fPiibliahed and distributed nnder permit (No. 556) author! ted by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, W. Y. — By order of the President. A. 8. Burleson, Postmaster General.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Največji slovenski dnevnik	|
-t v Zedinjenih državah :•	I
I Velja za vse leto . .. $3.50	I
Za pc» leta......$2.00	j
The largest Slovenian daily E
< in the United States:-	I
Issued every day except Sundays J
sad Legal Hobdays.	I 50,000 Readers
■Telephone: CORTLANPT 4687._Entered >1 Second Claat Mstfr. September 11. 1903. at the Post Office st New York. N. Y, nnder the Art of Congress of March 3. 1871.	Telephone: OOKTLAHDT 4887.
| NO. 231. — ŽTEV. 231.	REW YORK, WEI^JESDAY, OCTOBER 2, 1918. — SREDA, 2. OKTOBRA, 1918.	VOLUME XXVI — LBTKIX XXVI
RANJENI ZAVEZNIŠKI VOJAKI NA FRANCOSKEM BOJIŠČU M
■Nemčija hoče izprazniti Belgijo
Hz LONDONA SE POROČA, DA NAMERAVA NEMČIJA IZPRAZ KITI BELGIJO TEP OMEJITI VOJNO NA OBRAMBO NEMČIJE ■SAME. — SOCIJAL1STI VEČINE HOČEJO IZSILITI PARLA-■MENTARNO VLADO V BERLINU TER PREDLOŽITI NOVE MI
ROVNE POGOJE.
London, Anglija. 1. oktobra. — lieneral von Falkenhansen. vo-Hjaški sr»>\ *rner Belgije. .i • objavil, .1« >«• nemška armada pripravlja ■na i/praznenje Belgij« in da se hoče umakniti na nemško mejo. ■Tako je izvedel "Daily. Kxpress" od svoj.-ga poročevah-a v Amster-
■	'a 111 u.
\" objavi glede nameravanega izprazn nja Belgije je	„
- Sporočilom pnro.VvaY;r ugotovil general von Falkenhansen. «la hoče H.VrinT-ja 1 eni pokazati svetu. tla dejanski ne želi ničesar drugega v
■	}• j vojni kot obranih«, domovine
Poročevalce dos'avlja. da bo pritisk **oeijalistične večine v Nem-H <": j i najbrž še tekom tega tedna dovedel do uvedbe parlamentarne
■	vlade v Nemčiji, nakar bo objavilo mirovno ponudbo pod "modi-' Htieirauimi pogoj'."*
Vse vesti. ki prouieaj«? sk.i/.i zasedeno majhno kraljestvo, vsebu
■	)• jo zagotovila. da j • to \ resniei načrt Nemčije in ta poročila »u po
■	t i' l<h časnikarski po>očevalei. ki so nastanjeni na različnih točkah ob ■rie-ji Ti |hhočevalei imeli priliko opazovati priprave /a ta korak.
Pozno danes je eden izmed poročevalcev br/.ojavil. da je baron
■	ion I .1 kenhaus.-n. minski vojaški governer v Belgij že tajno o Ire-I lil odstraujenje vseh arhivov iz Hrnselja. Poroča se. da je priprav
■	Ijeiiih veliko zabojev, ki vsebujejo dokum nte, na pot v Nemčijo.
Poroča se. da ii miški vojaki v Belgiji odkrito priznavajo, da ne
■	1 *odo več kot š«'st tednov v Belgiji.
Belg jsko prebivalstvo. se na tihem veseli tega preobrata, vendar
■	pa m' vzdržuje od v^eh manifestacij, ker bi drugače Nemei uvelja l\Ili običajne kajtnilnc odredbe.
Oficijelna poročila
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Franeija. 1 oktobra. - Nočno. — Z napadi, katere j«- i/ \edla prva armada 1 zvezi z angleškimi četami v okrožju St. l^ucn-t na. se je doseulo včeraj važne iisj he. Prodrli >mo v St. Quentin do kanala. Sovražnik je nn.',i! trdovraten odpor.
V	tej pokrajini smo <tospel d<> kanala med Tronquov in Rou-roy Bolj na juga smo potisiii'i v Hindenbndgovo črto za dva kilometra iztočim od i.'-ioehy.
Zavzeli sm,». Mi rival. Ventelay Bouvaneourt. Trignv in St Thierry. Od včeraj naprej nam je padlo v roke dva tisoč jetnikov, ■»kupno ✓ 21 topovi.
Zavzeli smo Autrv gozd. Dospeli smo do zunanjega roba 1'hal-ierang". T« kom dneva j.- h lo zajeto veliko število jetnikov in topov. \t ndar pa i.i še bilo mogoče prešteti jih.
Sovražnika -e je prisililo opustiti višino med Ai-ne in Rheim*. nakar je padel naza.i na eeli črti. Zavzeli smn Ma zy in Coneevr- nx. na južnem hrr gu rek* Aisiie. kateri s m o se približali med tema 'v<* ma vašima.
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija. 1 oktobra. — Nočno. — Včeraj se je t«-kom ee-b ga dneva nadaljevalo na uspešen način z boji na St. Quentin* 'am-bra i eesi i Na našem skrajnem levem krilu, ve vero iz točno od St. ijaen-tma. smo preeej napredovali v iztočni smeri na visoko ozemlje i ločno od Levergies.
Nadalje puiti >-veru smo pridobili pri .Toneourt, vzeli z naskokom obramb^ vasi Entrees ter Izčistili visoko ozemlje južno od Le <*a-telet. —
V	sr-nliču se vrše boji najostrejšega značaja v va^eh ("revee »eur Kuni l Iv ter na visokem ozemlju severno od teh vasi.
Na levem krilu, med Cambiai in reko Nensee, so bile naše čete skozi eelo jutro zaposlene z. napadi ter protinapadi, katere je vpri-zarjal sovražnik s svežimi silami, katere se je privedlo na bojno jk>-Ije. Kljub temu pa >mo napredovali iztočno od TJloy ter v bližini Bleeourt.
Tekom me-1 .-a septembra so angleške sile ujele 66,rt00 jetnikov '.ključno 1 ~>(K) častnikov ter zajeli 700 to, •• vs"h kalibrov.
BELGIJSKO POROČILO.
Havre, Kraneija. 1. oktobra. — Zavezniške in belgijske čete. pod osebnim poveljstvom kralja Alberta, so nadaljevale s sijajnimi napadi ter napredovale kljub poskusom sovražnika, da jih ustav . Tekom -U). septembra so zavezniške sile v Flandriji izpopolnile svoje 11-s]>ehe na belgijski fronti ter tudi na fronti angleikke armade.
Belgijska armada, katero so podpirale fraiieo^ke čete, je potis. n la svojo črto naprej dva kilometra iztočno od Zarren. Približala se .j- Konlers ter prekoračila Roulers-Menin eesto.
Armada generala P umerja ogroža M^nin in to kljub silnim pro. tinapadom sovražnik , ter je dospela do reke Lvs.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 1. oktobra. _ Nočno. _ Zavrnilo se je močne protinapade sovražnika v Flandriji. na obeh straneh Cambrai in v < hampagne.
Ž^Sg CWTtSH OFnciw. fwoTQ6R*i»w ©ay wtwwcoo-uwomwccD
I Zavezniki v Rusiji
S Zavezniki prodirajo proti jugu. — lAmer kanci so zavzeli več rurkih ; I vasi. — Prodirajo z zavezniki ob 1 Dvini.
Arhan^elsk. Knsija. 1. oktobra
■	Ameriške čete. ki se vdeležujej« I operacij sk«>ro |>o vseh krajih
■	front«' v severni Kuvji. v za«l j I njih bojih zavzele več vafi.
Poslediea bojev, v katerih >0 s» I I Amerikanei borili s kupuo z An I gleži in Kiisi t«kr v zadnjih dnel I zavzeli mnogo krajev ob l*v ni. j« I napredovalo /a v« č kot oO milj.
Boljš.-viki b<-/«- proti Kotlasii I milj od Arliangelska. in zavez I niki nadaljujejo z zasledovanjem Angleški iti ruski aeroplani ne I prestatio opazujejo in bombardira L bidjšev ke.
I \' •►peraeijah. ki s(i \ ■/• «-zi 7 za j I M'zniikim prodiranjem, -»o bile po j T topljene najmanj štiri sovražil« s I ladje, bilo vpienjenih mnogo to | I pov. več strojnih pušk in mnog« I [ vojnega tualerijala. Zajet ih je b. lo tu li nad sto ujetnikov.
Sovražne čete ki so s«' naglo 11 j makn le proti Kot lasu. so za sej a , J le na begu mine in zavezniško pro | dira nje je bilo pri iskanju min o virano. Zavezniške izgube so bile izredno majhne.
1
Operaeije so se pričele IS. sep-1 emhra zjutraj, ko je oddelek ni škili, angleških in ameriškh čer zapustil Nijni-Kiea in se pomika) ob lev« m bregu. Proti večeru s» bili zavzeti Zibori in Šidpova. — Istega dne so zaveznišk liionitG. ji preseiu'tili sovražno ladjo Moti čongo v megli. Sovražnik je imel \ «'l i ke izgube, mnogo jih je pa l»i-1«> ujetih. Monitor je plul «lalj« in je izkreal posadki pri Camovi lo. septembra se j«' Rusom in Angležem posreč lo priti v Camo vo, kjer so zaplenili tri topove. Popohln«' so Amerikanei in Angleži zavzeli Navolak. Sovražnik se j«» razkropil po gozdu.
Hi. septembra se j>* posrečilo ne-' kf-nni monitorju, da j«' zade) sr>-vražno lailj«>. ki je obstreljevala zavezniške čete. Municija na ladji se je razletela in ladja je bila 1111 čena. Sovražnika, ki je bežal čez otok. je zajel naš artilerijski ogenj in zajeti so bili novi ujetniki. med nitma dva častnika.	• Neko ofieijelno poročilo pravi, da je veliki sovražni kanonski J čoln Bogat ir zadel na l>oljševiško mino in se je potopil. |
17. septembra so Amerikanei za sedli Tulgolsk, 110 milj severovzhodno od Kotlasa. Prodiranje se je nadaljevalo in 21. septembra je bil napaden Seltro ter so se ga polastile ameriške in ruske čete Sovražne izgube, daai so morale
hiti velike. ne morejo natančno dognati, ker so se boji vršili v gOZdu.
Medtem ko so se vršili ti boji je drugi oddeslek zavezniških čet napredoval ob »lesnem bregu Dvi-jne. 21. seplembra. so bile te čete v bližini Trojke.
Vladivostok, Sibirija. 1. okto bra. — Vršile >0 se konferenee za strnenje omske in IIorvat<»ve via le na taki podlagi, da bi bila oja-čena oinska straika. Pri razpravi I so bili vdeleženi vojaški 11 diplo i matični delegati raznih ruskih I strank.
Predsednik omske viade Yoi«v jinsk. j«' j»red nekaj dnevi priše-v X'ladivostok in stanuje \ privatnem vozu blizu železniške po >taje. (ieneral Horvat se nahaja v drugem privatnem vozu pol mi Ije fwl omske ga zastopnika.
Pri ne Lvov, ki je bil predsednik prve provizorične ruske vlade. j>-I prišel tu- "m in se je posvetoval z i ameriškim poslanikom na .lanon j skem liolaudskem S. Morrsom jpredno je odpotoval na Japonsko j in v Združene države s popolnim pooblaščenjem omske vlade.
Arhangelsk, Rusija. 1 oktobra ' Atnerjkauei. ki so se vrnili na i 1 vinsko fronto z boljševiškimi u 'jetniki, so prinesli povesti o no-j vlh krutostih, in morjenju. i Pripovedovali sof da so našli I razmesarjena trupla treh angle-1 škili mornarjev, ki so bili ločeni od svojih tovarišev.
Skoro vsi ujetniki, med njim« nekaj častnikov, so izjavili, da so se morali pod smrtno kaznijo bo riti v boliševiških vrstah.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA
Senat je odklonil predlogo za žen ako volilno pravico s 53 glasovi proti 31.
Washington, !). 0.. 1. okt. -Ženska volilna pravica je bila po rnžena daiies v senatu z. glasovi ."»'t proti 31.
| Niti poziv predsednika Wilson? v pri'og ženski volilni pravici ko-vojni f)dredbi, niti osebna pisma predsednika na senatorje dvomljivega stališča r.iso bila v stanu premagati opozieijo južnih seuatoi jev. Jug je stal solidno na stališču pravic južnih držav in niti en glas ni izpremenil vsled poziva pred sednika'samega. Bilo je to prvič odkar so Združene države napove-idale vojno, da predsednik ni do-(bil tega. k«ir j«1 zahteval od kongresa.
' -
Varčnjte za četrto Posojilo Svobode!
Vsi v armado lastnikov Libert;, bon do v!
Osamljena Ogrska
Ogrska je vsled bolgarskega pre. mirja osamljena. -— Izpostavljena
je zavezniškemu napadu.
---
Curih, Svie;.. ] oktobra. Ve j st i «< bolgarskem mir iviu-ui	j
njn >0 povzročile na bndaskI j iiorzi strahoVito jianiko. medtem! ko je fiila z.e prej zaradi bo!gar-j skega ]>oraza zelo prizadeta. Itor za je |>ila v s«ibot«> pr* j zaprta k >1 običajno. V nekaj minutah j« bih ( izgubljeno ma:-sikatero premože- • nje. Poslediea tega .j«' tudi bila j da s-- je.prekinila zveza med bor j zami v Budimpešti in na Dunaju j vsled česar je naslala panika tu \ di na Dunaju, kjer je Tudi marsikdo postni baukerot.
Nikdo ne pozna bolje Ferdinan dovega značaja kot ga po/tiajo Madžari, ki >•• boje. da se bo po. po nonia preobrnil in se bo vrgel v naročje entente, i'udap^ski po litični klubi prirejajo eelo vrsti sej, na katerih razpravljajo <> po-Jožaju, čegar resnost prizna vaji vsi t«>r izdelujejo načrte, katere nameravajo pre«l!ož ti t državnemu zboru, ki se bo v kratkem s«-stai
Zaradi Bolgarske je nastal p« Ogeski velik nemir, ker bo »leže la osamljena med dvema nevtral nima deželama — Bolgarsko in lin sijo z. izpostavljenim stališčeu proti ententnim armadam, me,*, tem pa narašča bojazen zarad; madžarske armade v Albaniji.
Potniki, ki so pršli z Dunaja soglašajo v tem. da bolgarski mirovno gibanje napravilo globok litis. Xarod zopet govori o vojni i tod samo izraža željo po mini Medtem ko Berlin ni vrjel ali pa ni hotel vrjeti bolgarske kapitn laeije, je Dunaj sprejel vesti res no, iz razi v ši simpatije bolga»*ske-mu narodu za vs(. trpljenje, ne pa vladi, katero dolži vse krivde se-j danjega poloma.
