A 19 A- Za olivi no delavcem^ I: me toni in delovnemu ljudstvu voli 121* ! V Miljah voli Fr ausine! DELO GLASILO \ TIČKE PAR 11.1 lì S. T. O. Voli v Trstu, Nabrežini, Dolini, Zgoniku in Repentabru ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 184 TU ST, SOBOTA 24. .MAJA VI.» 2. CENA 20 LIK ^AJ PO OBČINAH CONE A ZAVRIHAJO ZASTAVE DELOVNEGA LJUDSTVA! U USTANOVITEV S.T.O. VOLIMO KOMUNISTIČNO PARTIJO! vJuiri bomo šli na vo-in bomo oddali svoje ^sove. Molilna kampanja se je ^Ijučila in Komunistična artija kliče vse poštene °vence, Hrvate in Italije, naj glasujejo za mir, Jjntokracijo, ustanovitev 10, za ljudsko občinsko Pravo. Komunistična partija se e v tej volilni kampanji 01 v preteklosti izkazala 'nt edina stranka, ki poklja vsa konkretna vpra-?nja, ki zanimajo naše ludi in ki jih namerava ^_P1 ti s podporo vsega ljud- lva. y®e ostale stranke od a)ijanskili fašistov, demo-_«-lfistjanov in socialdemo-;ratov do indipendcntistov .Porerja in Stocche, od 'Snelettovcev, slovenskih A erikalcev škofa Santina, $istov Sfeiž;, unčičevcev do titovskih i -vodile svojo v znaku proti-°rnunizma in borbe proti aPrednim silam našega e$ta in Ozemlja. Kse ostale stranke se ni-0 Zanimale, da bi pred-avile ljudstvu obračun "| °Jega dosedanjega dela in Slede za bodočnost. Nas-—!vr°.tn°’ skušale so skriti [ ?Je resnične namene z ^|.ztiimi gesli o ljubezni do JU(tstva in do naše zemlje. Titofašisti so prav v tem j. Pednjem času s priklju _^8| vijo cone B in zahtevo ^ venskega podeželja cone dokazali, da so sovražni. - STO in njegovega ob- ^hi so za sporazum z E h jo in za razkosanje na-Pokrajine. [. Liparji, ki so na podeže-'>ti|U sestavili skupne liste s °vci in se v Trstu prediv V^aj° na volitve s svojo ^•Postojno listo, ki pa je -•'t jensko privesek titovcev, |j| u da bo vsak, ki bo vo-] Hi pSneletta, dejansko vo-llabiča in titovske pri-l;t\jače, se strinjajo s po-S[Ao titovcev, niso prote-i, r®K proti priključitvi co-vj I* k Jugoslaviji in Titovo ZaKtevi za priključitev s0 Vcnskega podeželja. Oni ž Sokrivci titovcev, njihovi Sn ezniki, so prav taki pazniki STO kot titovci. s^/Uto jih je njihov trža-sti[ ,an\a brežina 1. Visintin-Slavee Abdon, Nabrežina 2. Gratton Ferruccio, Nabrežina 3. Škrk Albin, Šempolaj 4. Markovič Alojz - Nabrežina 5. Legiša-Mervic Zorka, Devin 6. Mokole Ludvik, Prečnik 7. Marizza Josip, Nabrežina 8. Fattori Alfredo, Nabrežina 9. Radovič Danilo, Nabrežina 10. Pahor Josip, Medja vas 11. Peric Josip, Cerovlje 12. Krošelj Cita, Štivan 13. Pirih Atilij, Sesljan 14. Furlan Ema, Mavhinje 15. Zidarič Hilarij, Praprot 16. Ponzar Giuseppe, Nabrežina 1. 2. 3. 4. 5. 6. Dolina Lovriha Dušan, Dolina Zuljan Just, Ricmanje Valentič Josip, Domjo Starc Josip, Bol junec Kosmač Rudi, Boršt Ota Josip, Bol junec 7. Purger Aleksander, Mačkovlje 8. Kuret Anton, Log 9. Komar Emil, Ricmanje 10. Hrvatič Zdenko, Ricmanje 11. Foraus Josip, Dolina 12. Montanja Martin, Domjo 13. Pangerc Josip, Kroglje 14. Slavec Drago, Dolina 15. Žerjal Josip, Boljunec 16. Žerjal Anton, Zabrežec Zgonik Pirc Alojz, Salež Furlan Ivan, Gabrovec Milič Danilo, Mali Repen Hrovatin Albin, Briščiki Gruden Angel, Samatorca Milič Stanislav, Zgonik 7. Milič Anton, Salež 8. Černjava Franc, Gabrovec 9. Milič Herman, Zgonik 10. Pegan Just, Salež 11. Terčon Ivan, Prosek-postaja 12. Milič Egidij, Mali Repen 1. 2. 3. 4. 5. 6. Hepen tabor 1. Lazar Josip 2. Guštin Veljko 3. Bizjak Franc 4. Škabar Ivan 5. Purič Karel 6. Purič Milan 7. Ravbar Viktor 8. Semolič Karel 9. Purič Milan Navodila; volivcem ■j Slovenci Z Ne nasedajte vabljivim geslom, ki se jih poslužujejo titovci, liparji in tako imenovani indipendentisti, pa naj se skrivajo na titovskih, na liparskih, na tako imenovanih listah Slovenske skupnosti ali pa na listi repentabrskega grozda,-kajti vsi ti ljudje so vpreženi v titovski voz. Oni hočejo razdelitev našega Ozemlja ; hočejo, da bi Trst ponovno dobila Italija, medtem ko bi slovensko podeželje s cono B dobil Tito. Zato plebiscitarno volite proti lažnivim prerokom. Ko greš z doma na volišče, vzemi s seboj osebno izkaznico ter volilno potrdilo. Ko prideš na volišču na vrsto, izroči predsedniku volišča svoje volilno potrdilo in osebno izkaznico. Predsednik volišča ti bo nato izročil glasovnico ter svinčnik. Kontroliraj, da ima glasovnica pečat in podpis enega skrutinatorja. Ko si prejel glasovnico in svinčnik greš v volilno kabino. Za Komunistično partijo glasuješ s tem, da prekrižaš z dvema poševnima črtama volilni znak SRP IN KLADIVO S HELEBARDO, ki se nahaja na glasovnicah v vseh petih občinah NA PRVEM MESTU (LEVA STRAN GLASOVNICE). V občini MILJE pa prekrižaš GLAVO FRAUSINA, ki je tudi NA PRVEM MESTU. Pazi, da ne bosta segali črti izven pravokotnika, v katerem