Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 172. Izven Ljubljane 8 vin. y LJOMjflni, V M, 30. JU1]0 1912. LElO XL š= Velja po pošti: =2 Za oelo lato naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 u en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29-— z« ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24*— za pol leta „ , „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6— za en meseo „ . „ 2 — V ipra«! prejenan mesečno K 1-70 r— Inserati: i ■ Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemii nedelja is praznike, ob 5. url popoldne. par Uredništvo jo v Kopitarjevi uliol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna bran. račun št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. EvharisiiEni kongres. Vedno bližji je čas, ko se bo vršil na Dunaju mednarodni evharistični kongres. Kongres bo velikega pomena v prvi vrsti za našo domovino Avstrijo. Avstrijski katoličani so dobre volje, a manjka jim dostikrat onega poguma, ki se prišteva med darove Svetega Duha in je za velike stvari nujno potreben. Kaj radi se dajo katoličani v Avstriji zbegati od vpitja internacionalno organiziranega svobodomiselstva, niso na njegove napade pripravljeni, manjka jim poleg odločnosti večkrat tudi medsebojne edinosti. Ustavna in narodna vprašanja ločijo avstrijske katolike, da dostikrat ne Eride do skupnega nastopa tudi takrat, ko i bilo v obrambo katoliških idealov in svobode cerkve nujno potrebno. Politični boji pa tudi nemalokrat katolike v Avstriji tako absorbirajo, da se praktično versko življenje poplitvi in pojema ona sila, ki katoliško ljudstvo stori nepremagljivo. Evharistični kongres bo brez dvoma Versko zavest poglobil, avstrijske katoličane opogumil, okrepil v njih zavest, da so vsi ena družina in pokazal, kolika je moč krščanstva, ako se vse katoliško ljudstvo združi okoli središča svoje vere. Papežev legat, kardinal van Rossum, še pripelje na Dunaj po Donavi. Sprejem bo veličasten. Legat bo gost našega cesarja in to je eno najpomembnejših dejstev evharističnega kongresa. Veš svet bo zopet izvedel, da je habsburška vladarska rodovina katoliška, da iz le vere črpa svojo moč in da je slejkoprej njena zgodovinska naloga, braniti ideale katoličanstva v Evropi. Framasonska Francija se, kakor kažejo vsa znamenja, zopet vrača k svojemu Bogu, ljudstva so se naveličala puhlih fraz liberalizma in spoznavajo, da je moč in sreča držav le v krščanstvu. In ko bo avstrijski cesar klečal pred Najsvetejšim, bo vse prešinil občutek, da je po besedah Sve» tega Pisma »srečna le tista država, koje kralj je Gospod Bog«. Ponovil se bo oni prizor, ki se je odigral takrat, ko se je Avstrija pod habsburškim žezlom šele porajala: ko je Rudolf habsburški pokleknil pred Evharistijo in dal duhovniku na razpolago svojega konja, da pojaše z Najsvetejšim čez reko. In marsikdo se bo spom-nih onih lepih kitic iz Schillerjeve pesmi, ki ta dogodek proslavlja: »Un der Graf zur Erde sich neiget hin, Das Haupt in Demut entbloBet, Zu verehren mit glaubigem Christensinn, Was alle Menschen erloset.« Dva skopuha. Catulle Mendčs. Dva skopuha sta stanovala v zadnjih hišnih vrstah malega mesta. Pri sebi nista imela niti sluge niti deklice. Obe pusti, sivi, napol podrti hišici, v katerih sta živela, sta stali tesno druga poleg druge in sta bili popolnoma enaki. Zaprašena okna obeh so bila vedno zaprta in le redko so se odprla mrežasta vrata, ki so tvorila vhod v obe stanovanji. Soseda se med seboj nista obiskovala; nikdar nista sprejela k sebi tujca in nikdar nista šla med druge ljudi. Cestne klepetulje so vedele, da stanujeta tam dva moža, toda to več iz pripovedovanja drugih, kot pa iz lastne skušnje; kajti nikdar ni bilo videti niti enega niti drugega pri oknu, svoje nakupovanje pa sta oskrbela prav zgodaj zjutraj, ko ni bilo videti na ulicah še nikogar. Babice so se le nejasno spominjale, da sta sc oba prijatelja nedolgo po neki meščanski vojni, ko so bila polja opu-stošena, posestva razdejana in gradovi požgani, naselila v tem kraju. K sebi sta vzela neko skoro blazno beračico, da jima je stregla, prinašala vodo in pripravljala obede, ki sta jih uživala Nekaj prekrasnega pa bo tudi uprizoritev zakramentalne drame velikega katoliškega pisatelja Calderona, ki se poleg nesmrtnega upesnitelja »Divine Comedije« prišteva med največje pesnike vseh vekov. Igro je primerno priredil znani Richard Kralik in se bo vprizorila prvi večer v dvorani Uranije. Višek vsega bo seveda sprevod, v katerem bodo korakali za cesarjem člani vladarske hiše, najvišji dostojanstveniki države, cerkveni knezi iz celega sveta, državniki, katoliški laiki iz vseh pokrajin zemlje, naše avstrijske dežele. Aranžma bo gotovo nekaj posebnega: Najsvetejše v rokah papeževega legata se pelje v sijajnem gala-vozu cesarske hiše, za njim v gala-vozovih cesar in dvor. Sprevod bo šel skozi Wollzeile, Stubenring, Opernring in Burg-ring. Za visoke osebe je nadvojvoda P"ranc Ferdinand dal na razpolago novi dvor, kjer zdaj on začasno stanuje. Na veliki srednji terasi novega dvora bodo prisostvovali prireditvi dunajski diplomatični zbor in vi-sokostoječe dame iz Avstrije in inozemstva. V sprevodu se bodo nosile le take zastave, kipi in podobe, ki so izredne umetniške ali zgodovinske vrednosti. Za zbrano pobožnost v čast Najsvetejšemu bo obilno preskrbljeno s pridigami, molitvenimi urami in obhajili, pa tudi znanost se bo upoštevala s katehetičnim in pedagoškim kongresom ter razstavo za cerkveno umetnost. Kar pa se jih kongresa ne bo moglo udeležiti, bodo spremljali prireditev z molitvijo in prošnjo, naj bi Bog svoje katoliško ljudstvo blagoslovil, da bo v boju pogumno in odločno, v trpljenju vztrajno, v zmagi modro in plemenito! Rszprovo rodi oleniolo no KroU. Komisarja Čuvajo. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Zagreba.) Včeraj se je pred zagrebškim kralj, sodnim stolom pričela glavna razprava proti Luki Jukiču in tovarišem radi atentata na kralj, komisarja Čuvaja. Zanimanje za to razpravo je bilo silno. Ze dolgo pred določenim časom se je pred sodnim poslopjem zbralo na stotine ljudi, ki so hoteli dobiti vstop v sodno dvorano, toda vstop je bil dovoljen edinole onim, ki so v soboto dobili vstopnico. Pred poslopjem in v sosednih ulicah je bil potegnjen orožniški in policijski kordon, redarji na konjih so pa patru- skupno. Strežnica je pa kmalu umrla in o svojih gospodarjih ni vedela drugega, kot da sta se imenovala Anzelm in Jean. Druge služkinje nista najela. Vendar pa sta še nekaj let uživala kosilo pri Anzelmu, večerjo pa pri Jeanu. Za časa obedov sta zahajala drug k drugemu in zvečer je prihajala skozi okna hišice medla svetloba. Polagoma pa sta obiske med seboj popolnoma opustila. Vsak izmed njiju je ostal sam, popolnoma ločen od življenja. Nema, pusta bivališča so dala nekaj časa radovednežem precej opravila, a končno je tudi to zanimanje popolnoma opešalo. Nekega večera je sedel Anzelm v postelji in svetloba male svetilke, ki je stala na polici ob steni, jc obsevala veliko odprto omaro. Lesketali in svetili so sc v njej bakreni, srebrni, posebno pa zlati novci. Bili pa so francoski luidorji, nemški novci po dvajset mark z glavo kralja Friderika, angleški in španski denar, goldinarji, danski državni dolarji, španski zlatniki, pijastri, cekini, guineje, šilingi in denar vseh mogočih vrst. Na njih je bilo videti slike vseh vladarjev, napise v vseh jezikih in najrazličnejše letnice. Zaklad je bil podoben tovoru ladje morskega razbojnika, ki je prepotoval ves svet, in je tu izkrcal svoje bogastvo. Med evropske novce so bili pomešani japonski in kitajski, dolarjev je bilo cele ljirali po bližnjih ulicah. Zrinjevac jc bil taktično zaseden z oboroženo silo. V sodnem poslopju so bili razvrščeni močni oddelki redarjev in orožnikov, ki so zasedli vsa vrata in stopnjice; vrhovno poveljstvo so izvrševali policijski uradniki. V sodni dvorani so na vseh straneh nameščeni številni detektivi, eden celo v časnikarski loži. Prihod obtožencev. Točno ob 8. so bili v dvorano privedeni obtoženci, in sicer prvi Jukič. Njega posebej spremljata in stražita dva orožnika z nabitima puškama in nasajenim bajonetom, oslale obtožence stra-žijo sodni redarji pod nadzorstvom sodnega nadporočnika. Prihod senata. Ob četrt na 9. uro pride v dvorano sodni senat pod vodstvom predsednika sodnega stola Vendlerja in državnega pravdnika dr. Markoviča. Kot votanti fungirajo sodniki Trbojevič, Stanzer, Fink, Gorjanovič in namestnik Bičanič. Ob prihodu senata in braniteljev so obtoženci vstali in se zopet vsedli šele, ko jim je predsednik z roko dal znamenje za to. Otvoritev razprave. Predsednik: »Otvarjam glavno razpravo proti Luki Jukiču in drugovom radi zločinstva umora . . .