespremenjeno. Iz goratih pre- na^ sedežu' pSrajinske kmečke bol- P^ebne izmere, niške blagajne v Trstu seja uprav- NAR OCNIN A na PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1973 CELOLETNA..........Lir 13.500 POLLETNA...........Lir 7.500 MESEČNA............Lir 1.350 ___^ ZA VSE NAROČNIKE: — NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir — brezplačno mesečnik DAN. ____m.___ Naročite se lahko: — na upravi: Trst, Ul. Mon- tecchi 6, tel. 795-823 — pri raznašalcih — na pošti: tekoči račun štev. 11/5374 — pri Tržaški kreditni banki: tekoči račun št. 1192 nega sveta. Odborniki so obravnavali in dovršeno utemeljevali razna vprašanja na dnevnem redu, ki so se nanašala na redn' poslovanje, osebje bolniške blagajne, notranje delova-I nje in posebne primere podeljeva-' n ja oskrbe zavarovancem. Poleg tega je bil upravni svet obveščen, da sta bila v soboto, 28. oktobra predsednik in podpredsednik letos prvič izvoljene uprave pokrajinske Kmečke bolniške blagajne v Trstu Dušan Kodrič in Alojz Debeliš, na njuno željo in pobudo sprejeta pri predsedniku in centralnem direktorju Vsedržavne zveze kmečkih bolniških blagajn odv. DalTOgliu in odv. Pietropaolu. V dveurnem razgovoru, ki je potekal dvojezično in je. hil zato. prisoten kot prevajalec tudi tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, sta voditelja tržaške bolniške blagajne kmetov predložila osrednjemu vodstvu bistvena vprašanja, s katerimi so se srečali v treh mesecih, od kar je končno prenehala komisarska uprava, in katerim je treba najti rešitve, da bo mogla blagajna dejansko poslovati v prid zavarovancem. Poleg vprašanja finančnih primanjkljajev, ki je skupen vsem kmečkim in tudi vsem drugim bolniškim blagajnam, kot je poudaril sam odv. DalTOglio, je bil na sestanku, ki je potekal v prijaznem vzdušju, predvsem govor o potrebi dvojezičnega poslovanja tržaške pokrajinske bolni ške blagajne. Vsedržavno vodstvo je izrazilo razumevanje in pripravljenost, da se temu vprašanju da v čimkrajšem ča- r____ v katerih deluje tržaška blagajna, zahtevajo posebno upoštevanje in pomoč vsedržavne zveze. Ob slovesu sta oba predsednika izrazila zadovoljstvo nad potekom in konstruktivnostjo tega prvega neposrednega razgovora ter umestnost in koristnost še nadaljnjih stikov. Predsednik odv. Dali Oglio je še posebej izrazil osebno zadovoljstvo, da se je vendar s prvimi volitvami letos uredilo vprašanje demokratične uprave Kmečke bolniške blagajne v Trstu. Upravni svet je na seji izrekel svoje zadovoljstvo nad pozitivnim izidom referenduma, ki je bil v občinah SR Slovenije, da bi se zdravniška oskrba kmetov izenačila s tisto, ki jo uživajo delavci. Po ugotovitvah zadnjega štetja V Trstu se redčijo vrste aktivnega-prebivalstva Deželno ravnateljstvo za načrtovanje je zbralo v posebni publikaciji podatke z zadnjega (H) ljud-skega štetja in 5. industrijskega in trgovskega štetja, ki se nanašajo na deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Iz pregleda je razvidno, da se število prebivalstva v naši deželi bistveno ne spreminja: 15. oktobra 1961 je bilo v Furlamji-Julijski krajini 1,204 298 rezident-nih prebivalcev, dne 25. oktobra lani pa približno 1,210.000 Med posameznimi pokrajinami pa so nastale nekatere razlike’ v pordenon-ski ;n goriški pokrajini se je število prebivalcev povečalo, v videmski se je nasprotno zmanjšalo, v tržašk' pokrajini pa je ostalo prak- SS: Rafko Dolhar 1083 glasov. Drugi po številu glasov je bil Boris Pahor (325), tretji pa Franc Mljač (257). KD: 1. Marcello Spaccini z rekordnim številom preferenčnih glasov 14.797, 2. Rino Bartoli (1897), 3. Ugo Verza (1745), 4. Redento Romano (1601), 5. Dario Rinaldi (1558), 6. Luciana Benni (1421), 7. Iginio Vascotto (1180), 8. Pietro Po-nis (1172), 9. Ennio Ahate (1118), 10. Antonio De Luca (1023), 11. Giulio Chicco (997), 12. Fausto Fa-raguna (989), 13. Paolo Pecorari (979), 14. Franco Richetti (920), 15, Ugo Orlando (908), 16. Silvano Sai (874), 17. Paolo Tanini (850), 18. Livio Lonzar (890), 19. Sergio Fabiani (839), 20. Ranieri Vergerio (826), 21. Carlo Marin (808), 22. Nerio Tomizza (793). Prvi neizvoljen je Stellio Rosolini s 760 glasovi. PLI: 1. Sergio Trauner 2157 glasov, 2. Daniele Morpurgo (1329), 3. Armando Zimolo (782), 4. Franco Framzutti (684). Prvi neizvoljeni Giulio Varini s 584 glasovi. PRI: 1. Vittorio Gasparini 845 glasov, 2. Oliviero Fragiacomo (673), 3. Arturo Gargano (392). Prvi neizvoljen je Fabio Mauro s 369 glasovi. PSI: 1. Giovanni Giuricin z 988 glasovi, 2. Fulvio Del Tutto (774), 3. Dušan Hreščak (754), 4. Roberto Kervin (679). Prvi neizvoljen je Au-gusto Seghene s 540 glasovi. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej rubriko ^Gledališča*. pod Na željo večjega števila abonentov, ki nimajo na razpolago pre voznih sredstev v poznih urah. Stalno slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo jutrišnja predstava »Mladinskega abonmaja* premaknjena od 20.30 na 17. uro. Imetniki »Mladinskega abonmaja* si torej, po želji, lahko ogledajo predstavo danes, 29. t. m. ob 20.30 ali pa jutri, 30. t. m. ob 17. uri. Gledališča Kino IIIHIIlllllllHIIMIIIIIIIIHMIIIIIIIIIlllllHHtllllHUI .................................................■■■•".......■■■■■■■<■•.................................»m Sprejem ob državnem prazniku SFRJ m i m ;■ \ k \ * ib ® :-4j ¥%*• j m p , i ''t % delov je odšlo v tem času 14.000 ljudi, iz gričevnatih pa nadaljnjih 13.000, v industrijskih središčih pa se je prebivalstvo občutno pomnožilo. Na področju 8 socialno-eko-nomsi.ega področja (Trst Gorica -Tržič) se je v zadnjem desetletju povečalo le prebivalstvo Tržiča in okoliških občin, medtem ko je drugod ostalo neizpremenjeno ali pa je celo nazadovalo. Iz pregleda povzemamo nadalje podatek, da se je številno aktivnega prebivalstva v deželi (delovna sila in vojaščina) zmanjšalo s 487.000 na 440 000 tako da se je delež aktivnega prebivalstva na celotnem prebivalstvu Furlanije - Julijske krajine skrčil s 40,4 na okoli 36 odst. Pojav je posebno viden v tržaški občini, kjer se je delež aktivnega prebivalstva skrčil s 40 na 35 odst.. V teni pogledu se Trst uvršča med najrcvrejša področja v deželi, to je med področje v hribovitih predelih Furlanije . Julijske krajine. DANES IN JUTRI Prepoved parkiranja na področju Ponteroša Z ozirom na to, da bo letošnji Miklavžev sejem, ki bo trajal od 2. do 9. decembra, nameščen na področju Ponteroša, je župan odredil prepoved parkiranja za vsa vozila v Ul. Bellini in sicer od Nabrežja Tre novembre do Ul. S. Spiridione; v Ul. Cassa di Risparmio od Ul. Genova do Ul. Bellini; na Trgu sv. Antona od Ul. Spiridione do Ul. Dante; v Ul. Rossini od Ul. Filzi do Trga Duca degli Abruzzi; v Ul. Trento od Ul. Machiavelli do Ul. Rossini. Poleg tega je župan odredil prepoved parkiranja na Trgu sv. Antona in sicer na parkirišču pred cerkvijo. -fari" v ! 5 i “ i mzr JUTRI, 30. t. m. ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ITALIANI, BRAVA GENTE (sovjetsko - italijanski film; režija: G. De Santis; igrajo: A. Sordi, R. Pišu in T. Samojlova) Vstop prost! Zaprti uradi konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo danes, 29. in jutri, 30. novembra t. L zaprti zaradi državnega praznika. POPRAVEK V nedeljski številki našega dnevnika se nam je vrinila neljuba pomota v članku na drugi strani pod naslovom »Razkrinkana fašistična špekulacija »H Pic colo* Stavek v izjavi podpredsednika Italijanske unije za Istro in Reko prof Lea Fusillra «Resnici na ljubo moram povedati, da se med razpravo v okviru predsedstva niso vsi izrekli glede ugodne rešitve problemov EDIT...* se mora pravilno glasiti: «Resnici na ljubo moram povedati, da so se v razpravi v okviru predsedstva vsi izrekli za ugodno rešitev problemov EDIT...*. Napaka je nastal;: zaradi motenj pri tele- fonskem sprejemu. S tem se opravičujemo tako prof. Fusilliju kakor tudi našim bralcem. Cenjeno občinstvo, vljudno vabimo na ogled razstave SREDNJEVEŠKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRE ki je v Kulturnem domu. Odprto od 10. do 12. ure in ob gledaliških predstavah. Slovenska prosvetna zveza Včeraj-danes KULTURNI DOM Danes, 29. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo: Filibert Benedetič «Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, kostumi — Anja Dolenc, glasba — Marjan Vodopivec, režija — Andrej Hieng. Ponovitve: jutri, 30. t. m. ob 17. uri za abonma red E — mladinski v četrtek; v soboto, 2. decembra ob 20.30 izven abonmaja; v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Jutri, 30. t. m. ob 20.30 KASTA prireja filmski večer «Italiani, brava gente*. Vstop prost. V petek, 1. decembra ob 20.30 tretji abonmajski koncert: Nora Jankovič, Ivan Sancin, Žarko Hrvatič, Neva Merlak-Corrado — Skladbe primorskih avtorjev. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri recital portugalske pevke Amalie Rodriguez. Jutri in v nedeljo komedija Diega Fabbrija «Tat v Vatikanu* z Ginom Cervijem v glavni vlogi. Drevi ob 18. uri bo v zavodu za slepce Rittmeyer predstava Goldonijeve komedije «Arlecchino, il servi-tore di due padroni*. Ta predstava Stalnega tržaškega gledališča spada v ciklus, ki je namenjen dijakom in se bo začel v četrtek, 30. novembra v Avditoriju. Predstave se bodo začele ob 10.30. V petek bo tudi popoldanska predstava z začetkom ob 16. uri. VERDI Sopranistka Maria Pellegrini bo pela v glavni vlogi Puccinijeve opere «Madame Butterfly», ki jo bodo uprizorili v opernem gledališču Verdi prihodnjo soboto. Poleg Pellegrinijeve, ki je v zadnjih časih nastopila v londonskem Covent Gardenu, bodo peli še Ruggero Bendino, Anna Di Stasio, En-zo Sordello, Gianna Jenco, Renato Ercolani, Eno Mucchiutti, Vito Susca, Lucio Rolli ter Dario Zerial. Orkester gledališča Verdi bo vodil Maurizio Arena, režijo pa je pripravila Tržačanka Marta Lantieri. Scene si je omislil Tito Varisco, zbor gledališča Verdi pa bo vodil Gaetano Riccitelli. Danes, SREDA, 29. novembra VINKO Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 13.00 Jutri, ČETRTEK, 30. novembra ANDREJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,4, najnižja 2,7, ob 19. uri 6,4, zračni tlak 1027,7, rahlo pada, veter 6 km na uro, jugovzhodni, vlaga 58-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,1 stop ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra 1972 se je Trstu rodilo 12 otrok, umrli pa sta osebi. UMRLA STA: 82-letni Domenico Du dine in 69-letna Anastasia (Stana) Berberovich vd. Benfanti. Sedež urada za prireditve vladnega komisariata so premestili iz Ul. del Pešce 4 v nov sedež v Jeričljevi ulici 22 pri Sv. Soboti. Umik za občinstvo je od 9. do 13. ure. Nova telefonska številka je 617310. Državni stanovanjski zavod za državne uradnike INCIS bo prodal na dražbi zemljišče v Ul. del Vel-tro. Razpis dražbe je izobešen v sedežu finančne intemdance v Trstu in v občinskih palačah tržaške pokrajine. W f ** \\ % m.