216. številka. Ljubljana, soboto 20. septembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI Izhaja vaak dan, UtaOMii pon«deljk« in dnavo po praznikih, ter volja po p*»4H prqj«BMik, ia rvati„-uj)k?r.iH.e 0>ZMe /,a ne:." i 18 gol t., -i.r pol le":'. 8 .^o!d , za aetrt let«-* 4 fold, — Za Ljubljano bre* pošiljanja Dl đon ss co!:i m 13 foML, i ietrt U ta 3 g 30 kr., '«.-» t; i gold. ID i r. Za pošiljanje d* dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za teje de/ele sa celo leto 20 toM., /a pol leta 10 gol d. — Za p. apode učitelje na lji dakih šolah in za dijake velja znižana cena in sicor: Za LJubljano za četrt leta 2 gol d. 50 kr., pc pošti pitonom za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-s topne petit-vrato 6 kr. čo ae oznanilo enkrat tiaka. 5 kr. čn en dvakrat in 4 kt. čo nt- tri- ali vočV.:at tiska. Vaakckrat io plača štcmp^lj za 30 kr. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi ar* ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovćki ccati v Tavčarjevi V.iui „Hotel Evropa". Opravništvo. na katero i,aj ao blagovolijo pošiljati naročnino, roklamaoijc, orainfla t. j. adn:ini<*trativTr reći, jo v „Narodni nakar; l" v Tavčarjevi hlAt Nemškutarja ali Nemca nikdar ne volimo! Pod tem naslovom prinaša „81. Tednik1' sledeči članek: „ Volitve, imenitne bomo kmalu imeli. — V zadnjič, možje slovenski, smo vam govorili in svetovali, da pri volitvah ne poslušajte tiste duhovne gospode, ki imajo bolj srce za Bvojc farške pravice, kakor pa za pravice kmetove in narodovo. Dcncs pa vam imamo tudi veljavno besedo govoriti, 5e vam od vsega srca svetujemo: še bolj se varujte poslušati ali celo voliti Nemca ali n c m š kuta r j a za svojega volilnega moža ali poslanca. Nemca ali nemškutarja nikoli! Ta jo nam in našim pravicam šo bolj nevaren. Nemca ne poslušajmo in ne volimo za svojega poslanca, ker on nij naše krvi, nij našega rodu ; za to nema srca za nas in za naše težave in on bo — če ima prav zdaj le sladke besede — zmirom le nemške pravice branil, naših slovenskih nikoli. Nemec je in bo zmirom na to gledal, da bi on nad nami Slovenci gospodaril. Tega pa mi ne smemo pustiti. Mi moramo biti sami gospodarji v svoji domovini. Kakor Nemci nijso še nikoli nobenemu Slovencu privolili, da bi jim na Nemškem gospodaril, tako tudi mi ne smemo dati, da bi tuji ljudje, ki so se pri nas naselili prej ali še le zdaj, prvo besedo govorili in starešine bili. Saj imamo svoje slovenske može in učene gospode, ki so naše krvi in našega rodu. Svoji k svojim — govori pregovor. Tako delajo vsi drugi narodi. Ogri so se dolgo dolgo bojevali za svoje pravice, predno so jih dobili. Bog ve kolikokrat so volili. Cesarski ljudje so jim silili nemške ali nemšku-tarske poslance, ali Ogri, Mažjari, so zmirom volili Ic svoje rojake, svojo domorodce, ki nijso s tujci držali. Za to so čez dolgo časa svojo pravice dosegli, in še več nego jim gre. — Isto tako Hrvatje volijo zmirom le narodne Hrvate. Cehi ali Pcinci so morali že dostikrat voliti, ali vselej so le svoje ljudi volili, gospode svojega rodu, in za nobeno ceno se nijso dali ni podkupiti ni pregovoriti, da