je volilni znak. Pri glasovanju ne uporabljaj drugega svinčnika razen tistega, ki ti ga je dal predsednik volišča, ker bi bila sicer glasovnica neveljavna. Seveda ne smeš rabiti niti stilo-grafičnega peresa. Na glasovnici ne delaj drugih znakov, da ne bo razveljavljena. Pazi tudi, da je ne pokvariš, umažeš ali raztržeš. V tem primeru jo vrni predsedniku volišča, ki ti bo izročil novo. Ko si glasoval, prepogni glasovnico. To opraviš v kabini. V tržaški in miljski občini pa jo pripogneš po označenih črtah in zalepiš ovlažen gumiran del. Pri tem bodi zelo previden in pazi, da ne umažeš glasovnice (bodisi s svinčnikom, rdečilom za ustnice ali drugim), na zunanji strani. Glasovnico in svinčnik izročiš nato predsedniku volišča. S tem si opravil svojo volilno dolžnost. Volivca, ki ne more voliti sam zaradi fizičnih hib (slepost, invalidnost itd.), lahko spremlja v volilno kabino zaupna oseba le, da ima volivec zdravniško spričevalo, ki gà izda brezplačno deželni zdravnik ali občinski zdravstveni urad. Ce si brez osebne izkaznice, lahko priča o istovetnosti tvoje osebe eden izmed skrutinatorjev, ki te pozna. Volilni urad predsedstva cone javlja: V svrho razčiščenja dvomov glede osebnih dokumentov, s katerimi se morajo legitimirati volivci na voliščih, opozarjamo, da so veljavni vsi osebni dokumenti in izkaznice tudi, če je rok njihove veljavnosti že potekel. Rok njihove veljavnosti pa ne sme presegati 26. maja 1951. V primeru, da so osebne izkaznice ali drugi osebni dokumenti zapadli pred tem datumom, niso veljavni za legitimiranje na volitvah. SAMO ZA VOLITVE SO TOREJ VELJAVNE VSE OSEBNE IZKAZNICE, KI SO BILE IZSTAVLJENE OD 26. MAJA 1948 PA DO DANES. Ti dokumenti pa so neveljavni za legitimiranje v vsakem drugem primeru, kot prehodnih demarkacijskih črt itd. TAKO BOMO VOLILI V NABREŽI < «N Giuseppe L B ANDINI Sergio OCCHIMI Mario LENARDUZZI Remigio MARANGON Rodolfo MISSEROM Luigi a □ MARIZZA Giuseppe H FATTORI □ RADOVIČ □ PAHOR Giuseppe □ DONDA Mario FLEGO Rolando Giuseppe 'lISSA Giuseppe MERLUZZI Amedeo PIZZUL Adolfo PERIC Giuseppe □ CROSF.LL! Zitta □ PIERI Attillo □ FURLAN Emma Q ZIDARIČ Dario □ FONZAR Giuseppe D [J ŠKOF Vittorio V ARI SCO Giovanni F AB RIS Carlo □ SKERK Giuseppe n MILIC Mario □ KRALJ Giuseppe □ TERČON Giovanni □ TERČON Venceslav POGACINI Giovanni BERTOLINO Globatta AMATO Martano PASTROVICCHIO Giacomo TORDI Gino □ < NICOLETTI Paolo I~1 LEGHISSA Francesco Q ZACCARIA Leopoldo □ ZOLI Michelina Ved. SEt* ...v DOLISI □ □ LOVRIHA Dušan aDAiV.i Federico □ GIULIANI Giusto ICA □ STAREC Giuseppe ì □ VALENTIČ Giuseppe X □ KOSMAČ Rodolfo ' fcNETIC Mario LOG Valentino Giovanni .STURMAN Vladislao J l MICAH Elia BANDI Daniele OTA Giuseppe LOVRIHA Oscar PURGER Alessandro MARC Michele CORETTI Antonio ÈNIK Rodolfo COMARI Emilio PETTIROSSO Rodolfo CORBA! Zdenko RASENI Milan FORAUS SANCIN Mario INTAGNA Martino SANCIN Carlo NGERC Giuseppe SALVI Carlo STURMAN Andrea ZER1ÀLI Giuseppe ZAHAR Mario ZERIALI Antonio ZERIAL Federico ZGONIKU Kandidatne liste Komunistične partije STO za podeželske občine PIRC Luigi KISCIK Stanislao □ FURLAN Giovanni IX N 4 V Vladimiro □ MILIC Daniele H) \ \ □ HROVATIN Albino \ □ GRUDEN Angelo > k □ MILIC Stanislao Q' giuseppe □ MILIC Antonio /? \ ET MlUfc Emilio Vittorio □ CERNIAVA Francesco □ OBAD Vladimiro □ MILIC Ermanno il □ RUSTIA Giovanni □ PEf^fl^iusto □ VERGIMELA Giuseppe □ TER2&pnjfeij9vanni 1 ET VODOPIVEC Giusto V MILIC Egidio □ ZIGON Miroslao Federico a K E|P E SJ T A B R E volite proti Titu in De Gasperiju, volite KP STO il Tito Je avgusta 1951 dejal: = “Mi smo proti združitvi obeh con... ITALI JAKI LAHKO i DOBÉ TRST,, H Pred odhodom iz Londona je Babič dejal: „Smo za sporazum med Italijo in Jugoslavijo... : Upoštevati je treba etnična načela". Londonska konferenca je sklenila, da se Trst upravno priključi k Italiji. 15. maja si je beograjska vlada dejansko priključila cono B in tako grobo prekršila mirovno pogodbo. Tito je v Zrenjaninu 11. maja dejal, da zahteva tudi slovenske vasi cone A. •J Agnelettovci in klerikalci škofa Santina, ki hoče Italijo so 18. aprila \ 1948 pozivali goriške Slovence, naj volijo Democrazio Cristiano. To hočeta Tito in De Gasperl To bomo preprečili s svojim glasom Na lanskih upravnih volitvah na Goriškem so v Krminu postavili svojega kandidata na listi Democrazie Cristiane. Oni so se povezali s titovci in se zato strinjajo s Titom in Babičem, z razkosanjem STO. A y t V' I y Slovenci! Da Trst ne pride pod Italijo in cona B pod Jugoslavijo, da ne bi Tito zasedel tudi podeželje cone A. volimo proti Titu in De Gasperiju, proti Babiču in Agneiettu! y y y y Volivec! S svojim glasom odločaš o lastni usodi. V Ce si za Trst Italiji, slovensko podeželje cone A in cono