* 0 # Ob državnem prazniku SFR Jugoslavije, 29. novembra, sta gene ralni konzul SFRJ v Trstu Boris Trame uš in njegova soproga priredila sinoči tradicionalni sprejem v hotelu Jolly. Sprejema, ki je potekel v izredno prisrčnem ir. prijetnem vzdušju, so se udeležili številni najvišji predstavniki mestnega političnega javnega in kulturnega življenja, visoki predstavniki sodstva in vojska in zlasti številni predstavniki političnega javnega in kulturnega življenja iz vrst slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tako iz tržaške, kot iz goriške in viaemske pokrajine Med drugimi smo opazili župana dr Spaccinija, poslanca Albina ikerka predsednika deželnega sve- S sinočnjega sprejema v hotelu *Jolly» ta prof. Ribezzija in podpredsednika deželnega sveta Amalda Pitto-nija, deželnega odbornika Stopper-ja, predsednika tržaške pokrajine dr. Zanettija, prefekta dr. Abbre-scio, goriškega župana De Simone-ja, šolskega skrbnika dr. Fidenzi-ja, predsednika pristaniške ustanove dr. Franzila. deželnega svetovalca in dolinskega župana Dušana Lovriho, deželnega svetovalca in tajnika Slov. skupnosti dr. Draga Štoko predsednika SKGZ Borisa Ra-ceta ir tajnika SKG7 dr. Cupina škofovega vikarja dr. Škerlja, predstavnike političnih strank de-želneg; tajnika PSI Tringaleja in v.d. pokrajinskega tajnika PSI Branr a Pahorja, deželnega tajnika PSDI in podžupana Lonzo, de želnega tajnika KPI Cuffara in po- Popravek V našem poročilu o predstavitvi Prešernovega «Krsta pri Savici* v italijanščini, ki je bila predvčerajšnjim v »Krožku za kulturno in umet-| nost* v Trstu, se nam je vrinila ne-i ljuba pomota. Nastopajoče na pred-; stavitvi ni predstavil tržaški pdsa-j telj Manlio Ceccovini, kot smo za-! pisali, pač pa načelnik oddelka za i literaturo krožka dr. Carlo Uld-j grai. V zapuščenem poslopju je našel mrtvega brata Včeraj zgodaj zjutraj so odkrili v zarnščenem poslopju v Ul. Ri-gutti 25 truplo 35-letnega Vittoria Chila ja, ki je stanoval z bratom v Škdenju v Ul. Vigrveti 16 Truplo je našel brat, ki ga je iskal, ker ga ni bilo domov ze več dni. Obredel J? že več zapuščenih hiš, koder se je Vittorio Chila čestokrat zatekal čez noč. Na mesto so dospeb agenti bližnjega komisariata pod vodstvom marešala Bronzata in osebje Rdečega zriža. Zdravnik dr Elio di Carlo je ugotovil, da je bil Chila mrtev že vsaj dva dr.i Smrt je nastopila zaradi srčnih motenj krajinskega tajnika KPI Rossettija, pokrajinskega tajnika KD Colonija, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, poveljnika obmejne policija dr. Patarina, novoizvoljene slovenske občinske svetovalce Dušana Hreščaka, dr. Dolharja, Stojana Spetiča in Lucijana Roncelja župane ali predstavnike slovenskih občin na 'Tržaškem in Goiiškem, predsednika društva »Pravnik* dr. Ton čiča. predstavnika beneških Slovencev predsednika kulturnega društva clvan Trinko* Izidorja Predana, člana mešanega odbora Črta Kolenca iz Kopra, predsednika in ravnatelja Stalnega slovenskega gleda sča prof. Tavčarja in Be-nedeliča, ter še druge slovenske kulturne delavce in umetnike, pred stavnike tiska in druge. Prvo zimovanje v Kranjski gori Potovalni urad Aurora vabi na prvo zimovanje v Kranjsko goro. in sicer od 8. do 10. decembra 1972 z bivanjem v prvorazrednem notelu »Larix». Cena na osebo je 8.500 lir, v Kar je vključeno stanovanje in hrana (od kosila 8. do vključno kosila 10. decembra), kopanje v hotelskem bazenu in turistična taksa. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. CI-cerone 4, telefon 29243. V ponedeljek, 20. novembra je na tržaški univerzi uspešno doktoriral iz fizike BORIS FABJAN Člani rojanskega cerkvenega pevskega zbora mu iskreno čestitajo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lioyd. Ul. Orologio 6 — UL Diaz 2, AUa Salute, UL Giulia 1: Picciola, Ul Oriani 2; Vemari, Trg Valmau ra št. 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg LibertA 6. Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. »Cappella Underground* 19.00—21-M »I soldati d’estate». Režiser Hiroshi. Teshigahara. Premiera. Nazionale 15.00—18.30—22.00 »D P8 no*. Barvni film. Marlon Branao. Eenice 14.50-18.15-21.40 »n Padrrno* Barvni film. Marlon Brando. Aj 8 cino, Richard CasteUano. tim Keaton. , Eden 16.00—22.15 «L’ultimo buscM®’ ro». Barvni film. Steve in Ida Lupino. Film je za vse. Grattacielo 16.00—22.20 «L’assassino al telefono*. Anne Heywood in leu> Savalas. Barvni film. . Excelsior 16.00—22.15 «Racconti Pobiti... di niente vestiti*. Tina mont in Rossano Brazzi. Prepov no mladini pod 18. letom. Ritz 15.00-18.20-21.45 «Dottor & vago*. Barvni film. Omar Sharil Julie Christie. Aurora 16.00 »Chato*. Barvni westem film. Charles Bronson. Prepovedano mladini pod 18. letom. .. Impero 16.30 «FrateUo Sole, sore. Luna*. Režira Franco ZefureU1' Barvni film. ,r- Capitol 16.30 «11 mostro di Roma ( rolimoni)*. Nino Manfredi. Cristallo 16.30 «Improwisamente uomo nella notte?* Marlon Bran*"" Prepovedano mladini pod 18. 1®*° Barvni film. , Filodrammatico 16.30 «La bella™"^ nia, prima monica e poi Barvni fUm. Prepovedano pod 18. letom. ^ Moderno 16.30 «America, America, _ ve vai?» Barvni film. Robert ster in Verna Bloom. „ ,j Vittorio Veneto 16.30 «Monsieur W nel caos del traffico*. Barvni Abbazia 16.00 «Un uomo a nu . Barvni fUm. Burt Lancaster m net Landgard. Ideale 16.00 «11 cadavere dagh d’acciaio». Barvni film. R- Scnne* der in M. Ronet. Astra 16.30 »I contrabbandien _ anni ruggentd*. Barvni film. R,c Widmark in Alan Alda. Razstave iiavlj* GLASBENA MATICA — Trst Sezona 1972-1973 Tretji abonmajski koncert V petek, 1. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NORA JANKOVIČ — mezzosopran IVAN SANCIN — bas ŽARKO HRVATIČ — violina NEVA MERLAK -CORRADO — klavir SKLADBE PRIMORSKIH AVTORJEV: J. Jakončič, M. Kogoj, P. Merku, I. Mignozzi, V. Mirk, K. Pahor, R. Simoniti. M. Srebotnjak, F. Venturini. U. Vrabec. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V TRŽAŠKI KNJIGARNI razs' ^ do konca meseca najnovejša Pas olja slikar Rudolf Saksida. Ptr" V piranski Mestni galeriji J® ( spektivna razstava del slikarja ta Sirka. |6 V galeriji Cartesius. (Jl. ^arc0"'v()jj bo do 30. novembra razstavlja) s dela Fritz Baumgartner. i Korio V umetniški galeriji Mignon Italia 9-f, Pasaža Rossoni) bo L m. razstavljaj svoja dela Giuseppe Duren. iiiiiiimmuiiiiiiuiiiHmiHiiiHiiniuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiumfimiintiii V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA KLUBA PREJŠNJO SOBOTO SREČANJE V TUPELČAH Turina in M. Košuta «odlikovana» z zlato majolko Naše družabno življenje, posebno mestu, je opešalo že do take mere, da postaja vse bolj problem, o katerem je treba razpravljati v okviru najrazličnejših organizacij. Zato sobotni večer Slovenskega kluba v Tupelčah nedvomno sodi med tiste tovrstne prireditve, ki jih velja omeniti. Slovenski klub si je že od samih začetkov prizadeval razviti, poleg torkovih predavanj, tudi družabno življenje in v ta namen si je izbral kot svoj drugi sedež Jazbečevo gostilno v Tupelčah. V njeni dvoranici, ki jo krasijo številne Spacalove grafike in Hlavatgjeve karikature, slavospevi teranu in krčmarju, se je v soboto zbralo kakih petdeset članov in simpatizerjev na večeru, posvečenem «u-radni investiturh novega klubskega predsednika Miroslava Košute. Med gosti so bili tudi jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, Boris Race, dr. Rafko Dolhar in Dušan Hreščak, priliki primeren govor pa je imel dosedanji predsednik dr. Turina. V njem je med drugim dejal, da »se mi, Vlado L, poslavljamo s trpkim srcem in globoko grenkobo, ker nas starost m težka naduha, povezani s progresivno naglušnostjo in nastopajočo prosvetno - kulturno paralizo, silijo, da se težka bremena, ki so toliko let težila enkrat tako krepko in lepo našo postavo, prekucnejo nocoj na mlajše moči*. Seveda tudi ni mogel mimo zaslug velikega predhodnika Roberta 1. Ustanovitelja, ki naj ga imajo člani SK stalno v misli, ifasti pa vsakokrat pri kozarcu terana, ki ga je na teh tleh ovekovečil. Dr. Hlavdtg pa je z otožnimi besedami poromal skozi desetletno klubsko zgodovino. Ob odlični postrežbi, kakršna je pri Jazbecu pravilo, dobrem vinu in veseli pesmi je minil večer, ki bo ostal v zelo lepem spominu, še posebno dr. Turini in Košuti: bila sta todlikovana* z zlato majolko. Dr. Hlavatgju pa je vodstvo kluba poklonilo vazo s petindvajsetimi nageljni — predstavljali so tretjino let. ki jih te dni dopolnjuje. a. v. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje in informacije pri Nor-či Zavadlal. UL Geppa 9, IL nadstropje. Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu sporoča, da bodo uradi odprti za občinstvo od 8. do 12. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK osnovne šole »Oton Župančič* in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine vabi na redni OBČNI ZBOR. ki bo v četrtek, 30. novembra 1972, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v UL Caravaggio 4, Trst, vse člane in prijatelje. Do 4. decembra bosta v Pros yj, krožka trgovinske mornarice jj Roma 15 razstavljala Claudio » in Dario Paganella. Galerija J® ^ prta občinstvu sleherni dan do 21. ure. Prosveta Prosvetno društvo «Ivan $ obvešča, da bo danes, 29. 'toč- 20.30 odborova seja. Priporočam0 nost tgr polnoštevilno udeležbo- Izleti fcPDT priredi 3. decemDra a.- „ izlet v Istro. V jutranjih uran na Orljak (1106 m) v čičeriji. ^ poldanskih urah ogled Buzeta, j. ____ rt______- :______ __Jioonl. ’ ... vuna in Grožnjana z vodičem- ■ ^jo meru slabega vremena bo vav'., - vzpona na Orljak ogled s1®^® u pri fresk v Hrastovljah in v ®er Pazinu, še nekaj prostih mes‘’ pri ob 7.30 iz začetka Ul. Koron bencinski črpalki. SPDT priredi v nedeljo, *■ vejsk° bra 1972 smučarski izlet na N sedlo ob priliki pričetka smucazvečef tečaja. Vpisovanje do ta’ v Ul. Geppa 9. Cena: 170(T j >’ kojšnja poravnava. Navesti kr pa na avtobus. Prispevki V počastitev spomina Pri me Štefanije Kralj darujeta počela in sin Umbert 5.000 kr -tpo svetno društvo in 5.000 lir društvo Primorec iz Trebč. ^ V spomin pok. Štefanije ’ ruje društvena prodajalna z ^ tisoč lir za popravila Ljudske® v Trebčah. |C. St®, Namesto cvetja na grob, fanije Kralj daruje Elisabett® ^ 3.000 lir za prosvetno in ŠP° štvo Primorec iz Trebč. • Nocoj ob 18.30 bo na Garibaldije vem trgu solidarnostna manifestacija za Valpredo in tiste, ki so zavrnili vojaško suknjo iz moralnih razlogov Manifestacijo prireja radikalna stran ka po vseh večjih italijanskih mestih, j Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno naš dragi oče, ded in brat ANTON SOSIČ (FRANCIN0V) Pogreb pokojnika bo danes, ob 15. uri iz hiše žalosti na op®0®*5 pokopališče. , vllUKi žalujoči: hčerke Vlasta, Savica in Ivica z možnu. . ^ Mirela, Nino in Rado, sestri in brata ter drugo s°r Opčine, Trebče, Trst, Bani, Buenos Aires, 29. novembra Nepričakovano nas je zapustila naša ljubljena žena in mamica Dorinka Kralj roj. Košuta Od nje se bomo poslovili jutri, 30. t. m. ob 10.30 iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: mož dr. Angel, sinova dr. Miloš In dr. z družinama, sestri Slavica Pertot in Ferluga, brat dr. Srečko Košuta z druži*»»,B’ in drugo sorodstvo. Ljubljana, Sv. Križ, 29. novembra 1972 GORIŠKI DNEVNIK v SOBOTO IN NEDELJO Proslava petdesetletnice Posvetnega društva Vesna jj Križu bodo v soboto in nedeljo 2?