"Arbeiter Zeitnng** ki je v sjdošnem spisana s e« nz<»rjevimi pripombami, posveča eelo sobot-' 110 izdajo bolgarskim zadevam brez cenzure in pove avstrijski vladi, da bo Turčija v kratkem sl-edila zgledu Bolgarske ter pravi. da Nemčija ne bo mogla držati, svoje obljube, da bo popravila balkanski poraz. ker je bolgarska armada preveč razbita 111 demora-lizirana. da bi se mogla postavit: j v bran; Nemčija pa je preveč za poslena v Franciji, da bi mogli, poslati zadostnih čet.
Dunaj je prepričan, da bo Bol i garska dobila od entente slabše; pogoje, kot pa če bi prosila za mil pred šestimi meseei In priznava da so bili bolgarski častniki po •svojem mišljenju vedno na strani entente.
Če se ne mo-eš borit", izkazi svoj patriotizem s podpisovanjem četr-l tega Vojnega posojila.
Kdo je na vrsti?
Padec Bo^arske se smatra v Lon donu za pričetek konca. — Mnenje pariškega čab^pisja in pariške javnosti.
I
--
London, Anglija. 1. oktobra. ! l/.gnbo ll«»lgarske za eenlraliie za-. ve/nike se smatra v londonskih :jut anjih 1 ■stih za znamenje kon-ea velike tragedije, ki je trajala j štiri '"a. Pisci u; ednišk tli "lan-! <o\ nis i v sinili videti, kako bi : se mogla Turčija izognit' vzgledu
! Bolgarske, dočim j h mnogo »lo-mneva. da mora ist«» storiti tudi {A vstro-f »grška.
< i lede Nemčije se izjavlja, -ta pomeni polom Bolgarske uničenje n-mških načrtov glvde srednjega !zt«»ka ter uničenje njenih načrtov glede svetovne nadvlade.
'The Time>* piš": — Prišli sme b slovesnega 1 remit ka v t«-j naj-,'ečji izmed vseh vojn 11 v dolg *m proiM's,, eiviliz.aeij«'. Sedaj ni nobenega časa za radost, vendar pa 'ahko vidimo v tem velikem dogodku prvi jasni znak. da razpa da konfe«leraei ja naših sovražni kov. Presenečenje ki je prišlo narodom eentralnih zaveznikov vsled dezertae je Bolgarske, bo imelo otovo odločne moralne p«»slediee.
"Daily Telegraph" pravi; — -e to mora privesti vladarje Nemčije liee v liee z neprijetnim dejstvom, da j ep adel temeljni kamen iz oboka pan-germanskih načrtov in <"e bo sledial Turčija koraku Bolgarske, bo razpadlo eelo j pan-gennaiisko poslopje na kosce na I k hiši iz kart.
'Morning Post' pravi: - Nemei so dožive'i svoj drugi največji poraz na bližnjem iztoku izza dni. ko je Fred-rik Barbarossa poginil pri poskusu, da ustanovi j Berlin-Bagda 1 črto. Zavezniki so j od rezal: Ahilovo peto od iztegnjene nemške noge.
''Daily News", ki vidi. kako s<-imaje eelo nemško gospodstvo v 1 Franciji vsled zadnjih udarcev zaveznikov. pravi: — To žaloigro nadkriljuje še bolj pomembno dejstvo. da razpadajo centralne sile in da leči načrt Srednje Evropi I v razvalinah.
I List vidi veliko pomembnost v j dejstvu, da sta se mudila bavarski j in saški kralj pre 1 krat kim v So-' fiji in da s,, nahaja kralj Ferdi-jnand sedaj na Dunaju.
\"se te okoliščine kažejo. ■tako se glasi nadalje v članku. — da bo ostala Ilohenzollernska dinastija izolirana.
j "Daily Mail" je mnenja, da sc nahaja Avstro-Ogrska v strašnem položaju in da ne more nikdo pre prečiti razkosanja Turčije, če bi ■slednja takoj ne sklenila miru I Vsemu temu p«i ho sledil polom nemškega upliva v l"-:raj'ini in v Kavkazu.
PariZj Kraneija. 1. oktobra. — 1 Tukaj prevladuje vedno bolj in
! Nemčija v škripcih
j
Resignirali so v^i nemški m nistri Avstrija želi miru. — Nemška vojska prihaja r«a Rumunsko. — Nemiri v Berlinu.
Amsterdam, Nizozemsko. 1. okt "Berliner Tageblatt" če ga en iz-vod je prišel tii-sem. jw»roea. da so ! vsi nemški državni tajn ki resi .gnirali in da nameravajo [»ruski
I	minit ri tudi resignirati.
Amsl^dam, Nizozemsko. 1. okt Kakor poročajo listi iz Budimpi« ste žel Avstro-Ogrska v sporazu mu z Nemčijo mir. navzlic temu da se je zaradi izstopa Bolgarske iz vojne siori o v»c za obrambo
Btnlapeški listi poročajo, da je v soboto vršil kronski ■>vi,:1 na katerem se je odločevalo glede vo ; jaških odredb zanidi «»dločiie o hrambe, to.ja navzlic temu po i skuša vlada oh prvi priložnosti \ i sporazumu / Nemčijo sklen ti mir ! k i bi absolutno jamčil za uedotak jijivost države.
London, Anglija. 1. oktobra. Današnji listi pišejo, da so se v soboto vršile v Berlinu mirovne I<h monstraeije. (ilasna množica se je zbrala v nemškem glavnem mestu pred bolgarskim p«>sIaništvoni 'in polie ja je morala poseči vnic'S
II	)emonstrantje so dobili premo«' ! nad oblastmi in j - prišlo do izgredov. Po berlinskih trgih je bi
i lo lazhitih več spomenikov.
Zaradi padea Bolgarske vlada \ Nemčiji največji" razburjenje, k". I se je v soboto razv lo v paniko Posebno je panika prevzela ber lin>:ko borzo, kjero s akeije vojne 'ga materjala zelo padle. Ravno tako je prevzela panika tudi državni zbor. liste in javne urade j Vsepovsod se je slišalo; "Neka; s«- mora zgoditi".
London, Anglija. 1. oktobra. — Nemčija, ako se sme vrjeti poro-ičiloin iz nevtralnih držav, si na 1 vse načine prizadeva, da bi vzdržala zvezo po orientalski železnici - Turčijo in upa na ta način pri <lržati svojo vzhodno sosedo \ vojni.
Kakor ve poroča iz Haaga, je prišlo v Sofijo 2-">0 tisoč nemških in avstrijskih vojakov Iz Romunske. Del te armade bo ostai v Sofiji in bo poskušal vreči Malinovo vlado, glavni del pa bo poskušal .držati zavezniške čete proč od orientske železnice, ki veže Nemčijo in Avst 1«,-Ogrsko s * arigra •lom.
; Da je Nemčija potegnila svoje armade i/. Kumunske, ni to za nj«
i
bolj mnenje, da ni mogix'e za dol go časa za vleč i predaje Turčije , "Temps" piše danes zvečer:
— Ferdinand, ki je prvi kapituliral. je izvedel s tem udarec na i Turčijo mogoče napravil uslugo [Avstriji. Turčija je sedaj izolira-, na in Avstrija ima sedaj izgovor, katerega je dosedaj pogrešala.
brez vsake nevarnosti, kajti, ko so ga njegovi tovariši na zapadli' fronti pred nekaj tedni prosili za pomoč, je odgovoril feldmarša! M ackensen. da so na Rumunskem 1 take razmere, da se tam ne more pogrešiti niti en vojak. Zdaj pa se lic 1 Rumunei eelo opaža gibanje oa st upro. ako se ne pridruži Rti launska zaveznikom.
Nemški listi sumijo, da se je pri kronskem svetu, ki je bil na videz sklican, da se na njem razpravlja o prestolonaslednikov! poroki sklepalo o čisto drugih stvareh Nemško časopisje zelo na široko razpravlja o prisotnosti prejšnje ga ministrskega predsednika Bra t iana. ki je od ločen pristaš en telile.
Vojaški krogi soglašajo s tem • ia morajo zavezniki pripraviti na novo kampanjo proti avstro ogrskim in nemškim armadam, ki se cenijo na 150 tisoč mož. vključno albansko armado. Nemško vo .»aštvo je večinoma zbrano okoli Skopi ja. kamor je prišla že fran eoska konjenica: Avstrijci pa bodo tirtjbrže branili Niš in sovodje zapadne in vzhodne Moravč tei stretegične točke ob Donavi.
London, Anglija. 1. oktobra.— Poročevalec londoi#kega lista "Times" piše iz Ktockholma:
"Iz dobro Informiranega vira sem izvedel, da je prišlo do bolgarskega poloma bolj zaradi nemški j nezmožnosti pomagati kot pa iz, nepazljivosti. Malinov je prišel dej obasti z odločno namero jeseni, skleniti mir. ali v zvezi s central-j nim: državami ali pa separatno Pri tej odločnosti je imel oporo pri armadi iu civilnem prebivalstvu.	;
Potm ko se je Viljem v avgustu posvetoval s Ferdinandom > Nemčiji, sta saksonski in bavarski kralj obiskala Ferdinanda v So-fiji v namenu, da osebno vplivata nenj, da ostane zvest njihov
zaveznik. Obisk pa ju je poučil, da prava oblast na Bolgarskem h. več v rokah kralja, in da Ferdi nand ne bo mogel preprečiti poloma. ako se Bolgarski ne da pomo-•i in ako se bojni duh bolgarske ne podžge. Nato je vsa bolgarska vlada ob skala fronto in poskušala vse, da bi navdušila armado, pa ^rez uspeha.
Ko Avstrija in Nemčija nisi h mogli dati Bolgarski nikake po-uioči, jima ni preostalo drugega kot nagovoriti Turčijo, da pošlje pomoč na solunsko fronto. ta namen j." bil tudi posvečen obisk Talaat heja v Berlinu, kjer se je pogajal z nemško, avstrijsko in bol garsko vlado. Turška cena pa je bila visoka. Talaat je zahteval 72f> miljoiiov posojila, pravico- do posesti Baku in uravnavo meje ob Marici v prilog Turške. V povračilo bi imela Turčija poslati Bol ga rs k i na pomoč vse svoje vojaštvo v vropi in Mali Aziji.
Toda Talaatovih obljub niso o fiobravali njegovi tovar.ši v rari-gradu. En ver in Djavid sta sprejela* koncesije in ne držala ene Izmed njih. bila sta pa odločno prot. temu. da bi >e posodile čete Bolgare.ki te»- sta stavila na pot vse zapreke, izgovore in odlaša nja. Ko je prišel zavezniški vda-ree. ni bilo nikakih turških če; niti v bojni črti. niti na potu."
Za četrto Posojilo Svobode.
V New Vorkti .i«1 včeraj «lr desetih dopoldne nabralo za četrto Posojilo Svobode oseminštirides^t miljonov, šeststo enajst tisoč devetsto dolarjev. Vsega skupaj je bilo podpisanih za četrto Posojilo Svobode osemindevetdeset miljonov osemsto triindvajset tisoč dvesto dolarjev.
E^l^l QBS ^a BBS
GLAS NARODA. 2. OKT. 1918
l4QLAŠ NARODA''!
flBOHIII ^0BLI8HIHQ OOMPliVf
(BomiiB Dftflj.)
•VMd ud published bj t%m
__1% fvpacatka,).
»MAH* HA KITO, Pz—Hit.	LOO S BBNBPIK, Trta—Ha.
Plača of Bnsfnsss of the ootpormtloo and addressee of above offloMj 82 Cortlandt Btreet, Boroagh of Manhattan, New York City, N. X. _
Bk salo lcCo valj* Bat m	Za eel o leto m mesto New Torfc pLOt
ta	fUSZa pol leta aa mesto New York.. UMI
h pol Ma	100 Za četrt leta aa mesto New XoxS UO
ga tetrt leta ......LWZs Inosemstvo sa celo leto....— MO
**GLA8 NAHODA" lshaja vsak dsn Izvzema nedelj ln praznikov.
DLAfl NAIODA" <"Voice of the People") feM fifi| day except Sundays sad MHin
_Bobscrlptioa yearly $žJO.
Dopi* area podpisa la oaHmostl so ae prtoMajeJa, Decar aaj ae blacoroll pofllljatl po — Money Orders ffl MNMU kraja naročnike* prosbno, da aa aam tudi mM fffvflk naznani. da hitreje aajdemo BMtornttt.___
"6LŠI N A I O D A" ih ,	Hew iat Ctty.
Telefon: 2876 Oortlsadt.
- Bolgarska se je vdala
F«h-Ih»v»* i*traTcfr.je na zapadni fr«.mi j.- prepričal «_»ar>k<i. d.t je napravila vciii . tiapafco. j»* v "*v«tjetn maiiife^u /
dne v oktobra 1913 i/javila. da m«»ra boriti na *irani zinagal-
1*! \ —m : -m • j... ».m- vj-..it«»vaTi. ■'— j«* car Ferdinand Taj-i i 'bijuhii	H-ntraliiim /avemik<»m. Boljrairci :>art»d j'' ■>]»«»-
znal, da j«* Ikdgarsh^ -iia vojn«-.
It<d«rar>ki nan> i je	j»r zaveznikih usmiljenja in je -prejel
vse jM»jr,.je. >amo. da dovio premirje. Na carja Ferdinanda ni v*1-k » zaneti. Pravijo, da j.* bilo -klenjeno premirje >. "polnim privo-. fnjem carja Ferdinanda". T-da "< arja" Ferdinanda v-a kdo predobro pozna. liolgarski nar<td mu bo «l<»!>r«» gledal j>o.l pr^te. Odlo-•-v.il ju* b.» ničesar več. da bi pa s-1 »-nkraT ./da 1 b<ili;arski narod je ;d>sol.itno nemogoče.
Rol<rarska ni namreč več bojujoča se država.
Poročila, ki >o dospela v London, naznanjajo, da je sklenil general d'Esperey premirje v Jiuljrari. £ tem j«* dobil kontrolo nad vsemi bolgarskimi železnicami, vsemi bolgarskimi vodnimi cestami, in \semi bolgarskimi važnimi trdnjavami.
VsJed tega se bo zgodilo, da bo Turčija popolnoma odrezana od svojih nemškidi zavetnikov in da se no sme od njih ničesar več naduti. —
Preti par dnevi sta začeli pošiljati Avstrija in Nemčija svoja i r.iačenja na Bolgarsko. Te čete pa ne bodo prišle dalje kot kvečjem do Niša. postaji na orientalski železnici v centralnem delu Srbij«.
Zavezniki so sestavili natančen načrt za svoje nadaljne co'ra-< i je. Prodrli bodo skozi Srbijo in uvedli svoje operacije iz Belgraxla proti Avstro-Ogrski.