B Titu, tedaj boš volil tito-lipar je in indipendentiste. ČE PA Sl ZA USTANOVITEV S.T.O., ČE SE ZAVEDAŠ, DA S! SLOVAN, PRIJATELJ SLOVANSKIH NARODOV I IN SLOVANSKE SOVJETSKE ZVEZE, KI HOČE S.T.O., L 24. MAJA li mm. po ameriškem načinu — Truman prav gotovo ne bo mogel očitati titofašistom, da se niso stoodstotno amerikanizira-li. Vse iviiganje, piskanje, ropotanje s starimi piskri in škat-Ijami, so titofašisti povsem ravnodušno «inkasirali» kot «navdušenje ljudstva». Kot v Ameriki, kjer ne odobravajo s ploskanjem, marveč z žvižganje n m kričanjem. Zaradi tega ;e bilo organizirano njihovo zadnje «.največje zborovanje» Cisto po ameriško. Na stadion, od katerega jem: 'ejo verjetno zadnje slovo in ki je stal nad 300 milijonov lir, so i četrtek popoldne nagnali vso svojo čieilo plačanih nameščencev, kjer s« morali že najmanj stotič poslušati volilno lajno titovskih tre-bušnikov. Da bi se pa preveč ne dolgočasili, so jim prav po ameriško poskrbeli tudi za razvedrilu. «Piato forte» so bili seveda telovadci iz Slovenije, kar pomeni, da je titovska ZDTV popolnoma skrahirala. Skakanja, preskokov in druge gimnastike torej ni manjka'o. Za to so poskrbeli tudi B bič, Dekleva in Laurenli, ki so s svojimi starimi *’agerji o Pajetti, Vidaliju, "astore itd. itd. plezali po zrcalih. Pii tem so seveda na Široko preskočili Titov «Italijani Lahko dcbe Trst», Babičevo «etnično rešitev» in še /. irsikačeri njihov p:li-tični ocvirk. Taka volilna kampanj i re vodi v Ameriki, kjer nosilo razne «girls» prozorne ni;- utice z i,: sni poedinih kandidcJor. Cud-H'. da si tudi titovci niso umi-s i kaj podobnega. Na žalost p.i nimajo primernih ženskih elementov, ker se tistih par, že davi-; dozorelih titovskih podrepnic, gotovo ne mo* g kosati z ameriškimi «girl!». AKROBACIJE TITOPCNDEN-TISTOV IN PRIVESKOV — Kakor zgleda je volilna kampanja precej izbrusila možgane tržaških titopendentistov, ker postajajo iz dneva v dan bolj iznajdljivi. Ze več let se jih namreč irli debela plast titovskega «šmira», ki ga je bilo treba ra te volitve nujno izprati. Zato so zdeli, seveda s privoljenjem Babiča in blagoslovom Kraigherja, z «ne Tito padre, ne Italija madre», pri Slovencih poskušajo z «volite Trieste ai Triestini». Pri lem jih niti najmanj ne moli, da se je njihov voditelj izrazil na zborovanju v Skednju, češ da so tiskali te lepake tudi «in lingua Sčava». Njihovi bratci poskušajo svojo srečo celo pri «italianissimi». v «Carriere» se namreč svečano zaprisegajo, da se lahko reši «italijanstvo Trsta» pred invazijo «del compatto retroterra slavo», edino z «rešitvijo» tržaškega gospodarstva. In to vam objavlfa italijanski prevod «Primorskega dheor,:ka». Kako si zamišlja «cavaliere della corona d’Italia» Stocco «rešitev» tržaškega gospodar s.tva, pa nam je že povedal. Trst bi moral postati «mantenuta di prima mano». In tem ljudem pravijo titovci, da so «przitivne sile». SLA 8 PARČEK — Za četrtkovo lito-liparsko volilno zborovali le v Nabrežini so izbrali dr. Josipa Agneletta in Dragata Pahor ; i. • Mislimo, da so ta parček slabo sestavili. K Dragata Pahorju bi vsekakor. bolj pristojni dr. Branko Agneletto, carta naj bi bili poslali raje v Zgonik. Drago Pahor in dr. IT- inko Agneletto, sta že žari 1 svoje politične prteklosti i; zzana eden za drugega. Pra-v., siamska dvojčka. ODLOČEN NASTOP ŠENTJAKOBČANOV PROTI FAŠISTIČNIM RAZGRAJAČEM Mali ' koledar STRNJENO OKROG K.P. JE LJUDSTVO odbilo vse napade sovražnikov Kljub zavezništvu z liparji so titovci doživeli številne poraze - Uspeh zborovanj naše Partije Cim bolj se je volilna kampanja nagibala h koncu, tem bolj razgibana in tudi vroča je postajala. Peptične skupine, za katere je bila kampanja uspešna so postajale z dneva v dan pogurrnejše, medtem ko so druge skupine, ki so doživele katastrofalne poraze, postajale vedno bolj histerične. Med te moramo poleg Democrazie Cristiane prišteti tudi Utofašiste in njihove zaveznike liparje ter indipendentiste. Poleg pravcate armade plačanih aktivistov, agentov in udbovcev, ki so jih v poslednjem času razposlali na teren titofašisti, so mobilizirali tudi druge ljudi, ki so posredno ali neposredno od njih odvisni. Med mobilizirance spadajo tudi nekateri učitelji. Tako je na nekem shodu v Medji vasi nastopil kot govornik tudi nek učitelj, kar domačini, ki niso tistega političnega prepričanja, ostro obsojajo. Podobno se je zgodilo tudi v Trebčah, kjer je baje nek učitelj grozil o-tro-kom s peticami, ako bi motili titovska zborovanja. Tudi to roditelji ostro obsojajo. Liparji pa so seveda našli vnete propagandiste v nekaterih duhovnikih, ki so svoje prižnice, spovednice in pa zlasti majniško pobožnost spremenili v aktivno volilno propagando v ko. rist titovcev in liparjev. Toda