>ovali pomembni jubilej. Do-Ce. prosvetno društvo «Vesna» inaja v svoje petdeseto leto ob-[S!- Petdeset let ni malo, če po-da se je to društvo ro-r° ® najkritičnejšem obdobju na-, nave.iše zgodovine in je moralo ■A^ii težki poti skozi trde pre-ter skozi viharne čase, ^^ovencem niso prizanašali. Da-ii ko naš človek lahko svo- diha. ramere še vedno niso Kiem ^fclonjene prosvetni dejav-jrejj_°otr°šniška miselnost je raz-m svoje mreže na vse strani len U vrsti omamila mlade fcj marsikje pozabljajo . kulturno tradicije lastnega naro-^ani so tudi tej preizkušnji juoovaii kar tudi dokazuje njihov ob proslavi 50-letnice dru- frptev se bo začela že v so-de< ® ljudskem domu v Križu gosto- ob 20. uri, ko umešani pevski zbor DPD Svo-2 u; ki je prejel srebrno ko-% na tekmovanju slovenskih zbo-Mariboru. Zbor vodi prof. iloBii ftetikvar. Poleg zbora bo na-A tedi Trboveljski oktet ter glas-ps*Quaun» ansambel Franca Li-y a' tudi iz Trbovelj. ij 3. decembra ob 16. uri, ttfcupiudskem domu osrednja pri-<111 4 Pozdravnimi in slavnost- ulj.Jiovorom, z nastopom vaške »e godbe na pihala. z re-S S°l° nastepi mladih d °^kov ter z nastopom moške-u"J% zbora Vesna, ki ga iG trančko Žerjav. Obenem bo tudi * dramo N. Šinkičija «Skriv- VESTI Z ONSTRAN MEJE Po vsej Primorski slovesne proslave dneva republike V Kopru razstava o delu in življenju predsednika Tita tudi domača dramska sku. skrinjicam Po vsej Primorski so že včeraj slovesno proslavili dan republike z iKademijami, sprejemi, priložnostnimi prireditvami in podobno. Predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan je sprejel odbornike in predsednike občinskih svetov ter predstavnike družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov. medtem ko je predsednica niranske občinske skupščine sprejela prosvetne delavce, predstavnike družbeno političnih organiza-cii ter pionirje in mladince slovenskih in italijanskih osnovnih šol niranske občine. V Izoli je podpredsednik občinske skupščine Ivan Brečko sprejel matere in otroke padlih borcev, jim čestital k prazniku in jih pogostil. Podobni sprejemi so bili tudi v drugih primorskih občinah. V vseh večjih primorskih središčih so organizirali tudi slavnostne akademije z bogatim kulturno - u-metniškim sporedom. V koprskem gledališču so med drugimi nastopili tudi člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sardo-čeva in Stane Starešinič ter član rr ške drame Glauco Verderosi. V Kopru so ob prazniku odprli tudi razstavo, posvečeno delu in življenju predsednika Tita. Med prazniki pripravljajo delovni kolektivi in posamezniki tradicionalne izlete v razne kraje Jugoslavije in v tujino. z mrtve točke. Pristojni organi obalnih občin se sicer že dolga leta zavedajo, kako nujno je oskrbeti tudi podeželje z zdravo pitno vodo, vendar je bilo zmeraj vmes vprašanje finančnih sredstev. Pred kratkim so se končno dogovorili, da bodo do konca leta začeli z gradnjo velikega rezervoarja na hribu Varda nad Koprom. Zmogljivost rezervoarja bo tisoč kubičnih metrov vode, stroški za njegovo gradnjo pa bodo znašali okrog milijon in pol novih dinarjev. To bi bila prva faza gradnje višinskega vodovoda. Del sredstev bo prispevala koprska občinska skupščina, pomagali pa si bodo tudi s premostitvenim kreditom koprske kreditne banke Vse kaže. da bodo pri zemeljskih delih pomagale tudi e-note JLA. L. O. Problem obalnega višinskega vodovoda se bo končno le premaknil ZARADI BOIFZMI PREDAVATELJA SGZ odložilo predavanje o IVA Slovensko gospodarsko združenje o-pozarja svoje člane, da je bilo primorano zaradi bolezni predavatelja preložiti predvidena predavanja o no-}n | vem davku IVA, ki bi morala biti danes v Nabrežini, jutri v Trstu in pojutrišnjem v Dolini, na prihodnji teden, to je od 11. do 16. decembra. Datum in ura predavanj bosta javljena pravočasno. TAJNIŠTVO TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica tRefon : 22611 - TELEGRAM: MEBLO NOVA GORICA - TELEX : 343-16 YU MEBLO °Polna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po ^a$ih željah in okusu Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen ku-in kopalnice Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izved-in furnirjih mer' po višini posamezne ali » sestavi 2,40 m hteva|te oojasnila K°liko, in prospekte pri svojem trgovcu s pohištvom, bo mogei zadovoljit' Vatih t e 11 a se obrnite na naslov EBlO ITALIANA S.p.A. GORIZIA, VIA A de GASPERI 31 tel. 87470, od koder boste pre- ' barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v oližini VaSe-••anovanja lahko blago kupile. Z GOVORI PREOSTALIH SVETOVALCEV IN ZUPANOVIMI POVZETKI Zaključena obsežna občinska razprava o gospodarskih gibanjih v Gorici Zupan je poudaril, kako važna sta mir in sodelovanje za nadaljnji gospodarski razvoj Ugotovitve svetovalcev Lupierija in Caselgrandija - Na prihodnji seji razprava o umobolnici «Eden izmed temeljev naše nadaljnje politike bo skrb za mir, sodelovanje in razvoj*, je dejal župan Pasquale De Simone v svojem sklepnem govoru ob zaključku razprave v goriškem občinskem svetu o gospodarskih gibanjih, razprave, ki se je nadaljevala na več sejah ter je s svojo poglobljenostjo posvetila tudi v najbolj zapletena gospodarska vprašanja. Goriško gospodarstvo, je nadaljeval župan, se je zaustavilo v svojem razvoju, ni pa zašlo v krizo, kot nekateri ocenjujejo naš položaj. Izhod bo mogoče poiskati z okrepitvijo različnih poslovnih dejavnosti v srednjih in malih obratih, zlasti pa v terciarni dejavnosti, ki je gibčnej-ša ter manj izpostavljena kriznim položajem kot industrijska proizvodnja. Vsem sodelujočim v razpravah se je zahvalil za prispevek ter obljubil objavo njihovih izsledkov v zajetni publikaciji, ki bo predstavljala pomemben dokument pri iskanju novih gospodarskih rešitev. Župan se ni strinjal z ugotovitvijo, da je brezposelnost zaskrbljujoča ter je zlasti naglasil skrb občinske uprave za okrepitev povezav in tistih infrastrukturnih naprav, ki naj preprečijo odrezanost Gorice od industrijskih središč ter velikih prometnih tokov. Na občinski seji v ponedeljek zvečer, ki se je zaradi pomanjKa-nja elektrike pričela s 40-minutno zamudo, je najprej spregovoril predsednik trgovinske zbornice geometer Lupieri ter razvil pomembne misli, ki so bile hitro zapažene med svetovalci zaradi jasnosti razvojnih smernic. Svetovalec Lupieri (KD) je uvo doma rekel, da uravnovešen razvoj goriškega gospodarstva terja; celovit razvoj najbolj različnih dejavnosti, ker bo mogoče samo na takšen način preprečiti kvarne posledice pretresov v gospodarskem svetu. Zagovarja) je uravnovešen razvoj različnih dejavnosti, s posebnim poudarkom in prednostno izbiro nekaterih dejavnosti, ki naj imajo točno odkazano mesto v splošnem načrtu. Svetovalec Lupieri je zaskrbljen zaradi odhajanja kvalificiranih ljudi ter je predlagal izgradnjo industrijskih obratov, kjer naj bi se zaposlila ta delovna sila. Hkrati naj bi novi industrijski obrati bolj ustrezali tržnim in proizvodnim potrebam kot sedanji. Posebno ostre besede je izrekel v zvezi z gradbeno dejavnostjo, ki hromi zavoljo neustreznih vsedržavnih in deželnih zakonskih predpisov. Neodložljiva je izdelava podrobnih zazidalnih načrtov v okviru splošnega regulacijskega načrta, ki bi predstavljali kisik za vso gradbeno dejavnost. Predlagal je pogovor med prizadetimi silami o obnovitvi zakona o prosti coni ter proglasil študijo prof. Francesca Forteja za izho dišče takšne razprave. Ob zaključku svojega izvajanja je obravnaval distribucijo, kmetijstvo, turizem in obrtništvo. Zaželel je nove oblike združevanja v razdelitveni dejavnosti, določitev področij na južnem koncu mesta za terciarno dejavnost ter kreditne olajšave za turizem in obrtništvo. Svetovalec Lupieri pripisuje velik pomen pametni kreditni politiki, ki lahko postane pomemben vzvod, če bodo kredite izplačevali po ugodnih obrestnih merah. Demokristjanski svetovalec Cesa-rin je uvodoma ugotovil, kako more samo splošni regulacijski načrt zaradi svoje celovite obravnave predstavljati učinkovito sredstvo, v katerem lahko najdejo svoje mesto ostale pobude. Zavzel se je za industrijsko izgradnjo, kjer naj se zaposlijo novi diplomanti ter zahteval izdelavo zazidalnih načrtov, hišo za vse in okrepitev industrijske cone. Liberalec Caselgrandi, predsednik deželnih industrijcev, je ugotovil, da nastajajo gospodarske težave zaradi krize tekstilne in gradbene industrije, Omenil je napore v preusmeritvi tekstilne proizvodnje ter se zadržal pri nastajanju grad benih težav zaradi birokratskih o-vir pri izdelavi zakona o stanovanjski izgradnji. Govoreč o prosti coni je svetovalec predlagal, naj se ne bi pri podaljšanju zakona o prosti coni omejili samo na kontingente, ampak naj bi zakonsko učinkovitost razširili tudi na druge oblike olajšav. Svetovalec je govoril o birokratskih težavah pri gradnji infrastruktur. Občinski svetovalci so nato odobrili sanacijski načrt zgodovinskega področja v Ul. Baiamonti, kjer bodo po obstoječih načrtih zgracili mestno socialno središče. Brez posebnih težav so spremenili gradbeni indeks na področju bolnišnice. Resolucija svetovalca odvetnika Battella (KPI) o dogodkih v umrv-botoici bo na dnevnem redu prihodnje seje. • Goriška prefektura iavlia. da je bil razpisan javni natečaj za direktorja godbe korousa agentov javne varnosti. Prošnje je treba ooslati na notranje ministrstvo naj-kasneip do 11. decembra letos Danes zapade rok za prijavo grozdja Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da danes zapade rok prijave letošnjih pridelkov grozdja, če hočejo prodati svoje vinc pod zaščitno značko visokokvalitetnih briških vin. Ober.em opozarjamo vinogradnike, da imajo še da.ies čas prijaviti na pristojnih trošariniskih uradih 'eiošnji pridelek vina. Po tem roku vinogradniki ne bodo smeli prodati svojega pridelka, oziroma bodo podvrženi visokim denarnim kaznim. Za zpolmevanje prijav, tako za grozdje kot za vino. se interesenti lahk" '-brnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. danes zjutraj. A /1 KULTURNI DOGODEK V NOVI GORICI Janez Boljka razstavlja v galeriji salona Meblo Priznani slovenski umetnik dobil