S tem, da je sklenila Bolgarska premirje, so izgubili gospodje v Berlinu dva zaveznika: Bolgarsko in žnjo vred tudi Turčijo, katera se sama ne bo inogla več dolgo vstavljati veliki zavezniški premoči.
Takoj, ko bodo začeli zavezniki prodirati v Maeedonijo, bodo Italijani obnovili svoje operacije ob reki Piave.
Avstrija krvavo potrebuje svoje čete na beneškem bojišču. Niti enega polka ne more poslati v Srbijo, tla bi ta izguba ne bila občutna na italijanski fronti.
V	slučaju, tla začno Italijani prodirati, ne bo Avstrijcem kazalo drugega, kot umakniti se do reke Soče. Od Soče pa ni več daleč v Trst in Ljubljano.
Tako se bo tudi Avstrija nahajala kmalo na takem stališču kot se rahaja Bolgarska danes. Hočeš, nočeš, bo morala skleniti mir z za-a ezniki.
Nemčija ima dovolj vojakov. Toda. pomisliti je treba, da potre-, buje v>e to v< jaštvo na francoski fronti. Vse. kar odpokliče iz Fran-e je, za zanjo usodepolnega pomena.
Fronta generala Foe h a -*e razteza od Severnega morja pa do švicarske meje. Vojaki, ki se nahajajo na tej fronti, neprestano prodirajo.
Po štirih let iti vojne se je obrnila vojna sreča na zavezniško -tran. Amerikanci, Francozi. Angleži in Belgijci zmagujejo. Neamci bodo izgubili na belgijski obali vso svojo moč, ko bo padlo mesto IJoulers v zavezniške roke. To se bo pa zgodilo še prej kot si more kiio mi-litS padcem tega mesta in s padcem Cambrai bodo začeli zavezniki osvojevati obal, po kateri je Nemčija tako zelo hrepenela. In ko enkrat izgube Nemci vse upanje do te obali, bodo prisiljeni izprazniti važna belgijska industrijska srediača.
Nemci morda še vedno upajo, da je v fronti maršala Foeha kako slabo mesto, kjer bodo lahko udarili in postali zmagoviti. Toda to upanje se jim bo temeljito izjalovilo. Vpoštevati morajo namreč pat .stotisoeev Amerikaneev. ki dosedaj še niso stopili v akcijo in si pripravljeni za vsak tak slučaj. Nemška fronta v Franciji postaja z vsakim dnem slabša. Sčasoma ho pa tako oslabljena, da je ne bodo mogli ve,- vzdržati ter da bodo prisiljeni izprazniti severni tlel Francije in Belgijo.
V	Nemčiji je pokazala bojna sreča hrbet. Bolgarska se ji je izne-\erila in v kratkem času se ji bo izneverila tudi Turčija. Turčiji bo' ] a sledila prejalislej Avstrija. Nemški načrti glede pokrajin od Baltiškega pa do 1'rnega morja se bodo torej izvodeneli.
Kakorhitro se bi) Turčija odpovedala Nemčiji, bodo imeli zavezniki prosto pot v Orno morje. In njihovo brodovje, ki bo dospelo v t<> morje, bode z navdušenjem pozdravljali Rumunci in Ukrajinci.
Ta dva naroda bosta pa zaveznikom pomagala zadati sovražniku vsega človeštva smrtni udarec.
Nova avstrijska mirovsa ponudba
Iz Amsterdama se poroča, da je neki Neumann, član avstrijske poslanske zbornice, vložil predlog, ki predstavlja praktično novo mirovno ponudbo Avstrije, predlogu se glasi, naj se povabi predsednike in podpredsednike vojskujočih se in nevtralnih držav na neobvezna pogajanja, kojih cilj bi bila sklenitev miru in sicer na mestu, katero naj bi se sporav.umno določilo.
To je zopet ena izmed številnih nesramnosti avstrijskih Nemcev. Avstrija je v družbi z Nemčijo izzvala sedanjo svetovno vojno s svo-' jim brezprlmernim postopanjem proti Srbiji ter pripravila celemu svetu gorje kot ga ni zazamovati dosedaj v svetovni zgodovini. Avstrija, trhja in črviva od znotraj, senca velesile ki je bila nekoč ter kruta zatiralka narodov, ki so prišli v njeno pest, si je hotela s po-< močjo vojne pridobiti nazaj nekdanji sloves ter zatreti obenem težnje tlačenih narodov, ki so stremeli po prostosti. Vse svoje moči jej dala na razpolago Nemčiji ter šla s slednjo čez dm in strn, upajoči pri tem, da ji bo pri konečni razdelitvi plena precej odpadlo.
Vsakemu je znano, kaj je počela švabsko-maidžarska svojat v Sr-j ))iji, na Romunskem ter v vseh drugih deželah, v katere je stopil
f
Ifun. Še danes stoje celi gozdovi vislic, katere se je postavilo, da se ustrahuje narod zavojevanih dežel leV uniči v njih vsako voljo do odpora. Niso se še sesedie gomile, v katerih leže možki. ženske in o-aroci. umorjeni od Nemcev in Madžarov brez vsake sence pravice, v edinem pohlepu po krvi ter upu. tla bodo izstrebili narod, ki je hotel živeti le prost in neodvisen.
Av<trijsko-nemška in m a Ižarska svojat. najbolj pokvarjena in obenem nezmožna, pa ima sedaj drzno čelo ter prihaja na dan s predlogi kot ga je stavil Neumann.
Po štirih letih vojne, neizmernega prelivanja krvi ter uničevanja narodov in držav, ki <o -t« postavile po robn nemškemu pohlepu po svetovni vladi, si drznejo >edaj pri ti morilci in sramotilniki najbolj svetih človeških pravic na dan > takim predlog, sedaj, ko jim je pričela teči voda v -rrlo in ko so spoznali, da ne bo uspela njih pnliii-ka nasilja in uničevanja. — ker se je tej <ili postavil nasproti celi svet. —
Brez dvotia domnevajo merodajni kro«i v Avstriji in Nemčiji, da b<> še v zadnjem, trenutku mogoče rešiti, kar se sploh da rešiti, da bodo zavezniki o.'nehali od svojih dobro utemeljenih zahtev in da bodo .še nadalje privolili v obstoj države kot je Avstri»-Ogrska. dr-;:a\e. katero drži skupaj Jc nasilje v družbi hinavščine.
Ta upanja >o ji.n ne bodo izpolnila. Kot j»- celi zavezniški svet s studom odklonil hinavsko m rovn<« poslanieo ogrskega inagnata in zunanjega ministra Buriana. tako bo odklonil tudi akcijo. ^ katere hoče preslepiti zaveznike. «VŠ. hi govori Avstrija v tem slučaju potom svojih ljudskih zastopnikov, izvoljenih od naroda samega.
Boi j kot kateri d rit«*! vemo mi. da je avstrijski parlament kruto loganje jih naslov Vsakega ustavnega življenja, da je brez moči. ironija !jud-ke«a zaMopstva in da sta resnična vladarja Avstr«»-<h;rske vojaška stranka in dunajski do mozga jnikvarjeni dvor.
Vemo tudi. da je A vst m-Ogrska vazaika Nemčije, ki nima nika-ke odločilne b sede.
Sedaj: v dvanajst: uri prihajajo na dan s takimi pr~Hogi. a v-e njih marnje sU zaman. Zavezniki -e bodo pogajali le „ sovražnikom. k> bo k'.erai pr*-*i njimi na kolenih ur sprejet tako ln-ezpo^ojr.n \>e z;.htev« k«»r jih j* sprojela -wlaj B»>l«aT-ska.
Katoličani in Jugoslavija
(Ju?. Čas. Urad. Washington, D. C..)
II.
Članka dr. Mahniča sta vzbudila velik vihar v Budimpešti in na Dunaju. Nemški ! -ti so napadli naše škofe, tako da so bili ti prisiljeni nastopiti zjf svojo obrambo. Nemcem so se pridružili frankov-ci in Stadlerjevi pristaši, ki s«» tudi sedaj poskušali, izkor stiti \ er-ske čute katoliških Hrvatov v korist Dunaja in Budimpešte.
Predno naveilemo zagovor dr. Mahniča, naj na kratko analizira mo njegova dva članka, ki sta bila objavljena v zagrebškdi Novi-nah. —
Iver so Frankovei in Stadlerjevci napadali v zadnjem času maj-skg deklaracijo in narodno edinstvo s cisto verskega stališča, hoteč posili in z velikim krikom dokazati, da se jugoslovanska misel prot'.-vi v svojem bistvu katoliški misli in da bo Jugoslovanstvo uničilo katolicizem, je vsakdo uvsdel prozorni namen njihovih napadov. Na eni strdni so imeli diskreditirati pred katoliško javnostjo one katoliške časopise in one katoliške duhovne in laike, ki so se postavili v politiki na temelj narodnega ed^nstva, na drugi strani pa so imeli odvrniti hrvatski del naroda od deklaraeSjske politike. Vse to je bilo v korist Dunaja in Pešte. Ta gitacija je segala tako daleč, da so pristaši dr. SuSteršiča javno proglasili ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in krškega škofa tli. M ali niča za Jugoslovanske Lutre, da so jih zaradi krivoverstva tožili v Rim, seveda potom dunajske vlade.
Narodno časopisje je kaj pogosto reagiralo na take napade, dokler ni krški škof dr. Mahnič izrekel kot vodja hrvatskega katoliškega gibanja peremtorično in avtoritativno sodbo. Napisal je precej obširno versko-politično študijo, v kateri rešuje .najmodernejše probleme v našem narodnem življenju.
Dr. M ah ui č je povdaril naslednjo temeljno misel: Deklaracijski politiki >e ne da prigovarjati niti z naravnega, niti z nadnaravnega stališča. Vsled tega ni v njej ne samo nevarnosti za katolicizem, temveč mu daje ona novo moč, novo realno idejo, a ta je, versko zje-dinjenje razdeljenih bratov, ki se bodo v narodno-poHtičnem smislu zjedinili. Dr. Mahnič odločno zahteva, tla se na slovanskem vzhodu in jugu votli samo slovanska politika, vsaka druga politika in vse druge aspiracije dajejo samim sebi pečat nasilja In navadnega osvajanja. s čemur se težko krši naravni zakon, tla mora biti vsakdo na svoji zemlji gospodar. Z imperialistično politiko se vsajajo na Balkanu in na Vzhodu kali novih borb in mednarodnih bojev brez konca in kraja.
Dr. Mahnič dalje povdarja. kako se s pangermanizmom popolnoma identificira protestantizem. ki skuša razširiti med Slovani na vzhodu in jugu svoj upliv. Temu širjenju nemškega verskega imperializma se imajo r.a slovenskem jugu v prvi vrsti upreti Hrvatr. ki morajo priti s pravoslavnimi Srbi v najtesnejši kontakt. Verska mržnja se mora za vedno odstraniti pod svetlimi žarki ljubezni in resnice, versko edinstvo pa ojačiti narodno edinstvo.
Tako dr. Mahnič. Te misli so tako zrele, tako velike, da jim ne more nihče niti liajnianje prigovarjati. S čistega političnega stališča jih je najprisrčnejše pozdraviti. Tudi najhujši brezverec ne b ► mogel tajiti velikega vpliva vere na celo naše narodno življenje. To ve Ija zlasti za nas Jugoslovane. Tuja politika je razdelila krvne brate, in kaj je potem bolj naravno, kakor da se eden drugemu približamo. da pridemo do verskega zjedirienja in tako okrepimo na jugu naše narodne vrste, jih postavim« eno samo falango, katere ne bo mogel nihče razb-iti. pa naj se poslužuje kakršnegakoli izgovora. Tu ne gre za klerikalni imperializem, niti za kako nasilno propagando, katero bi hoteli katoličani usiliti pravoslavnim, temveč za zbližali je duhov po Kristovi molitvi, da bodemo vsi eni.
Zagrebške Novine poročajo povodom dr. MahničevPh člankov sledeče:
Z ozirom na kulturni program smo natančno precizirali svoje stališče s temi besedami: Velika doba naše narodne borbe za svobodo in samostojnost Hrvatov, Slovencev in Srbov ima eliminirati iz našega javnega življenja vsako nepotrebno, zagrizeno, neobjektivno polemiko na kulturnem polju. Mi katoličani bomo pozitivno povdar-jali svoja kulturna načela in jih bomo branili z vso odločnostjo ln energijo, ako jih bodo nasprotniki napaldali. To naše pozitivno in defenzivno stališče mora vsakdo, komur je v resnici do prave svobode, tudi respektirati. Narodna sloga ne zahteva, da bi nastala tabula ra.sa v notranjem narodnem življenju, ne zahteva homogenosti ali prikrivati diferenc, ki obstojajo v narodu, (ali bolje med inteligenco) v kulturnem, socijalnem in političnem oziru. Sedanja narodna sloga pomeni sodelovanje narodnih sil v svrho skupnega odbora proti vsaki tuji ofenzivi na naš skupni narodni cilj: svobodo in zjemnjenje Jugoslovanov.
Glede na politiko smo se postavili od prvega početka na načelo narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter smo složno in navdušeno sprejeli majsko deklaracijo. V svojem listu smo priporočali po vzgledu Čehov koncentracijo narodnih vrst.
UP ROJAK^NAROČAJTE^SE NA "GLAS NARODA",
Hindenborgova črta1
Velikanski čini Pershingove armade. — Žično omrežje 2 in pol > milji široko. — Nepremagljive o-
vire. — Piše Edwin L. James.
. i
Z ameriško armado v Franciji
•M), septembra.	Po,tridnevnih
bojih si^jti miljo za miljo na videz nepremagljivih o\ ir. katere so Nemci napravili iz betona, železa, jekla in žice. se danes bori prva ameriška armada pri četrti in zadnji obrambni <"-rti. ki je znana |>od imenom Kriemhilde Stellung.
Ta črta je pod ognjem naše ar-tilerije .n te/e skozi Argon>ki gozd ob reki Aire iu prereze Mozelo pod Dunom. Odkar so Amerikam i ranili v »eti-tek zjutraj Hindenhur-govo črto. so bili Nemci mrzlično mi delu na Kriemhilde črti.
Zadnje tri dni je b ia naša ovira boij stara nemška obramba kot | pa vojak.
.Mnogo se j,- pihalo o Hinder.-burgovi obrambni črti. toda vi.teti jo morji, kor hoče vedeti. Kaj so morali v<h- napraviti Amerik:;
d:? ;»r;š:i skozi.
Kti dan sem mud'.I na < ; ti. o j kat ri lahk- reče. da je ko-j nujve.'jt- obrate he. katero je vi i*-i j kaj svet. Z ničemur s*- ne u:->re| primerjati, kajti še nikdar ni bilo! liaiejeuta kaj |m» bibnejja. V Ar-•.•onsketn Ie-.-t -o morali Aru- ri-kaia-i prebiti -»kozi L' tuilji u široko pokrajino, ki je biLa pre-mrežej»a z bodečo žieo. ki je j. a pritrjena ; a drevje, v-asih - udi 10 čevljev visoko.