bi bili volili koga, ki nij bil pravi Ceh. Torej, — če voli Nemec Nemca, Mažjar Mažjara, Hrvat Hrvata, Čeh Čeha — lopo vas prosim — ali bi ne bila črna in grda sramota za Slovenca, da bi ne volil Slovenca, ampak tujca, Nemca ali nemškutarja. Da! Bila bi sramota, ko bi mi Slovenci ne volili moža domačina, narodnjaka \ bila bi sramota, ko bi naš rod nič na sebe ne držal in na svojo čast, to nun" bi izbiral tujce Nemce ali domaČe neiuškutarje z& poslance. Kakor Nemec, tako jo nevaren — ne m-š k n t ar. Kajti kdo je neniškutarV — Tist ki nemškuti, tist, ki rajši s tujimi Nemci vlečo, nego z domačini narodnjaki. Tak je za našo domovino škodljiv, če je ;>rav še tako pošten človek. Tacega nikdar ne voliti, ker on je izdajalec svoje krvi in svojega roda. Kaj ne, kmetje in možje slovenski, tist ptič, ki svoje gnezdo onečisti ali ga celo zapusti, nij nič prida; tist Človek, ki v skledo pluje, iz katere se je najedel, je zanikern človek; tist sin, ki ga je sram svoje matere in svojega očeta, ki sta ga ljubila in izrodila, nij nič prida sin, nema dobrega srca in nij vreden, da bi ga spoštovali ali mu kaj zaupali. — In glejte tak ptič, tak človek, tak sin je nemškutar. On zasmehuje svoje rojake, zaničuje govor in jezik svojega rodu, in ga je sram, da je Slovence, za to se štuli Nemec postati in vleče z Nemci, našimi protivnik!. Nemškutarja zato nikdar ne volite in nobenega, ki nij naš narodnjak. Ce pa mi tako govorimo, ne mislite, slovenski možje, da mi morda nemški jezik in govor sovražimo, ali da hčeiuo nemško odpraviti. Ne, teniuč mi pravimo: če človek več jezikov zna, več velja. Za to se bodo bistroumni Slovenci, katerim je treba, zmirom učili tujih jezikov, nemškega in laškega. Samo to hočemo, da se nam naš domači ne zaničuje, da se slovenski jezik na naši slovenski zemlji kot prvi spoštuje. Srajca je bližji života, nego suknja. Svojo slovensko mater imamo rajši, kot tujko Nemko ali La hinjo. Ncčemo, da našo slovensko domovino Nemec pod sebe spravi! nečemo, da so lepi govor naših slovenskih očetov izpodrine. Za to ne volimo ni Nemca ni nemšku t ar j a .,u Politični razgled. IVolrfinJe dežele. F LJubljani 19. septembra. Volitve bodo na Solnograskcm v kmetskih občinah 15., v mestih 21. , za trgovinsko zbornico 22. in za veliko posestvo 25. oktobra; na Tirolskem v kmetskih občinah 22., v mestih 24., za trgovinske zbornice 2f>. in za veliko posestvo 27. oktobra : na Dalmatinskem v kmetskih občinah 22., v mestih 25., za trgovinsko zbornico 26. in Meta Heldenia. (Koinan, francoski spiBal Viktor Cherbuliea.) Poslovenil Dav. Hostnik. Četrti del. XII. (47. nadaljevanje.) (Konec.) Gospa, ta trenotek je bil kritičen. Bil sem zelo gancu, dihal sem na glas, po glavi so mi je bliskalo, in boga me, da ne vem, kako bi so bila ta scena končala, ko bi ne bil kar naenkrat .... Gospa, kar naeukrat je začel grajski petelin na vse grlo peti; njegov glas je bil Čist, presunljiv, me-taličen in vojnemu klicu podoben, da sem padci v fauteuil. Prikaže se mi v mislih oče na smrtucj postelji; gleda me. Petelin zapoje iz nova; jaz zashšim beauncskega sodarja klicati mi: — Toni, življcujo je