doslej številna priznanja doma in v inozemstvu . To je njegova petindvajseta samostojna razstava e is S krajšim koncertom so v soboto zvečer uvedli občinstvo na razstavo plastik in grafik ljubljanskega avtorja Janeza Boljke v galeriji Meblo v Novi Gorici. Skrbno razstavo je organizirala občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, ki je ob tej priložnosti izdala tudi ličen katalog z vrsto uspelih čmobelih reprodukcij. Ob razstavi je predvsem mogoče ugotoviti, da si s klasičnimi predstavami o likovnem oblikovanju pri njenem ocenjevanju ne da veliko pomagati. Janez Boljka je bil od vsega začetka, ko se je pred kakimi petnajstimi leti začel pojavljati v slovenskem likovnem prostoru, predstavljal kot osebnost, ki ubira v ustvarjanju svoja pota. Specialki za kiparstvo pri Karlu Putrihu ter za grafiko pri Riku Debenjaku sta ga v iskanju samo potrdili. Virtuoznost si je pridobil kot eden redkih in prvih kiparjev, ki se je spoprijel z varjenjem železnih plastik, kasneje se je lotil v raznih kovinskih materialih upodabljanja vse bolj zahtevnih kompozicij. V galeriji Meblo se je tokrat predstavil z deli. ki jih je sicer že pokazal javnosti ob različnih priložnostih. Tako zbrana pa sta ga prikazala kot zrelo osebnost, ki vzbuja pozornost s svojim odnosom ANALIZA REZULTATOV UPRAVNIH VOLITEV Izjave tajnikov političnih strank o volilnih rezultatih v naših občinah Paizza (KPI): «Potrjena usmeritev v Ievo» - Semola (PSI): ^Socialisti upoštevamo krajevne ljudske zahtevek • De Simone (KD): «V Ronkah bo KD pomagala pri nemotenem razvoju mesta» do materialov. Od izvirne upodobitve Cankarja, drobnih plastik, predvsem torzov moških in ženskih aktov, pa do abstraktnih grafik je širok razpon dojemanja sveta in njegovega upodabljanja. V nekaterih njegovih upodobitvah pa je predvsem čutiti neizkoriščeno silo, ki išče sprostitve. To nas prepričuje, da avtor še ni rekel zadnje besede s svojim delom. Ko je dr. Ivan Sedej ocenjeval njegovo dosedanjo pot, je med drugim ugotovil: «Zračnost in be-gotnost vtisa, ki ju je prevzel iz impresionizma ter notranjo silo in pritajevanje napetosti, ki ju dolguje ekspresionizmu, so postale pod Boljkovimi rokami izrazito plastične, kiparske vrednote. Slikarski «motiv» je prevedel v jezik čiste plastike in ga tako prevrednotil. Vse to kaže, da je Janez Boljka dosegel nov vrh v svojem delu in tako vnovič upravičil sloves, ki ga uživa med široko javnostjo in strokovnim občinstvoma. Sicer pa kot povzemamo iz kataloga je novogoriška ravno 25. Boljkova samostojna razstava, prejel pa je skupaj dvajset nagrad in drugih priznanj ter sodeloval na 17 mednarodnih likovnih razstavah. Vse to priča, da je imela novogoriška zveza kulturno prosvetnih organizacij srečno roko, ko ga je uvrstila med razstavljavce v Meblovem salonu. čestita ob prazniku republike vsem poslovnim partnerjem in bralcem Primorskega dnevnika LEK LJUBLJANA TOVARN« FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV O volilnih rezultatih v občinah Ronk:, Romans in Vileš smo poročali že včeraj. Včerajšnji rezultati niso spremenili razmerja sil v treh omenjenih obč'nskih svetih, zaradi česar lahko mirno predvidevamo. da bodo sedanji upravitelji nadaljevali že v prejšnji mandatni dobi začeto delo. Ker so imele te volitve kljub upravnemu obeležju predvsem politični značaj, srno za kratke izjave zaprosili politične tajnike nekaterih nolitičnih strank na Goriškem Tulilo Paizza (KPI): «Zelo sem zadovoljen za volilni rezultat 26. in 27. novembra in se zahvaljujem volivcem za zaupanje, ki so ga izrekli komunistični partiji. To zaupanje nagrajuje v Drvi vrsti neutrudno delo komunističnih upraviteljev, njihovo poštenje v vsakdanjem delu v korist delavskega. razreda in ljuaskih množic. Ta rezultat odločno obsoja cilj, ki si ga je že pred leti zadala krščanska demokracija, iztrgati iz rok le-vičarssih sil občino v Ronkah. Da bi ji to uspelo, je napravila vse. kar js bilo v njeni m< či, celo otež-kočala je razne razvojne programe v tržiškem okolišu. To čakanje je trajalo pet let in se je še enkrat izjalovilo. Volivci so poka zah, s tem da so ojačili KPI edino pot: v Ronkah je možna le levičarska narava. To dokazujejo tudi rezultati v občinah Romans in Vileš, kjer sta, v prvi 'ista KPI-PSI-neodvsni, v drugi pa lista KPI-neodvisni, povečali glasove posameznih strank v primerjavi z rezultat' letošnjega 7. maja Ti rezultati. ki pomenijo med drugim tudi poraz desmee, obsojajo tudi sedanjo vlado in njene protiljudsko težnje Politične silo. ki hočejo branik' interese širokih ljudskih množic se morajo tega zavedati. Mnenja sem. da to potrjujejo tudi zadnji dogodki v naši pokrajini.* Dr. Sergio Semola (PSI): »Volilni rezultati potrjujejo dejstvo, da ima socialistična stranka svoj politični prostor čeprav deluje v objektivno težkih pogojih. Socialisti so znali, ob zadnjih u-pravnih volitvah, povsod upoštevati krajevne ljudske zahteve. Na podlag' sedanjih rezultatov v naši pokrajini bo Socialistična stranka Italije nadaljevala s svojo politiko konsolidacije in razvoja pridobitev delavskih slojev in napredovanja demokracije v naši državi.* Pasqua!e De Simone (KD): »Krščanska iemokracija je v Ronkah predlagala zamenjavo uprave, da bi lahko izvedli nov upravni dialog. Kljub povečanju glasov se je ta predlog izjalovil, dvanajstega svetovalca smo izgubili zaradi nekai glasov. KD ostaja kljub vsemu odločilna sila v tej občini. Svetovalci KD oodo predlagali vse, kar nenijo, da koristi občini in Občinarjem, v duhu resničnega razvoja oružbe. KD je to izvajala pred volitvami in bo s to svojo politiko nadaljevala. Treba je v Ronkab izvesti novo politiko, ki ne sme zavirati razvoja mesta KD ponuja zaradi tega svoje konkret no sodelovanje. Kar se tiče Ro mans" in Vileša je na eni strani KD zadovoljna, ker je bil njen predlog o dialogu sprejet na dru ?i pa, ker ni prišlo v obeh občinah do podobne od'očitve. V ten. dualizmu prihaja do izraza korektno obrašanje krščanske demokra rije ki je delala na tem, da se v svobodni izbiri odpravijo razna nerazumevanja.* Ezio Lutmani (PLI): Pokrajinski tajnik liberalne stranke je izrazil zadovoljstvo nad rezultati v Ronkah, kjer je njegova stranka povečala glasove v pri merjavi z letošnjim 7. majem. «To nam da misliti za deželne volitve v letu 1973. Uspeh pa j? veliko odvisen od prizadevanja krajevnih kandidatov,* je zaključil tairrik liberalne stranke. Inž. Egone Lodatti (PSBD: - • - - • »Splošno smo socialdemokrati zadovoljni z izidi upravnih volitev, ki potrjujejo levosredinsko usirv* ritev z naši pokrajini Kar se tiče Ronk tahko rečem da je bila predk žitev list manjših strank izzivalnega značaja, sai se glasovi oddani tem strankam odvzeli glasove dragim, ki bi bili lahko dobili več svetovalskih mest: tako bi bili lahko iztrgali občino iz rok skrajne levice - Poljedelstvo v oktobru Na področju poljedelstva so na Gorišnem v oktobru zabeležili precej dobre rezultate Značilnost meseca so bili pretežno jasni in suhi dnevi s temperaturo ki je nihala okrog poprečne sezonske vrednosti. V prvih desetih dneh oktobra ie bila sicer temperatura nižja od sezonskega poprečja, vendar to ni vplivalo na pridelek kajti v drugi polovici meseca se .je stvar hitro normalizirala. Ob koncu meseca je bilo tudi nekaj deževnih dni, ki so dobro vplivali na setev žita. Četudi je pobiranje koruze za nekaj časa zakasnilo je kljub temu letina bila precej dobra Prav tako dobra je bila v oktobru rast in proizvodnja povrtnine. Rezultati trgatve so na Goriškem presegli predvidevanja četudi je bilo ponekod več, drugod pa NAROČNINA na PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1973 CELOLETNA.........Ur 13.500 POLLETNA..........Ur 7.500 MESEČNA...........Ur 1.350 ___a___ Naročila sprejemajo: — Uprava: Gorica, Ul. XXIV. Magglo št 1/1, tel. 3382 — Raznašale! — Pošta: tek. račun št 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN nagradno žrebanje v vrednosti 2.000.000 lir manj grozdja: poprečje je bilo vsekakor višje od lanskega leta Zaradi trgatve in tudi drugih del na polju, je bila v oktobru vsa razpoložljiva delovna sila zaposlena. Zelo zadovoljivo je zdravstveno in tudi prehrambeno stanje živine v naši pokrajini. Tud' zaloge krme so zadovoljive in predvideva se, da bodo popolnoma zadostovale za zimsko obdobje. Semen, umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin ni v omenjenem mesecu primanjkovalo in v zalogah je razpoložljivega še mnogo tega materiala Prodajni sejem pri tabornikih Letos pozimi je taborniška organizacija že priredila propagandno razstavo, ki smo si jo lahko ogledali v Trstu, Gorici in v Dolini. Sedaj pa prireja Rod modrega vala sejem opreme in literature. Namen tega prodajnega sejma je, da si člani organizacije, bivši člani, simpatizerji in sploh vsi, ki se bavijo z izletništvom, pohodi, vzponi in smučanjem lahko ogledajo nekaj opreme in si to opremo nabavijo po razmeroma ugodnih cenah. Poleg značk, izkaznic, in podobnega materiala, ki je zanimiv le za člane organizacije ali za zbiratelje redkih predmetov, bodo na sejmu v prodaji tudi spalne vreče, šotori, kompleti prve pomoči, specializirane knjige iz topografije, o-rientacije in rekreacije ter športa. Zlasti opozarjamo na možnoS nabave slovenskih topografskih kart našega področja 1:50.000. Ker se bliža zimska in smučarska sezona, so taborniki poskrbeli tudi smučarske čevlje, hlače in vetrne jopiče po izredno nizkih cenah. Sejem bo v klubu S. Gregorčič v soboto, 2. decembra od 17. do 19. ure. v nedeljo. 3. decembra od 10. do 12. ure ter v sredo, 6. decembra od 17. do 19. ure. Cino Cervi gostu/e v goriškem Verdiju Prihodni ponedeljek > decembra, bo v goriškem Verdijevem gledališču gostovala skupina Gina Cer-vija. Priljubljeni gledališki in filmski igralec, ki je postal v zadnjem času še bolj popularen zaradi televizijske serije kumisarja Mai. greta se je vrnil k gledališču in prika-.uje komedijo Diego Fcbbrija SS 7, KD 258, PLI 22, PR1 13, UDNR 2. Vol. 182 - Osn. šola B.