Te žit--- mi bile razpeljane na vh* strani in so bile pogost•• skrite pod grmovjem. V drugih grmih so bile skrite pasti in običajna za-kopna žica. Na tem, 2 in pol milji širokem ozemlju, je bilo brez šte-vila zakt>pov, ki so tvorili tri ločene sisteme; v njih, med njimi in nad njimi je bilo bodeče omrežje.
Obrnite svojo pozornost na ee-lonočne boje v Argonskem lesu iii videli bodete. kaj so storili amen ški vojaki, da so prišli skozi. Dežuje in tema je kot v rogu. Nemci ljuto streljajo in doline so napolnili s strupenimi plini. Naši vojaki morajoNiti čez griče, na katerih stoji na tisoče nemških 77-pub I čilih topov.
Amerikanci so zadeli na žično ograjo. Puške so vrgli čez ramena in so pulili kole. Naglo so rezali žieo. Sum in ropot je dal sovražniku znamenje, da se je oglasilo reglanje nemških strojnih pušk ? vsakega drevesa in t. druge strani žičnih ovir.
Naši so lezli čez te ovire, plazili se po tleh; Nemci so dali znamenje artileriji, ki je pričela streljati in streli so padali naokoli.
Premagali so te ovire, ko so zopet zadeli na žice, skrite pod grmovjem. Prelezli so tudi le. Skozi celo noč pa so nemške strojne puške neprestano delovale in zalite-vale svoje žrtve. Naša črta je pri-:ia do širokega zakopa s še bolj gosto žično mrežo. y temi so naši I vojaki pršli čez; nekateri je tudi padel v jarek* Drugi pa so preskočili pri prvem poskusu; vzeli >o v roKe riKjirje. da so rezali žieo.
Ves ta čas je deževalo in bilo je mrzlo, zelo mrzlo. C'rna tema na drugi strani je goz |, iz katerega se bliska ogenj iz strojnih pušk. \ sak strel je namenjen mlademu j Amerikaneu, ki se bori proti tako' satanskim sovražnikom, kot se ni! boril še nikdo.
Treba je nevst rasenega srca trdne volje in pravega možu. tla vse to prenese. To je bilo v Argonskem lesu. kjer se je ena ameriška divizija prebila skozi 2 in j pol milji^š roke žične ovire. To je bilo najhujše delo. Pozneje žic- 1
na mie/a ni bila več tako gosta in zdaj so naši vojaki dospeli do ozemlja z dobrimi cestami iu kjer je prodiranje lažje.
Težko je bilo dobaviti našim potrebni materija! v Argonški les. kajti pred štirimi leti so se ceste nazadnje porabljale; malo drevje i.i grmovje je rustlo po nekdanjih potih. Razdejal pa jih je tu !i o-genj artilerije.
Odkar so Francozi zastonj poskušali zavzeti Argonski les 190-1 so ga Nemci rabili za počitek svojim utrujenim četam in so napravi! take obrambe, da je bil vsak poskus zavzeti gozd brezuspešen. Skozi tii leta je bil Argonski les za nemške vojake zabavišče in razvedrilo. Vredno je og|e<Tati si. k.n Nemei .zgradili m;i lepem pobočju.
I Tam je najti podzemske palače z električno razsvetljavo. Na p. hočjti elit* miljo boj j za« le j je k;i izdolbiua. v njej pa veliko poslopje z napisom ■•Offizier.shaus". V pošlopuj je ena velika jedilna dvorana in deset sob. Stene so bile iz cementa, ob m'zali pa so -tali stoli z mahagoidjevega lesa: po-Ibrali su jih iz * bližnjega fran eolskega gradu. Nad genera lovim !stolom je bil zvonec; sredi mize !pa so visele električne luči. hči-skošje v vojni. in st.i i.-;Ki|i iz-dolbin je mogoče najti in v mnogih se nahajajo poslopja za z.i-i bavo.
I Ves svet je siiš;i] o llindenbur govi črli in vskdo sj j,, predstav, ljal. da je zgra jena'iz cementa .
STATEMENT OP THE OWNERSHIP. MANAGEMENT, CIRCul LATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OP CONGRESS OP AUGUST 24, 1912.
of Glas Naroda published daily except Sunday and Hollidays afl New York. N. V.. for Oct. 1. ItHs
! State of New York, N. Y. County of New York. N. Y.
Befor me, a Notary Public in and for the State and conn:« aforesaid, personally appeared Ludwik Benedik. who, having heel duly sworn according to la^'. deposes and says that he is the BusincsB Mgr. of the Glas Naroda and that the following is, to the best of hil knowledge and belief, a true statement of the ownership, manage! ment .and if a daily paper, the circulation . etc., of the aforesaid pill blication for the date shown in the above caption, required by the Aei of August 24. 1912. embodied in section 44:*. Postal Laws and Regul lations. printed on the reverse of this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the fmblisher. editor, managl ing editor, and business managers are:
Name of:
Publisher, Slovenie Publishing t'o^ 82 Cortlandt St.. New York. N.vl Editor Gilbert Potrato. ( ,(rtlaudt St.. New York. V V. Managing Kditor l-.'rup ij Hude, >2 Cortlandt St.. New York. Business Manager. Ludwig Beipdik. "2 Cortlandt St.. New York I N. Y.
2.	That the owners ar»>: Give names and addresses of individual owners, or. if corporation, give its name and the names and addresl ses of stockholders owning or le ldinir I per ceut or more of the total amount of stock ■.
Slovenie Publishing Co.. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. StO"kholder: Frank Saks^r. >2 Corthunit St.. New York, N. Y.
That t lie known bondholders, mortsrage.-s. and otl.<-r sei-urit« j holders ownintr or htdding 1 ner eent or tn.o^ *»f total amount oi j bonds, mortgages, or other .-nrit,. s. are . If tl >v- are n »n- -o -tate I
— NONE —
4. That the two paragraph r.ext above, giving the names of thJ I owners stockholders, and se.-nritv Lohler-;. if any. contain not onlJ the list of stockholders and wwity Imiden as tke; appear upon thJ b^«»ks of the company but also, in ,-u <-> where ihe ,>t»fkholder oJ security bolder apfn-ars u|H»n ihe books of the company as trustee oJ In any other fi.iueiary relation, the name of the per-on or eorporatioii for whom such trustee is 3er ng. given: al^o that the said two pal ragraphs eontain statements embracing affiant's full knowledge an<l belief as to the ciliwillllil and eon.lititms under which stock] hohiers and se^-urity holders who do not app» ar upon the books on the company as trustee«, hold	and securities in a capacity othed
than that of a bo».a fi«le owner: and this affiant has no reason t<| believe that am- other person, association, or corporation has an\i interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other seeuritieJ than as so stated bv him.
'>. That the average number of copies of each issue of this puJ blication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid! subscribers during the six months preceding the date shown above!
is 11.2.10.
(This information is required from daily publications only).
Ludwig Benedik, business manager. Sworn to and subscribed bef«re met this 1st day of Oct. lOlsJ
Anton Burgar,
_fSea]-) __Notary Public.
1 Kes je tako, toda v večjem obse J ' kot .si je človek mogel misliti. -I Spredaj so ozki zakopi za straž® Zadej pa. so široki jarki. kateiB i obdajajo cementne stene; tla « - iz cementa : na vsaki strani je i J ' kopan jarek za odtek vode.
Posamezni jarki so bili zvezail ' s posredovalnimi jarki, ki so bil
■	pokril i. Tudi častniška stanovanji v ozadju so bila zvezana z zakojl s prednjimi zakoju. Še bolj zad.l
; pa so bila podzemska poslopja /I munieijo in druge potrebščine. I Naši topovi so v četrtek nek i ; liko poškodovali te zgradbe, v-1 . č noma pa sM še dobro hranjene! i Ta črta je zavzemaal široko«!
■	štirih kilometrov.
,.Alif,j!,",e siv" Potem raj BRUSLINTINKTURO, o<i|
katere postanejo sivi lasj,- popolnoma uaturni. kakoršne ste imeli v mladosti: steklenica ] dolar i.;
eentov. Ako imate RHEUMA-TIZEM, potem rabite WACHCIC FLUID, kateri odstrani najstarejši rhenmatizeni popolnoma v H stekl. niča 2 dolarja .'»0 centov.
KURJE OČI na nogah in BRA-; DA VICE na rokah v .3 dneh po-| pol noma odstranim za 75 centov POTNE NOGE:—Ako vam se j noge potijo, potem rabite Knaj-| pov prašek, pije pot. odst-ani (slabi duh in noge ostanejo čiste j Tli zdrave, škatlja 7oc. in traja celo leto. VIOLET MILO (žajfa ! I krasno lepo diši kakor vijolice. I najboljša za umivanje lica, :} kosi j za Toe. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošiljam zastonj. Kedor bi rabil moja zdravila brez uspeha, mu plačam $."».00. Pri naročiti se priloži denar, papirnati denar se lahko v pismu pošlje; manj od dolarja pa v znamkah po 3 cente.
L£k Jacob Wahcic OJj
r K J 5702 80,11,8 Ave- N- E 1 ^^
1 't Cleveland, Ohio. V /
KFSmmtAJl
Boljše zdravljenje za manj denarja./^>i
Profesor Doktor B. F. Mullin
Slovenski zdravnik-špecijAlist
41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
tHw.UtfaT-p.iu. Ctrt»p-Uw«WSw>iyi.U St. FaaU w u,i, i
1	.	& Ju sem naatarejSl sdramlk-Spe- I
djalist za Slovence v Pittebnrgtin. j A^IuQe^ A Zdiavim že več kot 38 let bolna j ^HBWpF^y^JS moške in ženske. Ozdravil sem Že na I ^^VTfi/^a AA tisoče in tisoče oseb in morem tudi j VSHBgJLaHfll vas. V zdrav'jesju raznih bolezni j HfijCzV iH^aJ bnaai največ j teknSnjo. Rabim za- j MUlTUl HHrnBn mo najboljša zdravila. Imam naj bo t mm^W B^Pr	eIektričnl stroj za prelskavanja, i
Upgriffi |M	potom katerega se vidi celo vafie f
^M T^Sft if flU telo kot na dlanL K meni prihajajo jI H^ŠL^Bf* «2 ljudje od blizu in daleč, da jib zdra-1 ]R|| vlm. Zdravim" razne bolezni nspe8> I
U__- no in naglo. Govorim tisto sloveo- i
"	Ikloje cene so zmerne. Zoaastvo j
■mm preiskava zastonj. Pridite k Mi kot k prijatelja.	I
0»4m «t od 9. ara untnj do «. zračer. V nedeljo uao od 10. ura zjutraj do r Dopoldne. i
- ftt/AS >rAT!nT> \ >. />KT. 101 g
SPRAVLJANJE TORPEDIRANEGA PARNIKA V PRISTANIŠČE
Umirajoče cesarstvo
Spisal dr. Bogomil Vošnjak.
(Nadalje vanje.)
To hi pomenilo, da bi ostalo bal-j kansko vprašanje nerešeno, da bi bili Poljaki razdeljeni, da bi Madžari še nadalje zatirali Slovane, in da bi bili Italjani razdeljeni v vnliko število drib»v, kar bi imelo 7;i ivnslediro splošen nčhiir v Evropi. \vstrija jo bila vodno element, ki i' branila državo od včeraj, držp \o preteklosti, ideal, liila je vedno resnični in dejanski element evropskega nemira in reak-eije. Vsa velika in velikodušna gibanja v evropski politiki so našla a Avstriji svojega mUoenega f»o-\ raž.nik«.
Kdf j pa je bila Avstrija vodilno »•fvirvtvo K v rope? Ravno v dnevih po Dunajskem kongresu, ko j«- triimirtrala Sveta zveza, zve-'.a zatiranja vsake proste politic*ne ini>!i. 1'ropad politične zavesti na kontinentu od leta 3naprej pa f 1.» Ih4S je bil mojstrsko delo A v-st ri j«1.
Vvc, kav je bila Avstrija v stanu ustvariti, j« bil neki duh avtoriteti'. Habsburžani so ustvarili poni-/■n-jo'eea »lu'ia avtoritete. To ni hilu itikul<a resnična državna avtoriteta. i;i se porodi iz vlade postave ter mora biti vklesana v area državljanov, temveč slubu strun avtoritete, obstoječa i/ obosreva-nja dinastije ter vladajočih zastopnikov cesarstva. Državijanoni ni bilo troua slediti postavam države, temveč onim dinastije in nje služabnikov. Javno mnenje sploh ni obstajalo. Dvor je vsemogočen. Dvorjan lahko da izraza svojemu prepričanju, ne pa narod.
A v stro-Ogr^ka je danes strašen anabronizem, popolnoma tujec z ozirom na moderno (politično »oj-movanje. To je dežela, ki j»' manj krosta kot je bila Anglija v najbolj temnih dneh angleškega <Lr-žavljanskega mučeništva proti /lovladi angleških kraljev. To je preostanek i/ Srednjega veka, katero se je postavilo v srce Evrope K v ropa ne bo nikdar obvladana od resnično demokratičnega jav-nrga duha če se ju- uniči t »ga škandalu državne org:i«izaeije.
Pripomnilo se je. da je Avstro-Ogrska cesarstvo, ne ]>a država. A kako i-esarstvo! Ona ima neke \ iste iniperijali/em. ki pa ni zapadli iia fina. To je popolnoma ' »rijentalski tip. - - to je popolnoma orijentalsko pojmovanje državnega življenja. spojcvanje pro-vine, 1"i nimajo med seboj nikake zveze in katere je treba držati skupaj ' brutalnimi, nasMnimi sredstvi, Človeku se zdi, da je to cesarstvo Džingis-kana, eesarstvo. >s: ki nosi v svojem telesu strup raz- 1 j>ada V tem cesarstvu vlada anar- j iiija, lie pa organizacij.i. suženj- v sivo. ne pa prost razvoj iudivtdu- 1 alnosti. To je ravno obratna stran vs<- ono čudovite angleške poli tie- < ne filostofije, resničnega temelja \ angleške državljanske prostosti. j Lahko -i predstavljamo cesar- j stvo kot naddrzavo na čelu naro- i dov, ki se vladajo samim sebi. kot . j« angleško cesarstvo. Cesarstvo , p*. ki vlada več kot petdesetim j umjonom razli'nih narodov kot vlada kmet svoji Čredi, s«' ne more > nazivati samega sebe evropsko silo. l*ri tem st- je treba spomnil i izreka Mettcrnieha, "da se priče- j nja (rijent pri vratih Dunaja". ] Mogoče je celo resnična trditev, i da se pričenjajo meje o rijent a na ; ^ iearslto-avstrijski meji.