« Tu Jukič hitro vstane in na ves glas vpije: »Lopova C.uvaja, ki je izvršil razbojništvo nad hrvaškim narodom, pripeljite semkaj in njega sodite!« Predsednik: »Umirite sc.« Jukič: »Preje nego se katerega koli izmed nas pozove na odgovornost, naj se razpiše tiralica za kraljevim komisarjem.« Predsednik: »Prosim vas, umirite se.« Jukič: »Jaz v tlačeni Hrvaški ne morem biti miren!« Predsednik: »Opozarjam vas, da se nahajate na svetem mestu, kjer sc kroji pravda in pravica.« Jukič: »V Hrvaški ni pravice!« Predsednik: »Vi ste obtoženi zločinstva umora!« Jukič: »Zločinec je kralj, komisar Čuvaj!« Potem Jukič sede, glavo nasloni med roki in se globoko zamisli: prsi se mu močno dvigajo. Generalije. Nato predsednik preide na generalije obtoženih. kupe, kratko, tu so bili združeni vsi zlatniki sveta in bil jc to bogat, bleščeč in zveneč kup! Anzelm pa, pijan iu zaljubljen v svoj denar, ga jc prešteval in poljuboval. Končno je vrgel raz sebe obleko in planil v omaro, ki jc bila tako velika kot kaka kopalna banja. Vlegel se je vanjo, kolikor globoko je mogel, se valjal in premetaval sem in t jc ter dobil vsled udarcev ob stene modrikaste madeže in rane. Bil je zelo srečen, če je dobil rane, v katere so se pogrezali zlatniki kot v krvaveče hranilne puščice. Od veselja je končno tako onemogel, da se je z lahnim smehljajem na ustnicah — onesvestil. Toda za zaprtimi trepalnicami je videl še blesk zlata ter je ves srečen zaspal na zlatu. Naenkrat se je razlegel skozi nočno tihoto slab, hreščeč šum. Šipa v oknu se jc premikala in slednjič odločila. Počasi sc je prikazala v sobo glava, za njo rama in ves gornji život. Bil je Jean, ki je oprezno vstopil. S pritajenim korakom in razprostrtimi rokami, ker se je bal, da ne bi zadel ob kak predmet in povzročil ropota, jn tipal proti omari, na katero jc padala utripajoča svetloba in obsevala bleščeče zlato in pa na slečenega spečega An-zelma. Ne da bi se zbudil, sc je isti obrnil. Ležal jc na hrbtu in smrčal. Jean jc privlekel iz žepa dolg, koničast nož, ki se jc svetil kot zrcalo. Ko pokliče Jukiča, ta ne vstane, marveč mirno sedi in ne daje nobenega odgovora; nepremičen sedi na klopi in v globoki zamišljenosti gleda v tla. Priče. Ko so ostali obtoženci povedali svoje generalije, se uvedejo priče, katere predsednik opozarja na svetost prisege in jim obenem naznanja, da morejo priti šele v sredo, ker se tedaj prične zaslišavanje prič. Nato priče odidejo iz dvorane, obtoženci pa prijavljajo svoje zagovornike. Ko predsednik pozove Jukiča, da pove svojega branitelja, vstane Jukič tor z mirno in dostojanstveno pozo odgovori :»Jaz ne potrebujem zagovornika. V neustavni Hrvaški se niti v sodni dvorani ne more iskreno braniti. To se pravi s suknjičem mlatiti na levo in desno.« Predsednik: »Kaj vam je danes, da ste tako razburjeni, saj ste bili vedno mirni.« Predlog zagovornika dr. Prebega. Predno se začne zaslišavanje obtoženih, vstane Jukičev zagovornik dr. Prebeg in stavi predlog, tla se Luko Jukiča pošlje na opazovalni oddelek v blaznico. Dr. Prebeg svoj predlog obširnp utemeljuje ter podpre s stvarnimi dokazi, da je ravno redarstvo naravnost hotelo, da pride do atentata. Ali ni največji nesmisel, da policija osem dni pred atentatom v votli vrbi najde bombo, pa se za to ne zmeni dalje? Dolžnost policije je bila, da bi bila k vrbi postavila stražo, ki bi bila lahko prijela Jukiča, ko bi bil prišel po bombo. A policija se za vse to ni zmenila, zato je ona odgovorna za atentat. In na obtožni klopi bi nc imel sedeti Jukič, marveč šef policije. Predsednik: »Prosim, nikarte tako.« Dr. Prebeg: »Oprostite, malo sem zašel. Končujem ter stavim svoj predlog; sprejmite ga, da se dožene, da Jukič ni zločinec, marveč nesrečen bolnik. Naj slavno sodišče uvažuje vse navedene dokaze in moj predlog sprejme.« Nato dr. Prebeg čita svoj predlog, da se Jukiča odda na opazovanje v blaznico; opira ga zlasti na dejstvo, da je bil Jukič že enkrat na opazovanju v blaznici in pa na tozadevna vojaška zdravniška izpričevala na podlagi ka- Prav lahno in previdno je pokleknil, kot mati, ki hoče čuvati zibelko. Trudno j c prijel za ročaj orožja, ga dvignil a ga pridržal obotavljajo se. Iz oči mu jc sijalo nekaj sočutju podobnega. Brez-, dvomno so vezale oba moža, izmed katerih hoče sedaj prvi umoriti drugega, vezi, katerih bi tudi čas ne mogel popolnoma uničiti. Spomini na skupno prestane nevarnosti so se vzbudili v morilcu; mislil je na to, kako sta trpela za zločine, ki sta jih izvršila skupno. Obšli so ga občutki lastne sokrivde. Pri utripanju svetilke so imeli zlati blesk, kot žareče oglje, ki ga oživi veter. Sedaj sc Jean ni več obotavljal. Z goto« vim sunkom je pognal nož v telo, ravno v srce, s tako močjo, da je nožnica predrla telo in zadela ob spodaj ležeče zlato. Brez vsake kretnje, brez vzdiha je Anzelm umrl. Slišalo sc jc samo grgranje krvi. Jean je dvignil truplo in je položil na posteljo. Nato je pokleknil pred omaro in poželjivo grabil zlato, srebro in baker ter polnil z njim veliko vrečo, ki jo jc prinesel seboj. Ko je zapustil hišo, sc mu je pod ogromno težo upogibal hrbet in slišal je za seboj prasketanje plamenov, ki so se vspe-njali ob stenah, oprijemali se tapet, valili sc liki volovom.po odejah in užgali brado in lase mrliča. Ker Jeana v temni noči ni nihče videl, kako se jc plazil k sosedu in se Dr. PreEeg: »Proti temu sklepu prijavljam pritožbo ničnosti.« Dr. Popovič: »Tudi jaz glede mojega klienta.« Prihod psihiatrov. V dvorano prideta psihiatrična izvedenca in zavzameta svoji mesti na senatski tribini. Predsednik jima tolmači, zakaj sta poklicana in ju prosi, naj dobro pazita na Jukiča. Predsednik: »Luka Jukič, ali ste čuli, za kaj se gre?« Jukič molči in se ne gane. Predsednik odredi, da se čita obtožnica in poživlja obtožence, da na stavljena vprašanja jasno m razumljivo odgovarjajo. Votant Gorjanovič čita obtožnico, ki je jako bširna ter obsega na 18 s strojem pisanih polah krog 5000 vrstic. Obtožnica sc obširno bavi z atentatom samim in razlago, v kateri se navaja podrobnosti o tajni dijaški revolucionarni organizaciji, o dogovoru atentata, o bombah, o nameravanem atentatu pri procesiji Sv. R. Telesa itd. Luka Jukič se obtožuje radi zločina izvršenega za-vratnega umora, potem radi zločina po-izkušenega navadnega umora, dalje radi prestopka proti telesni varnosti in končno radi zločina javnega nasilja VI. vrste. Djuro Cvijič, Avgust Cesarec, Dra-gutin Bublič, Franjo Neudhardt, Ka-milo Horvatin in Roman Hrvat so ob-tožeini sokrivde zavratnega umora, raz-ven tega pa Cvijič, Bublič in Horvat še radi sokrivde zločina javnega nasilja VI. vrste. Vladimir Badalič, Vatroslav Dolenc, Dušan Norančič Josip Šarinič in Stjepan Galogaža so obtoženi radi zločina pripomoči, zagrešenega z zlobnim nezaprečenjem. Obtožnica predlaga, da se Jukiča obsodi po § 136. (smrt n a v e š a 1 i h), za ostale se pa predlaga kazen od 10 do 20 let ječe. Pripetljaj z Jukičem. Nekako v sredi čitanja obtožnice se Jukič hitro dvigne ter gre proti vratom, kjer so zagovorniške klopi. Orožniki hite za njim in ga peljejo proti vratom, ki vodijo v zapore. Dr. Prebeg: »Prosim, da se dovede nazaj.« Predsednik: »Naj se umiri; zato od-rejujem polurni odmor. Obenem naznanjam, da se bo razprava vršila vsak dan od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, kakor pri veleizdajniškem procesu.« Dr. Budisavljevič: »A tako, kaj je tudi to veleizdajniški proces? Dobro, da vemo-!«., Nadaljevanje razprave. Ob tri četrt na 1. uro popoldne se nadaljuje čitanje obtožnice. V dvorani vlada grobna tišina, a komaj se čuje slabi glas votanta, ki strašno monotono čita obtožnico. Jukič zaspal. Krog četrt na 2. uro je Jukič začel dremati. Z lic mu kapljajo debele kaplje potu. Z rokama je podprl razgreto glavo in se nekako čudno stresal. Razburljivi prizori. Naenkrat se Jukič zdrzne, skoči s klopi in gre proti vratom dvorane. Predsednik: »Jukič, ostanite tukaj.« A Jukič se niti ne ozre in gre skozi vrata na hodnik zaporov. Orožniki planejo za njim, zgrabijo ga za vrat in ga kakor vrečo moke su-inejo v dvorano, drug orožnik ga pa s puškinim kopitom dregne v rebra. V dvorani je ob tem prizoru — kljub neštetim detektivom in uradnim osebam — nastalo nepopisno zgražanje. Zagovornik dr. Preberg razburjen vstane in apelira na predsednika, da ne dovoli, da se Jukič vpričo senata muči. Toda Jukič se je orožnikom odločno uprl, jih potisnil na stran in šel iz dvorane. Vse, kar je nosilo bajonet in orožje je hitelo za njim; Jukič je pa s hodnika krenil naravnost v zapore. Predsednik: »Prosim mir! Nadaljuje se čitanje obtožnice, čeprav je obtoženec Jukič odsoten.« Dr. Prebeg: »To je skrajna proti-postavnost. Na obtožencu lahko vsak vidi, da je blazen človek. Toda po kazenskem redu mora biti obtoženec pri čitanju obtožnice navzoč.