-,rf 2j; (Pl 193, PSDI 41, MSI 58, » pS* SS 21, KD 184, PU 20, PR1 15, UDNR 1. jIllC«s Vol. 183 - Osn. šola B- V«; (Pl 217, PSDI 45, MSI 29. „ pS* SS 6, KD 161, PLI 9, pRl 14, UDNR 3. Vol. 184 - Sred šola A. 1* (Pl 209, PSDI 41, MSI 67, M pS' SS 8. KD 177, PLI 17, PKi 10, UDNR 2. ^ Vol. 185 — Sred. šola A. (Pl 189, PSDI 42, MSI 46. SS 5, KD 168, PU 16, PRi 12, UDNR 1. j* Vol. 186 - Otr. vrtec Ul- (Pl 110, PSDI 28, MSI 74' 22, SS 1, KD 317, PLI 17, plil 16, UDNR 0. gTO«8 Vol. 187 - Sred. šola A'BWfcj (Pl 196, PSDI 53, MSI 46. u P-SS 7, KD 171, PLI 18, PR1 13. UDNR 1. ^ Vol. 188 - Sred. šola *• fjflfJj (Pl 116, PSDI 47, MSI 43' ^ P5 SS 5, KD 186, PU 19, PK1 3, UDNR 2. Vol. 189 - Otr. vrtec DI 105, PSDI 49, MSIo8U S 5, KD 296, PU “ , UDNR 2. Vol. 249 - Osn. KPI 90. PSDI 62, MSI10* 3li Y l 10. KD 323, PLI 34, P* . UDNR 1 (Nadaljevanje o, 32, PR1 26’ Gi< V tP. S, V Kp SS «, V KP SS' H, V KP SS' K v Kpj SS fi. i SS 16 Kp; SS Sl KP] SS »», i tip] SS 15 KPl SS ll C] SS 16, KP] SS V i SS •“S] *pv SS 9$] f? Hp i ll * i 5: |9» PRIMORSKI dnevnik h Izidi volitev za tržaški obe. svet po posameznih voliščih biatti 112, PSI gan° r m, , psi rfanli r 19. psi intini T 18, psi r i3. psi hiatu r is, psi volu IT«; PSI jrdi1 r i2, psi Idet« r 16, psi r is, psi v# '(Ž m»er f 1, PSI »*? f 6, psi r1o, 'PSI cb>a r 1«' psi pl«, psi clii* ■ 2«, psi f l psi psi i psi '21; psi ,26; psi -;s pSl tf"* 21, psi p 8f ps> B»S 1«; psi 1°; pS1 f« Na volišču na Proseku (Nadaljevanje s 4 strani) J^l- 303 — Osn. šola S. Giusto $71 PSDI 32, MSI 59, MIT 18, 8 oj^3^6- PLI 24. PRI 24, PSI bL0'; 211 — Sred. šola A. Bergamas $$,138. PSDI 44, MSI 84, MIT 5, « iJP5 28°, PLI 18, PRI 16, PSI jrp/'- 315 — Osn. šola S. Giusto So 10’ PSDI 17, MSI 62, MIT 3, 10, fog J61. PLI 8, PRI 8, PSI Kpr01- 354 — Osn. šola A. Bergamas SS q PSDI 47, MSI 105, MIT 3, jj *. KD 352, PLI 43, PRI 31, PSI , UDNR 2. ICpf0*;,3®2 — Osn. šola S. Giusto $$ V*. PSDI 59, MSI 67, MIT 12, P, 329, PLI 37, PRI 32, PSI Itp;"!' 275 — Sred. šola Addobbati SS 1,1' PSDI 58, MSI 62, MIT 15, 16 ^KD 263, PLI 15, PRI 31, PSI tpjk 276 — Osn. šola U. Saba Ss „u?. PSDI 60, MSI 62, MIT 13, «1 tiLKD 255, PLI 20, PRI 21, PSI ' HDNR o. ItL01; 277 — Osn. šola U. Saba SS ,/29, PSDI 36, MSI 66, MIT 13, (4 KD 235, PLI 40, PRI 19|»PSI ' VDNr i — Otr. vrtec Ul. Vallicula SS ,/'3: PSDI 40, MSI 71, MlT '15i 83, ^KD 160, PLI 66, PRI 39, PSI *» _ Osn. šola U. Saba 5s ,/20, PSDI 59, MSI 84, MIT 20, (S, {jJ^KD 239, PLI 74, PRI 49, PSI 304 — Osn. šola U. Saba S$ j/*, PSDI 49, MSI 89, MIT 7, ll, ^KD 165, PLI 28, PRI 21, PSI Vol. R 1- Greta f(Pj ; 337 — Osn. šola U. Saba SS ,/33, PSDI 61, MSI 49, MIT 14, 16, {/KD 230, PU 39, PRI 22, PSI lvp|J*'73l3 — otr. vrtec Ul. Vallicula SS J1- PSDI 35, MSI 63, MIT 3, 36 frKl® 200, PLI 99, PRI 45, PSI V0, 3' Kpj j/60 — otr. vrtec S. Fortunato SS^.PSD! 57, MSI 100, MIT 4, 6/, ^KD 228, PLI 43, PRI 52, PSI Rocol Kpj '. 26 — Osn. šola Gaspardis $S /uo. PSDI 40, MSI 96, MIT 4, L KD 240, PLI 34, PRI 26, v **. UDNR 0. KPj „/3 — Uči teli. Vojv. Savojski $$ /2, PSDI 56, MSI 69, MIT 15, fSl lKD 202, PLI 56, PRI 51, Vo|22, UDNR 1. KPj .84 — Osn. šola Carnie! R SS PSD1 36, MSI 100. MIT 5« ’ KPl L/®2 _ Osn. šola Stuparirh « 9 ’ PSDI 43, MSI 81, MIT 8, 8$! L KD 204, PLI 42, PRI 24, V6, ' UDNR 0. ^1 'i*11 — Osn. šola Stuparich g. SR c’ PSDI 35, MSI 71, MIT KD 211, PLI 35, PRI 24, V,, ’ UDNR L ,?!3 — Osn. šola Giotti R Se13« PSDI 45, MSI 40, MIT R j/ 3«, KD 239 PLI 17, PRI vol, 4°’ UDNR 2’ j?1! i//3 Osn. šola Giotti S 3 \ PSDI 44, MSI 68, MIT 14, U L KP 205, PLI 18, PRI vJ^DDNR L j!}>[ , 217 _ KD 208, PLI 46, PRI 35, UDNR 1. Vol. 223 — Osn. šola Carniel KPI 103, PSDI 42, MSI 91, MIT 11, SS 4, KD 218, PLI 36, PRI 23, PSI 35, UDNR 2. Vol. 224 — Otr. zabav. Padovan KPI 46, PSDI 55, MSI 108, Mit 7, SS 6, KD 195, PU 60, PRI 35, PSI 28, UDNR 3. Vol. 225 — Otr. zabav. Padovan KPI 149, PSDI 56, MSI 96, MIT 12, SS 5, KD 227, PLI 64, PRI 33, PSI 44, UDNR 2. Vol. 226 — Otr. zabav. Padovan KPI 96, PSDI 56, MSI 103, MIT 11. SS 8, KD 246, PLI 70, PRI 39, PSI 52, UDNR 2. Vol. 227 — Otr. zabav. Padovan KPI 141, PSDI 46, MSI 79, MIT 20, SS 6, KD 209, PLI 34, PRI 43, PSI 50, UDNR 1. Vol. 228 — Osn. šola Carniel KPI 69. PSDI 66, MSI 83, MIT 11, SS 8, KD 233, PLI 61, PRI 51, PSI 39, UDNR 0. Vol. 323 — Učitelj. Vojv. Savojski KPI 76. PSDI 27, MSI 85, MIT 7, SS 4, KD 194, PU 57, PRI 22, PSI 41, UDNR 2. Vol. 335 — Otr. vrtec Ul. Marchesetti KPI 76, PSDI 29, MSI 75, MIT 6, SS 9, KD 358, PU 15, PRI 13, PSI 20, UDNR 0. Vol. 341 — Otr.” vrtec . UL Marchesetti, . KPI 109, PSDI 45, MSI 43, MIT ,/P.^SS .5, KD 21U PH.,36 J>RI 61, PSI 53, ODlffi L Vol. 352 — Osn. šola Ul. S. Pasquale KPI 145, PSDI 55, MSI 79, MIT 16, SS 14, KD 228, PLI 38, PRI 34. PSI 61, UDNR 2. Vrdela Vol. 149 — Sr. šola Codermatz KPI 82, PSDI 59, MSI 120, MIT 11, SS 20, KD 263, PU 62, PRI 61, PSI 36, UDNR 2. Vol. 239 — Znan. licej Prešeren KPI 239, PSDI 54, MSI 66, MIT 15, SS 34, KD 166, PLI 11, PRI 9, PSI 52, UDNR 2. Vol. 240 — Znan. licej Prešeren KPI 252, PSDI 41, MSI 54 MIT 10, SS 30, KD 143, PLI 24, PRI 16, PSI 38, UDNR 1. Vol. 241 — Osn. šola Grego KPI 212, PSDI 44, MSI 38, MIT 13, SS 33, KD 203, PU 22, PRI 9, PSI 38, UDNR 1. Vol. 242 — Osn. šola Filzi KPI 120, PSDI 42, MSI 71, MIT 4, SS 29, KD 202, PLI 23, PRI 17, PSI 35, UDNR 1. Vol. 243 — Osn. šola Grego KPI 117, PSDI 35, MSI 93, MIT 10, SS 22, KD 205, PLI 44, PRI 27, PSI 32, UDNR 5. Vol. 244 — Osn. šola Filzi KPI 131, PSDI 68, MSI 60, MIT 7, SS 8, KD 205, PLI 14, PRI 32, PSI 40, UDNR 0. Vol. 245 — Osn. šola Zupančič KPI 145, PSDI 30, MSI 47 MIT 3, SS 36, KD 158, PLI 28, PRI 28, PSI 42, UDNR 1. Vol. 246 — Osn. šola Zupančič KPI 115, PSDI 53, MSI 55, MTT 8, SS 42, KD 168, PLI 24, PRI 37, PSI 30, UDNR 0. Vol. 247 — Osn. šola Filzi KPI 121, PSDI 42, MSI 57 MIT 15, SS 15, KD 173, PLI 30, PRI 27, PSI 38, UDNR 0. Vol. 250 — Osn. šola Codermatz KPI 282, PSDI 44, MSI 38, MIT 14, SS 19, KD 131, PLI 32, PRI 19, PSI 32, UDNR 3. Vol. 251 — Osn. šola Codermatz KPI 106. PSDI 53, MSI 62 MIT 12, SS 12, KD 187, PLI 29, PRI 24, PSI 39, UDNR 1. Vol. 252 — Otr. zabav. Nordio KPI 183, PSDI 39. MSI 31, MIT 5 SS 2, KD 138, PLI 21, PRI 14, PSI 22, UDNR 2. Vol. 253 — Otr. zabav. Nordio KPI 117, PSDI 49 MSI 93, MIT 9, SS 3 KD 232, PLI 48. PRI 20, PSI 36, UDNR 0. Vol. 254 — Osn. šola Ul. Edera KPI 34, PSDI 70, MSI 73. MIT 18, SS 9, KD 191 PLI 54. PRI 33, PSI 40, UDNR 1.' Vol. 313 — Otr. vrtec Ul. Caravaggio KPI 148, PSDI 64 MU 58, MIT 7, SS 9„KD 212, PLI 18 PRI 26. PSI 40, UDNR 3,- Vol. 317 — Osn. šola Grego KPI 8? PSDI 37, MSI 72, MIT 8, SS 14. KD 152 PLI 57 PRI 36, PSI 27, UDNR 0. Vol. 331 — Bolnišnica Gregoretti KPI 27 PSDI 9, MST 24, MIT 7, SS 7, KD 77, PLI 5 PRI 21, PSI 10, UDNR 0. Vol. 332 — Bolnišnica Gregoretti KPI 30 PSDI 5, MSI 16, MIT 4, SS 3. KD 134, PLI 5, PRI 21. PSI 5. UDNR 1. Vol. 336 — Osn. šola Filzi KPI ! 58, PSDI 51, MSI 66 MIT 10, SS 9, KD 172, PLI 26 PRI 13, PSI 49, UDNR 0. Vol. 353 — Sr. šola Codermatz KPI 71, PSDI 47, MU 75 MIT 8, SS 10, KD 196, PLI 59. PRI 37, PSI 45 Ur>NR 0. Vol. 357 — Osn. šola Grego KPI 193. PSDI 54. MU 63. MIT 12. Na volišču KPI 10 PSDI 30, MSI 83 MIT 13, SS 13 KD 183, PLI 76 PRI 31, PSi 33 UDNR 1. Vol. 233 — Osn. šola Padoa KPI 90, PSDI 41, MSI 37, MIT 15, SS 12 KD 201, PLI 34. PRI 43, PSI 38, UDNR 1. Vol. 234 — Otr. vrtec Ul. Archi KPI i05, PSDI 46, MSI 76 MIT 9, SS 9, KD 179, PLI 47. PRI 29, PSI 40, UDNR 0. Vol. 235 — Osn. šola Padoa KPI 28, PSDI 35 MSI 45, MIT 8, SS 5 KD 145, PLi 33, PRI 26, PSI 28, UDNR 2. Vol. 236 — Osn. šola Padoa KPI 160. PSDI 44. MST 2.3. MIT 16, Na volišču v Bazovici SS 10 KD 237, PLI 16. PRI 17, PSI 29, UDNR 2. Vol. 364 — Psihiatrična bolnišnica KPI 40, PSDI 36, MSI 25 MIT 6, SS 2, KD 113, PLI 15 PRI 10, PSI 18, UDNR 3 Kjadin Vol. 27 — Osn. šola Padoa KPI 83, PSDI 48 MSI 75, MIT 15, SS 16 KD 175, PLI 50. PRI 37, PSI 40, UDNR 4. Vol. 28 — Osn. šola Ul. San Pasqualc KPI 190 PSDI 66, MSI 69 MIT 19, SS 6, KD 251 PLI 27. PRI 32, PSI 47, UDNR 1. Vol. 229 — Licej Petrarca KPI 36, PSDI 36, MSI 99, MIT 17, SS 7, KD 189, PLI 61 PRI 40, PSI 49, UDNR 0 Vol. 230 — Osn. šola Gaspardis KPI 94 PSDI 42, MSI 74, MIT 6, SS 22 KD 219, PLI 53 PRI 34, PSI 28. UDNR 3. Vol. 231 — Licej Petrarca KPI 64, PSDI 39, MSI 74, MIT 8, SS 13, KD 179, PLI 45 PRI 33, PSI 36, UDNR 3. Vol. 232 — Licej Petrarca 32, 222, PLI 44, PRI 1 -» i«/' — Osn. šola Stuparich - ’ Sr,, PSDI 38, MSI 69, MIT $ KD 222 Vo,'^30' UDNR 2. Osn. šola Stuparich PSDI 52, MSI 86, MIT \ pl12. KD Vm 1 U $ ,218 - -----... „M1 uu, ....... U ft-.KD 226, PLI 57, PRI 43, V0, 9' UDNR 3. - Osn. šola Giotti .PSDI 58 MSI 103 MIT Dl J> KD 261. PU 62, PRI 41, »j&r* ■■ Osn. šola Giotti ^ „ 40, MSI 107, MIT ^ 34 224, PLI 93, PRI 56, V ’ UDNR i' 22! _ Osn. šola Slataper &SS q’ PSDI 44, MSI 28, MIT Dl 1 \KD i6i PLI 18 PRI 17 ,Vtti UDNR 0. jjfl ji?22 — Osn. šolu Slataper k’ SS ;„PSDI 45, MSI 30, MIT “ t*T 12■ KD 177, PU 23, PRI 1 24. UDNR 1. SS 12 KD 156 PLI 29, PRI 20, PSI 26, UDNR 1. Vol. 237 — Osn. šola Ul. San Pasquale KPI 92, PSDI 57 MSI 73, MIT 11, SS 10. KD 198, PLI 74. PRI 30, PSI 43, UDNR 0. Vol. 238 — Osn. šola Padoa KPI 127 PSDI 33, MSI 31, MIT 11, SS 11 KD 123 PLI 12. PRI 22, PSI 32, UDNR 0. Vol. 302 — Otr. zabav. Lucchini KPI 73, PSDI 55, MSI 60, MIT 10. SS 6, KD 249, PLI 39 PRI 45, PSI 54. UDNR 1. Vol. 339 — Licej Petrarca KPI 30, PSDI 18 MSI 58, MIT 0, SS 1 KD 82, PU 10, PRI 9, PSI 8, UDNR 0. Vol. 356 — Osn. šola Ul. S. Pasquale KPI 131, PSDI 66, MSI 52, MIT 3, SS 4, KD 227 PLI 16, PRI 29, PSI 63, UDNR 3. Vol. 358 — Licej Petrarca KPI t20, PSDI 42 MSI 89, MIT 4, SS 16. KD 145, PLI 81, PRI 56, PSI 42, UDNR 0. V Skedenj Na volišču na Katinarl Vol. 2. — Osn. šola De Marchi KPI 109 PSDI 50, MSI 56, MIT 10, SS 27, KD 257 PLI 18 PRI 14, PSI 24, UDNR 2. Vol. 7 — O. vrtec Istrska ul. 170 KPI 170, PSDI 72, MSI 38, MIT 10, SS 9, KD 185, PLI 19 PRI 20, PSI 46, UDNR 1. Vol. 12 — Otr. zabav. Saba KPI 97 PSDI 58, MSI 66, MIT 10, SS 4, KD 284, PLI 30, PRI 20, PSI 55. UDNR 1. Vol. 16 — Osn. šola S. Giusto KPI 42, PSDI 25, MSI 48 MIT 4, SS 0. KD 213, PLI 23 PRI 12, PSI 23, UDNR 0. Vol. 100 — Osn. šola De Marchi KPI i01, PSDI 51, MSI 64 MIT 10, SS 4, KD 184, PLI 32, PRI 22, PSI 36. UDNR 0. Vol. 190 — Osn. šola De Marchi KPI 134, PSDI 71, MSI 53, MIT 11, SS 5 KD 255, PLI 28, PRI 38, PSI 36, UDNR 7. Vol. 191 — Osn. šola Claesa KPI 222, PSDI 48, MST 36 MIT 16, SS 20 KD 242, PLI 16 PRI 17, PSI 44, UDNR 1. Vol. 192 — Osn. šola De Marchi KPI 1.79, PSDI 35 MST 42, MIT 17, SS 12 KD 214, PLI 36. PRI 39, PSI 56. UDNR 2. Vol. 193 — Otr. zabav. Gentili KPI 206, PSDI 37, MSI 24 MTT 18, SS 48, KD 158 PLI 12, PRT 11, PSI 52, UDNR 0. Vol. 194 — Osn. šola Chiesa KPI 194, PSDI 36, MSI 29, MIT 7, SS 22, KD 139, PU 14, PRI 19, PSI 26, UDNR 0. Vol. 195 — Otr. vrtec Ul. Pane bianco KPI 147, PSDI 59, MSI 48, MIT 19, SS 11, KD 235, PU 25, PRI 22, PSI 54, UDNR 2. Vol. 196 — Otr. vrtec Ul. Pane bianco KPI 204, PSDI 47, MSI 36, MIT 24, SS 37, KD 165, PU 22, PRI 29, PSI 69, UDNR 2. Vol. 197 — Osn. šola De Marchi KPI 182, PSDI 54, MSI 67, MIT 15, SS 17, KD 222, PLI 33, PRI 28, PSI 55, UDNR 0. Vol. 198 — Osn. šola Ul. Fianona KPI 177, PSDI 75, MSI 54, MIT 35, SS 11, KD 190, PU 11, PRI 21, PSI 54, UDNR 0. Vol. 316 — Otr. zabav. Gentili KPI 142, PSDI 58, MSI 48, MIT 22, SS 6, KD 219, PLI 22, PRI 26, PSI 35, UDNR 3. Vol. 330 — Sred šola Svevo KPI 49, PSDI 29, MSI 34, MIT 9, SS 4, KD 365, PU 5, PRI 8, PSI 14, UDNR 4. Vol. 355 — Otr. vrtec Istrska ul. KPI 173, PSDI 38; MSI 42, MIT 10i SS 5, KD 173, PLI 17, PRI' 17,' PSI 30, UDNR 1. Bar ko vij e Vol. 279 — Osn. šola «Battistig» KPI 191 PSDI 