Tip nemškega cesarstva je oni. 5 katerega se <ne moro dosti ostro obsoditi. Nemško cesarstvo pa j«.' : v nfimei-i z Avstro-Ogrsko mode- ■ ren pa mi k. katerega sestavlja nasproti starinski jaderniei, izpostavljeni vsaki trenutek pogibelji. Nemško' cesarstvo, s svojo disciplino. redom in organizacijo je resničn« nasprotje avstrijskega nered:«. zmede in ra-zorganizaeije. V Avstro Ogrski ni prav nič več državljanskih prostosti kot jih je v Nemčiji., V Nemčiji pa je celo suženjstvo prilagodeno notranjemu rodu. Avstrijski podanik pa je dvakrat prevaran. On nima o»ka-ke prosto-ti in tudi nobenega reda! Ce '»i :svs!rijska diplomacija \ svojem konservativnem duhu hotela obraniti Avstrijo, bi bilo
■veliko !»o'i>t- za avstrijske narode.I .. t | če bi se jih priklopilo Nemčiji.'
(»nranjeiije avstrijskega cesarstva! bi bil Vilil.o slabši izhod. * <;!acL-tone je rekel namreč, da ga lil mesta na svetu, kjer bi storila Avstrija dobro. Osebno smatramo to izjavo kot preveč dobro-voljno. Xi ga mesta, posebno v jugoslovanskih deželah, kjer bi Av-
| atrija ne izvršil izloči nov. Narodi, li lil po tej vojni zopet vklopili M. u na j dele tega cesarstva, naj bi -e spomnili na eno dejstvo. Stara avstrijska idila je Zginila. Med •Jugoslovani ter Habsburžani teče st(i ij reka krvi ter se razprostira gozd veš t!. Uganka, katero je treba rešiti sedaj, je ta, kako bi se mogli Jugoslovani kdaj sprijazniti Avstrijo. Le zatiranje more rešiti enotnost avstrijskega cesarstva.
Vsled tetra je mogoča le ena re-Mitev. — namreč razkosanje cesarstva. Druga rešitev pa je nemška vlada ckI Češke pa do Jadranskega morja. Velika vojna je napravila vsako stvar za zelo priprosto.
Habsburška dinastija se ozira na narode kot na otroke, ki nimajo nikake pravice določiti si svojo lest no usodo. Narodna samovlada je sa kri legij ]>roti bt>žanskiiii pra- ( vicam kraljev ! Evropska demo-krae.ija mora izvršiti veliko nalo- . go. O se hoče izuebiti misli o bo- ( žanskih pravicah kraljev, mora ( najprvo uničiti silo Jiabsbu.-ža-nov. ki so danes iiredsta vitel ji te , politične teorije.	,
Dinastija je dobri oče, ki vodi . usode teh narod«»v. Če so poslušni , in dobri — je dobro. Če pa je njih . velja >!n>'iia in če se čutijo neod- i I vidnim, potem ni nobenega pardo- ; na Iiičalo se jili bo s škorpijoni! ]
Ilabsburžani so si pridobili svo- t je cesarstvo kot si pridobi kak j plemenit a š svoje posestvo Kupo 5 vali ^o ali dobili ket floto dežele > in prebivalci slednjih so postali ] njih sužnji. Cesarstvo je bilo njih ( in nihče ni imel pravice vine- | šavati se. To je bilo prav posebno n a >. i ra_n j t- Hal ^s bn v 'r.n 11 < , v.
Hrvatski, slovens! i in srbski vojaki so i orili bitke za Hab^burža-ne. Njih dol/no^t kot sužnjev je Moriti to tej- nimajo nobene pravice zahtevatvi /.a svoj nan-d liva-ležnost /ii njib službo. Ni je dežele. ni ?a bojnega polja v Evropi, kjer bi se v preteklih stoletjih ju- i ?oslovanskih vojakov ne uporni* ( Ijalo kot **kannoneufutter* .	1
.Mo<ierna politična pojmovanja ' i> narodni suverenosti ali o parla- 1 nu ntarni vladi sjiadajo v očeh te < dinastije v področje nebistvenega 1 Šariatanstva. rarlament v Krome- 1 rižn na .M<»rav.sk« m leta 1840 se je 1 razpustilo ediuole razlitega, ker je : ustavni r.oniitej povdarjal sitvere- i nost naroda. Habslmr/.ani se ne I bodo nikdar sprijaznili z moder- ■ •nitni političnimi idejami.
Celo knjigo bi se. lahko napisalo glede poetične psihologije llabs- " buržauov. IVokletvtvo Ha-bsburza-nov je za E\ropo veliko bolj ne-ViMiio kot pa so zločini Ilohenzol-lerneev.
Ta Švicarska drniina se ni nikdar resiii"no ustanovila v deželali, kiit« rim je vladala. V novo deželo ni prinesla nikake ljubezni do prostosti, temveč le sebičnost, ki m pozna nikakih meja. Narod ob--tuja le za to, da se ga izrablja od jstiani tlinastije. To je vodilni princip Habsburžanov. Obenem pa je to zelo čuden način, kako postopati z narodi.
Vaj večji in najbolj nevarni sovražnik naroda ni posanev.r.i, kt ]>o«toipa z natodom na strog način. Roica z i*okavieo napravi \ oliko| ve;- škotle ter širi večjo demorali-za.ijo. CČi namreč poniževalno podrejevanje — zanieev anja vredno pokorščino. ' Ilabsburžani .so izšli iz španske ' šole ter razvili vsled tega čudovito
•	spretnost v podkopavanju oneržij ■ in samopomoči narotlov.
Propal Španskega kolonijalne-
•	ga eešaistva. ni reformiral njih
•	okusa in ljubezni do zatiranja vse-j - ga, kar stvarja mogočno držav-j » ljanstvo. Strah pred prostnstjo ter
•	samodolo'bo in samovlado narodov je postal vodilni značilni znak
c te dinastije.
Zveza s konservatizinom je oja-čila vse te tendeiu-e. Konservati-•zeni in Habsbrtržani. vredna zavetnika istega razpoloženja na dnu diuse! Cltramontanski konservati-zem in Habsburžani! Sebičnost je nai>ela vse svoje sile. da uniči sa-dove franeoske revolucije, da uni-lei novo leoralno silo stvariteljico J novih držav — nacijonalizem. !Habsburžani so izgubili v devetnajstem stoletju vse bitke, katere s« vojevali prMi naeijonalizuui. Vsi njih na pori «pa so bili zaman! Prepričani smo, da bodo izgubili tudi zadnjo nitko proti jugoslovanskemu uaeijonalizmu in da bo predstavljalo to zadnjo dobo njih
delavnosti. Resničen je i'»-»-k Hr-Tkalca, ki je ]>isal že l. ]86i>: " Boljše je. da pogine en mož ali e:ia družina, kot da pogine e- la dežela ali cel narod!"
Obstaja neka strupena prijaz-nifr-t, ki lahko kt>ruir:j>ha [»osaiuez-nike bi narode veliko bolj kot pa odkrita sovražnost Zavajati lia-n:de in njih voditelje, ščuvati ene-sra proti drugemu, prilizovati se enemu narodu v namenu, da se ga •/»rabi. vieči dobičl<e iz skuspn«-ga nesnorazuma in medsebojnega sovraštva — vse to je bil posel Habsburžanov. posel, katerega so vršili f. naravnost mojstrsko prekanjc-nostjo. Razbiti lo cesarstvo je na-l< era vsake so-ijalne morale. — je potreba, če hoče Evropa spg»li še kdaj e vest i.
(Pride le.)
Slovenske vesti
Lorain, Ohio.
Zopet imamo dva nadepolna mladeniča, ki se bosta, posvetila iliihovskemu stanu, to se pravi sh»-venska mladeniča. Prvi je sin ixa-šega vrlega 1'arana Alojzija Viran-ta, g. Ludvik Vira ni. ki je te dni odpotoval v Rochester. N. Y„ kjer boinršii modroslovne študije, potem bo nadaljeval in skončal Do-goslovne v < 'levelaudu in bo ]>o-svetil svoje tlel ova nje elevelandski škofiji. Drugi pa je Alojzij Hom-bač, ki je <>dšel v College v Reus selear. Ind., kjer bo izdelal kolegij kot predpripraivno semenišče. Alojzij liombač je brat Rev. Antena liombača, ki je letošnjo spo-' mlad pel pri nas prvo sv. mašo i Obema dijakoma želimo mnogo uspeha in vstrajnosti v učenju!—' V bogoslovju v Permsylvafniji se nahaja tudi Jožef Krištof, katere-j ga oče je Slovenec, mati pa Slo-', vakinja, ki so se pred letom pre-1, selili iz I'ennsylvanije v Lorain. -Novo mašo bo pel čez dve leti. —j] Več naše vi le mladine pa je v viš- , jili šolali (High Schools'.
Zopet smo sprejeli v našo faro tri vojake, sicer še mlade, ter eno , strežnico, k: še sicer zdaj sama potrebuje postrežbo, toda čez dva j- 1 set le! i)t> pa že menda drugim ; stregla. 11 krstu s<> namreč prišli: , Frank Črne. Viljem Lavriha, John * l>r\ odelič in Bert a Brlet tč.
Smr: nam je pa enega malega , pi»k«»sila. in sic-er petletnega An-n na Ko'sn^i". Naše sožalje!
Joliet, 111.
Katarina Svetič je bila operirana lo seot. v bolnišnici sv. Jožefa. Istotam se zlt;a\ijo: Ana Ag-nič in Marija Fedortrvič (roj. Pas-dertz^. obe zboleli za vročinsko j boleznijo, ter Jakob Kaferle, ki je j bolan na M-eu.
\ soboto 21. sept, so bili pokopani na slovenskem pokopališču zemeljski ostanki gdč. Catherine
•	IVtrie. 18 let stare hčerke Johna lin Catharine Pctrie, 1*202 North ji'.roadway, umrle v domu svojih jstarilev 19. ::ept. zjutraj po kratki
bolezni. Nepričakovana in nenadna smrt pridnega, poštenega in v vsakem oziru zglednega dekleta je vzbudila po vsej naši naselbini najiskrenejše sočutje. Splošno so-! žal je pa se je videlo ob njenem i>o-grebu. V 4iL:i ž.alosti se je zbralo nebroj sočutnega občinstva. Pevsko društvo sv. Cecilije je zapelo v hiši slovensko žalostitiko in potem na pokopališču angleško, obakrat tako ranljivo in v srce segajoče, da ni bilo med navzočimi su-
•	bega očesa. V pogubnem sprevodu, ki se je pomikal od hiše žalosti
?»lo (dov. cerkve in pozneje na. ]»u-jldpališče. je bilo nič manj nejio j avtomobilov. N:»šc sožalje i
Ottawa, 111. f
Al o ravno nt veliko število Slo-] vencev tukaj, pa vseeno imamo* '/\*\i> lepo dmštvo. ki sipada k O^l); v Joliet. I>ruštvo se zelo lepo raz-[ vija. ker vhnla med nami mir in: l-az-.unnost. Dne i2~>. i^vg. >mo imeli \eliko slavnost povo<lom razvitja! ii;w- krasne zastave, ki j" bila bla-j gosi o vi jena \ nemšUi cerkvi sv. j Frančiška. Blagoslovil jo je Rev' Vence! Šolar. O. S. li.. iz St. Bede College. Peni. 111., in pel tudi sv.j mašo. Slavnost i sr j-, v deleži! o slo-! vensko društvo iz La Salle. hrv;it-'; sko društvo iz Ottawe in vsa nem-jj ška dmštva iz OtaaAve. • Boter.in^ botra zastave sta bila Matija in , Katarina Bajuk. Pi> bl:tgoslovlje-| ( nju smo otikorakali na zabavni j, I>rostor ali piknik, kjer smo se okrepčali z dobro, okusno pečeno] jančetino in ječmenovecm. ii<idh;4. j<- s viral a in mladina se je vrtela.' da je bilo samo lepo gledati.
Calumet, Mich.
... , - i
Krščena sta bila v »-lov. cerKvi
sv. .Jožefa Margareta, b<"i Jožefa in Katarine tleš-ei iz Yellow,' -lacketa. 1« r Stanislav Karol. ^in I Ivana in Terezije Testen iz Tama-; raeka.
j Zakoi sko zvestobo sta si oblju-' l.ila v soboto 14. s»-pt. v slov. ter-. ( k vi Miss Annie Špeli ar. hči Petra J in Barbare Špehat iz Ye|lmv (.lacketa. t;r Anton Vodopija iz fare Bn^et v In-vatskem Pn norju. Kot priči sta bila navzoča Frank-,Žtue in .Miss Annie Kobe. Novo-puročenca sta odpotovala IS. sept. •v Detroit, kjer je ženin uposlen v ,cui ondotnih avtomobilnili tovarn j Bilo srečno!	I
, Uudolf Vertin iz Odumeta je} i odšel V šolo na Notre Dame vse j I u>" ilišče v ludiani. Kakor en jemo, | bo še več drugih naših mladeni-| •tčev v kratkem odšlo v razne šole.t j kjer bohlo pnleg učnega kurza do-,bivali tudi vojaško izobrazbo, ki jim bo mnogo pomagala do bolj ' Šib mest. k a dan* bodo vpoklicani v ' vojaško službo.
V soboto 14. sept. popoldne je utonil v t alumet Dam Lotus Ga-! spaio\ič. desetletni sin Jarja Ca-: sparoviča iz Water Works Loca-1 tiou. Deček se je s svojim bratcem in sestro igral ob vodi. Prva dva 1 sta kmalu odšla domov, dočim je " Louis ostal ob vodi. Ko ga le ni , bilo domov, so ga stariši zač. li ^ iskati okrog doma. toda zaman. Y nedeljo jutro so obvestili policij.>. } " ki je kmalu našla mrtvo truplo * jI eč kov o % vodi na prostoru, kjer ] ' so ga ljudje zadnjikrat videli. De- < " ček je bil podvržen padavici ter :> domneva se da ga je ta napadla. e ko je bil v vodi, in ker ni bila pomoč hitro pri roki. je utonil. Po- j " kopali so ga 17. sept.	]
1 V torek 17. sept. zvečer je umrl : na mojem domu, 40-"i Hancock 1 Ave.. Hancock, eden prvih sloven-1 skin naseljencev v bakrenem o-krožju J tiri j Rnppe v starosti let. Pred dvainpetdesetimi leti je prišel kot I71etni mladenič s svo-j jinii stariši iz Poljan v Haneock. Njegov oče !*eter linppe ie u>ta-no\il ondi trgovino, ki je še danes ena prvih v mestu pod imenom Peter Ruppe fc Sons. Po očetovi smrti preti osemnajstimi leti je Juiij prevzel vodstvo trgovine. V politiko pokojni ni nikdar posegal, pač pa je bil skozi -Ml let član Šol škrga nadzornega odbora ter ob času smrti je bil tudi pr dsednikj Superior National Banke. Poleg • soproge in dveliT bratov, Petra v. . Calumetu in Jožefa v HancockuJ
TOWma	IHTO ftŠSBOR
NOHTKE L.OWDOti SPKKRg	TKE N.V-H. C<>
zajmšča še sledeče sinove in hčere: Pavla v Hancock.u. Marka, kij s u;.i v 11L iufanterijsUeni regi-j men t u na Francoskem, Mrs. 1'arl iZimmerscheid v Washingtonu. M j "s. i ah' Seotf v lieau molit u, Tex.. in Mrs. Cliaries W*aara v Ilan-cim'Icii. Pogreb >e je vi-sil 20. s« pt. iz irske cerkve sv. Patrieka v Haneocku". Naj v miru počiva!