kljub vsem mobilizacijam in vsem naporom, so i titovska x iiparska zborovanja kaj bedno izpadla. Nanja so zahajali le ljudje, ki so posredno ali neposredno odvisni od njih. Skoraj povsod smo srečavali ene in iste obraze. naše liste tudi na Opčinah, kjer sta govorila tov. Pogassi in Blazina; v Ricmanjih je isti večer govoril tov. Markovič, v Dolini pa Slavec. Vsa zborovanja so dobro uspela. Tov. Vidali pri Sv. Jakobu V četrtek dopoldne so govo-trgu pri Sv. Jakobu Zborovanje na Garibaldijevem trgu Kljub slabemu, mrzlemu vremenu, 'ki je bilo pri nas v zadnjih dneh, so se vršila številna zborovanja. Naj omenimo na tem mestu le nekatera: V torek večer, ko je bil naš list že v tisku, je bilo zborovanje na Garibaldijevem trgu, na katerem 'so govorili tov. Siškovič, Gašperini in g. Flego, kandidat liste za neodvisnost, ki je podal ostavko zaradi povezave omenjene liste s titovsko kliko. Za njim je spregovoril g. Ladič, tudi indipenden-tist. Oba sta pozvala vse prave in iskrene indipendentiste, naj volijo -KP, kajti le ona se resnično .bori za uresničitev mirovne pogodbe in torej za pravo STO. V sredo je bilo na trgu Giuliani pri Sv. Jakobu veliko antifašistično zborovanje, na katerem so govorili tov. Siškovič, Postogna in Pina Catta-ruzzi. Te zborovanje je zaradi velikanskega uspeha in odmeva, ki ga je imelo, predstavljalo veličastno protifašistično manifestacijo in svarilo vsem sedanjim fašistom, ki bi radi pod pokroviteljstvom imperialistov obnovili svoje zločine. Tega pa naši ljudje ne bodo nikoli več dopustili. Isti večer je bilo zborovanje rili na tov. Vidali, Bidovec Vlada in Pino Burlo. Zborovanja so se udeležili -številni S ent jak občani. Tov. Vidali je govoril predvsem o konkretnih in perečih vprašanjih, ki zanimajo naše mesto ter obsodil vso demagogijo, ki jo uganjajo zlasti govorniki italijanskih šovinističnih strank, ki pitajo svoje poslušalce predvsem z besedami o madrepatriji Italiji. Toda. s tem, tako je dejal tov. -Vidali, se naša vprašanja, ki so življenjsko važna za vse me- sklopu volilne kampanje in histeričnih titovskih naporov, da bi rešili potapljajočo tito-liparsko barko, ki jo vedno pogosteje zapuščajo poštenjaki, ki nočejo imeti opravka s sovražniki STO in slovenskega naroda. Naš list je že opozoril, da so titofašisti poklicali iz cone B in celo iz Slovenije več svojih ak- ščane, za delavce, obrtnike in trgovce, ne morejo rešiti. V svojem govoru je nadalje tov. Vidali obsodil zločine, ki jih dan na dan počenjajo titofašisti. Omenil je najnovejši zločin, ki so ga zakrivili fašistični rablji v Kopru v sredo, ko so zaradi mrcvarjenja povzročili prerano smrt nekega zaprtega delavca. Mrtveca so fašistični rablji sicer izročili svojcem, toda ti ga niso smeli preobleči, kajti niso smeli videti brezštevilnih ran, ki so mu jih zadali biriči v zaporu. Popoldne so bila še številna zborovanja po raznih vaseh naše cone. * * * V sredo večer so imeli misini svoj volilni shod pri Sv. Jako. bu. Odveč bi bilo pisati, da je imel ta shod povsem izzivalen značaj. Sentjakobčani so izgubili potrpljenje s fašisti, zato so se zbrali na trgu in izžvižgali njihovega govornika ter ga prisilili, da je kmalu prenehal svojo govoranco. Kaj je govoril, ni bilo mogoče razumeti ni. ti od blizu, poleg žvižganja je bilo slišati samo vzklike: «.Morilci!» «Proč s fašisti»! itd. Po končanem govoru so jo fašisti zaščiteni z močno stražo policajev po raznih ovinkih «zmagoslavno» odkurili v mesto. Toda še pretino so se tja vrnili, so bili ob zvočnike in druge radijske naprave. Kliub močni straži policistov pa je bilo ranjenih ali potolčenih 18 oseb. Tako se je zaključila «slavna» epopeja fašistov pri Sv. Jakobu. strahovati ali «prepričati» Slovence, da bi volili listo sedanjih in včerajšnjih morilcev jugoslovanskih narodov. Pri navedenemu tovarišu pa se je zglasil nič manj kot član CK slovenske titovske fašistične stranke iz Ljubljane, ki je bil nekaj časa v ilegali in nekaj dnt po osvoboditvi komandat mesta Trst. Z njim sta bila še bivši komandant titofašistične zaščite Kopra in bivši namestnik komisarja koroškega odreda in sedanji hie-rarh v sežanskem okraju. Naš tovariš je vse tri hierarhe, ki jih je očividno poslal v Trst sam policijski minister Slovenije Kraj- gher, zapodil iz hiše, ker s takimi elementi, ki so izdali svoj narod in so se prelevili v ponižne hlapce anglo-amerlških imperialistov in fašiste, noče imeti nobenega opravka. Vsekakor pa bi svetovali «veličinam» titovskega ozvezdja, naj bi rajši ostale doma, ker med tržaškimi Slovenci ne bodo opravile ničesar. Zgubljajo le svoj «dragocen» čas. Judeži slovenskega naroda Tov. Bidovec toži »Primorski dnevnik" Tov. Bidovec je predal odvetniku nalog, da vloži tožbo proti odg. urednika ,,Prim. dnevnika" zaradi obrekovanja in sicer, ker je ob priliki proračunske diskusije v obe. svetu v Trstu pisal, češ da so on in ostali komunistični svetovalci pozivali slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. S tem so titovski slepariji prejeli odgovor. «Primorski dnevnik» z dne 18. marca 1948 je objavil resolucijo, ki so jo izglasovali goriški Slovenci v zvezi s pozivanjem «Slovenskega Primorca» (ta list je bil predhodnik «Katoliškega glasa», op. ur.J in «Demokracije», ki sta vabila goriške Slovence, naj na aprilskih volitvah glasujejo za Democrazia Cristiano. Resolucija pravi med drugim: «Stališče «Demokracije» in «Slov. Primorca» ne odgovarjata interesom slovenskega ljudstva in predstavljata v tem odločilnem trenutku največje izdajalsko početje proti slovenski manjšini v Italiji.» «Primorski» je to izdajalsko početje slovenskih klerikalcev in liparjev na Goriškem med drugim tako le komentiral : «...Ti podrepniki fašista Mar-gottija skušajo obrazložiti svojim čitateljrm, zakaj bodo na volitvah 18. aprila glasovali za vojne zločince tipa Marazza ter podobne stare in nove preganjalce slovenskega življa... Toda temu se ne čudimo, če pomislimo, da so bili predhodniki «Slov. Primorca» ali po domače povedano BELA GARDA, PRVI SODELAVCI FAŠISTOV IN OKUPATORJEV, katerih eksponent je bil tudi Marazza... «Primorski» jih v nadaljnjem .menuje narodne izdajalce ter navaja tudi vzroke: Ker pozivate slovenski živelj, da glasuje za stranko, ki ima v svojih vrstah celo vojne zločince: in ni do danes ničesar storila, da bi beneški in kanalski Slovenci uživali tiste pravice, ki jim pripadajo... Ker vsak glas, ki bo po vaši krivdi oddan De Gasperijevi krščanski demokraciji, bo glas proti pravicam slovenske narodne manjšine... Tako torej, zopet boste delali za* interese demokristjanske stranke, ker vam je to ukazal zakleti sovražnik Slovencev knez in nadškof fašist Margotti... In še si dovolite govoriti v imenu vernih in katoliških Slovencev, ko vendar nimate več v sebi nobene poštenosti, še manj pa krščanstva, SAJ KOT JUDEŽI PRODAJATE SVOJ NAROD. Danes pa so se titofašisti združili s PRAVIMI JUDEŽI in nastopili na tito-liparskih volilnih zborovanjih po slovenskih občinah cone A skupno s tistimi, ki so leta 1948 pozivali goriške Slovence naj glasujejo za Democrazio Cristiano. Sobota 24. - Suzana, Soc Nedelja 25. - Urban Ponedeljek 26. - Filip Torek 27. - Liberi; * * * ZGODOVINSKI DAN 27. maja 1926. je umrl v T kraški pesnik Srečko Ki trst II. Val. dol. 506,1 SOBOTA: 13.00 Šramel , >n pevski duet - 19.00 Pogl ženo - 21.00 Malo za šalo \ zares 22.00 Glasba iz revij.; NEDELJA: 9.00 KmetijsK daja - 11.30 Oddaja za naj! : 13.00 Glasba po željah • Koncert komornega zbora 5' ček - 19.00 Iz filmskega sl 20.00 Domači motivi - 21.0 Aovski: Koncert za violini iurm - 22.00 Izbrana lirika PONEDELJEK: 13.30 kJ obzornik - Od 11.30 dalje md n:m sporedom poročila o vi izidih - 15.00 Slovenski m» 19.00 Mamica pripoveduje • Koncert violinista prof 1 Sancina - 21.00 Književni umetnost. Ji I TOREK: 13 00 Glasba po I - 19.00 Kraji in Ijiudje -' Aktualnosti - 21.00 Dramati povest - Finžgar: DEKLA Ar 2. nadaljevanje - 22.45 Lil skladbe. Z$B Volilni; s ls I l lep Objavljamo seznam prispj ^ sekcij, ki so se posebno izloči Sv. .Jakob 127.878, Curici 3Lr. Milje 224.861, tržaški jC V ZNAKU "ITALIJANI LAHKO DOBE TRST,, TITOVCI ZAPUŠČAJO SVOJE POZICIJE V načrtu je likvidacija številnih titovskih organizacij in ustanov v Trstu Kot prvo nameravajo ukiniti Slovensko narodno gledališče - Na vrsto pride tudi ZDTV - Titovskim podrepnikom grozi brezposelnost - Tudi stadion bodo prodali - Za hierarhe so že poskrbeli Izkušnje štirih let so poka-, sno parcelo na korzu Cavour, zale titovskim voditeljem v , bivšo last Exnerja, kjer so Jugoslaviji, da 'se njihova agen, j prvotno nameravali graditi slo-tura V Trstu ni in ne bo mo- venskn plodfllišpp Prav lalrn gla nikdar uveljaviti- kot po- Obiski titovskih ..veličin" Nek tovariš nabrežinske občine nam je poslal pismo, v katerem opisuje, kako so se pred dnevi oglasile pri njemu tri zelo visoke «glave» titofašističnega ozvezdja. Tovariš nam pravi, da je ta obisk v zvezi z okcijo, ki jo titofašisti vodijo v nabrežinski občini, da bi z visokimi «glavami» prepričali naše ljudi, naj verjamejo titovski «resnici». Vsekakor je vse to organizirano v Toča v Brišckih SLEPARIJE pripravljajo Elementi dobro znane «Kato, •iške Akcije» in «Comitati Civici», klerikalnih organizacij, ki so v službi DC, hodijo v hiše, kjer so bolniki in fizično nesposobni ter skušajo dobiti vo. ) Ino potrdilo z izjavo, s katero oaj bi potrdili, da ne morejo osebno na volišče. Iste sleparije počenjajo ti elementi v bolnicah, kjer obiskujejo