boj; ne zaupaj svojemu ganenju! — In, ko pe- telin zapoje tretjikrat, uprem trdo oči v Meto ; zdelo se mi je, da so njene s v i 11 e oči podobne onim lepim ali i kunskim jezerom, ki imajo ažurno vodo, a v katerih bivajo krokodili. Meta me bojazljivo pogleda, izpraševaje so, kaj bom li storil. Jaz jo nežno odrinem, vstaneni, ter tudi njo silim, naj stori taisto; primem jo za roke, grem po sobi z njo, odprem duri, ter jej pokažem s prstom koridor. Ona pade v omotico, a uamah se premaga. Tresoča z rokama lase, zakriči mi profctičuim glasom, iu kakor bi jo bila hipoma napala Sibiliua bcsuost: Prokleta bodi ženska, ki jo boš ljubil! — To izgovorivša zgine kakor fantom. Tri ure pozneje zapusti Charmilles, kjer je pustila nekaj olajšanih src in deklico, ki se nij dala utolažiti. Ko ubogi otrok zagleda, da se premika kočija, ki odnese gu-vernauto, začne na vso moč kričati. Je-li treba dostaviti, da sta ste gospod iu gospa Mauscrre poročila? Lulu nij do- bila druge učiteljice, nego svojo mater, ki je zarad tega, kar je doživela, postala menj zaupljiva, a tudi malo menj lena. Gospod Mauserre je stopil v politično življenje nazaj, s tem, da je postal jioslanec ; on sedi v zbornici v naj pametnejšem oddelu desnega središča, kjer pa votira časi tudi zoper vlado. Nij dolgo, kar sem čul, da ima dobiti veliko službo. Neko noč pretekle zime sem se peljal od Lijo na v Valence prijatelja obiskat. Hi I sem od Perrache naprej sam v vagonu, katerega luč jo slabo brlela. Potegnem si kučmo čez oči, ter se naslonom, da bi zaspal, pa ustopijo v Terreauxu tri ženske v voz. Po njihovej noši sem izpoznal, da so pro testautovsko dijakouese, iu po nekaterih besedah, ki sem jih vjel, sem izvedel, da gre do na Italijansko vodit protestantsko učilnico. Hile so mlade, in zelo zgovorne. Obraz stisneu v kožuh, sem se delal, kakor bi ne bil živ; a bog vedi, da sem ipak poslušal. Zdela se mi je ena malo starejša, in za veliko posestvo 98. oktobra. Tedaj so dnevi za volitve v vseh deželah odločeni. €mnlijfki deželni zbor se skliče začetkom decembra h kratkemu zasedanja. Potrebne dopolnujoče volitve se bodo v novembru razpisale. Offffski državni zbor se bode sklical še tekom meseca oktobra, da si je bil do 8. novembra odložen. Razlogi pa, da se prej skliče, so neugodnosti, katere so zadele Oger-sko. Slaba žitna letina, zastajajoči davki, prazne državne kase, slabo zdravstveno stanje vsled kolere, ki je že nad 104.000 ljudi usmrtila, preteča lakota, vse to sili vlado, da se obrne do ljudskega zastopa. Mini-Hterstvo namerava začasno odpraviti col na žito. — Han ki ne razprave med ogersko in avstrijsko vlado se bodo ta mesec na novo pričele in ne bodo prenehale, dokler se ne dožene praktični uspeh. Med obema vladama je po poročilu „Pesti Napio" neka sprava, s katerimi finančnimi koraki bi se dala uredba valute izpeljati. Se celo to nij nemogoče, da se dunajski bankini zaklad razdeli. V ai>%nje drittTt*. Itii.vkrtnit brodovju manjka zelo častnikov ; zato so z najvišjim ukazom od 30. avgusta skoraj vsi gardemarini postali mid-žipmi. Tako napredovanje mladih ljudij, ki nijso še nič na morji skusili, se je