Italijanski boji.
Rim, Italija. ."10. septembra. — ltalijan>ki vojni urad je izdal naslednje oficijelno poročilo:
V soboto ponoči <o številni sovražni oddelki po ljutem artilerijskem bombardiranju p«» obsežni fronti in potem ko so prekoračili reko Chiese. naskočili naše prednje postojanke blizu Mannon in dolini Daone. Sovražnik je bil prisiljen z.rpet se umakniti čez reko.
Ženin Mirko
Mirko pa se je prestrašil do 'mozga. S tako naglii-o se je zrav- 1 rial izpud mize, via je z <?lavo tre- t š<:ii ob rob in mu je bula na čelu * 'zatekla. Vendar od strahu bole- 1 .čine ni eutii. »nI samega strahu pa t itudi iii čisto nič mislil, tako d^ i mu je izza škrbinastega zobovja i ušel >i!no usodejioln medklic. « I Namreč ko se je Auibroška dovolj naililela in spet toliko prišla < do sape-, da se ji je izvii iz j>rsi vz- ^ .dili. /družen z gorupiiu očitkom: j j — K«lo bo pa naše nedolžno, ne-ji pokvarjeno dekle še jemal v zakon ko ji vi dobro ime kradete v takim ; ravnanjem! — tedaj je Mirko. —j? I vsak preudarek izgubivši. nepre-j-
*	mišljeno bleknil :	(i ' — Jaz! Nihče drug! !l } Ta kratka Mirkova izjava pa je .> j napravila na Ambroško >ilno pri- r ijeteu vtisk. Prejšnja ogorčenost < I je je minila; namah je postala i
}>rijazna in rekla:	i
— To je kaj drugega. Mirko! Potem pa ni treba poljubovati i pod mizo!" Svoji nevesti lahko da < ste poljub pred menoj in pred kome rs i bodi !	t
Mirko je bil pa še vedno v ljubezenskem ognju, da si ni tlal te- i ga dvakrat veleti. Obrnivši se ; proti Katinki, ki je že spet sede-1 la na »stolu in pletla. ji je kratko- i malo pritisnil na lice poljub. i
S tem pa je bila de facto zaro- < . ka izvršena, tako da ofieijelna 1 . formalnost, ki je sledila še tisto -popoldne, je bila zgolj le formal-
*	nost. — ~	i
Tako je torej prišlo, da je Mir-j i ko danes kot ženin lazil po rebri 1 Strmice... ' ln Čisto dobro je lazil, čeprav " vreme ni bilo nič kaj prijaznu. Mrzel veter je bril Čez slemena med gorovjem p^ so se kopičili hudourni oblaki. Vendar do planinskega zavetišča je srečno pri-v plezal, ne da bi ga bila kaplja zmočila. Toda komaj je stopil čez prag. je nastala prava gorska lift. 1 vihta. Dež še je s snegom bori?
med snegom je tleskala toča. o "ikrog sten pa je tulil vihar, da je koča kar poskakovala.
Mirko je tem vremenskim nezgodam res srečno utekel, usedši se k ognjišču v koči. Toda ko se je nasrkal vročega čaja in obral mastni bedrci ocvrtega piščanca, ki mu ga je bila Katinka pri odhodu vtaknila v nahrbtnik, tedaj je.prežala nanj^ druga nevarnost hujša od hudourja, in ki bi bila (v svojih posledkih za Mirka pogu-bonosna zlasti zato, ker je bil —
I žen in.
Bilo je namreč takole;
V vsem prostranem zavetišču in
bog-vekako dale«"- naokrog sta bili tisti večer samo dve bitji človeški. to je bil Mirko in pa Ježun-kina hčerka Marica. Maričina mati je šla namreč dopoldne v dolino in se zaradi vremena ni mogla vrniti. Iz istega vzroka pa tu-li dni gilt turistov ni bilo na gor:.
In tako je Marica sama gospodarila v ko«"-i. Mirko pa »am g" stoval.
j Pregovor pa pravi, da ne\;ar-jiiost in nesreča približuje ljudi, j Torej ni čudno, da je. ko je zu- ' |zunaj razsajal veter, da so se tre- 1 |s!| tramovi ter mrzli snežinec 1 is;!il skoz špranje pri vratih in olc-jnih. približala tudi Marico in Mii i ! ka. Kakor dva plaha goloba sta se 1 stiskala v kot pri ognjišču, preo ; seboj irnajoč steklenico zavrele- . ga vina in svalke pušeč. Da je njun začetni pomem-k veljal vre- s menu, je pač naravno. Prav tako je pa tudi naravno, da je zavo- < Ijo posebnosti položaja kmalu za- \ dobil drugo poprišče.	p
Ko je namreč Mirko nekaj ku- i pie vina izpraznil, je opazil, da je > Marica neprimerno mlajša in lep- 1 ša od njegove Katiuke. To opa- ' ' zivši, pa je postal na vso moč ljubezniv. Kar na ves glas je hvalil razne lepote, ki jih je, ko mu J* mrena padla z oči, eno za drugo.
-	odkrival na njenem telescu: svi- -i lene laske, sinji očesci. labodji- i ► vrat in končno celo njenih prsi i
-	valovito okroglost.
j Vendar pa Marica se je vedela 1 -ikakor da bi imela za take sladke 1 i besede ]t>polnoma gluha ušesa. In ravnodušna je ostala tudi, ko jo je Mirko po roki pogladil.
Sele potem, ko jo je hotel objeti. sc mu .je uprla, rekoč; i — Tega pa ne, gospod Mirko!
-	Saj imate vendar svojo nevesto!
-	Ženin in tako vedenje! Zakaj pa a se greste zaročat ?
z Ta opomin, združen s pikrim očitkom, pri Mirku ni ostal brez * učinka. Streslo ga je, kakor da bi i- ga kdo s snežnico polil, i* In va-e je šel ter se vdal v —
svojo ženinskp usodo. :- Sedši nazaj v kot pri ognjišču i) pa je poplaknil gorupost svojih e čustev z globokim požirkom iz il steklenice zavrelega vina. In — i. ravno vino je. bilo, ki ga je reši-[- lo vsake nadaljne izkušnja ve. j Prevzelo ga je, da je začel kin-t kati kur pri ognjišču in vspričo a Marice. Slednjič je bil lahko vesel t- in Mar ci hvaležen, da je z njene
-	dejansko podporo zlezel v posteljo, kamoli da bi se Se dalje pulil za njene objem'.?.
Tako j«-, kakor smo videli, sicer srečno utekel izkuŠujavi; toda te
ga bi pa tudi najboljši prijatelj njegov ne mogel trditi, da ji je utekel po svoji zaslugi.
Creš.l j>- tudi vsekako. čctuili m- /. dejanj»'iii. pa ker je imel voljo grešiti.
{Konec.) /--=-
Zborovanje v Opavi.
London, Anglija. :?0. septembra. V petek j«' 'Chronicle"" poročal i>-< uriha. da se j»* prejšnjo nedeljo vršilo na nekem hribu pri Opavi zborovanji. na katerem je bilo. vtbdežeiiib 30 tisoč <"ehov. Po'ja-k o v in Slezijeev in so z<ililevali neodvisno čeŠko-slovaKko državo ter eeško-slovaško solidarnost. — Poljski poslan k Hal/.ar jt- iz."azil željo, da bi s<< ('(-iii in Poljaki be. jevali skupno za neodvisnosi poljske države, ki l>o prijat-'-Ijslia soseda za češko državo.
('"ški i^oslanec Ordval je i/..p vil. d;i Cehi ne pričakujejo ničesat več oil Dunaja in je rekel. ii,-i ua-jčrt za razdel:iev Po:j>ke ne bo u-resničei. Za avstrijskimi Slovani stoji celi svet in zastava svobode bo prinesla neodvisnost vsem zatiranim narodom Avstrije.
Pomiloščeni bolgarski voditelji.
i Amsterdam, Nizozemsko. flO.
septembra. — 1» o Iga rs k i car je na i. nasvet kab'neia iz<lal ukaz. s ka-i terim je bil pomib/ščen vihlitelj bolgarskea grame strank«- Stam-i bulivski in jnejšni minister <iena - dijev. Pomiloščeni so bili tudi vsi . njihovi pristaši, ki so bili poslani j v ječo skupno s svojimi voditelji, k" je Bolgarska šla v vojno.
T'kaz jim vrača vse civilne in ; politične pravice in posebno man-! date onih. ki so bili poslanci bol-; garskega parlamenta.__
POZOR ROJAKI!
^^tt^fet	NajnaptJMj«
JK^EF^N^ mullo sa Senidu mOr^	lase, kakor todl
mSf	w mo£ke brk«
^ ai brado. Od t»-ga mazil« «rm-.MMHB^p Btejo ▼ Otth X»-dnlh krami go-
^isHPBBR^9X110 dolgl
kakor tudi moškim krami brki ln brada ln ne boa* " odpadali In oalvelL Bemaatlzem, koatl-i- bol ali trganje ▼ rokah, nogah ln t križu, ▼ osmih Ineh popolnoma osdra-rim, rane opekline, bole, ture, kraste n ln grlnte. potne no^, kurja oCeea, omtb line t p^r dnevih popolnoma odstmnlm. ' Kdor bi moje edravllo brea nspeha f rabil mn JamClm ca $5.00. puute takoj po oenlk, ki ga takoj pofijem vaftonj.
i JAKOB JFAHeie, immrnrntou cmtefeM*
■	~ C
Jugoslovanska	Katol. uednofa
UaUnoTljeoa leta 1898 - Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, M INN J	•
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajuik neizplačanih smrtnin; LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK :
th-. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Piitsbnrgh, Pa.
i NADZORNIKI:	1 L
JOHN G0UŽE, Ely, Minn. -ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M\ So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
! JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4S2-7th St., Calnmet, Mich. JOHN MOYERN, 624-2nd Ave., Dnluth, Minn. MATT POGORELC. 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI0DB0R:
RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, 0. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. eta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Ysi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne . p o.šil j at ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $'300.000 ftri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin j«* že izplačala do $1,500.000 -'en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
OT.AS XAIJODA. 2. OKT. 1018
>--;-^
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INK0RP0R1RANA
6. JULIJA 1908 wZtttt 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
OUvni sedež: Denver, Colorado
ut^VNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PftlJATEL, 5232 Wuh. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODlSEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, U. F. D.. Box 17. 8tock Yard Station Denver. Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Giant St., Denver, Colo. Blagajnik: JOE Y1DETICH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PHEDOVlC. 4837 Waahlngton St., Denver, Cola.
NADZORNI ODBOB:
1. nadzornik: JOHN GERM, 315 Palm Street, Pueblo, Colorado. 3. nadzornik: FRANK HENIGSHAN. 1230 Berwlnd Are.. Pueblo, Cola nadzornik: MIBALJ KAPSCH, OOfi N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOB:
1. porotnik: PETER MEDOS, Route 8. Bo* 156. Pittsburgh, Kaaaaa. 3. porotnik: JOHN HOČEVAR. 514 West Chestnut St., Leadvtlle. Cote, t. porotnik: JOHN JAK S A, Box 272, Loulzvlll, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. 8. BURKET, 4487 Washington 8t, Denver. Oolo.
URADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. V* denarne nakaznlre In vse uradne utvari ae poftlljajo na gl. tajnika, piitoihe na predsednika gl. nadurnega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glsvnegm porotnega odbora.
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
f Nadaljevanje.)
Kmalu |>o tem "rzl**tn ni«' j.- ?i\-: delu Kot -!i«*l:i \/ u< b;> ui)vic;i, <tt\ ,l<* j»olii*ija /iipi la (*«*1»» «»rirainy.a«-i-| jo kHU'-ansko-MK-ijalnegA dijaAtva. J 1>'J je !»2imo slučaj, da niseiu bil tudi ja/ navzoč pri dot.ienem »e I :mun l;j«T jih njeli. Itil sem t '»vabljen in s*-m obljubil. da pridem. t• m!i« prihod n:i>ih ro*»iarje\ i aru .i«' i-»l vedno več opraA ka i i odbor i< imel seje skoraj v per-• naio'to'i. Torej	moral v zad-i
njem ti'-'.:o*ku t* lefmiirati jro-po-j d« S|:it>i«-kciitu. da sem zaalri.au in j !:•■ ni'n • "ti priti, imel som neki jiri-i. b." r»>k, kakor t-lovek. ki sej • e-i;l ./ jako nevarnega polo/.a-h ju. S,«-.I"-i«'' vendar nik '.o ne ve. ] ik» ta):a stvtr konča.
i)o ar» ta-.^je pa je prišlo takole. KK;an«!:a socijalna mladina sej" j«' h<»t«»!a <: jranizirat i. Prist;išev je bilo vedno več in letin jič je bilo ' 1 t'"ba vpeljati neko organizacijo,i Ku/tiirie *»e. da je v njihovem pro-j yrnimu bil« izključena vsaka pni ! tipostavs.a iti ivvolueijua tlelav-nost. y.n zor jim je imela služiti-r.uša "' I >;»*> e;t " in "' I>ij iska /ve-!1 /v.". Toda. da bi vlada potrdila j' taka pr:»\i!a in dovolila društvu-b»jfa!"n obstjinek. o:t To ui !.'ib» niti misliti. Treba je bilo loiej »blati, kak« r i' bilo mogoče. 1 'rirejal! so sestanki	/nebnih <»>ehali.
<o>s)K>dar ali go>j>odinja je pova-j bila »lijake na »"a;j: tako mi nabili priliko. -ia so m* ^haial: in razgo-v&r.iali.
i 'rije sestanki s»» s« vrnili mimo! ""*■ -t r* ič j »a, ko so s»-s4i pri sopro-' vi pol' ••v::il.;t X.. I.jer so >»• ču-J lili popolnoma varne. j»- nvuado-j n»a udrla policija aretirala vse,' nakar jih odpeljala na Pavijak.