bolnike ter vprašujejo po volilnih potrdilih Opozarjamo vse volivce in vse prebivalstvo na ilegalnost manevrov teh demokristjanskih podrepnikov in pripadnikov «Comitati Civici». Vsakdo naj te: i elementom takoj pokaže ’■ rata in naj javno razkrinka n ■ h ove manevre, ki so v b;stvu : . orava za izvajanje volilnih s cparlj. VOLILNEGA POTRDILA NE IZLOČAJTE NIKOMUR! Za ìbsBóovili slslad «Elela» Tov Gulič Anje! iz Ricmanj te daroval za tiskovni sklad «Delan L'.j lir. Najlepša hvala litičen činitelj v tržaškem jav. nem življenju. Niso pomagali vsi velikanski stroški — vsako leto porabijo samo v coni A nad dve milijardi lir — za propagando, za vzdrževanje gledališča, plačanih pevskih zborov, umetniške galerije, študijske knjižnice, glasbene šole, za vzdrževanje športnih organizacij s celo kopico plačanih voditeljev, športnikov in organizatorjev, za podpiranje fantomatskih političnih in sindikalnih organizacij ter končno za vzdrževanje velikega a-parata udbovskih «obveščevalcev in aktivistov». Končno so po tolikih porazih morali spoznati, da svoje «aktiviste» lahko uporabijo le kot agenturo za izvajanje provokacij in terorizma nad tržaškim delovnim ljudstvom v službi tujega imperializma. To so posebno v zadnjem času pokazali s provokacijami in terorjem nad našim ljudstvom. Poskus ugrabitve tov. Vidalija, poskusen umor Juriševiča, napadi in izsiljevanja proti komunistom in demokratom so le nekatere izmed številnih akcij titovskega političnega banditizma. . Zaradi tega so titovski hie-rarhi z nujnostjo prišli do zaključka, da se jim dosedanji velikanski aparat ne izplača. To tem bolj, ker Titova vlada gleda danes edino le na to, kako bi zbrala čim večje vsote za vojne priprave; že sedaj izda nad 75% državnega proračuna za vojno, v čemer pa niso še všteti izdatki za vojno indù strijo, policijo in druge delavnosti za pripravo vojne. vensko gledališče. Prav tako pa so se v zadnjih časih pogajali z italijanskimi šovinisti glede prodaje stadiona pri Sv. Ivanu; izgleda pa, da kupci niso pristali na zahtevano ceno. Ze dalj časa pa dajejo titovci ta stadion na razpolago CO-Nl-ju, ki je prav tako v rokah šovinistov, za tekme in treniranje v njem -vpisanih nogometnih klubov, med njimi tudi vedali in da bodo odslej služili tjucu le še s svojim špijon-skim in provo-katorski-m delovanjem, s to prednostjo za Tita, da mu ne bo treba trositi -denarja ali pa ga bo zato še celo dobil od svojih atlantskih gospodarjev. *** izrazito fašističnih. Nekaj stotin „aktivistov“ bo ostalo brez službe Skrčili bodo izdatke Tako je toča opusìoa.ia prejsrTfi ieuen vsa poiTa m vinograde v Briščkih in nekaterih drugih vaseh zgonlške občine. Ker so doživeli liparji in titopendentisti neprijetna «presenečenja» z nekaterimi svojimi kandidati, je bilo nujno potrebno podvzeti «primerne varnostne ukrepe». Nujno je torej treba skrčiti izdatke povsod, kjer niso namenjeni vojni. V Trstu pa je prišel k tem razlogom še nov moment, ki je olajšal in «opravičil» predvidene redukcije. To je namreč barantanje in razko,-sanje STO, po katerem naj dobi Trst Italija. Tito spričo tega nima nobenega interesa več, da bi investiral nove milijarde v nedonosna podjetja v Trstu, kateremu se je javno odpovedal že lani avgusta. Ze pred nekaj meseci je bi' lo govora o temeljiti likvidaciji nedonosnih titovskih podjetij v coni A. Toda vmes so prišle volitve, zaradi katerih so titovci — iz razumljivih razlogov — odložili že pripravljeno likvidacijo na čas po volitvah. V okviru te likvidacije nameravajo — kot se je izvedelo iz titovskih krogov pri SNG — razpustiti Slovensko narodno gledališče, katerega vzdrževanje stane precej milijonov mesečno. Namesto SNG pa nameravajo ustvariti diletantsko gledališče, z največ 4 plačanimi močmi. 'Na isti način hočejo likvidirati tudi večino ali vse ostale kulturne, športne in druge nedonosne ustanove, ukiniti vsakršno podporo za plačevanje pevcev in pevovodij, vaditeljev, športnikov, prav tako pa tudi skrčiti na najmanjšo mero število političnih, sindikalnih in drugih aktivistov. V titovskih krogih se vztrajno tudi širi vest, da ne nameravajo postaviti niti svojega kulturnega doma, za katerega so zbirali sredstva v Trstu, v Jugoslaviji in celo v Ameriki. S tem v zvezi je nadvse značilno dejstvo, da so titovci že pred časom prodali grofu Mar-zottu, enemu najbogatejših kapitalistov Italije in podporniku italijanske reakcije (med drugim je tudi lastnik fašističnega «Messaggero Veneto»), kra- Z likvidacijo vseh ali velike večine svojih nedonosnih organizacij in ustanov bo seveda naenkrat na cesti precej stotin njihovih «aktivistov». Med «srečne» se ib o štel oni, ki mu bodo ponudili službo v Jugoslaviji. Pač pa bodo poskrbeli za svoje najzvestejše, to je