« Sila. Predsednik: »Odrejujem petminut-ni odmor in bom Jukiča dal s silo dovesti v dvorano.« Predsednik nato ukaže, da gre sodni sluga Blažekovič po Jukiča. Sluga se pa kmalu vrne in pove, da se Jukič nikakor ne da odvesti v dvorano, da je vsak napor zaman, ker se Jukič z vso silo upira tudi orožnikom. Nato predsednik odredi, da se obtožnica prečita v obtoženčevi odsotnosti. Dr. Prebeg: »To je protizakonito in vlagam ničnostno pritožbo.« Potem se nadaljuje čitanje obtožnice, ki je trajalo do četrt na 3. uro. Nato je predsednik razpravo odgodil na danes dopoldne ob 8. uri. Zmede v Turčiji. »Zeit« poroča iz Pariza, da so dognale priprave za sodno razpravo proti bivšemu turškemu velikemu vezirju Haki paši zelo zanimive in nove stvari. Vojaška liga, ki pripravlja razpravo proti Haki paši, je dognala, da je pripravljal mladoturški odbor veliko panizlamsko akcijo, ki jo je izsledil neki ruski ogleduh. Ruska vlada je o teh pripravah mladoturškega odbora obvestila tudi prizadete velevlasti. Posledica je bila, da sta Francija in Anglija Lahom dovolili zasesti Tripolis. Nova vlada je odpravila v Carigradu vojaško in civilno cenzuro brzojavk. Turški zbornici je predložilo zbornično predsedstvo brzojavke županov in veljakov v Odrinu, Konji, Brusi, Dedeagacu in v Adaliji, ki obsojajo ligo častnikov, ker zahteva, da naj se razpusti zbornica. Mladoturški poslanci so burno ploskali, ko so te brzojavke čitali. Ploskanje pa nevarnosti, ki grozi obstoju sedanje turške zbornice, ne bo odpravilo. Mladoturki se tolažijo, češ da stoji za njimi odrinski armadni zbor, dasi to ni gotovo, a zdaj je zahtevala tudi mornarica, da naj se zbornica razpusti, ker je izvedela, da je izjavil sultan vojnemu ministru, da se volji naroda ne namerava upirati. Iz Albanije se poroča, da so v Prištini zopet odprli bazarje, ko se je pripeljala v mesto komisija. Albanci so sklenili, da se toliko časa ne razidejo, dokler ne razpuste zbornice. Boljetinac je 28. t. m. došel v Mi-trovice. Pozdravilo ga je mohamedansko in krščansko prebivalstvo, vojaki so se pa bratili z Boljetinčevimi četaši. Malisori so napadli neki turški oddelek, da maščujejo vojvodo Hotijev, ki so ga usmrtili turški vojaki. V boju je padlo 15 turških vojakov in 5 Malisorov. terih je bil Jukič oproščen vseh" nadaljnjih vojaških kazni in bil popolnoma odpuščen od vojakov. Njegova duševna bolezen je kronična in mu je prirojena. 2e njegovega starega očeta so turške oblasti (pred okupacijo) radi slaboumnosti izpustile iz ječe; ena očetova sestra je živela v Svilaju kot vaška sla-boumnica; 231etna Jukičeva sestra Mar-ga se nahaja v blaznici v Stenjevcu. Pa tudi Jukičev oče je tako razburljiv, nasilen in slaboumen, da ga ob opravkih na sodniji in drugih oblasteh vedno spremlja kak sosed ali pa njegova žena. Po dr. Prebegu se dvigne zagovornik dr. Dušan Popovič ter za svojega klienta Neudhardta stavi predlog posebne vrste. Sredi njegovega govora vstane Jukič, pokaže s prstom na senat in kliče: »To je inkvizicija in ne sodišče!« Predsednik: »A tako, to je znamenje, sledite govorom zagovornikov.« Jukič: »Da, vi ste inkvizicija! Porota! Kje je porota?« (Se zopet vsede za klop in prijemlje za glavo.) Dr. Popovič: »Pardon, gospod predsednik, vaša trditev ne drži. Nasprotno, Jukič je s svojim upadom pokazal, da nima pojma, o čem jaz govorim.« Dr. Popovič nato sklene svoje utemeljevanje in prosi, da se na podlagi mnenja nekega francoskega psihiatra njegovega klienta izroči na opazovanje. Obenem sc popolnoma priključuje predlogu dr. Prebega. Govor državnega pravdnika. Nato vstane državni odvetnik dr. Markovič in najodločneje "protestira proti izvajanjem dr. Prebega ki radi atentata obdolžujejo zagrebško policijo. V nadaljnjem se dr. Markovič podrobno bavi z govoroma zagovornikov in skuša ovreči njuna izvajanja. Konča z izjavo, da odločno nasprotuje predlogom zagovornikov. Replika. Dr. Prebeg povzame izvajanja državnega pravdnika ter v prekrasnem govoru dokazuje, da istinito obstoje razlogi sumnje o duševni bolezni Jukiča. Ostane tudi pri svoji trditvi, da je zagrebška policija kriva, da je prišlo do atentata. Ko bi ona bila opreznejša, bi danes ne sedeli na obtožni klopi pošteni in čestiti mladeniči. (Dr. Popovič: »Manjka jim Nastič!«) Odločno se upira temu, da bi se Jukiča zaslišalo prej, nego ga pregledajo psihiatri- Tudi dr. Popovič vzdržuje svoj predlog in prosi, da ga sodišče Uvažuje. Odločno pobija solistične zvijače državnega pravdnika ter z mnogimi priznanimi avtoritetami podkrepljuje opravičenost svojega predloga. Predsednik: »Luka Jukič, ali ste tuli kaj predlaga vaš zagovornik?« Jukič molči in se ne gane. V dvorani vlada smrtna tihota in vse napeto pričakuje odgovor. Jukič se malo dvigne, pa zopet sede. Nato se senat umakne v sosedno dvorano, da se posvetuje o predlogih. k Predlog odbit. Čez deset minut se vrne senat iz posvetovalnice v sodno dvorano in predsednik naznani, da je senat sklenil, da predlog zagovorništva za sedaj odbije; obenem je pa sklenil, da se razprava nadaljuje v navzočnosti dveh psihiatrov, in sicer: dr. Žirovčiča in dr. Lan-ga, ki bota pazljivo sledila toku razprave in potem na podlagi zadobljenih vtiskov izrekla svoje mnenje. 'j ..: —-----------•— —• • vrnil z zlatom napolnjeno vrečo, ni mogel nihče trditi, da jc bil on tisti, ki je zakrivil dvojni zločin: umoril človeka in zažgal njegovo hišo. Sodnijska preiskava je dognala, da se je tu zgodila nesreča. Brezdvomno je Anzelm zaspal, ne da bi preje ugasnil svetilko, ki je padla s police in užgala posteljno odejo ali pa lesene stene. Okostje starega skopuha so z velikim trudom našli med tramovjem in pepelom. Pokopali so ga na pokopališču, ki je ležalo izven mesta ob vznožju gore. Cel dogodek je bil hitro pozabljen. Jean pa je bil na vrhuncu veselja. Čutil se je varnega pred vsako kaznijo in je pomnožil svoj zaklad, ki ga je skrival v luknji v zidu, z denarjem, ki ga je ugrabil Anzelmu Sedaj je bil on tisti, ki je vsak večer nad zakladom pasel svojo poželjivost. Zaljubljen, pijan je opazoval bogati, zveneči, bliščeči kup in ga poljuboval. Oh! Oh! Nikdar ni moglo biti lepše! Med tem, ko je ležal Anzelm mrzel, brez mesa, samo okostje, pod marmorno ploščo na pokopališču, se jc Jean vdal zlatu v osrečujoči ljubkosti in se opijanil nad zlatom. Nekega večera, ko se jc Jean zopet, nagnil nad votlino, v katerej je ležal njegov zaklad, je strašno zakričal! Bil je okraden, oropan! Tam, kjer je še včeraj ležal njegov zaklad kot velikansko mi"avljišče, tam se je videla temna, prazna luknja. Odpiral je na široko oči, se grizel v ustnice in ril z rokami po laseh, njegovo dolgo, hreščeče vpitje pa se je razlegalo kot tuljenje ranjenega psa. To rjovenje je bilo tako strašno, da je predrlo skozi zidovje, lesene stene, železno omrežje in mrežasta vrata ter odmevalo po cestah. Prestrašeni so skočili meščani s svojih ležišč in si drgnili oči. Vsi so hiteli tja, od koder se je razlegalo vpitje. Bili so napol oblečeni možje, ženske in otroci. »Kaj je? Kaj se je zgodilo? Kdo je umorjen?« Ko se je vpitje vedno dalje razlegalo skozi mrak, je množica vdrla skozi vrata in videla skopuha, ki je bled, s krvavimi očmi, peno na ustih obupan tulil nad prazno, temno luknjo. Iz vpitja so donele besede: »Vse so mi ukradli! Oh! Oh! Vse so mi vzeli! Da, res je in vendar ni mogoče! Tat tu sem ni mogel vdreti, ker so okna zamrežena z železnimi drogovi in ključe do trdno zaprtih vrat nosim v žepu. Vidite, tu so! In vendar je res, okradli so me. Kdo? Kdaj? Kako? Ali se dobe ljudje, ki morejo zlezti skozi zidovje in se splaziti skoži ključavnice? — Moje srebro! Moje zlato! Moji pijastri, moji dolarji, moji goldinarji, kje so, kdo mi jih jc ukradel? Ugrabili so mi mojo ljubezen, moje veselje, mojo kri, moje življenje!« Med temi besedami je ječal tako strašno kot žival, ki je postala plen krvoločne zveri. Naenkrat pa je utihnil, pridržal sapo, postal bled, bolj bel kot lanena rjuha, postajal je vedno bolj bled. Strašno je bilo gledati, kako je obraz upadal in kako so se sivi lasje ježili od strahu. Brezdvomno se je domislil česa strašnega. Po dolgem molku, med katerim ga je opazovala množica z začudenimi očmi, je odprl usta, kot bi hotel povedati svojo misel. Jecljal je: »Ko bi bilo . . .? Ko bi bilo . . .?