Mene je noviea silno razburila.' meti mojimi znan<*i pa ni naredila, prav/npiav noben« ga uti^i. Sme-j jali s o >e nt< jenm i-rzb urjenju ter iee tolažili. da io ni nič kzvanred-. ne«a. Ako bi ujeli oddelek boiev-cev, poi»*!ii bi bilo kaj druift^a.j Toda ko1!! »i so tmli njih že ujeli t in 1 oliko je rodbin katerih udj<* »o I ili odpeljani pi.nl meseci. da. pred U*Ti \ trdnjavo in njihovi do-j ma."-i ^e stsiaj ne vetb«. —li so >»•■ t un. ;»li j»:j so bdi že odpeljani vj< '•reL'nanstvo ali obešeni. Za take' n. dol. rie reei. k.*t je aielaeijj« kr-š.-a:i-ko->o. ijalne mladine, so pač i>i treba !ono«ro razburjati.	1
1'oz'iejše aiformaeije so me : boi « pomirile. Izvedel sem, da so : bili aretirani vsi skupaj pri čaju, p »i:»'i;a s.i d>bila v roke nobenin I papirjev in >j>lt«h nobenih do\a- < /ov. na podlagi ' aterih bi bilo itio- i •/»ve j>r»i'i njim ]>o>tnpati. Za se- i daj se ni »lalo z::nje ničesar drn-'»eua storili, kakor »la se jim je imi- i silja'o v ječ«., na Pa vijak hrane, i-»*ri!a in ilenarja. kolikor bi pa < n1«)!!!'. rabiti. T<> s';rb smo prepodili ir:»-li.-i \V»*:«enh«d". potomki- 1 nji ^tareira kmlandskejra j>U*m- 1 stva. ki si* j«' pojmljačib«.	/
tlrofioa Weisenhof je sto;»Ha tu- s (H v dotik«« /. Ijn«l«ni. ki imajo ti vpliv nad Pavijahom, in življenje j naših jetnikov nikakor ui bilo pre- č težavno, lfrsno s«» dobivali od do- i ma. dal<» s«- jim je post reč i tudi >• s kakšnimi drasrimi priboljski ter s našli smo tudi sredstva, da Nino si n dapkova'i. Prvo poročilo, katero s sem dobil od Slubiekega, je bilo
:n.-.pi»ano v preeej dobrem lumior-»ju. »>n j.- »,il >ploh č-lovek ki nik-d.ir ni izuubil humorja. Pritoževal se je sautit. da ne sme kaditi «*i- i iraret.
Dobil se:a tu«'.i priliko, da sent ohi.skal sUibirk«^r:i l'a\ij»ku. liil j«* dobre volje in se ni nič pritoževal. Kruh je sievr črn in pust. a ua je vyaj mogoče jesti, (ilavna hrana je j»a neka T- ulna juha iz I ho t; si ved i kakšh«' snovi. l/.s»l«'ila j k»»i i.oniij**. v nji so pa «lobe vea sili kuhinjski s.'urki. T« h la jetnikom ki \ preiskovalnem zap - : | ni. se dovoli, <la dobivajo hrano j"«l i mia in potem mlstopajo svoj . kruh drajrim jetnikom, ki nimajo n i kočar, »bi bi zan««' -skrbel. St:i-i:»>\anje je sicer tesno, v našem I si učii ju -li jih stlačili 14 v majhen ! pro^stor. k »r s»' j,' nahajal Shibj-jfki. Si« . r >.» bili goapodje. ki s«» i jiii u:idz«»rovali. j ako \ljudniT J pitiT.i gotovi o«lško«luini. se raz-j ume.	j
Kmalu ]»• leni <lo«rodUu sem šel1 Z"|H i nel e«ra vočera obiskat Sie-{ Idleck«-. Doma sem inušel samo mla-i jdo^a »rosp.Kia \"it«»l«la. lrosp»)da je' odšla n ; ".»r»-h«»d in Vitold mi je rekel »ia se v kratkem vrnejo.! Sani . e i »s.-*1 »bi.na. ker je imel ne-J ko «leN>. Hotel sejp »uliti, a oil me je prpiržal /. vs«t in zatrjeval.! j da bi bih« i nevljudno, ako bi neko-ilik»i ne , n.";,kal. ker se vrnejo ta-' I koj.
I Usedel .sem se in spustil v raz-j Isrovor / mladim človek«nn. K«-r mi^ 'je bi!., najbolj pri srcu areta«-ija juas- 0'"uaniza«*ije, sem sevt da : vpletel r.-zjrnvor tudi to stvar. m akal sem <1«i1j;o ča-a. ker doma i r ili ni bilo in ni bilo. Poenejc so • mi poveJali. da so šli po sj>rehodu š-- h koneetu v Š\iearski »lolini. i kj« i so s,- /i.-.oznili pozno v	I
Vitold je istotako hladnokrvno' j sprejel novico o aretaciji kračan-sko-soeijalnrn dijakov, ki so bili j deloma eel«» Jijecovi tovariši. To' jisi nir hudefra ter nič Jienavadnc-'.m. menil je tudi on.
"IJadoved n M*rn, kaj l»i rekli, ako bi s«- vam kaj takega prigo-dilo?" «»»i\ n il se!ii nekoliko raz-j«I ra/eiio.
s.ij ve še lahko zgodi, mi smo na t«> vedno pripravljeni."
"Ako bi prišlo zares, bi pa menila ne *r. ve rili tako hladnokrvno. Sedaj lahko iro\v»rit«-. ker v«-ste. <Ia niste prizadeti.''
" Kdo vam pravi, da nisem nikjer prizadet 7 Z n;tšo organiz.i-eijo bi gotov«, ne ra\nali tako pri-zaneslji\,», kakor /. vašo. ko jo ulove."	i
Kakšna je pa ta vaša organizacija?*"
Bojna organizacija so«-ijali-vtirne mladine poljske."'
•'•iz s.-ni se začmlit t«^j izpoved 1 bi. ki se je glasila tako mirno in I hladnokrvno. ( n«ln«» se nu je zdelo'| že samo na sebi. da pripa.i i .sin I starega, lojalnega gospoda Sie- f dleckega k bojrii organizaciji s«ici- I jalistične jioljske mladine, še bolj I čudno pa. da mi to tako hladno in j I mirno pove. Za pripadanje k Nj'1 si rank i zadene Človeka lahko «lo-|l hiti! t no pregnanstvo tudi. ako mu I ne morejo dokazati nobeiif^a pre-'j stopka.	II
Gospod Vitold pa je bil t>opol- a
■noma luiren iu hladen, kakor da bi ] mi povedal kakšno čisto navadno r.tvnr. Moral je opaziti moje začudenje ter me je	: | "Ali T ejru še niste vedeli T" ! "Mislil sem si pa«", da ste pri le-vi»-i. T«»da nisem vedel. «la ste- or-gauizii"«nL*'
| ".Nli ve	to čudno zdi."
| "Cudr.o se mi zdi. da mi to ta!*o naravnost poveste."	!
1 "Zakaj ne' Vi me ne b»"»ste Lz- ' »lali. dr\i;.ro*?n j»a ni nobenega />0- ■ ven.''	\
"Toda služkinja lahko sliši. Ku hinjska vrata so- takoj na drugi stiani hodnika ir. »»na se mota vedno p«> hodniku. Merda ima celo « kuhinjska vrata o<lprta."	\
" Služkinja me ne ho izdala — i sem jo že preštudiral. Poštena je in nima znanja z npbenim fantom. To je vedno najboljši znak zanes- , 1 iivosti. Sicer sem pa slišni, da je šla ravnokar po hodniku v >obo moje sesire."
"Kdaj ste to slišali?" "Ravnokar, med tem kosem govoril - vami. Konspirator pazi na vse."
"l\;ik.'i r»n zamorete biti prepričani, dn vas jaz ne izdam ? I vali ko se pa tinli kje zayovoriin in povem nehote."
" Vkn l»i hoteli biti tako oprezni, d.i bi bi!;i vsaka nevarnost, popol noma izključena, bi bila sploh vsa-; kn zamota neinocoea. Pi*i taki stvari je treba vedno kaj rLskirati, a pri vas mi z»li. d;> ne rK'iku-' 71 i; veliko "
"(Jotovo nrmam namena vas spravili :cakšno zadrego, »lasi-: vav to .a« r::iu priznati. <la nikakor( n» o«bib»-avam vaše-ga čina."
' A kaj imate naeelnega proti r.ai r'"
"Jako mnogo. Pred vsem nika-kor :ie m«n« in (nlobravati verskega stališr-a vaše stranke. Dalje otl-klaniam tn>!i mnogo toek vaše ara soeiialnega programa. Prizuavain sicer vaš«, zahtevo po neodvisnosti poljskegn kraljestva, nikakoi pa ne »eo:»-i:1, odobiavali vaš«kga po-' <»»panja.""
Kar ;adeva verskih in soeijal-nili točk !iH*«-ga ]»rt»grama. >»»* z«lnj ne moreva prerekati. Jaz iman s\-o;e siališv-.- -ratero smatra m za ( prav« in v nek«»liko minutah ne moreva dovršiti -po-a nad takimi| vprašmiji. Puhtiva t rej te i*eči na; strani. (i»»t»>vo ste j»a iinli vi 'ega mnenja. «ia pri nas ne more it; dalje tako kot d»»siej in «la mora }u-i-t' ro i;;pn'membe. Priznati mi tu | Jdi »krate. <k-i je to izpremembo iim-| »roče izvršiti samo s pomočjo orga-J ■ nizirainh ljudskih nuiožie. Kakšna! t!:ktika je plava, bo pokazaki pri J Jht»dnj««st. Jaz sem pi-epriean. «la( naša. <la>iravno zal.'eva žrtev M-vi' in >i\ljenja."
J ' Mer.i se p;i zili. da je skušnja pokazala, da vaša taktika ni| prava. Koliko mladih ljudi se je, uničilo, a kje sadovi! Krvavo sr»-«l»i ste postreljali v Varšjivi :{<M» poli.-r jev i.t t.»k.»j ilrugi dan ste jih imeli na ulicah fnn> Po tri 'a j enetra. i'ai;«» je pri vsaki stvari. Vaša revolucija j«- kakor staro-cr.Ški bog Krom»s katerem p-i-por.duje pravljica, tla je jed.-i svoje last i ;e otivke Ali vaš oče ve. bi ste P. P. S "Viti se mu ne sanja." "Kaj pa sestra*" "CJovorila nisva «» tem niktlar, toda lahko sluti." ' Pa je vendar črnino, kako mo. (rcte skrivati take reči. Sij morate večkrat k sejam in zborovanj -m. 'Pa tudi razne tiskovine morate' imeti, katerih vam ni lahkb prikrivati doma."
"Pa jiii vendar prikrivani. Naj-j važnejše reči imam skrite v pisal-niku svojega oč« ta. da o«'e niti ne ve za to. Nekatere stvari imam v klozetu med drugim papirjem, ve«* je in manj važne n-'i pa v pa-i
pirnem k«>5u v svoji sobi."	t
Nato me je peljal v svojo sobo. i pometal i/, prpimega koša neke i ničvredne re"i. ki so bil-' na vrhu.Ji ter mi p«»kazal razne nep »stavno t tiskovine, katere je imel v košu.% Začel S' iii pi e«j;]ed:ivati iu vi«le! s se-in. da ima šest tajnih revolucij-j« skih časonisov raznih številk in po 1 več izvodov ene Številke. Dalje je i bilo ncka.i proklamaeij ter drugrh 1 tiskovin manj važne vsebine. Pro- i sil sera ca. ako si smem vzeti po ] eno številko vsakega Usta, da si \ iih doma ogledam, kar uii je jako c rad tbivoin. Sani mi je izbral šte- < vilke z najzanimivejšo vsebino ter r dodal še nekaj proklamaeij iu pro-cramoA. V«e t<^ sem vtaknil v žep svoje suknje.
"Ako me na eesli revidirajo, se mi bi' slabo godilo", rekel sem mu.	'
" Sedaj ni v.v uličnih revizij" . * odvrnil nii je. "Za časa revolucije se je ;'eek»;«t zgodilo, da so na ee- ' sti revidirali potnike. Vojaki so " zaprli naenkrat kakšno ulico od 1 obeli strani, potem se j«* razlezlo ' povelje; ■ Ruki vjorh!" .roke kvišku!' Vsi potniki so morali dvigniti roke v zrak. Nato so prišli vojaki ter preiskali enega zn d: uciir.. So Hi -o v žepe in pod (o'»leko. če nima pri sebi skritega jorodjn a'i kakih revoluciiskih tiskovin. pregledali so jim potni ' list, ec jt v redu. Damam so segali (za bbve Iti r>od ohleko. Pri taki j priliki ji* seveda izginila dennrm-joa, katero je imel potnik v žepu. \y vojakove roke; izginili s«> pr.j
j tudi Tirstani z rok in eelo uli..ni i/.l I*ri^b> j«^ tako <lalee. Tj- . J ženske nosile «i-narnii-e za noiyn-1 vieami. kadar so šle na cesto, in v prodajalniei ie morala dvigniti
-	krilo ter potegniti denarnico izza
-	nogaviee. da je plačala račun. Se-
-	<laj pa nimamo več lakih revizij i in ulica je mirna."
i . "Toda slučaj vendarle mo i goč.
ij **Se\e«l:», i no goč >»• ru»li slu "-a i. da vas j uliei zadene kiij».'* "Ali vi se nič ne bojite, »la poli-
■	cija t»bri:e na vas svoje «>ko.'~*
i ' Mor-jm biti pre\ ideii. Neko«" sen zapazil, tla me zasleduje na i j1 lit i tletei:tiv. Sel sem inv»io k 'neki seji. Da bi mu zmešal štreni o. l j sem se vi-tt l jxi vseh mogočih u'i-i!«:ih. a zaman. X;ito sem sktčii v l voz iili-ce železnice kt» je bil \
•	teku. ter se pripeljal k Železnim
-	vratom. Tam sem pa vzel izv«>',če-ka in se odpeljal domov."