47, MSI 49 MIT 8, SS 55, KD 157, PLI 51, PRI 16, PSI 52, TJNDR 0. Vol. 280 — Osn. šola «Battistig» KPI 12, PSDI 31, MSI 68, MIT 8, SS 28 KD 167, PLI 65 PRI 25, PSI 25. UDNR 2. Vol. 281 — Osn. šola »Battistig* KPI 245, PSDI 30, MSI 45 MIT 18, SS 77 KD 132, °LT 31. PRI 19, PSI 24 UDNR ’ 0. Vol. 282 — Otr. zab. «Stuparich* KPI 97 PSDI 33, MSI 54, MIT 19. SS 60 KD 156, PI.I 44, PRI 36, PSI 34, UDNR 2. Prosek Vol. 286 — Sred. šola na Proseku KPI 301, PSDI 21 MSI 18, MIT 5, SS 78, KD 82, PLI 6 PRI 11, PSI 80, UDNR 1. Vol. 290 — Osn. š. «Janez XXIII.» KPI 18. PSDI 13, MSI 54, MIT 3, SS 10, KD 112 PLI 60, PRI 23, PSI IC UDNR 0. Vol. 320 — Otr. vrtec ONAIRC KPI 113, PSDI 33, MSI 22, MIT 6. SS 76, KD 166, PLI 5, PRI 6, PSI 33, UDNR 1. Trebče - Padriče -Bazovica Vol. 291 — Osn. šola v Trebčah KPI 295 PSDI 14, MSI 9 MIT 10, SS 52 KD 40, PLI 3 PRI 4, PSI 25, UDNR 0. Vol. 292 — Osn. šola «Destovnik» KPI 239 PSDI 25, MSI 16, MIT 8, SS 89, KD 58, PLI 6 PRI 6, PSI 45, UDNR 0. Vol. 293 — Osn. šola «Sillani» KPI 278 PSDI 14, MSI 10. MIT 3, SS Ul, KD 46, PLI 13. PRI 4, PSI 61 UDNR 1. Vol. 321 — Osn. šola v Padričah KPI 10, PSDI 7, MSI 16, MIT 3, SS 1. KD 163, PLI 5 PRI 7, PSI 0, UDNR 2. SS 4 KD 48, PLI 6, PRI 4, PSI 10, UDNR 0. Opčine Vol. 283 — Sr. š. «De Tommasini* KPI 143, PSDI 48, MSI 39 MIT 7, SS 72. KD 228, PLI 17. PRI 10, PSI 44, UDNR 2. Vol. 284 — Osn. š. Trg Monte Re KPI ':j6, PSDI 41 MSI 69, MIT 4, SS 83 KD 152, PLI 82. PRI 22, PSI 6L UDNR 1. Vol. 285 — Osn. š. Trg Monte Re KPI '26, PSDI 28, MU 53, MIT 8, SS 74. KD 208 PLI 25, PRI 18, PSI 37, UDNR 1. Vol. 298 — Sr. š. »De Tommasini* Bani Vol. 94 — Kolonija pri Banih KPI 70, PSDI 7, My 12, MIT 1, SS 24, KD 32, PU 0 PRI 1, PSI 37, UDNR 1. Sv. M. Magdalena zgornja Vol. 6 — Osn. šola »Slataper* KPI 91, PSDI 35, MSI 27, MIT 12, SS 11, KD 128, PU 19, PRI 16, PSI 23, UDNR 1. Vol. 199 — Pokr. zavetišče »Laghi* KPI 219, PSDI 30, MSI 9, MIT 20, SS 21, KD 107, PU 6, PRI 7, PSI 22, UDNR 1. Vol. 200 — Osn. šola »Slataper* KPI 142, PSDI 53, MSI 32, MIT 23, SS 13, KD 204, PU 25, PRI 24, PSI 32, UDNR 1. Vol. 201 — Osn. šola »Slataper* KPI 169, PSDI 54, MSI 59, MIT 20, SS 7, KD 198, PU 21, PRI 33, PSI 41, UDNR 0. Vol. 202 — Osn. šola »Slataper* KPI 156, PSDI 33, MSI 25, MIT 17, SS 23, KD 189, PU 22, PRI 22, PSI 41. UDNR 1. Vol. 203 — Pokr. zavetišče »Laghi* KPI 155, PSDI 50, MSI 41, MIT 13, SS 17, KD 167, PU 17, PRI 39, PSI 60, UDNR 3. Vol. 204 — Preventorlj »Sartorio* KPI 219, PSDI 35, MSI 21, MIT 26, SS 13, KD 179, PU 16, PRI 15, PSI 36, UDNR 2. Vol. 329 — Boln. pri Magdaleni KPI 55, PSDI 8, MSI 16, MIT 2, SS 3, KD 87, PLI 9, PRI 11, PSI 11, UDNR 1. Lonjer Vol. 214 — Osn. šola «Stocsich» KPI 295, PSDI 37, MSI 8, MIT 11, SS 60, KD 78, PU 11, PRI 6, PSI 34, UDNR 3. Križ Vol. 70 — Osnovna šola v Križu KPI 135, PSDI 17, MSI 5, MIT 2, SS 47, KD 60, PLI 4. PRI 5, PSI 35, UDNR 1. Vol. 288 — Osnovna šola »Sirk* KPI 264, PSDI 23, MSI 17, MIT 8. SS 57, KD 70, PU 15, PRI 2, PSI 57, UDNR 3. Vol. 289 — Osnovna šola v Križu KPI 113, PSDI 28, MSI 24, MIT 7, SS 29, KD 282, PU 20. PRI 11, PSI 31, UDNR 2. Kontovel Vol. 287 — Osn. šola »Veneziani KPI 290, PSDI 22, MSI 17, MIT 3, SS 83, KD 60, PLI 8, PRI 5, PSI 37, UDNR 0. Vol. 324 — Osnovna šola v Ulici San Nazario KPI 48, PSDI 23, MSI 56, MIT 6, SS 3, KD 508, PU 17, PRI 12, PSI 18, UDNR 1. KPI '66, PSDI 17, MSI 8, MIT 8, SS 76, KD 63, PLI R PRI 9, PSI 27, UDNR 3. N Vol. 318 — Osn. š. Trg Monte Re KPI 30 PSDI 41, MSI 55, MIT 3, SS 14. KD 252, PLI 16. PRI 16, PSI 14 UDNR 2. h-» H U Vol. 319 — Osn. š. Trg Monte Re KPI s9, PSDI 22, MSI 41, MIT 3, SS 21, KD 108, PLI 38 PRI 19, PSI 28, UDNR 4. g «Dominvest» Vol. 338 — Osn. šola »Giotti* KPI i24, PSDI 53, MST 28. MIT 12, SS 7, KD 257, PLI 34, PRI 27. PSI 45 UDNR 3. 0- NOVO MESTO Prešernov trg, 8 Vol. 342 — Otr. vrtec OAPGED KPI 27, PSDI 33, MSI 29. MIT 3, SS 3 KD 467. PLI 8 PRI 6 PSI 18, UDNR 1. — izdeluje načrte za stanovanjske, komunalne, poslovne, industrijske in druge objekte; Vol. 344 — Osnovna šola Ulica dei Papaveri KPI 13, PSDI 18, MSI 49 MIT 4, SS 10, KD 123, PLI 17 PRI 13, PSI 20, UDNR 7. Vol. 365 — Bolnišnica »Santorios KPI 51, PSDI 14. MSI 17, MIT 3, — izdeluje urbanistično in lokacijsko dokumentacijo; — komunalno ureja in oddaja stavbna zemljišča; — nudi informacije 0 možnostih graditve stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in vikendov. IZVOZ esport ■ import ZAGREB Praška. 2/11 Telefonska centrala 419-655 Vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih, pasteriziranih in konserviranih sadnih sokov, krme in drugih poljedelskih pridelkov. UVOZ «VOCE» je specializirano podjetje, posebno za uvoz pomaranč, limon, banan, grapefruita, suhega grozdja, drugega svežega in suhega sadja in zelenjave, ter kolonialnega blaga in drugih prehrambenih proizvodov. Podjetje posluje v maloobmejnem prometu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Poslovne enote s skladišči — Karlovac, Osijek, Slavonska Orahovica, Split, Šempeter (Nova Gorica), šid. Tovarna sadnih sokov in konzerv — «Stubičanka» Gornja Stubica in «Vitaminka» Banjaluka. Hladilniki — Banjaluka, Vrbovec. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBRA ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE ŽELEZARNA RAVNE STORE N®/ ŽELEZARNA ŠTORE Uredništvo TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 17000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 0 29. novembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50 1 01-603-45361 tADIT. • DZS, liuDliana. Gradišče 10/11 nad telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f|inan£™ ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožahe 200 tir .Mal' og 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ort Glavni urednik Stanislav Renko _ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Zli • PORT ŠPORT ŠPORT MEDNARODNI NOGOMET Tudi v tem tednu pokalna srečanja Na sporedu bo tudi nekaj kvalifikacijskih tekem za SP Ta teden so spet na sporedu mednarodna nogometna srečanja. V Evropi bodo prve tekme tretjega kola turnirja za pokal UEFA, dve srečanji za srednjeevropski pokal in zaostala tekma pokala prvakov. V Afriki in Srednji Ameriki pa bodo opravili srečanja, veljavna za nastop na svetovnem prvenstvu. POKAL POKALOV V Amsterdam* bo Ajax odigral povratno tekmo' z ekipo CSKA iz Sofije. Nizozemci so v prvem srečanju zmagali s 3:1 in niti tokrat ne bodo imeli prevelikih problemov. SREDNJEEVROPSKI POKAL Daines bodo odigrali tekmi Spar-tak Brno — Čelik in Tatabanya — Bologna. V prvem srečanju je mogoč vsak rezultat, medtem ko je v drugem velik favorit madžarska ekipa. POKAL UEFA Vse tekme tretjega kola bodo precej zanimive, tudi zato, ker so mnoga moštva, ki nastopajo v tem turnirju, v precej kritičnem položaju v lastnem državnem prvenstvu. Najzanimivejša tekma bi morala biti med nemškima predstavnikoma Kolnom in Borussio. Ne smemo pa podcenjevati niti spopada med Toltenhamom im jugoslovansko Crveno zvezdo ter med OFK Beogradom in bolgarsko enajsterico Beroe Stara Zagora. Italijanski Inter pa bo imel za nasprotnika Vitorio iz Setubala. SVETOVNO PRVENSTVO Od četrtka do nedelje bo na spo- redu pet tekem, dve v Afriki in tri v Sred. Ameriki. Senegal in Maroko se bosta v povratnem srečanju potegovala (po remiju v prvi tekmi) za zmago, medtem ko bosta Etiopija in Tanzanija odigrali prvo tekmo. V ameriški skupini pa bodo na sporedu ta srečanja: Trinidad — Surinam, Gvatemala — Salvador in Honduras — Kostarika. KOŠARKA Na mladinskem turnirju ! MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA POLET TRETJI V POSTOJNI Opencem je le za las ušla uvrstitev v finale Paletovi mladinci so v nedeljo gostovali v Postojni, kjer so na košarkarskem turnirju v hudi konkurenci zasedli odlično tretje mesto. V izločilni tekmi proti1 Stadionu iz Ljubljane so zgubili le s točko razlike in so morali nato takoj na igrišče za novo srečanje s Postojno, katero so premagali z dvema točkama prednosti. Stadion — Polet 53:52 STADION LJUBLJANA: Toma- žič, Petrin 10, Novak 6, Štrukelj Naši športniki igrajo v vrsti mladinskih košarkarskih lig (Ricreatori — Bor) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILA SPDT obvešča, da se v nede Ijo, 3. decembra, prične SMUČARSKI TEČAJ 1972-73 Zaradi pomanjkanja snega v Trbižu bo prvo nedeljo tečaj na Neve skem sedlu. Tečajniki in izletniki naj ob prihodu na Nevejo mirno počakajo v avtobusih na navodila organizatorjev in učiteljev. Novi tečajniki naj nemudoma dostavijo svoje rojstne podatke, kraj vstopa v avtobus in podatek, koliko let že smučajo. Te podatke nai dostavijo v Ul. Gep-pa 9 (tel. 31119). Prav tam bo gdč. Norči Zavadlal (kot tudi športna prodajalna Starc na Proseku) sprejemala rezervacije in prijave posameznikov in izletnikov. Sprejemanje priiav se bo zaključilo v četrtek, 30. t.m. zvečer. Organizatorji opozarjajo na sle deče: 1. ob rezervaciji je treba takoj poravnati vpisnino; 2. kdor ne bo izkoristil izleta a*i tečaša. ga kasneje ne bo mogel nadoknadit*. le v iziemn*h primerih bo mogoče nadoknadil tečaj, vržnie pa v nobenem primeru. Vodie avtobusov bodo :roeli točen seznam izletnikov. Kdor ne bo imel svojega imena v seznamu ali pobotnico za plačano voz nino. ne bo smel na avtobus. Izletniki nai se teh navodil držijo, ker so predpisi za avtobuse, glede zasedenih prostorov zelo strogi. # # * V nedeljo, 3. decembra bo ob 9. uri v prostorih PD Lonjer — Ka-tinara 1. občni zbor kolesarskega kluba Adria. • * * ŠD Kontovel priredi v soboto. 2. decembra 1972 ob 20.30 v So-ščevi hiši na Proseku 2. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR Vpisovanje v baru Riko do petka zvečer. Vpisnina 1000 lir. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli kolajne. Nagrajeni pa bodo tudi u deleženci lanskega šahovskega br zoturnirja. NARASCAJNISKA KOŠARKARSKA LIGA Kontovel bi kmalu presenetil Polet Tudi Bor je doživel proti Cianocoloriju razmeroma tesen poraz Polet — Kontovel 32:30 (18:7) POLET: M. Sosič 7, Škabar G, Taučer 5, Kalin 6, I. Sosič 2, Fer luga 4, Daneu 2, Rismondo. KONTOVEL: K. Starc 6, Regent, S. Bukavec, I. Starc 2, D. Buka-vec 5, Čuk 2, Castellani, Nabergoj 2, Ban 9, Luksa 4. PROSTI METI: Polet 4:24, Kontovel 6:20. SODNIK: Brane (Gorica). Derbi med Poletom in Kontove-lom se je odločil v zadnjih sekundah, ko je (do tedaj morda najboljši) predstavnik Kontovela Klavdij Starc zgrešil koš, potem ko je bil sam v protinapadu. Izid je bil tedaj 32:30 za Polet. Openci pa so ostali le v štirih na igrišču. Zanje je bil torei položaj kočljiv. Drugi polčas je bil dramatičen, medtem ko so v prvem delu bili poletovci boljši, saj so tudi vodili z 18:7. Z obrambo mož - moža pa so si kmalu nabrali pet osebnih napak in so ostali le v štirih na igrišču. Le malo je torej manjkalo, I da ni Kontovel pripravil presenečenja. Cianocolori — Bor 73:63 (35:30) BOR: Košuta 10, Ražem 16, Maz-zucca 7, Žerjal 12, Siega 1, Udovič, Perco, R. Furlan, Volk 11, B. Furlan 6. PROSTI METI: 15:34. Borovi naraščajniki so v soboto, kljub porazu, igrali dokaj dobro proti ekipi Cianocolori. Sploh je bila tekma med najboljšimi, kar so jih do sedaj odigrali naši naraščajniki. žal, pa so tokrat naleteli na odlično razpoložene nasprotnike, ki so zelo dobro metali od daleč. Med borovci je dobro igral Sandi Volk, najboljši strelec pa je bil Ražem. MINIBASKET Kontovel — Bor 59:57 KONTOVEL: K. Starc 39, Nabergoj, A. Starc, Prašelj, Ban, Orel 2, Milič 2, Štoka, Bukavec 5 in Ma-jovski 2. BOR: Mazzucca 17, Canciani 6, Schillani, Ražem, Gombač 8, Mesesnel 2, Štavar, Pegan 11, Dou-gan 13. V prijateljski trening tekmi, ki so jo odigrali na stadionu «1. maj» v Trstu, je Kontovel (z zelo razpoloženim Klavdijem Starcem) premagal Bor z dvema točkama razlike. Srečanje je bilo zanimivo in večkrat napeto, igralcem obeh moštev pa je bilo zelo koristno pred začetkom novega prvenstva mini-basketa. Danes: Kontovel — Bor (Naraščajniki) Naraščajniški peterki Kontovela in Bora se bosta danes, ob 16. uri, spoprijeli na Kontovelu v prijateljski tekmi. V primeru slabega vremena bo srečanje ob 17. uri, na stadionu «1. maj» v Trstu. b. 1. 4, Snoj 4, Kračman, Križaj, Pečar, Žerak, Grom 9, Derganc in Bergant 20. POLET: A. Sosič 17, Daneu 2, Guštin 21, Dolenc, Gantar 2, Kraus 7, Jugovič 3, Tavčar, E. Sosič. Zaradi izenačene igre je bilo to srečanje vse do konca najlepše od vseh štirih tekem sporeda. Stadion iz Ljubljane je vodil vse do zadnje minute, ko je uspelo Poletovcem z izrednim presingom odvzeti nasprotniku kar osem točk in povesti za eno piko (52:51). Ljubljančani pa so v zadnjih treh sekundah dosegli' še en koš in s tem zmago. Finale za 3. mesto: Polet — KK Postojna 71:69 (32:38) POLET: A. Sosič 24, Daneu 7, Guštin, Dolenc. Gantar 20, Kraus 8, Jugovič 10, Tavčar, E. Sosič 2. KK POSTOJNA: Buzer, Simikič 3, Patemost, Mislej 14, Bizjak 10, Stegel 12, Lokar, Simčič 2, Klamer 9, Korče 19. SODNIKA: Urbančič, Pelaschier. PROSTI METI: Polet 5:12, Postojna 9:16. V borbi za tretje mesto so utrujeni poletovci zasluženo premagali' sicer individualno močnejše domačine. Tudi ta tekma se je odločila v zadnjih minuth, ko je Poletov presing obrodil zaželene sadove in sta Adrijan Sosič ter Gantar začela polniti nasprotnikov koš. b. 1. BOKS RIM, 28. — Italijanska boksarska reprezentanca se bo udeležila mednarodnega amaterskega boksarskega turnirja v Leningradu. Italijanski boksarji bodo odpotovali v Leningrad jutri zjutraj. Vrnili se bodo 8. decembra. Brežani so si že zagotovili prvo mesto med naraščajniki Primorje si je med mladinci po nepotrebnem zapravilo točko - Derbi Gaja-Vesna odpadel zaradi slabega igrišča NARAŠČAJNIKI Breg — Giarizzole 1:0 BREG: Ota, Novello, Zobec, Lov-riha M., Žafran, Košuta, Jež, Kraljič, Bržan, Lovriha, Strnad. GIARIZZOLE: Zadel, Chervasio, Fepotti, Zamparo, Tessetto, Cabos-si, Ciccolo, Ralii, Pechiari, Cuma-no, Zorzi. STRELEC: v 16. min. Lovriha P. Kljub zgodnji uri se je ob robu dolinskega igrišča zbralo lepo število najzvestejših brežamskih navijačev, da bi prisostvovali najzanimivejši tekmi B skup:ne tekmovanja za pokal Pacco. Ekipi sta stopili na zamrznjeno in trdo igrišče in se nekaj časa ogrevali, tako da sta po sodnikovem žvižgu začeli s polno paro. Nasprotniki so v prvih minutah prevzeli pobudo, vendar pa je obramba «plavihj> vzdržala ta prvi pritisk, saj je trener Vatta tokrat zelo preudarno razdelil vloge branilcem. «Plavi» so postopoma prevzeli pobudo in so izsilili nekaj zaporednih kotov. Enega izmed teh je streljal Kraljič in Lovriha je žogo dobil ter jo hladnokrvno ter neubranljivo poslal v vrata. Igra je postala še borbenejša in sčasoma tudi nekoliko groba, vendar pa so «plavi» (ki so sicer igrali v rdečih dresih) držali tekmo pod svojim nadzorstvom. Tudi po počitku se slika igre ni spremenila, saj so kljub pritisku Giarizzol imeli Brežani najlepše priložnosti za gol (Kraljič je sam pred vrati zadel vratnico). Zmaga je torej pripadla Brežanom, ki so zmagali predvsem zaradi boljše prednje vrste, ki je bila stalen trn v peti nasprotnikov. Povedati moramo še, da- sta ekipi, ki smo ju videli na dolinskem igrišču, po zrelosti igre za razred boljši od ostalih enajsteric tega turnirja in to daje še večjo veljavo sicer tesni zmagi Brežanov. S to zmago so si «plavi» zagotovili tudi prvo mesto lestvice (če že vračunamo točki' s Stockom, ki je zadnji na lestvici). Vsi Brežani zaslužijo pohvalo. Ist MLADINCI Costalunga — Primorje 1:1 COSTALUNGA: Sivigliani, Susa-ni, Bonazza, Sahar, Grimalda, Gre-gori, Hualich, Bon, Alessio, Burni, Mazzullo (Vigini). PRIMORJE: Kapun, S. Husu, Ru-pil, Šegina, Verša, Milič, G. Husu, štrekelj, Locasto, V. Husu, Čer-njava. 12 Ferfolja, 13 Timeus. STRELCA: v 34 min. Čemjava (enajstmetrovka), v 37. min. Burni. SODNIK: Gl a v'na iz Trsta. Koti 0:4. Gledalcev 25. Z izredno medlo igro v napadu si je Primorje v tekmi s Costalun-go zapravilo točko. Prosečani so vseskozi prevladovali tako v obrambi, kot na sredini igrišča. Vsi poskusi, da bi stresli nasprotnikovo mrežo pa so bili zaman, ker je bila napadalna vrsta skrajno nepro-dorna. Me'.: «rdeče-rumenirrj» je tokrat prvič nastopil branilce Rupil. ki je prej igral z naraščajniško ekipo Ronchija v dežeini ligi Njegov nastop je bil vsekakor pozitiven, saj je bil med najboljšim' na igrišču. Ostali branilci szadovoljili, le TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Tržaški baročni ansambel; 19.10 Higiena in zdravje, 19.20 Zbori; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 locandiere»; 16.20 Ljudje in predmeti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 10.00 Melodije; 11.00 Samoupravljanje; 11.20 Partizanske pesmi; 11.45 Orkestri; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Zabavna glasba; 14.00 Plošče; 14.30 Simf. skladbe; 15.45 Poje Ivanka Kraševec; 16.00 Deželna oddaja; 17.00 Spored borbenih pesmi; 17.30 Orkestri; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.30 Primorski dnevnik; 18.50 Zabavna glasba; 19.00 Nekaj domačih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Lahka glasba; 20.40 Dubrovnik 72; 21.30 Revija pevcev; 22.00 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Brezplačno; 14.00 Lahka glasba; 15.10 Za vas mlade; 16.40 Otroški kotiček: 17.50 Slavne romance; 19.25 Absolutna novost; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Rad. igra «Franta»; 22.30 Orkestri. SREDA, 29. NOVEMBRA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta A. Luče in T. Cucchiara; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Spored z Mauriziom Costanzo; 12.10 Spored s Corra-dom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Vprašaj; 15.40 Draga Rai; 17.35 Telef. pogovori; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Radio za šole; 11.30 Plošče; 12.00 Ital. sodobna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Polifonske skladbe; 15.05 Leharjeva opereta; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Logika; 21.30 Romance. FILODlPUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Pianist Cafaro; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče; 13.20 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Tone Seliškar: Deklica z junaškim srcem; 8.30 «Za praznik nam naša pesem; 9.05 Jug. orkestralna glasba; 10.05 Matelič: Vsi napori v korist delovnega človeka; 10.30 Pesmi junaške preteklosti; 11.15 Iz jug. glasbe; 13.30 Konjar: Mladi v samoupravljanju; 14.05 Jugoslavija poje; 15.05 Poročila o praznovanju; 15.15 Pevci, godci in ansambli; 16.00 Humor v partizanih; 16.30 Kajuhova poezija: 17.05 Sprehod po Ljubljani; 18.00 čolakovič - M. Belovič: Hiša ža- losti; 19.00 Lahko noč, otroci!; -9.15 Glasbene razglednice; 20.00 Musorgski: Boris Godunov, radijska priredba; 22.15 Malo glasbe; 23.05 Vuk Krnjevič: Pesmi; 23.15 Melodije. JUG. TELEVIZIJA 9.09 Čestitka; 9.05 Risanka ali lutkovni film; 9.20 S. Novakovič: Čas konj - otroški spored; 10.10 Radost Evrope - barvna oddaja; 11.10 Rezerviran čas; 11.40 Promenadni koncert; 12.25, 15.50, 20.00. 22.40 Poročila; 15.25 Vitez vihar; 15.55 Mozaik; 16.00 Boks -finale prvakov; 18.15 Desant na Drv ir - film; 20.30 Z. Sintič: Korito ponikalnice - TV drama; 21.40 Jugoslavija v partizanski pesmi. KOPRSKA BARVNA TV 18 15 Boks - finale prvakov; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Življenje in čas maršala Tita - dokumentarec BBC; 21.30 Blaž Arnič: «Gozuovi pojo»; 21.30 Nogometna te krm Crvena zvezda Toter.ham. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV v šob; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ankete o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Pedagoška oddaja; 15.15 TV v šoli: tečaj francoščine; 16.00 Osnovna šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše; Gira e gioca; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Počitnice na otoku galebov; 18.15 Pustolovščine Penelope Pistopove; 18.45 Sincro; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Veliki dirigenti; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film; «Ma-rocco»; 22.50 Na filmskih platnih. Dr Franci Derganc orano« s. SPOMINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 50. Odločili smo se, da ju operativno zvežemo. Toda specialne-a instrumentarija za take operacije nismo imeli. Tisti, ki so ili pri operaciji, so se skoro na glas zasmejali, ko je instru-lentarka Lida razpostavila po instrumentarski miza prekuha-e mizarske klešče, kladivo, ščipalke za žico, ploščate klešče i aluminijasto žico. Operacija se je lepo posrečila. Kost se e kmalu zarasla v pravilnem položaju, nakar smo žico od-tranili. Tovarišu Pagonu se je «Franja» zelo priljubila. Po končani ojni je bil zaposlen v Kranju in bil vedno med prvimi in lajbolj delavnimi organizatorji sestankov osebja ranjencev iz Franje«. Če je komu od njegovih vojnih tovarišev šlo kaj na-obe je bil vedno prvi, ki se je zanj zavzel. Za volanom pa iravijo, da je bil norec. Tako se je blizu Logatca pri neprevid-lem prehitevanju zaletel z rdečim princem v skale in v njem i gorel V Žireh so ubili dr. Demšarja. To je popisal v svoji kroniki isamele domačije «Med strahom in dolžnostjo« pisatelj Karel Srabeljšek. Demšarjeva vdova je dala njegov rentgenski aparat 3F na razpolago. Prepeljali so ga v «Franjo». Takoj ga ni bilo mogoče uporabiti, ker ni bilo temnice in zadosti močne elektrike. Električna centrala v «Framji» je bila prešibka. Dr. Franja je izposlovala, da so v Novgradu izdelali primer no barako, ki smo jo po kosih prenesli v grapo, štab IX K pa je preskrbel dovolj močan prenosen električni generator na bencin. Kakšna igrača je bilo sedaj z operacijo odstraniti v telo zarite krogle, drobce min in