« Toda stavka ni končal, groza je pretresla celo njegovo telo in mrtev se je zgrudil na tla. Z glavo je udaril ob rob prazne votline. V zadnjih letih — dolgo po tej grozni dogodbi — so izkopavali mrliče malega pokopališča, ker so napeljevali čez ravnino pod goro železnico. Kopači so se z vso močjo upirali na drogove, da bi dvignili mramorno ploščo; končno se je posrečilo — pod njo je počival Anzelm — in začudeni, plahi so odskočili delavci in orodje jim je padlo iz rok. Iz odprtega groba, odprte krste se jim je lesketalo nasproti cel kup zlata, srebra in bakra, koščice rok okostja pa so objemale luidorje in pijastre. Japonski cesar MulzuMlo umri. Tokio, 29. julija. Japonski cesar je danes umrl. Rajni japonski cesar Mutzuhito, čegar sliko smo nedavno priobčili, jc bil rojen 23. novembra 1852, umrl je torej v 60. letu svoje starosti. Mikado je postal leta 1867, star šele 15 let. Mutzuhito je 120. vladar rodbine Ziumu Teno, ki vlada Japonsko nepretrgoma od leta 660 pred Kristusovim rojstvom. Mikado Mutzuhito je bil poročen z 28. majnika 1851 rojeno hčerko plemiške rodbine Tuaaka Fuživana Iči-žo, ki nosi ime japonske cesarice, dasi je mikado vzel pozneje že eno ženo, ker mu cesarica Ilaruko ni povila otrok. Rajni mikado je imel s svojo postransko ženo 13 otrok, pet dečkov in osem deklic. Med dečki je ostal pa živ le njegov naslednik, sedanji japonski mikado, Jošihito, ki je bil rojen 31. avgusta 1879 v Tokiu. Jošihito, novi japonski cesar. Jošihito je poročil 10. majnika 1900 princezinjo Sadako, hčer kneza Kudizo Fužimara. Sedanji japonski mikado je vzgojen popolnoma v evropskem duhu. Najrajši sc je učil zgodovine evropskih držav. Govori popolnoma angleško in prav dobro nemško. Včeraj umrli japonski cesar Mutzuhito spada med najslavnejše japonske vladarje, katerega ime bo ostalo v japonski zgodovini nepozabno. Ko je zasedel japonski prestol, je bila japonska država needina, stranke so se z orož« jem v roki borile ena proti drugi. Rajnik, dasi vzgojen japonsko, je pa razumel svoj čas in je deželo popolnoma moderniziral in skrbel, da so se Japonci evropsko vzgojili, dasi sam ni govoril nobenega evropskega jezika. Preosnoval je armado, dal svoji državi primerno ustavo in vpeljal japonsko državo v krog velikih svetovnih velesil. Sto- in stoletno željo Japoncev, da bi gospodarili na Koreji, je uresničil in izzval japonsko-rusko vojsko, v kateri se je zgodilo, da je mala, a čila japonska država porazila velikana, neokretno Rusijo. Pod rajnim Mutzuhitom se je dvignila na Japonskem trgovina in industrija ter paroplovba, gradili so železnice in ustanavljali nove šole. Mutzuhito, ljubeznjivi mož, je bil velike postave, nastopal je javno le malokrat, a takrat dostojanstveno. Najrajši je bival v krogu svoje rodbine. V občevanju s tujci in tudi z Japonci je bil zelo ljubeznjiv, dasi je mogel občevati s tujci le po tolmačih. V velikem svojem parku se je prejšnje čase zelo rad vozil s kolesom. Temperamenta je bil zelo melanholičnega in mirnega, rojen vladar. Enako hladnokrvno je sprejemal dobra in slaba poročila. ODGODEN OBISK NADVOJVODE KARLA FRANCA JOŽEFA V PETER« BURGU. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga: Carjeva rodbina se povrne 3. avgusta nazaj v prestolico. Dne 5. septembra potuje car k velikim vajam v Moskvo in v Borodino. Koncem septembra se poda car na lov na Poljsko, kjer ga obišče tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef. Nadvojvoda Karel Franc Jožef obišče cara, da se vrne obisk ruskega velikega kneza Andreja na Dunaju. Nadvojvoda Karel bi bil prvotno moral obiskati cara meseca julija. Upali so celo, da obišče letos še car našega cesarja v Išlu, kar je seveda zdaj, ko sc je obisk nadvojvode Karla odgodil, nemogoče vsaj to leto. Ni pa niti gotovo, kljub poročilu berolinskega lista, če sploh nadvojvoda Karel Franc Jožef obišče letos cara. Trdi se marveč z vso gotovostjo, da so se razmere med Rusijo in Avstrijo zopet poslabšale in da se državi ne približujeta, marveč oddaljujeta. SOCIALNO DEMOKRAŠKO HUJSKANJE V RUSKI ARMADI. Dognali so, da so povzročili upor ruskih pionirjev v Turkestanu socialno demokraški agitatorji. Upor so častniki potlačili. Tudi upor na oklopni križa-rici »Zlatoust« so povročili socialno demokraški agitatorji. Ob uporu na »Zla-toustu« so tri upornike ustrelili, sedem so jih pa izgnali v Sibirijo. KOLINSKI NADŠKOF KARDINAL FI« SCHER SMRTNONEVARNO OBOLEL. »Kolnische Volkszeitung« poroča, da je zdravstveno stanje kardinala Fi-scherja smrtnonevarno. Na lastno željo so podelili kardinalu že sv. zakramente za umirajoče. NOVE PODROBNOSTI O REVOLVER-SKEM NAPADU NA TISZO V ZBORNICI. Iz Budimpešte poročajo, da je izpovedal brat grofa Štefana Tisze, grof Kolo-man Tisza, da so na napadalca Kovacsa vplivali drugi opozicionalni poslanci, da je streljal. Vplival je nanj osobito neki mladi magnat. NOVI BOJI V TRIPOLISU. Rimski diplomati trdijo, da so Lahi Zato tako hitro proglasili svojo nadvlado v Tripolisu, ker so nameravali Turki velik del tripoliškega obrežja prodati Francozom in Angležem. General Garioni je dobil povelje napasti Cuaro. Kakor se poroča, Turki in Arabci Cuare ne nameravajo braniti. Dne 28. julija so razstrelile laške vojne ladje neko utrdbo pri Hodejdi. Na mesto Lahi niso streljali. FRANCOSKI KANADCI PROTI ZDRUŽITVI KANADSKEGA BRODOVJA Z ANGLEŠKO VOJNO MORNARICO. Angleži v Kanadi so zadovoljni, če se združi kanadsko vojno brodovje z angleškim brodovjem, Kanadčani Francozi pa z načrtom združitve kanadskega brodovja z angleškim niso zadovoljni in izjavljajo, da če se to zgodi, zapuste svojo domovino, ker se nočejo za Angleško vojskovati. Štajerske novice. š Mi se gibljemo. V nedeljo 28. julija 8mo imeli v naši organizaciji vse polno izvrstno uspelih prireditev. Prednjačila je zopet Savinjska dolina. Dr. Korošec je govoril dopoldne na dobro uspelem političnem shodu v Grižah pri Žalcu. Predsedoval je župnik č. g. Krančič. Poslancu se je izrekla zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje. V Petrovčah pa je bilo ob priliki izleta Ljubljančanov dobro vpeljano zborovanje. Govoril je pozdravni govor župan petrovški in predsednik društva »Gospodar« gosp. Anton Koren. Imenom Zveze slovenskih deklet za Štajersko je goste pozdravila podpredsednica gdčna Marija Drev. Zahvalila se je Ljubljančanka Ivanka Brate. Imenom Savinjske doline je govoril njen poslanec dr. Korošec. Govorili so še urednik Moškerc, p. Teodor Tavčar in kaplan Doberšek. Ljubljančani so si še med potjo ogledali Celje in hrib sv. Jožefa. Poslanec dr. Verstovšek je imel tudi dva dobro uspela politična shoda, prvega v Gornjem Gradu, drugega pa pri Sv. Miklavžu. Dr. Hohnjec je govoril na prireditvi Izobraž. društva pri Sv. Frančišku v Stražah. Lepa slavnost je bila tudi v slovitih Nazarjih. Impozantni Slomškovi slavnosti ste se vršili v Jarenini nad Mariborom, kjer je stoteri obmejni slovenski množici govoril dr. Medved in v Št. Lovrencu na Drav. polju, kjer se je posebno postavila mladina Dravskega polja. Govoril je dr. Kovačič. V Kostrivnici pri Podplatu je bil pod Gomilšekovim vodstvom lep dekliški shod; navzočih je bil več sto mladenk. Slomškove slavnosti so se nadalje še vršile: pri Sv. Urbanu nad Ptujem, v Ormožu in Svetinjah pri Ormožu. — Deželnega glavarja namestnik in drž, poslanec dr. Fr. Jankovič je imel dobro uspel političen shod v Žetalah pri Rogatcu. Dne 4. avgusta pa bo zboroval na Veterniku pri Kozjem. Ta dolga vrsta pomembnih prireditev nam (>ove, da se naši voditelji ne strašijo po-etne vročine, kakor dela to mestna liberalna gospoda, ampak mi gremo nedeljo za nedeljo naprej. š Hudo konkurenco si bodeta delala pri prihodnjih občinskih volitvah v Mariboru dosedanji župan dr. Schmiederer in advokat dr. Orosel, ki že dolgo hrepeni po županski časti v Mariboru. Dr. Orosel ima baje v sedanjem obč. svetu samo 7 zanesljivih svojcev. On že dela na to, da bo imel s svojimi kimovci večino proti Schmie-dererju. š Zmaga. V občini Dragučeva pri Mariboru so pri občinskih volitvah zmagali zopet na celi črti Slovenci, pristaši Kmečke zveze. Živio! š Dijaška Slomškova slavnost v Št. Ilju v Slov. goricah dne 15. avgusta obeta biti sijajna. Okoliška društva, 15. avgusta v Št. Ilj! š Poslanec dr. Korošec govori prihodnjo nedeljo na shodu Izobraž. društva v Zgornji Ponikvi. š Shoda S. K. Z. se vršita v nedeljo, dne 4. avgusta pri Sv. Martinu v Zadrečki dolini ter v Bočni pri Gornjem gradu. Govori poslanec dr. Verstovšek. š Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v trgu Ljubno v Sav. dolini jc zmagala v I. in II. razredu S. K. Z. V III. razredu ste si stali nasproti dve struji popolnoma gospodarskega značaja. š Uboj. V Konjicah je po nekem prepiru z nožem zabodel rudar Anton Koro-iec, ki je zaposlen v rudniku v Radniški vasi, svojega tovariša Ferdinanda Zalež-nika, kateri je bil na mestu mrtev. Morilca so orožniki zaprli, š Tatvina dragocenosti. Rudolfu Blu-mu je v Mariboru iz njegovega pritličnega stanovanja nek neznanec ukradel različnih dragocenosti v vrednosti okrog 400 kron. Kot tatvine je osumljen neki pred kratkim od Bluma odslovljeni delavec Matija Praz-nički. š Poizkušen samoumor. Te dni je v Libojah pri Celju prišel od nekod domov posestnik