-	"Torej vas ž - imajo na piki '" "Mislim, da ne. Mil je samo s!u-
i čaj. Xa ulicah mrgoli detektivov j in morda je hotel kdo kar na sr.* iji'o poskušati, kam «la cr»*m. Ako i bi nila stvar premišljena, bi nare-«tili drugače. Pnlieijskih agentov i je pri iiiis \ •»«' polno na ulie.ih in i(nekaj moraj«> delati. Navadmi \t'a-*.nie na piko kar slučajne kakšneca i človeka in ojiazujc. kam zahaja. } Ako je zapazil. «{a gre dvakrat ali 1 večkrat ob istem času v ist»> hišo, i začne paziti na dotično hišo. Ko je . zapazil, da prihaja tj i ob istem
-	času š«' več dmcih oseb pf»dobuc
-	zuiuuijosii. ima takoj povtxl za i sum. tla se t;uu vrse kakšni sestanki. Potem vzame še nekaj tovarišev in v-i opazujejo neprenehoma dotično ii.io. Pri kakšni priliki pa pridejo ter zalotijo vso družbo pri
, sestanku. liatli tega nimamo nikdar večkrat zaporedoma sestan-
-	kov v i<ti hiši. Polagoma se tudi
■	človek privadi tui agente tako. da . jih na ulici takoj razloči od tiru
•	gib ljudi. Jaz že kar s prostim <H*e•
-	som uganem kdo je agent 1'Ohra ne". Ako slede kakšnega človeka,
-	ne gre nikdar eden agent dolgo
-	časa za njim. ker bi to obrnilo na-» se pozornost. Spremi ei v neki •.daljavi do najbližjega razpotja, .tkjer stoji na voglu ulice drugi. -jPr\i agent da drugemu znamenje
ter mu pokaže potnika, za katerim ima slediti, sani se pa obrne nar-aj. Drugi gre za njim do prihodu jeira razpotja, kjer ga odda tretjemu tovarišu in tako dalje. Ako ca pa hoče na ulici aretirati, stopi lahn.» za njim ter mu z onim J sunkom vrine roko od zada j med komoleoni in telesom ter ga prime j na takozvnni japonski način. Ka-koriiiai-o ga je a,c«?«it prijel, je pot-uik popolnoma razorožen. Ako se hoče iztrgati, si mora zlomiti roko v komolcu in dva prsta. Ne preostaja mu torej drugega. kaUor da gre lejjo mirno z agentom, kamor ga pelje."
(Dalje prihodnjih.)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 30 let, se želi seznanit' s Slovenko, bodisi sami.-a ali v«lova z enim otrokom. \ starosti «hI 2."» do 30 let in sicer v svrho ženitbe. -Ta/, imam lep i sv«>to ir. d»»bro bodočnost. Katero veseli, naj se o-f'a«i na naslov K. R.. c o (Jlas Naroda. CorMandJ St.. New York. \ V.	2.1.7—10»
VABILO
na veselico in vinsko trgatev, katero pri'. <i tlriet-o Sinovi s;).|Vf> š' 1KS S\*!'-l ^ t 'onenrangh. pa. v soboto 5 oktobra v dvorani «lr. 1 sv. Alojzija. PriČetek t»b T. uri ' zvrčer.o Vcs'liea se bi» priredila prav va -taro!;ranjsl-.i ieo-i trQiit-'•ij«' s-rozdja isi-alc b<i kranjska •|h:trmo-ni!-a. tako <l,-i ho «lost; pri-
ijelue zabav»» za vsakovrstne Ij'itli Tem pmom vabimo \sa društva in pos.imeznc r».jal;e iz * '.»ne:»iau-_rb. ii: »>koli. e. »!a i::n po.setijo na o-; n»enjeni več.t. Za dobro pivo in 1 okusen p.-i^rizek bo obilno pro-■ skrbljeiio. \*stoi>niee za moške 35 «*ento\ ttamc lo centov. K oblini 1 vi "e/bi v;il>"; dr. Siu«»vi Slave, i John Zupančič, tajnik.
ŽENITNA PONUDBA.
Kad :>i s;- spoznal s slovenskim far.iierskior dekletom ali vdovo v svrho •ž<-nitb»' v starosti »lo 3"» let. Zii n»da!ina pojasnila se obrnite na: M. K. S., e o (rlas Narodi. K*J t'ort.lai: it St., w York. N Y.
' Rati bi i -ve.iel za JOHNA SK''L. Preti Tremi leti je bil gostil nič•• na Mesciba Ranch v Minnesoti ii, t-ikr.-i^ sem bil pri njem. Se-daj ne vem. kje -e nahaja, zato prosim, da se mi oglasi, jiii pa če kdo ve za njegov naslov naj mi blagovoli na»'n"niti. — John l.-ovrieh. P.o\ S37. Riclnvood. W. Va.	2-4—1«>*
Želim izvedeti za naslov PETRA rpRHF.EN A tloma i/ Zam-etoa j»!-i Sodi-ažici. Portx-ati mu ho-
!	I
■ •»•m neka.) važnega, z-ito prcsim '-eujmie i-ojnke k«h> ve. kje se nahaja, da mi javi. ali naj se j »a sam oglasi na naslov: Miss \trues (bunik. C<'n. Del.. Hib !>ing. .Minn.
'	PoRiožite svoje znanje
, ^^ ir naravoslovju. ^^
Narava nam daje mnogo rastlin, a kfiterhnt je mog'ife zdrav iti razne bo '.t/tii. Jaz imam v za'ogl ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, 1 jagr-de in korenine, lake, ki izvirajo lz i vseli delov sveta. Pišite io inoj brta-- pl^&d cenik. Knjiga ">lali domafl . zdravnik", ki stane samo 25 centov, j obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlagajte, naroČite takoj to ponč-ljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Hall Ste, New York. N. I.
Dr. Koler
C38 F^TW" fttafc^k Fa Im'^HB^m/jN« aJtettaT faf SmS7
Nova moč,
*	c
novo zdravje ; nova čista kri, ; za tri ce^te. |
Ak»» imate slabe živce, imate t»oKi-ne v želodeu in v ledicah. akt> ste s!aJ>i, izerpani, ne morete spati, ako se vam zapira, nimate dobrega teka. ako tr-I»ite z:ira»li neprehave. siko imate U.le-«'ine v križu, ako vas jmjiosto bt»li jrla- ^ va. ako j«' v aša kri pokvarjena, nečista, nikar ne trosite denarja za zdravila, kateri n«> poznate, temvee i»o^ljite nam iiiamko zji i-ente v pismu, naslev in n»i vam honm z eltrano ]»-»it»> povsem . zastonj in brez vsake obveznosti ml ] vaše strani jioslali naše jtopolno \7. fi- 1 -itih. zdravilnih trav sestavljene i>ri-r«:>«Iiie zdravila
JUVITO
Naslov: »IITITO LABORATORY. South Hill Knutrh 5, PITTSBl'RGH. PA.
NAZNANILO.
T -'riE2."#ioin ra/nnuj.iin elaivrn 1 ■ b*u š* v a "/.a 7«lrnženje" it l 17 SlilT'. v ! ^roii»bt««iiu. Pa., da -s:-br<-z i/.jeme vsi v«!"le/.e pribodnie !l! esc rile ^-e.V- k;.tel',l s«' bo vivila v netloljo li. oktobra Na dno klicni retin bivlo za reštv iti zelu važne <adeve iat!i "kluba" t-i jnnlJaare istega: tb ItH-iti moramo tudi «.!»-enem pod I'.uteri m imenom «r;. bonu« obratovali z.'.naprej Torej so še enk.iMt prošeni vs.i elan i <nne-l'jeneL'a društvi:, da se «^ot-»vo v deleže oi-ienje-ne se.j«'. Ako pa :»e-'".aterim rhnuvai ni mo«r«»ee prLs«>-stvovati tej i. ker s«i preveč o-i 1..-Ijer.i. pa naj sv;;j;i mnenja ali pri-|K>ročila pošljejo na flrtišt.veneta tajnika: Taeob Dolenc. Bt»x 1^1. I»rousbt"n. l*akatera prl]>ort>*ila bomo vzeli pri ^eji v}»t»sfev. Vse soočate 'ira'sko pozdravlja
•Taeob Dolenc, tajnik.
' 10
ZAST0WJ HOMESTEAD
\ ( ob»radi .".*J0 ali '»4u akrev. v«i-<la b-<. -lobra zemlja kjer raste: vse. bliže naselbin, 'trjra iu /.eb»' j nice. Stroški za oreskrbo le ^ 1 "»<» ter plačamo pristojbine in «ur-. veverja Pritlite takoj ali pa po-j s>!jife 10c za informacije. — The Hoineste:;d l.aml <"i». 1^1«» ^tout St.. Den\er. Colo.
Rad bi Izvedel /;\ naslov Fi?AX-j K A H b* V AT IN. doma '*/. Trno j vetra pr? Ilirski Bistrici. Dne ]."i. umiva lf»17 je «ei (M| nas. Prosim cenjene rojake če kdo ve, kje se nahaja, naj mi posije nje-«z.»v naslov za kar nm boni /.cits bvidežen. <'e pa sam kaj eitas le. prosim, da mi jio-šlješ svoj na slov. — Joseph Kake/.	X.
Water wt.. Sheboyjran. Wis. (o 4—pi;
HARMONIKE
i
bodlal kakrfinekoll vrste ladelojem ta popravljam po najnUJlb cenah, a dele trpežno In zanesljivo. V popravo sa oesljlvo vsakdo po&Je, ker aem ie nad 18 let tukaj t tem posla In sedaj v »v o Jem lastnem doma. V popravo vsa nem kranjske kakor vse drage haimo olke. Stare knplm ali sprejmem v sa bi eno.
JOHN WKNZKU
VABILO®
Tem potom vljiidntgi-abimo vse
Slovence in Slovenj tukav'-nic okclic-e n t. izv anr edu cj« lavuost, ki priredijo -iDPZ.ffl ^NPJ. in ^ ' ireensb'irciflf Pa., to i o i razvitje rastave dne «2. oktobra. 1 Sestanek ob 3. uri pVoldne pre-: poslopje;n Franka N«waka v llav-denviile, kjer se bo 7*tava razvila ici- ic l.u korakalo v dvorano .Murv Miheve in navadijev.n-1« f lesno veselico, (rodba jia pi-buia. Vstopnina y.i nu ške dame preste. Za dober prigrizek, sladoled in malo rnmeneka bode preskrbljeno. K obilni vdelcibi vljudno vabi	Odbor.
2-4—10
Cenik Knjig
katere ima v z:t!«i£i
SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY 8? Corttandt St., New York, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahoov n«»msko-an^>. tolmač rezan _.50
Domači »i ravni k mali	i— .20
Hitri ratfunar (nemSko-angl.)
vezati	;_go
Poljedeljstvo	—.50
Satljereja v pogovorih	—/J5
Slov. anul. in angl. slov. slovar $1.50 Veliki alov. ang. tolmafi	$2.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE:
Hfpnotlzem	_33
Dve Aaloijrrl: "r-nrlljcva 2cnlteV*
In "Trije Zenlnl"	_.25
Postrežba bolnikom	_.50
Trtna us la trtorej'	^-.50
Vojna na Bailtxau 13 zvmb.	$1.50 RAZGLEDNICE
NewyorSke. btižl^ue, vellktino^n«
In novoletne komati j»o	—_oa
duc-at	1—2 5
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapo	«—.25
Avstro-ogrski. veliki vezan	—.50
Celi svet mali	_jo
Celi svet veliki	—/25
Evrope vezan	_.50
*	Vojna sten.ska mapa	$3.00 Vojni atlas	s—.25
•	Vojni atlat nov	_.30
Zemljevidi: Ala., Ariz., Cola,
CaL itd. po	f—.25
Z«lrnSeiilh držav mali	=—.10
Kdružastlh držav veliki	—.25 £drvi2euth dr^av stenska mapa,
na drugi strani pa cell svet	$3.f«
1 ______
NAZNANILO.
Rojakom v državah Michigan j in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastoimik
Mr. OTTO PEZDIB. tki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
r —^---
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal
Mr. JANKO PLEŠKO iter pobiral naroenino. zato ?a ro-| jakom toplo priporočimo. Po pr-" vem oktobru ne bo nihee prejemal jlLsta, a!\0 ni naročnino vnaprej ' plačal. To zahteva od nas novi zakon.
Upravništvo Glasa Naroda.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
se že pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker ga bomo ti-skali Ic omejeno število, je boljše, da pa vsak malo prej naroči, da ga bo zagotovo dobil. Vsled sploš-I ne draginje tiskarskih potrebščin, posebno pa papirja, smo bili prisiljeni zvišati ceno za pet centov, tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov 3 poštnino vred. — Kar se tiče čtiva. "krasnih slik, poučnih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje.
Slovanic Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York City.
1 11--------—--" ttT
Ali ste bolni?
Ako bnti kako bolem, m glede no to, teko dolgo in ne oolraje •e na to, kateri sdravnlk vaa nI mogel oadravltl, pridite k naL Trnfl
n Oddaljenost ali pn pomanjkanje denarja naj [ras oe sadifoje. Vae adrarlm enako: bogato In revne. Jam aem v Plttabnrgba najbolje »r^J-'M m Boflke In sem nastanjen ie mnogo let. Inan najbolje opremljen a rad, tudi atmj aa Z-iark% a katerimi morem videti akosl vaa, kakor akort •teklo. Imam avojo lastno lekarno, v kateri ss nahajajo vse vrste domačih ln Imortl ranih adravlL Ne bedite WjeB in pridite k amnl kot k prijatelju. Govorim v vaiem jeslkn. En oblak vaa bo prepričal, kaj morem aa vaa storiti
_ Imam Erllcbov sloviti 606 aa krvne bcriesnl ln
ondravlm bolesnl v nekaj dneh. OsdravU sem tl-seds alnCaJev oslshHoerl. kotne holftnl, levmatbM. istodCns in Sstzno fcnlusnl. srbenje, monotojn vss kwmttns ti nI«!
Prof. Dt."h!*G. BAER^
Dr. L 0RENZ 644'Penn j
EDINI SLOVENSKO Tt f	]
GOVOREČI ZDRAVNIK	2tY€OQ6	i
MOftKIH BOLEZNI fj^ Pittsburgh, Pa. !
Moja stroka je adravijenje akntnlb ln kronlCnlb bolesnl. Jas aem Se adravlm nad 23 let ter Imam akufinje v vseh boleznih la ker snam slovensko, tate vaa morem popolnoma razumeti ln apo-cnatl vaSo bolezen, da vaa ozdravim in vrnem moč ln adravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno aknfinjo pri sdravljenjn mofiklb bolezni Zato ae morete popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa i Je, da vas poopolnoma oadravlxa. Ne odlagajte, ampak pridite dm> • preja	i
Jas ozdravim ssstrnpljeno kri, masolje In Use po telesu, bo-lami v grlo. Izpadanje laa, bolečine v kosteh, stare rane, Hvčae I bolezni, os'abeiost, bolezni v mehnrjn, ledicah, jetrab ln Selodco, f rmenico, revmatlzeao, katar, zlato iiio, navdnho ltd.	I
Uradne ore ss: V ponedeljkih, čredah ln petkih od 9. ar« Zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. aro ajutraj do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne^ — Po poitl ne adrarlm. Pridite oeebno. Ne pozabite Ime ln naalov •	C
Dr. L0RENZ, 644 Psnn a*e„ Pittsburgh, Pa. i
Nekateri drngl edravniki rabijo tolmače, da vaa rasomeJo. las znam brvatako Is Is starega kraja, nato vts laSje sdravtm, _ kar vM rasnmsm.