udbovske agente. Že doslej so jih mnogo namestili kot «uradnike» po svojih gospodarskih podjetjih, drugim — posebno «višjim glavam» — pa kupujejo celo podjetja, lokale, obrti in pod., s čemer jim hočejo zagotoviti eksistenco. Kot «pr-o-tiuslugo» pa se morajo vsi ti obvezati, da bodo vèdno «na razpolago za vsako delo». Kot rečeno je bil načrt «likvidacije nedonosnih podjetij» izdelan že- pred meseci in ga delno tudi že izvajajo z nameščanjem po podjetjih in s kupovanjem lokalov 'najzvestejšim. Tako si je celo sam Babič že pred meseci zagotovil varno postojanko s tem, da .se je imenoval za glavnega urednika «Primorskega dnevnika». Ta likvidacija titovskih aktivnosti je ponoven dokaz, da so se Trstu že dokončno odpo- Pozlv 1K Z85»! V BOMBO prati fašizmu Izvršni komite komunistične mladine STO je naslovil na vso mladino našega Ozemlja naslednji proglas: Mladinci in mladinke! V našem mestu ponovno prihaja v ospredje 'fašistična nevarnost. Isti ljudje, ki so preganjali, mučili in ubijali ljudstvo, ljudje, ki šo izročali naše najboljše sinove in hčere nacističnim morilcem ali pa jih pošiljali v Rižarno in v nemška taborišča smrti, ljudje, ki so pošiljali mladino v klavnice na raznih bojnih poljih krožijo svobodno, nekaznovani za zločine in se bahajo po naših ulicah in se drznejo .celo govoriti na naših trgih ter poveličevati režim, ki je povzročil toliko žrtev in toliko žalosti našemu mestu. Ti nezaželeni poe, dinci skušajo s pomočjo laži in demagoških obljub varati del tržaške mladine, ki se še ne zaveda zločinov fašizma ter tako iz nje napraviti nove pro-tiljudske fašistične legije. Najbolj pokvarjene elemente uvrščajo v zloglasne škvadre, ki naj bi nastopale proti delavcem in proti vsemu, kar je antifašističnega in ljudskega. Mladinci, delavci in študenti! Obnavljanje fašizma predstavlja resno nevarnost za vso našo mladino, za življenje našega mesta in za njegovo pre- bivalstvo, predstavlja nevarnost za svobodo, demokracijo in za mir. Zato Zveza komunistčne mladine poziva vso mladino našega ozemlja, brez razlike na svoje nazore in opredelitev, naj se združi v antifašistično fronto in naj vodi energično in odločno borbo za to, da izruje škodljiv fašističen plevel, : da prepreči obnovitev fašizma v našem mestu in tako reši svojo bodočnost. Izvršni komite ZKM STO LAŽEJO KOT CIGANI Tito-liparski trobentači so na nekem zborovanju v nabrežinski občini 'med drugim lagali tudi, da sta tov. Leban in Rukin, dosedanja odčinska svetovalca v na- brežinskem občinskem svetu odstopila ter da sta zapustila KP. To laž sta prizadeta tovariša javno demantirala in tako razkrinkala lažnivce, ki so v pomanjkanju. konkretnih argumentov skušali varaii ljudi s pomočjo njunih imen. Pozvala sta volivce, naj volijo KP ter obenem povedala vzroke, zaradi katerih nista ponovno sprejela kandidature. Odveč bi bilo na tem mestu ponovno pisati o om.enjenih tovariših, saj sta obče znana kot poštena in zavedna borca. Tov. Leban je zgubil v osvobodilni vojni dva sinova, medtem ko je neki kandidat liparjev «poveljeval» belogardistom: tov. Rukin pa j è znan kot antifašist še izza časa procesov pred posebnim sodiščem, torej še iz časov, ko je marsikateri izmed govornikov ti-to-liparske tiste še nosil črno srajco. žVjiZaevsi “WzglveBZiijts., To, kar so doživeli titofaši-stični in liparski govorniki v tej volilni kampanji, bi človek ne privoščil niti svojemu najhujšemu sovrašniku. Naše ljudstvo jim je, bodisi v mestu kakor tudi na podeželju, spontano in v dokaj prepričljivi obliki povedalo, da sploh noče slišati glasu teh političnih pustolovcev, ki se za ceno mastne me- sečne plače že ves mesec prekopicujejo po mestu in vaseh. Zadnje postaje titovskega volilnega križevega pota so bile še posebno mučne. Lahko si predstavljamo 'S kakšnim «nav. dušenjem» sta govorila v torek v BORŠTU dr. Kukanja in Kostnapfel k j re ju je v dvorani poslušalo točno. ,,Da, res sem bil četnik in sem ponosen, da sem bil mtiE FFIONT* SLOVEMSiCEìmA nJé&O&A reba odstraniti, pa im odstranjen - Imamo že dve fkj gkteto cintola g$sfP®| m. Ju §& dr. m Mii,H, iča glede vstopa v SDŽ Cekm-a 9>ìst’ìi t dr. Cuteturn, bi TKr, Vesni 5 xilkoVàiku J ciUfASi ar* ÌJTSS Sir:«s * <«,K «e**..