Paul Leskovšek. Doma sta se nato z ženo začela nekaj prepirati. Kmalu je šel iz hiše ter se obesil na neki bližnji vrbi. Ravno takrat pa je prišel mimo Franc Novak, kateri je obešenca še v zadnjem trenutku rešil. š Ogenj. V petek zvečer je v Vinskem vrhu pri Ormožu zgorela viničarija, last ljutomerske farne cerkve. Zažgali so naj-brže otroci. š Iz šolske službe. Na trirazredni ljudski šoli v Račjem pri Mariboru je razpisano mesto učitelja, oziroma učiteljice, Prošnje do 25. avgusta na krajni šolski svet v Račjem. š Priplavljena trupla. Mimo Radgone je plavila Mura truplo kakega triletnega otroka. Ljudem se trupla ni posrečilo potegniti iz vode. — V Št. Ilju blizu Fiirtove tovarne so potegnili iz Mure moško truplo. Dognalo se je, da je ponesrečenec gostilničar Franc Ossenag iz Jagernika pri Nemškem Lonču. Sumijo, da je skočil sam v vodo, ker se mu je večkrat zmešalo. š V tujini utonil. V francoskem mestu Lencu je utonil pri kopanju Slovenec Janez Budna, doma iz Rajhenburga na Štajerskem, star 32 let. Ko ga je njegov tovariš Jože Kodrič, doma iz Makol, potegnil iz vode, je bil že mrtev. š Ni bil umor. Iz Gradca se v zadevi najdenja trupla delavca Kocbeka pri Rei-ninghausovi pivovarni poroča, da najbrž ni govora o umoru, ampak, da je Kocbek izvršil samoumor, ker je zadnje čase prav bedno živel. š Celjske novice. Pravico javnosti je podelilo ministrstvo za uk in bogočastje celjski dvorazredni trgovski šoli za deklice z vzporednicama. — Plačila je ustavil celjski trgovec Friderik Jakorsitsch. — Tatvina. Trgovcu z posodo, Vidu Turniškemu, doma iz Krapine na Hrvaškem, je bilo, ko je prenočeval v hlevu hotela »pri Zamorcu«, iz žepa ukradenih 130 kron. Storilca še niso našli. — Starčka povozil. Te dni se je peljal malo vinjen Franc Celestin»'z enovprežnim vozom skozi Rotovško ulico. Pred poslopjem okrožnega sodišča je povozil 92 letnega Janeza Beleja. Beleja so nevarno poškodovanega spravili v celjsko bolnišnico. š Prijeti vlomilci. Pri Mariji Nova Štifta in v okolici blizu Ptuja je bilo v teku letošnjega leta izvršenih precej vlomov in tatvin. Orožništvu se je posrečilo izslediti tri tatvin sumljive osebe, in sicer oba brata Franca in Jurija Plajnšeka in Franca Za-ješeka. Več drugih oseb pa je pred orožniki pobegnilo. Sumijo, da so prišli na sled dobro organizirani tatinski bandi. š Nevihta in strela. Ob priliki zadnje nevihte je v Lučanah udarila strela v hlev posestnika Repoluska ter ga užgala. Ubila je pri tem tudi eno 13 in eno 16 letno deklico. — Iz Celja: Udarilo je v Pristovi pri Vojniku v gospodarsko poslopje posestnika Šipeca in hišo posestnika Jakoba Kožuha. Ogenj je popolnoma uničil vsa poslopja. Škoda znaša več tisoč kron. Dnevne novice. + Polemika, kakor jo vodi »Slovenski Narod« zadnje čase, je skrajno pusta in neslana. Časih so »Narodovi« uredniki svoje izdelke saj nekoliko zabelili, zdaj pa zija iz »Narodovih« predalov sam dolgčas in temeljito pomanjkanje vsakršnega humorja. Glede električnih central ne vedo zopet nič drugega povedati, kakor da ren-tabiliteta ni izračunana, na kar ni vredno več odgovarjati. Izmislili so si pa nanovo to, da je za S. L. S, »strašno neprijetno«, ker liberalci niso za centrale glasovali, in drugič, da »bosta Notranjska in Dolenjska oškodovani«. Iz strankarskega stališča pa nam more biti le ljubo, da liberalci taki koristni in velepomembni akciji, kakor je izkoriščanje vodnih sil, nasprotujejo, saj so s tem celemu svetu zopet pokazali, kakšni nazadnjaki so. Kar pa zadeva Notranjsko in Dolenjsko, ki so ju liberalci, ko so bili na vladi, tako zanemarjali, se zoper S. L. S. gotovo ne moreta pritoževati. Znano je, da se tudi za te kraje študirajo projekti, kako ondotne vodne sile izrabiti, ne glede na to, da akcija za povzdigo Notranjske in Dolenjske zaradi gorenjskih električnih central ne bo prav nič trpela. Bila je S. L, S., ki se je za Dolenjsko in Notranjsko začela šele sistematično brigati, dočim v liberalni eri niti najnujnejših vodovodov in cest niso napravili. — »Narod« kvasi tudi nekaj o shodu katoliško-narodnih abiturientov v Kamniku, se jezi, da so tudi nekateri na-prednjaki zastave razobesili in sklepa iz dejstva, da je ob 9. uri zvečer veselični pro- stor že bil prazen, da se je prireditev ponesrečila. Seveda, če bi se na naših veselicah tako žrlo kakor se na liberalnih, bi »Narod« imel prav, pa se je zelo zmotil. — Naposled piše glasilo liberalne inteligence, da »se mora klerikalnemu časopisju zelo slabo goditi«, ker agitiramo za razširjenje naših listov. To je tudi imeniten argument, vreden najneumnejše buše. — Brez šale, pri »Slovenskem Narodu« nekaj ni v redu. Sicer je bil včeraj ponedeljek, toda če mislijo liberalni uredniki še dalje tako neokusno polemizirali, bo najboljše, da se jih ignorira. »Narod« je postal tak kakor kamniška lokomotiva, iz vseh špranj pušča samo vodo in nikamor naprej ne pride. -f- Velik protestni shod. Iz Šent Jerneja nam poročajo: Velika fara šentjernej-ska je napravila preteklo nedeljo velik protestni shod zoper povišanje deželne naklade, osobito še zoper nasvetovano ob-dačanje vinskega pridelka. Pridelovanje vina na obnovljenih vinogradih je postalo silno težavno in drago. Nova trta se je tako »razcrkljala«, kakor otrok, ki hoče biti vdeno v naročju. Če ne stojiš vedno s škropilnico, žvepljalnikom, rafijo v vinogradu, pa se ti nekega dne vse listje po-pali, jagode pa kakor s pepelom posujejo. Pride pa še vsako leto posebna uima. Eno leto je palež, drugo leto toča, tretje leto to, kakor letos, pozeba, četrto leto prav dobro obrodi, pa pridelek nima nikake cene. Tako, da smo resno jeli premišljevati, bi li ne bilo bolj pametno trtje poru-vati, pa svet z deteljo in koruzo obsejati. Sedaj pa pride še nemodra glava, ki more nasvetovati obdavčenje tega pridelka?! Primerno je spomnil gosp. župnik Anton Lesjak na izborni svoječasni govor gospoda komercialnega svetnika Fr. Povšeta, ki je v državni zbornici znižanje carine na uvoz laških vin imenoval trtno uš št. II. Obdavčenje vinskega pridelka bi bila pa trtna uš št. III, ali boljše št. III in IV. Zato je vsa fara šentjernejska, ki obsega deloma tri občine, slovesno protestirala zoper tak nesmiseln predlog ter sklenila naslednjo resolucijo, katero odpošlje na naše deželne in državne poslance: »Velika fara šentjernejska zbrana, dne 28. julija v veliki društveni dvorani kar najodločneje protestira proti nameravanemu vinskemu davku, bodisi s strani dežele ali države, ker bi tak davek kruto zadel že itak siromašnega vinogradnika in mu nadaljno obdelovanje vinograda skoro onemogočil. — Obenem izrekamo popolno zaupanje našim poslancem, kateri naj zastavijo ves svoj vpliv v to, da se ta preteča nesreča prepreči.« + 1000 Hrvatov je že priglasilo udeležbo osrednjemu odboru za evha-ristični kongres na Dunaju. Odbor je preskrbel 400 zasebnih in 1600 skupnih stanovanj za hrvaške udeležence. + VII. shod češkoslovanskih katoličanov se bo vršil leta 1913. v Čeških Budjejevicih. '+ Izjava. Podpisana odbora obeh kmečkih podružnic v semiški fari, namreč podružnici v Semiču in na Štrekljevcu ugovarjata zoper predlagano deželno vinsko doklado, kakor jo je g. pl. Šuklje v svoji brošuri predlagal, ker: 1. bi bil ta davek krivičen, zadel bi namreč le nekatere kraje, predvsem pa Belokranjsko, ki pa rabi prej izdatne podpore in pomoči, kakor da bi vso deželo zalagala; 2. je sposoben, da to edino, kar se tukaj še v vsaj boljših letih izplača — in to je trtje — kmetu pristudi. — Za podružnico Semič, dne 29. julija 1912: Jožef Mihelič, načelnik. — Za podružnico Štrekljevec, 29. julija 1912: Martin Drganc, načelnik. -H Blagoslovljenje novega Društvenega Doma na Črnučah. Na Črnučah se bo 25. avgusta blagoslovil in otvoril novi Društveni Dom. Kdor v6, s kakšno požrtvovalnostjo so postavili črnučani lepo stavbo ob cesarski cesti, ta gotovo pričakuje, da se bo olvoritev Doma razvila v izredno s lovesnost, h kateri so že zdaj iskreno vabljeni vsi prijatelji naših organizacij, zlasti naša društva. Podrobnosti objavimo pozneje. — Protest zagrebškega nadškofa koadjutorja dr. Ante Bauerja Čuvaju. Iz Zagreba poročajo: Predno je odpotoval Čuvaj iz Zagreba na počitnice, je v kratki avdienci zaslišal nadškofa koadjutorja dr. Bauerja. Nadškof koadjutor dr. Bauer je protestiral, ker se ni v novih na knezo-škofijskih posestvih zgrajenih poslopjih nastanila splošna bolnišnica, kakor je bilo prvotno dogovorjeno, marveč da so preselili v poslopja realno gimnazijo in plemiški konvikt. Nadškofijska kurija je namreč prodala hrvaški deželi zelo poceni stavbišča v Šalati, s pogojem, da se sme zgraditi na teh stavbiščih le splošna bolnišnica. Čuvaj sc pa na svoječasno »sklenjeno pogodbo med nadškofijsko kurijo in hrvaško deželno vlado ni oziral in noče izročiti novih poslopij človekoljubnim namenom. Dr. Bauer je zato pozval Čuvaja, da naj preseli v nova poslopja bolnišnico, če pa tega ne stori, mora plačati za zemljišče sedanjo ceno. Čuvaj je bil baje divji, ko je dr. Bauer možato nastopil za pravice zagrebške nadškofije, ki ne pusti s seboj pometati, kakor bi se to Čuvaju poljubilo. urzavna podpora. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo 3000 kron državne podpore posestnikom v občinah Dovje, Kranjska gora, Gorje in Jesenice, ki so bili leta 1911. oškodovani vsled povodnji. — Nova maša. V nedeljo, 4. avgusta, bo imel pri Sv. Gregoriju slovesno novo sv. mašo č. g. Franc Žužek, duhovnik tržaške škofije. Slavnostni govornik je č, g. Andrej Snoj, duhovnik v višjem duhov-skem izobraževališču pri sv. Avguštinu na Dunaju. — Požar Podsmreko. K poročilu sobotnega »Slovenca« se še dostavlja, da je delovala požarna bramba iz Dobrove v četrtek celo noč pod vodstvom g. načelnika Kozomernika, oziroma podnačelnika g. Jakoba Suhodolca. Vkljub neumornemu delovanju se ni dal ogenj popolnoma za* dušiti, ker je veliko tlečega sena na pogorišču ter je pričelo še v petek zvečer na pogorišču tleti. Tako je bil zopet oddelek gasilnega moštva na pogorišču. Ravno iste se je še v soboto pripetilo. Gasilci so delovali torej tri cele noči zaporedoma. Največja zahvala in odškodnina gre gasilcem iz Dobrove, ker so s tako požrtvovalnostjo omejili večjo škodo. — Vlom v trgovino. Preteklo sredo ponoči je bilo vlomljeno v specerijsko trgovino Ivana Mala v Pečah, okraj Brdo, ter ukradeno iz prodajalniške mize 180 K denarja in več zapisnih knjižic. Knjižice so našli naslednjega dne zunaj vasi. Kot osumljena tatvine so aretovali dva delavca in ju izročili okrajnemu sodišču na Brdu. — Rudokop na Dolenjskem. Iz Št, Ruperta se nam piše: Kakor vse kaže, se bodo mogoče povrnili stari časi nazaj, ko je ljudstvo tudi doma zaslužilo kak krajcar. Podjetnik g. J. Hofman iz Češkega je začel na Hrastnem in Vihru kopati železno rudo. Sedaj gre še počasi, ker je treba še vse pripraviti. Kakor se zatrjuje, bode železne rude dosti in je tudi dobra. 10—14 delavcev na dan dela že nad en mesec. Vrh Hrastnega so izkopali jamo naravnost v tla — tu bodo delali s stroji in vlekli železno rudo na plan in potem menda po ozkotirni železnici do Bistrice. Ljudje so zadovoljni, posebno ker je g. Hofman videti prijazen, in tudi upamo, da bodo delavci primerno dobro plačani. Saj v Ameriki ne bode treba iskati svoje sreče! O tem, kako se bode stvar razvila, bomo še več poročali. — Smrtna kosa. Umrl je na Dunaju na srčni kapi generalni tajnik južne železnice, H e r m a n n. Truplo prepeljejo v Kamnik. — V Idriji je umrl posestnik in trgovec Peter Vidmar. — Umrla je na Muljavi pri Zatičini gospa Uršula Hočevar, roj. Sever. — Slovesna otvoritev »Doma na Vršiču«. Kranjskogorska podružnica S. P. D. vabi na slovesno otvoritev »Doma na Vršiču« v nedeljo, dne 4. velikega srpana t. 1., ob pol 12. dopoldne, Spored: Ob 9. dopoldne zadnji odhod iz Kranjske Gore; ob pol 12. dopoldne sveta maša na prostem pred »Domom na Vršiču«; po sveti maši blagoslovi planinski dom gospod župnik Aljaž. Po cerkvenih obredih pozdrav gostov in otvoritev. Petje Kranjskogorskega pevskega zbora. Harmonika. — Opomba: Iz Kranjske Gore do »Doma na Vršiču« je 2 in pol do 3 ure hoje. Pot še-talna, zložna. More se peljati z vozom do vrha. Krasen pogled na gore! »Dom na Vršiču»« je elegantno opremljen, ima posebne spalnice in veliko obedni-co. — Bogato je oskrbljen. Posebnih spalnih sob je 6 z 1., 2. in 3. posteljami in prostorno skupno ležišče. — Nesreča na železnici. Sprevodnik! Rajko Kainz se je ponesrečil 26. julija pri premikanju vlaka na postaji Zalog. Skočiti je hotel na službeni voz, pri čemur mu je pa izpodletelo ter je dobil znatne poškodbe na desni rami in na levi nogi. — Obesil se je na skednju posestnika Jakoba Pogačnika v Logu pri Škofji Loki 26letni delavec Martin Brtoncelj iz Buko-vice, občina Selca. Brtoncelj je bil znan alkoholik. Vzrok samoumora ni znan. — Igralnica v Opatiji. V juniju preteklega leta jc bil otvorjen v Opatiji v svrho čim večjega prometa tujcev v zdravilišču »Casino d'Etranges«. Tu se je izključno igralo na kvarte. Avstrijske oblasti so prešle »v interesu zdravilišča« molče preko tega ter so izvzemši »bakarata« dovolile vse druge igre. Sedaj pa je ravnateljstvo kasina dobilo od avstrijskega notranjega ministrstva tudi dovoljenje, da se sme igrati tudi »bakarat«. Zato pa mora kasino plačati na leto 300.000 K za vzdrževanje zdraviliške palače, 200.000 kron za zdraviliško zastopstvo, 100.000 kron za dobrotvorne namene, torej skupno za to koncesijo 600.000 kron. Kljub velikemu davku pa dela kasino še vedno dobre kupčije in nameravajo člani ravnateljstva delniško glavnico znatno povišati. — četrti trg za živila v Zagrebu so dne 29. t. m. izrožili javnemu prometu. Trg leži na Madjašnji ces.ti nasproti tovarne za konjak. — Kje je ostalo telo brez glave/ Dne 2. novembra je posestniku Francu Mav-sarju iz Drandola pri Čermošnicah zginila dveletna hčerka Alojzija. Takoj po preteku jedne ure so jo bili začeli iskati, a je bilo iskanje brezuspešno. Starši in drugi sosedje so bili mnenja, da je otroka ponesreči ustrelil kak lovec in ga potem, boječ se kazni, neznano kam zakopal, ali pa da je istega ukradel kak brka*sti ser (Lammer-geier), ki jih je bilo takrat več opaziti krog Čermošnic, oziroma v kočevskih gorah in ki so jih bili lovci tudi nekoliko postrelili. Tembolj je bila trditev opravičena radi tega, ker je otroka videla kritičnega dne neka ženska iti od doma v smeri proti gozdu. Otroku so bili starši dovolili, da naj gre na pašnik k drugim domačim otrokom, ki so v bližini domače hiše pasli živino. Otrok je pa mesto da bi šel k drugim domačim otrokom na pašnik, zabredel v nasprotno stran proti gozdu, od koder se ni več vrnil. Dne 26. julija je našel posestnika sin Andrej Spreitzer iz Vildbaha v gozdu, imenovanem »Kolrigl«, ki je oddaljen kake pol ure od Drandola, pod nekim bukovim drevesom skelet otročje glave brez spodnje čeljusti. Ta skelet znači, da je bil do-tični otrok komaj kake dve leti star, to pa radi tega, ker se je na skeletu našlo osem malih zob, in sicer takih, kakršne dobijo otroci v starosti okrog dveh let. Raziskavah) se je še po daljnih telesnih ali kostnih ostankih, pa razun navedene črepinje — glave — ni bilo nobenega sledu. Kaj bodo potrdile nadaljne poizvedbe po izvedenih osebah, seveda danes ne moremo navesti. Smelo bi se pa misliti, da je najdena glava ona Alojzije Mausar, ker se vjema sum, kakor gori navedeno, popolnoma, da je otroka ukradla kaka žival ali pa je deklico po nesreči ustrelil kak lovec. Otrokovo glavo so prenesli v mrtvašnico, kjer čaka sodne komisije. — Kranjec okradel Hrvata. Dne 26. t. m. je med vožnjo po železnici od Zaprešiča do Podsuseda kmet Imbro Puhakovič pogrešil svojo denarnico z 62 kronami. Takoj mu je padel sum na nekega Kranjca, ki se je vozil z njim ter mu je kar naravnost rekel, naj da ukradeni denar nazaj. Kranjec je tajil, končno sta se sprijela. Tat je potegnil nož, a predno ga je mogel rabiti, so priskočili drugi sopotniki. Tedaj je Kranjec planil k vratom, vrgel denar na progo in nato še sam skočil iz drvečega vlaka. — Lastnega očeta umoril in oropal. V vasi Slatina, okraj Foča (Bosna) se je posestnik Hasan Vahida v drugič oženil. Njegov sin Hilmo se je pa kmalu spečal z mačeho Aljo; vmes sta se še vtaknila neka Aljina sorodni-ca in njen mož ter nagovarjala Aljo, naj moža spravi s pota, da se more poročiti z njegovim sinom Hilmom. Alja se je udala in pregovorila ljubimca, da je spečega očeta s sekiro ubil in oropal prihranjeni denar 15.000 K. Truplo Ha-sana so potem vsi skupaj odnesli iz hiše in izbrisali sledi. Vendar se je zločin že naslednji dan odkril in krivce so zaprli. — Ogenj na pusti. Na pusti Rendt-wich blizu Osjeka je zgorelo za 3000 K žita, ki je bilo pripravljeno za mlačev. — Slovenska poroka v Ameriki. V Pullmanu, III., se je pred kratkim poročil g. Jakob Puc z gdčno Marijo Podboj, oba doma iz Planine na Notranjskem. Primorske vesii. p Smrt v morju. V nedeljo je pri kopanju v morju v Pulju utonil delavec Simon Klarič, doma iz Benkovaca. Ponesrečenec zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. p Trgovec z ukradenimi stvarmi. Pulj-ska policija je te dni aretovala trgovca z železom Del Negrija, ker se mu je prišlo na sled, da je že več let izkupoval v pomorskem arzenalu ukradene stvari. Del Negro je italijanski podanik. p Iz goriškega preiskovalnega zapora so izpustili mirodilničarja brata Mazzoli, ki sta bila aretirana zaradi tihotapstva s saharinom. p Umrla je v Trstu 19 let stara Geno-vefa Hladnik, hčerka sluge Slov. čitalnice. p Umrl je v Gorici Kari H a u p t -mann-Albertini, znan v goriških krogih radi svojih čudaških nazorov in ekscentrične nrave. V svojim mladih letih je razsipal z denarjem kakor kak amerikanski milijarder. Tako si je na pr. nekdaj naročil poseben vlak iz Milana v Gorico, v veseli družbi si je nekdaj s tisočakom prižgal smodko. Zadnja leta sta ga melanholija in srd do življenja spravili v norišnico. Bil je tudi pisatelj in čeravno trd Italijan, jc spisal dva zvezka nemških poezij. p Služkinja okradla redarja. Redarja Franc Curk in Anton Rausch v Trstu sta bila v soboto popoldne izven službe in tako sta v civilni obleki sedela na klopi v vrtu pred postajo južne železnice. Blizo njiju jc sedela tudi 171et-na breznosclna služkinja, Cecilija Fran- co iz strassolda, stanujoča v ulici Sco-gllo št. 364. Ta je porabila trenotek, ko jc bil Curk v živahnem razgovoru s svojim tovarišem, da mu je izmaknila nov-čarko, v kateri jc bilo 30 K ter je nato hitro odnesla pete. Včeraj so iztaknili tatico in jo aretirali. A tajila je, da bi bila ona ukradla novčarko, toda neka Josipina Srebot, ki je v soboto v kritičnem času sedela v vrtu ravno nasproti, je izpovedala, da jc videla Francovo, ko je Curku vzela novčarko. p Iz policijske službe v Trstu. Kon-cepista dr. Ivan S e n e k o v i d in dr. Maksimilijan P 1 a 11 e r sta imenovana za komisarja pri c. kr. policijskem ravnateljstvu. SPORED VELIKEGA SESTANKA slov.-hrvaškega kat. narodnega dijaštva, ki se vrši dne 1., 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani. V četrtek, dne 1. avgusta: Ob pol 3. uri popoldne: Občni zbor >S1ot, dijaške zveze« v dvorani Ljudskega doma. Istočasno: Glavna godišnja skupština sveukupnog hrvatskog kat. nar. djaStva v veliki dvorani hotela Union, Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union. V petek, dne 2. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v proslavo desetletnice slov. kat. akad. tehn. dru-Stva >-Zarje« v Ljudskem domu. Od 2. do 4. ure popoldne: seja slov. nar. obrambne sekcije v Rokodelskem domu; a) Kako vzbuditi narodno zavest (ref. iur. Fr, Jež, »Danica«), b) O izseljevanju (ref. iur. M. Zavadlal, »Dan«). c) Taktika češkega nar. obrambnega dela (ref. iur. Fr. Strižič, »Dan«), Ob 4. uri seja slov. literarne sekcije v Rokodelskem domu: a) Nekaj literarnih problemov (ref. g. dr, J. Šile). b) Smeri mlajše generacije (ref. phil. Fr, Koblar). Vzporedno ob 2. uri popoldne: Dogovori hrv. kat. akad, pokrajinskih društava: »Pavlinovič« (Dalmacija), »Dobrila« (Istra), »Martič« (Bosna) i omladinske sekcije iz Banovine. (V veliki dvorani hotela Union.) Zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu: Slavnostna predstava. Igrajo slov. kat. nar. akademiki. V soboto, dne 3. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Skupno zborovanje slov. hrv. kat. nar. dijaštva v veliki dvorani hotela Union: a) Slov. kat. nar. dijaštvo in njegovi cilji (ref. iur. J. Basaj, »Danica«). b) Katolička misao u hrv.-slov. kulturnom razvoju (ref. med. M. Bašič, »Hrvatska«). c) Slovenski duhovnik in narodno delo (bog. Ciril Kandut, Celovec). Ob 2. uri-"popoldne: Seja slov. org. sekcije v Rokodelskem domu. Ob 2. uri popoldne vzporedno v prostorih Ljudskega doma: Sastanak hrv. bogoslova — vodi »Zbor duhovne mlad. zagrebačke«. & Sastanak franjevačkih bogoslova — vodi »Duns Scot« (Zagreb). Ob 5. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma: Organizator, sekcija brv. apstinenata. Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani hotela Union. V nedeljo, dne 4. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor »Slov. Lige kat. akademikov«: a) Dosedanje delo »Lige« (ref. med. Bolkovac, »Hrvatska«). b) Njeni cilji za bodočnost (ref, phil. L. SuS-nik, »Danica«). Ob pol 12. uri dopoldne izlet na Bled. Ljubljanske novice. -i- Sestanek slovenskega in hrvatskega katoliško-narodnega dijaštva v Ljubljani. Pisarna za sestanek posluje od danes naprej v »Ljudskem domu«, I. nadstropje (tajništvo »Slov. dijaške zveze«) od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Kdor želi kako pojasnilo, naj se obrne nanjo. V njej naj se zglasi vsakdo takoj po dohodu v Ljubljano, če želi, da mu preskrbi pripravljavni odbor zastonj stanovanje in hrano (kosilo in večerjo) po primerni ceni. lj Slavnostna predstava ob priliki desetletnice »Zarje«. V petek, dne 2. av • gusta se vprizori v »Ljudskem domu« noviteta drama z dežele v treh dejanjih, »Pavla«, ki jo je spisal iur. Alojzij Remec, na kar še enkrat opozarjamo. Na to točko sestanka opozarjamo zlasti ljubljansko občinstvo in vabimo, da jo poseti v velikem številu. Blagoslov temeljnega kamna nove cerkve sv. Jožefa v Ljubljani bo v nedeljo, dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne. lj Tlakovanje v Ljubljani. Kakor znano, se je pred kratkim v gremiju ljubljanskega mestnega magistrata razmotrivalo tudi vprašanje, ali bi ne bilo primerno izpreme-niti določbo, da se morajo v Ljubljani na-pravljati trotoarji iz porfirja, ker se je por-fir zaradi kartela dobaviteljev znatno podražil. Z ozirom na tozadevno notico v našem listu nam sporoča g, Ivan Lentsch, lastnik porfirne tvornice z Branzollu in izdelovatelj tlakov v Inomostu, da o tozadevnem kartelu ne more biti govora, kajti točasno obstoji edino njegova tvrdka za obdelavanje porfirja, ker se druge tvrdke zaradi zvišanja obratnih stroškov niso mogle vzdržati. Ravno zaradi zvišanja delavskih plač pa tudi cene porfirja niso mogle ostati iste kot pred petimi ali desetimi leti. Poleg tega opravičuje podraženje porfirja tudi to, da se je do lanskega leta kot podlago pri tlakih rabilo roman, cement, namesto sedaj predpisanega port-landcementa. — Gremij ljubljanskega magistrata bo gotovo o tej zadevi še razpravljal, predno se bo definitivno odločil. lj Umrl je včeraj v deželni bolnišnici g. Viktor Starin, črkostavec »Učiteljsko tiskarne«. — V Zapotoku pri So-dražici je umrl črkostavec g. Mihael Ar k o. lj Računa o izletu gostilničarjev v Postojno doslej »Gostilničarski Vestnik« še vedno ni prinesel. Gostilničarji žele, naj se poda natančen račun o dohodkih in stroških in o tem, kdo dobi dobiček. lj Odlikovanje. Cesar je podelil lastniku tvrdke Ignac pl. Kleinmayr & Fed, Bamberg, Otmarju Bambergu st., vitežki križec Franc Jožefovega reda. lj Umrla je gospa Alojzija Win-d i s c h e r, c. kr. davkarja vdova, mati g. dr. Frana W in d i s c h e r j a. lj Za občinskega tajnika na Jesenicah jc imenovan g. Ivan Potrato, uradnik v pisarni tajništva S. L. S. lj Preprečena pot. Včeraj sta se hotela odpeljati v Ameriko 1. 1893, v Stražnem vrhu rojeni in v Dobliče p. Črnom. pristojni Matija Kump in leta 1893. v Blokah rojeni Anton Troha, še predno sta zadostovala vojaški dolžnosti. Nakana se je pa obema ponesrečila, ker ju je tik pred odhodom na južnem kolodvoru službujoči stražnik are-toval. Prvega je spremljal nek rojak, ki je svoj čas že bil v Ameriki. Izročili so jih deželnemu sodišču. lj Nesreča. Včeraj popoldne je llletni šolski učenec Anton Janežič pod nekim kozolcem na Ilovici v starem železju našel kos cevi, ki je bila napolnjena z neko eksplozivno tvarino, česar pa Janežič ni vedel. Dečko je začel cev prazniti z nekim žebljem, pri čemur mu je cev eksplodirala in mu na levi roki odtrgala dva prsta in mu jo sploh tako poškodovala, da so ga morali odvesti v deželno bolnišnico. lj Pod skrbstvo je dala sodnija bivšega privatnega uradnika v Ljubljani, Feliksa Schaschla, sedaj v Gradcu, radi zapravlji-vosti; nadsprevodnika v pokoju Simona Thurnerja v Ljubljani, radi blaznosti in Marijo Štrubelj, bivšo kuharico v Ljubljani, radi blaznosti. lj Polzkušen samoumor. Včeraj po-ppldne je v samomorilnem namenu na Starem trgu št. 34 pila 24 letna služkinja Marija P u r k a r t o v a iz Golega pri Ljubljani karbolno kislino, vsled česar so jo napadli taki krči, da je začela klicati na pomoč. Na lice mesta došli zdravnik ji je dal prvo pomoč ter odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Nesrečnica je zapustila pismo, v katerem pravi, da je vzrok tega čina nesrečna ljubezen. lj Oddaja vojaških konj v privatno porabo. C. kr. ministrstvo za domobran-stvo je ravnokar izdalo v obliki knjige določila o oddaji konj domobranske konjenice v privatno porabo. Knjižica obsega 94 strani in je pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju v zalogi. Cena 50 vinarjev. Gojiteljem konj bo knjižica gotovo dobro došla. 