granati Po raznih opravkih sem moral večkrat v Cerkno. Neko dopoldne srečam na tej poti Kosmatega, kako jo z debelo gorjačo v roki briše proti Logu. Bil je redkobeseden, mislil sem, da se mu mudi v Orlovo gnezdo, tako je krstil kmetijo, kjer je rodila tovarišica Irena. Ko pridem v Cerkno, opazim, da ljudje nekam preveč vneto pometajo pred svojimi hišami. Grem na ekonomat «Franje», ki je bil malo zunaj strnjenega naselja, da bi pogledal neko bolnico. Imela je hudo vnetje slepiča. Kar prihiti nekaj partizanov, češ da so Nemci v Zakrižu. Njihove besede je potrdila tudi mina, ki je priletela iz te smeri. Hitro smo spravili žensko na varno in jo kasneje v «Franji» operirali. Nekaj ranjencev je nujno potrebovalo transfuzijo. Prav tako kot pred meseci v «Pavli», je za zgled prva dala svojo kri upravnica dr. Franja. Proti koncu februarja je morala KE še enkrat na Čepovan, da bi sodelovala pri ponovnem napadu brigad na Trnovo, kjer so se spet hoteli v gnezdi ti Nemca. Iz «Frarje» smo šli na Čepovan Lida, Danilo, Lojze, Frenk in jaz. Pridružili so se nam tovariši iz «Pavle» in dr. Žemva. Malo pred tem je prebolel revmatizem in je še vedno težko hodil. Pripovedoval je, da želi sanitetni odsek glavnega štaba, naj bi dr. Pavla odšla s Primorskega. Ona pa tega ne mara, ker so ji preveč prirasli k srcu tukajšnji kraji in ljudje. Nekaj časa smo imeli skupno pot z artilerijo IX K. Pogovarjali smo se s komandantom Acom in sanitetnim referentom medicincem Jerajem. Sergij Husu je bil prevečkrat prepočasen. Na sredini se je izkazal Valter Husu, medtem ko sta za igrala Štrekelj in Milič pod svojimi sposoerostmi. Napad je razočaral, čeprav se je G. Husu potrudil, da bi spravil na kolena tržaškega vratarja. Igra se je skoraj ves prvi Dolčas odvijala pred vrati Cortalunge. Prosečani so povedli i enajstmetrovko, ki jo je dosegel Čemjava. Samo tri minute kasneje so domačini izenačili z Bumijem, ki je izkoristil zmedo pred vrati Kapuna. Drugi polčas je bi* podoben prvemu Vsi napadi <-rdeče-rumenih» pa so bili zaman. Prusečani so imeli dve minuti pred koncem zadnjo priložnost, vendar je vratar odbil močan Miličev prosti strel. M. K. Union — S. Giovanni 0:2 UNION: Vedana, Mosca, Bende, Glionna, Espcsito, Boschetti, Stigli, Čok, Suber, Babuder, Lapi. S. GIOVANNI: Kus, Giombatti, Gerzeli, Buiang, Deschi, Sims, Gior-gini, Galletti, Bonnes, Pascon. SODNIK: Črevatin. STRELCA: v 11. min. Pascon in v 35. min. Galletti. Podlonjerski mladinci so bili ponovno poraženi'. Tokrat se je na njihov račun veselil S. Giovanni, ki si je z dobro igro v prvem polčasu zagotovil zmago in je lahko v drugem delu srečanja počival ter igral pretežno obrambno. Podlonjerci niso mogli proti močnejšemu nasprotniku storiti nič in so se morali' zadovoljiti le s tem, da so izkoriščali nepazljivost gostov. Z druge strani pa je čudno, da je Union zgubil, saj se je v nekaterih primerih izkazal in je dokazal, da (če le hoče), tudi igra, kot se spodobi. Podlonjerci lahko računajo v svojem moštvu le na posameznike, medtem ko popolnoma manjka skupna igra. V napadu je zadovoljil Lapi, ki igra od nedelje do nedelje boljše, Babuder pa, čeprav je imel na hrbtu številko deset, se je odlično izkazal v obrambi, katero je spretno vodil. Poglavje zase pa je pri Unionu vratar, ki je najšibkejša točka celotnega obrambnega sistema. Pod-lonjercem nd namreč še uspelo najti zanesljivega vratarja, čeprav ga iščejo že več časa. Popolnoma razumljivo je zato, če pride, kljub dobri igri, večkrat do poraza. Radi _____________________________ nitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH'""1111 ZAČETNIKI Breg — Libertas Rocol BREG: Krmec, Kuret M., čič, Grizonič, Klun, Krevatin, vis (Sancin), Prašelj, Ferluga, R ret D., Kalin. LIB. ROCOL: Giannella, Sgue^’ Lucia, Deronzo, Stella M. in •’ Marinelli, Gambassi, Sterle, P® rella, Sau. ■ i SODNIK: Oretti iz Trsta. GIea<“ cev: 50. „ . ... Tokrat so najmlajši Brezam igrali pred domačim občinstvom so ponovno pokazali, da so “ in odločni. Še vedno imajo teža z napadalno vrsto, ki skoraj pride do nasprotnikovih vrat, ta da sloni vsa teža tekme Pr?. na obrambi. Potrebno je omeniti, trenutno «plavi» ne igrajo z nar boljšo postavo, kajti iz zdravsN nih razlogov ne nastopata '_ra Giacomini in prosti igralec Ben*" sina ter Novello in Kraljič, ki ta z naraščajniki. Ob talcem stanp jih morajo nadomeščati neka** najmlajši, ki kondicijske m ,te ;a. ne pomanjkljivosti nadomeščajo kliučno z dobro voljo. ... Libertas meri odločno na cm® izkupiček. To je razvidno iz lej! igre po vsem igrišču in iz stam^ pritiska na polju «plavih»._ T®®. obramba je vedno na mestu ta ja občasne protinapade, ki' ji° sprotnik z lahkoto obvlada. *r£ protiutež lepi in učinkoviti igri bertasa, «plavi» odgovarjajo z redno borbenostjo, ki ne poneha končnega žvižga. Remi je pravilno plačilo za m* de Brežane, Vsi Brežani so zaigrali lep°: , , sebej pa je treba omeniti Kalina in M. Kureta ter «vet..... ne» Krevatina, Ferlugo reta. m D.** Joto MILAN, 28. - Novopečena tovna rekorderka v enourni sve- koje- uivna reKoraenca v eriuu. .. sarski vožnji, Italijanka Cressa^ va, se bo vrnila v domovin? petek. Po prvotnem načrtu m.^ morala vrniti že včeraj, v®". uj So jo v mehiški prestolnici za<\„p. člani tamkajšnje italijanske s nosti. Športno združenje Bor ta svojemu članu in tekmov°lc BORISU FABJANU , za diplomo iz fizike na trza ški univerzi. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naložili vam bodo zahtevno nalogo, ki pa vam bo uspela. V čustvenih zadevah bo potrebno potrpljenje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preveč tvegate, hkrati pa niste pripravljeni na sprejetje odgovornosti. V ljubezni nekaj ne bo prav. DVOJČKA (od 21. s. do 21. 6.) Dan bo pMn zadoščenja, posebno za tisto, ki se ukvarjajo s trgovino. Računajte z zaupanjem drage osebe. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zelo zanimive in obetajoče naloge. Ne boste vsem kos, pa čeprav vas mikajo- Ne bodite preveč popustljivi do ljubljene osebe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S potrpežljivostjo boste speljali do konca nalogo, ki bo za vas preizkušnja. čas bo dal vara prav. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Nekdo spletkari na vaš račun. Odločno mu odgovorite. Preveč ste zaprti vase, kar moti vaše čustvene odnose. TEHTNICA (od 23. 9. do 22' ^ Ne podcenjujte nasvetov, ki > jih bodo dale kompetentne ose elementi, s katerimi razpol°Žat' e ste rešili svoje čustvene Pr°j $ ŠKORPIJON (od 23 10. do, 11.) Ne smete riniti v skra.) ^ ko vendar vidite, da so vaS nesO črti tvegani. V družini malo glas ja. n }2. ST BELEC (od 22. 11. do ^ : Obeta se vam velik uspeh združenimi močmi. Ni vsaka Fj. zava priporočljiva. Pnietno v 1 ečeri srečanje. KOZOROG (od 21. 12. do Na poslovnem področju staž0 Izberite novo področje, da v j[, njem ne propadete. Žilo raz° no razpoloženje. „ , g VODNAR (od 21. 1. do 19- ( maj ste se dela lotih i° ze. p radi opustili. Vztrajajte r&^L\\e njem in uspeh vam je zagotm'G RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) bili si boste izkušnje, s kateri ^ boste pomagali. Ne postavljaj1 Vj, svojih načrtov in upov na 000 K V čepovanu je šel Frenik s kurirji po hišah, da organizira vse potrebno za KE. Vrnil se je ves pretresen zaradi tega, kar je videl in slišal v zapuščeni gostilni. Kaik teden pred nami so bili tu Nemci. S seboj so imeli ujetega partizanskega kurirja pri ruski vojaški misiji — skoraj otroka. Grozih so mu z nečloveškimi mukami, če jim ne izda neke skrivne poti. Mislili so, da se bo počasi že omehčal. Ponoči je moral z zvezanimi rokami spati med njimi. Nekako je prišel do bombe, z zobmi je potegnil zatlč in sl potisnil bombo pod trebuh. Raztrgalo je njega in nekaj nemških vojakov. Frenk je videl luknjo, ki jo je v tleh izkopala eksplozija, in stene oškropljene s krvjo. Naslednje jutro pa nam je prinesel razveseljivejšo novico. Sovražna posadka na Trnovem je zavohala, da se ji nič dobre ga ne obeta in je ponoči brez strela izginila. Kdo naj bi bil tega bolj vesel kot mi, ki smo pričakovali v lovski hiši še kaj hujšega, kot je bilo januarja. Kirurška ekipa se Je lahko začasno spet razšla. Cez modro progo neba, kolikor smo ga videli v «Franji», je letelo vedno več eskadrilj zavezniških avionov. Gledali smo njihove dolge, srebrno bele sledi in poslušali votlo bobnenje eksplozij v daljavi. Posebno kuhar Vili je, če je le mogel, zlezel na podstrešje kuhinje, da bi jih «bolje» videl. Še naočnike si je izrezal iz lepenke. Na videz je bil izreden šaljivec. Kako sem se začudil, ko mi je nekega večera zaupal svoje težave. V bolnišnico je prišel kot težak ranjenec s prestreljeno medenico. Toliko, da je ostal živ. Ker ni mogel več v brigado, je začel kuhati v bolnišnici. Ranitev mu je spravila iz tira delovanje vseh organov okoli medenice. Tolažil sem ga, da jih bo možno zdraviti, ko bo vojske konec. Komisar Brus in njegov pomočnik Slovenko sta imela zdaj lažji posel, da sta držala moralo ranjencev na višini. Dobili smo radijski aparat in poslušali poročila. Na zemljevidu, ki je visel na vratih sobe, kjer je bivala dr. Franja — prej je bila to tudi operacijska soba — se je ozemlje fašistične Nemčije krčil0 vzhodu in zahodu. q Janku Rudolfu so se rane zagnojile in se počasi celHe' , skrbni negi, v kateri je sodelovala njegova žena Anica, se tudi splošno stanje počasi popravljalo. ,,gj Vendar še ni mogel vstati iz postelje, ko je kot divii« komisar poročil dr. Franjo in Frenka. Toda ta veseli dog0" ni potekel brez kaplje grenkega pelina. ^ Vse osebje je nestrpno pričakovalo, kdaj se bosta to ^ na vrnila Frenk in dr. Franja na poročni obred v grap^L, jaz sem ju nestrpno pričakoval. Kar me pokličejo na Kuhar Vili je šel po zaledenelih skalnatih stopinjah ob ^ in zdrsnil v tolmun. Za njim se je pognal v ledeno mrzlo ^ tovariš Karlo in ga potegnil na stezo. Tu je zdaj ggj znakov življenja. Poskušali smo z umetnim dihanjem, da^jj4; mu v srce injekcijo. Nič. Punčice v očeh so se mu < tako, da je ostal od modrih šarenic le ozek obroč. ostale. ^ Prav tisti hip sta se prikazala na stezi dr. Franja in Naprej nista mogla drugače, kot da sta stopila čez trupi0, ^ Poroko so odložili za pol dneva ali dan. PremlSljevaIlc0i(^ ali naj rečem dr. Famji, naj še enkrat premisli svoj Truplo na stezi je slabo znamenje. «Vraže, vraže!« sem ^ ndl z roko in molčal. Prav sem imel, saj ta partizanski zakon drži še dan®®’ B Večerja po poroki je bila pri Metodu v Logu. Prvič s® ; tedaj v tej hiši. Kmalu sem moral iz svatovske družbe- 'jii prišel kurir in povedal, da nosijo lz javke pri Cmilhu v nico nekaj težkih ranjencev. FARJI POTOK, DOLENJA TREBUŠA, STOPNIC 3. 3. — 20. 3. 1945 ^ Frenk je moral takoj po poroki v štab korpusa, dr-so preplavljale skrbi za bolnišnico. (Nadaljevanje sl