*, S Si* AHH §», y,-If, Amieten» mm m (a smetim * :h i , k-, j* Jilres emr"Kr • " nt,- twt I» ix «Kenrtt* km to» tor saiprtKim« o'bw£»« eiSsii-ttet*)« SDZ m gkmaMe V ‘ " • o- »* »tmttaHl tm. čt dvm. ;8We« H mia um' Ce bi morda obstajal se «a* dvom o tern, «ar je pisal «Primorski dnevnik» o liparskemu kandidatu dr. Branku Agnelettu, da je slednji s svojo izjavo, ki jo je dal pred nekaj tedni v Borštu, docela razpršil. Titofašisti pa so na vse enostavno pozabili in jih bahanje dr. Branka Agneletta o svoji četniški epopeji prav nič ne moti. Naše ljudstvo pa ni tega mne. nja in bo prav na jutrišnjih volitvah dokazalo, da ni pozabilo. reci in piši 35 ljudi. In to prav v vasi, ki so jo smatrali i titovci i liparji za svojo trdnjavo. Tako sta se oba kričača lahko na licu mesta prepričala, da je ta «trdnjava» le plod pre-, bujne fantazije. PREBENEG pa sta isti dan «počastila» s svojo prisotnostjo kar dva doktorja, dr. Adamič, bivši, «tenente del Regio Esercito Italiano», ki se je šopiril z okupacijsko vojsko po Sloveniji tei dr. Bitežnik, ki so ga «prifura-li» z Goriškega. Kakor zgleda pa so vaščani prav malo cenili te «visoke goste», ker jih je prišla poslušati le zelo klavrna peščica. Odkazali so jima zelo primeren prostor, namreč nek hlev, kjer sta se ibivši «signor tenente» in vodja tistih, ki so leta 1948 pozivali goriške Slovence, naj volijo De Gaspe-rija, lahko razkričala, kakor jih je pač bila volja. DOMJO je sprejel v sredo dr. Branka Agneletta in prof. Rauberja nadvse «prisrčno». Globoko ganjena sta, -bivši četniški oficir in titovski profesorček kmalu odpravila «mašo», v naglici sedla v avto ter odbrzela, kot bi ju lovilo naimanj sto hudičev. Ljudje so jih obilno obdarili z jajci. Slučajno pa so bila jajca gnila. Kaj se hoče, človek pač ne more vedno garantirati za p-rvovrstnost blaga. Sicer pa, kakor posodiš, tako ti bodo vrnili. Tudi dr. Branko Agneletto in prof. Raubei nista ravno «prvovrstno blago». Na TRGU GARIBALDI sta v sredo tekmovala v kričanju titofašista Stoka in Lau-renti. Zvočniki so sicer delovali izvrstno, Stoka in Lau-renti tudi. Kljub njihovim kri-čaškim zmožnostim pa ju ni slišal nihče, ker je glasove pn-«navdušen» žvižgajoči 63.500, Magdalena 70.380, Mi t "a,73,355. Skoljet 70.600, SDraž, 71.405, Tomažič 106.375, dr« log Tovarne strojev 36.70* YSe Vid 39.667, Sv. Ana 18.801, in Kriz 21.300. ’ ln SKOLJET: Gombač 300, ^ 300, Gombač F. 300, Sirk 306kot tini 300, Fabbri 300, Jele*,. , Tone 200, Tornaseli i 300, Taf , v ---- ivmajuil «JV/V, ih,, lini 500, Trojer 160, Apuane ' f#Q 100, Vascotto 600, Conti 100,Lu 500, Senica 500, Pipan 100. £10 400, Busecchian 300,- MediA til Cicar 100, Favretto 100, Fra( i-n -no 100, Vignoli 500, Minisi. u Podgornik 500, Str-adiot 500» in co 1.000, Berce 500, Lore Fučič 100, Badalič 1.000 300, Tomini 200, Amalič lazzi 100, Vinicio 100, 50, Starri 100, Gropajc K coiti 70, Mauro _ 100, Colf1 jc 100, Gianantoni Ì50," Suplinfea Fabbi^lOO, Dequal 50, P$^ 100, Stajer 100, Linassi _ sman 50, Klapič 120, Grubis-, Vl SKEDENJ: Sarti 100, pajo* 200, Petronio 100, Kolarič desco 100, Sancin 500, shol( 100, Josip. 100, Hrevatin reglia 100, Godina 20oV KaiC ........... ' I. F Salvi 100, Škerjanc 100, 100, Karla 100. SV. IVAN: Principe 100, i 50, Žiberna 100, Donadel 10 50, Vidmar 200, Canciani 21 satti 100, Triglav 150, Fon Barič 200, Albert ÌÒÓf Del T6 <• 100, Cedolini 100, Del Basi* ^ Sekcija Kolonkovec, zbiifi sr terenu 12.165, Arzenal, IV. 24 500, sekcija Curiel, prijet-s terena 25.236, zbirka toV-ty 5 lombo 8.052, Duic MarcellOL A Sessa 1.000, sekcija Magdakn. hi polog 33.835, sekc. P0^l«o ženska celica 3.450, cel 1.855, cel. Zancolich 4.7»4ij„ Ceccarini 2.200, sekc Pr«[ > raznimi pobudami 8 700,ffc>ro Tomažič 5.850, Sv. Jakob polog 21.030, sekc. Dolina, c Lune 6.600, sekc. Sv. V« &oZ Zdanov 5.060, cel. Duse t V n cel 8. mare 680, cel. CapajeT" 1 skupina simpatizerjev iz Src $ mesta 625, cel. Škabar 700, ki ■ Katarina 500, inteIektualecL cel. «Polvere Rossa» S.OOftprjj •: - -un'h pobudi t;,-:, sekc. Sv. Ivan, cel. LuOTi, JC 1.700, cel. Togliatti 2.950, cepile" ča 850, cel Margotti 4 385. 'h, Grozilna pisa ne pomagajo^ Tudi v tem zadnjem k Ulne kampanje so se po se j seh pojavila grozilna pislf všli jih «junaški» neznanci neP1 na pošiljajo našim ljudem, k» jih skušali prestrašiti. TU so do pičice podobna tistim jih isti «neznanci» pred in ob začetku volil^lt^ 8», panje. Iz sestavka teh Pi$l * razbrati, da morajo 'biti nizkotni in podli aferi s° ..'•ihl ženi s titofašisti tudi nail l|%( liparji, ki opazujejo, kako! hva: Staši slogaške politike in nja titovcem vedno pogost Sij.^ številneje od njih oddalji1 kih’ m T “ & Ta grozilna pisma, naj " ,1 a]j, stavljala nekako «tolažbo» A k’ tirane voditelje liparjev, i L® radi prestrašili, naše in V» nudi. r jih propadlih delnic. ifoljko B OQ'ìU] h/Ti tč S* Ud «h' C' «V Višja šolska uprava % j. fiHi da je v pripravi ureU vlaganje prošenj za za",«1) ^ nadomestna mesta na ifltth, skih osnovnih šolah za leto 1952-1953. : Prošnje se bodo via^ žJfhji 10. junija 1952. ft Prizadeti naj si že v , » Nel,, pripravijo vse potreb1^ %i ne, -ki bodo iste kot v »je % A So j. RUDOLF BLAŽIČ % « Založništvo «DEK/ ), Fe® Tiska tip. Adriatica, Rjff ’• &U Dovoljenje Alb *-