32 prijateljski sestanek trg. sotrud« nlkov se vrši dne 1. avgusta t. 1. v salonu pri »Perlesu« (Matjan), Prešernova ulica. Na tem sestanku bode razlagalo društvo slov. trg. sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, sedanji položaj zavarovanja trg. in priv. nastav-ljencev. Dalje se obravnava dnevni red, ki določa jesensko in zimsko sezijo učnih tečajev, zabav ter zelo važno upe-ljavo hranjenja med člani. lj Posredovalnica »Društva slov. trgovskih potnikov v Ljubljani« išče štiri spretne trgovske potnike, in sicer tri manufakturne in enega čevljarske stroke, solidne in uvedene, za planinske dežele in Primorsko. Interesentje naj se blagovolijo obrniti s povratno znamko za odgovor na imenovano društvo, nakar se jim naslovi naznanijo. Odbor. lj Promenadni koncert »Slovensko Filharmonije« se vrši danes ob ugodnem vremenu od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom »Tivoli«. Telefonsko in brzojavno poročila. PROCES PROTI JUKIČU IN DRU-GOVOM. Jukič besni. Zagreb, 30. julija. Danes ob 8. dopoldne se je razprava proti Jukiču in njegovim tovarišem nadaljevala. Jukiča so zopet pod veliko orožniško asistenco pripeljali v dvorano. — Predsednik poživlja Jukiča, naj na stavljena mu vprašanja odgovarja. Jukič kriči: »Dovedite Čuvaja! On naj odgovarja!« in podobno. — Nato se burno dvigne in hoče oditi nazaj v zapore. Orožniki planejo za njim, Jukič se jc bra- nil zrušil vse klopi, zagrabil enega stražarja in ga vrgel proti ograji, kjer se nahaja občinstvo. Jukiča so morali odvesti iz sodne dvorane. Ker Jukičevega zagovornika dr. Prebega ni bilo še pri razpravi, ga je predsednik dal telefonično poklicati. Ko je došel, mu jc predsednik poročal, kaj se je dogodili). Dr. Prebeg protestira, da se hoče razprava brez obtoženca nadaljevati. Predsednik da kljub protestu čitati izjave obtoženčeve, kakor jih je podal v preiskavi. — Po čitanju izjavi predsednik, da je zapisnik pravilno sestavljen in podpisan in da Jukič ni nikoli oporekal istinitosti zapisnika. Zagovornik ponovi svoj protest. Predsednik izjavi, da bo skušal Jukiča dovesti pred sodni stol. Jukič zopet pride. Takoj je začel zopet kričati, češ, da se ne boji krvnika in da ne bo ničesar odgovarjal. Naposled zgrabi stol in ga vrže med klopi. Morali so ga zopet odvesti. Nato predlaga dr. Prebeg vnovič, naj se Jukiča odda v opazovalnico. Zagovornik navaja, kako kruto se je z Jukičem postopalo. Djali so ga v okove in tepli, tako da je moral tako izpovedati, kakor se mu je narekovalo in da se tudi še danes z njim strogo postopa, vsled česar ni čudno, ako je abnormalen. Predlog se odbije. Nato se začne zasliševanje drugega obtoženca Gjuro C v i j i č a in se zapišejo njegove generalije. Razprava se nadaljuje jutri ob 8. uri zjutraj, IZPREMEMBE PBI UPRAVNEM SO« DIŠČU. Dunaj, 30. julija. Drugi predsednik upravnega sodišča, dr. vitez Alter, je zaradi visoke starosti odstopil in bil ob tej priliki povišan do baronstva. Za njegovega naslednika je imenovan bivši namestnik na Tirolskem, baron SchwaiN zenau. IZKLJUČITEV OD DELA. Budimpešta, 30. julija, V elektricitel-nih tvornicah »Ganz et Comp.« so izključili 2000 delavcev od dela. KRVAVE DEMONSTRACIJE V KRALJEVIČI. Kraljeviča, 30. julija. Tu je pred občinsko hišo demonstriralo okolu 150 oseb, večinoma delavcev, ker jim redar ni pustil po 10. uri zvečer peti v gostilni. Demonstrantje so metali kamenje. Redar Josip Pazman je streljal in zadel 20 let starega Walle Mihovio v vrat. V Kraljevico so prišli orožniki z Sušaka, ŽALOVANJE ZA UMRLIM JAPONSKIM CESARJEM. — NOVI CESAR. Tokio, 30. julija. Zadnjo noč pred smrtjo so se mudile velikanske množice ljudstva pred mikadovo palačo. Ljudstvo je pred oltarji opravljalo molitve za mikada. Dva fotografa, ki sta po-božnost motila, je ljudstvo s kamenji pregnalo in ju težko ranilo. Nek mož je izvršil samoumor, da daruje svoje življenje za mikada. Vse ljudstvo nosi žalne obleke. KARDINAL FISCHER UMIRA. Kolin, 30. julija. Kardinal Fischer umira. Smrti jc vsak trenotek pričakovati. Zdravniki so izgubili vse upanje. Sveti Oče je umirajočemu poslal apostolski blagoslov. STRELA UDARILA V KOMPANIJO. London, 30. julija. Tu je udarila strela v 4. stotnijo 4. teritorialnega polka in 40 mož na tla pobila. Eden je bil ubit, trije so težko, ostali pa lahko ranjeni. ŠKANDAL NEWYORŠKE POLICIJE. Newyork, 30. julija. Tu so aretirali policijskega poročnika Beckerja, ki je zapleten v umor Rosentala. NESREČA NA BOJNI LADJI. Stockholm, 30. julija, Na bojni ladji »Sylgia«, katera je spremljala švedsko kraljevo dvojico k carju, je eksplodiral top. Enega moža je ubilo, 5 pa težko ranilo. LADJA ZADELA NA LEDENO GORO. London, 30. julija. Ladja »Inventor« iz Manchestra je zadela pri Novi Fundlandiji na ledeno goro, IZ DRUŠTVA SARAJEVSKIH ODVETNIŠKIH KONCIPIJENTOV IZKLJUČENI BILINSKIJEV PRIJATELJ. Sarajevo, 30. julija. Društvo odvetniških koncipijentov je izključilo iz društva svojega člana, deželnega po?1, " i Ljubo Simiča. Dokazali so mu, ua je zlorabljal svoj mandat za to, da je pri Bilinskiju izprosil, da se milostnim potom zanj niso vporabljali predpisi bo-senskega odvetniškega reda. LAŠKI NAPAD NA REAGALINE. Trst, 30. julija. Laški listi poročaj«, . da ie ukazale laško vojno ministrstvo generalu Garioniju, 'da naj bo pripravljen s svojo divizijo na novo operacijo. Sodijo, da napade Garioni Reagaline. SPLETKE V LAŠKEM GENERALNEM ŠTABU. Benetke, 30. julija. »Avanti« poroča, da je radi spletk častnikov laškega generalnega štaba v nemilosti general Caneva. Dolže ga, da ni postopal v Tri-polisu po ukazih vojnega ministrstva, marveč je delal tako, kakor je to želela »Rimska banka«. ZGRADBA BAGDADSKE ŽELEZNICE. Carigrad, 30. julija. Z Bagdada se poroča: Minulo soboto so v Karlabahiju zasadili prvič lopato za zgradbo zadnjega dela bagdadske železnice. Slav-lja se je udeležil vali v Karlabahiju, krajne oblasti in nemški inženirji, ki vodijo zdradbo. ZA SAMOUPRAVO MAKEDONIJE. Sredec, 30. julija. Bulgarska raa-kedanska liga je priredila v Romanu in v Dolnjem Kremenu dva shoda, kjer so sklenili pozvati bulgarsko vlado, da naj takoj nastopi pri velevlastih zato, da dovoli samoupravo Makedoniji. Če bi pa Turčija ne hotela dovoliti samouprave, naj nastopi Bul garij a proti njej z orožjem. PO ALBANCIH OBLEGANA TURŠKA ARMADA V PEČI. Skader, 30. julija. Ko je po višjem ukazu nameraval turški mutesarif v Peči, Zaver Fajet bej, iz Peči z 12 bataljoni redne turške armade prodirati v Bitovlje, so albanski vstaši porezali vse i brzojavne žice, Zaver Fajet beja pa po-|zvali, da naj se s svojimi bataljoni pri-Idruži vstašem. Zaver Fajet bej se je lato s svojimi vojaki umaknil nazaj v 5eč, kjer so ga obkolili albanski vstaši Sn ga oblegajo. O njegovi sedanji usodi ni nič znanega. feEG TURŠKEGA OROŽNIŠKEGA POVELJNIKA DERVIŠ BEJA K ALBANSKIM VSTAŠEM. Bar, 30. julija. O prestopu in o begu Orožniškega poveljnika Derviš beja se poroča: Bivši turški orožniški polkovnik, Bajram Sur, ki vodi zdaj albanske vstaše, je poslal k Derviš beju sla, ki mu je izpo-ročil, da mu mora po naročilu Bajram Sura Izjaviti, da naj se sramuje, ker služi vladi, ki zatira svoje narode. Ko mu je sel to povedal, je Derviš bej obledel, takoj potegnil svojo sabljo, jo prelomil, odtrgal s suknje svoja častniška znamenja in zakli-cal slu: »Vodi me v tabor albanskih domoljubov I« Z Derviš bejem je pristopilo k vstašem približno 100 orožnikov. DRAGINJSKI IZGREDI. Brody, 30. julija. Vsled naraščajoče Iraginje živil je prišlo do velikih izgredov, ki se jih je udeležilo več tisočev prebivalstva. Razburjena množica je napadla na trgu stojnice kmetov, ki so vnovič podražili živila. Kljub posredovanju orožništva in policije so izgredniki razbili tržne stoj-oice, zmetali živila na tla, polili s petrolejem in jih zažgali. Kmetje so pobegnili, končno se je posrečilo orožnikom, ki so dobili ojačenja, napraviti zopet mir. Zaradi teh dogodkov se kmetje sedaj mesta ogibajo ter nameravajo prinašati živila šele tedaj na trg, ko bo njim in njihovemu blagu zajamčena varnost. Tudi mestne mesarje bojkotirajo kmetje. ZNIŽANA CARINA NA SLADKOR V SRBIJI. Srbska vlada je znižala carino na sladkor od 20 na 10 dinarjev. PROCES PROTI NAPADALCU D'ALBA. Rim, 30. julija. »Tribuna« priobčuje razgovor z nekim višjim sodnim funkcionarjem, ki je izjavil, da z ozirom na dosedanje uspehe preiskave proti napadalcu na italijansko kraljevo dvojico, d'Albi ni izključena eksistenca zarote. Sodni funkcionarji so prepričani, da je d'Alba bil samo orodje te zarote, vendar pa je bilo doslej nemogoče izslediti sokrivce. Proces proti d'Albi, ki bo trajal tri do štiri dni, se bo vršil šele meseca novembra. K razpravi bo poklicanih 30 prič. Ko je pred dnevi izročil neki sodni funkcijonar d'Albi obtožnico, se je d'Alba glasno zasmejal in vrgel na svojo posteljo. Napadalca strogo nadzirajo, ker je dvakrat poizkusil izvršiti samoumor. Enkrat se je skušal zadaviti z žepnim robcem, drugič pa z rjuho. ŽUPNIK UTONIL, KO JE HOTEL REŠITI BRATA. Varšava, 30. julija. V vasi Brwilno pri Plocku se je tamkajšnji župnik Marjanski kopal s svojim bratom. Zadnji se je naen-kt ,t, pričel potapljati in klicati na pomoč. Župi*.