vršilo dozdaj le v krlraskej vojski. Francoski ministri teško pričakujejo barona Larcy iz Frohsdorfa nazaj, kamor so ga poslali, naj se zgovori določno s Cham-bordom. Ako Larcy v Frobsdoriu nič ne opravi, ako Chambord ne dovoli parlamen-taričoe konstitucije, kakor jo želi desno središče, potem napove Broglie z vsemi kolegi uradno proti fuziji in legitimističnim težnjam vojsko. Vse je zavisno od vspeha, ki ga bo Larcy imel. Sjmujsk* prostovoljci iz Malage so prišli v Madrid, a branilo se jih je nekaj iti proti severu. — Republikanski urad v Pom-pluni je duhovenstvu, ki je na strani Karli-stov, in nekaterim enakega mišljenja sumljivim družinam naložil kazen 100.000 durov, ki jih imajo v štiri in dvajsetih urah plačati. Nihče ne sme iz mesta. Vsi itntijanski liberalni listi pozdravljajo kraljev odhod s članki, v katerih izražajo navdušenje do savojske hiše in sočutje za avstrijske in nemške narode, ki so z vezjo prijateljstva in sočutja, ki objema njune vladarje, zvezani z Italijo. t*i'n.%ki minister notranjih zadev je uradom objavil, da se bodo volitve za pruski deželni zbor vršile v druge} polovici meseca oktobra. — Koliko časa ostane italijanski kralj v Berlinu, nij še določeno; Hismark ga pride pozdravit. Nemško cesarstvo pošlje, po izgleda dragih velevlastij, r Maroko generalnega konzula. Dopisi. Iz sUta I*.l4«» (loHiM" na Slov. Štajerskem 17. sept. |lzv. dop.j Tako strašanskega agitovanja za prihodnje volitve se menda nikjer ne nabaja, kakor v naši lepi dolinici in v bližnjih farah. Na vso moč si prizadevajo nekateri strastni duhovni, kanoniku Kosarju saj par glasov pridobiti. Kar noge nositi in farovška kljuseta dirjati morejo, letajo možje eden do druzega in do tistih kmetov, od katerih upajo, da bi jih pregovoriti in pridobiti mogli. In govori iz prižnice so samo politični članki, posneti iz surovih „Gospod." psovk. Dva najhujša agitatorja pri nas sta Žnpnik Lipold, ki je do župnije prišel po neki čudni historiji in kaplan Košar, vredni L.ov tovariš. A vse agi-tovanje in prizadevanje bode malo pomagalo ; kmetje so tukaj še precej zbrisani. Oni poslušajo spoštljivo svoje duhovne gospode, pa so že zdaj sklenili, da za volilne može tacih prenapetih klerikalnih agitatorjev ne bodo volili. Naš poslanec bode naš rojak, d r. V o š n j a k. Iz kozljiaiiaKcarfi okraja na slov. Stajarskem 17. sept. |Izv. dop.| (Naš okrajni načelnik Hribar.) Okrajno zastopništvo kozjanskega okraja je pri volitvi leta 1870 si izvolilo c. kr. stibrskega kontrolorja Hribarja za načelnika. Menim da je kozjansko okrajno zastopništvo edino, ki ima kontrolorja, ki nema nijenega imetja, za načelnika. — Ta mož je bil v poprejšnji volilni dobi tajnik pri okrajnem zastopništva, in se pri tej priložnosti pod načelništvom notarja Kummerja naučil opravilni tek, in bržkone tudi zapazil, da načelništvo dade dobre postranske zaslužke, ako človek pi sanje sam oskrbuje. Ta postranski zaslužek je bil, menim da glavni povod, da je Hribar iz početka tajno, pozneje pa Čisto javno za čel težiti po naČelništvu. Da pri tem početji nij manjkalo tajnih intrig proti tedanjemu načelniku, je bržkone gotovo. Da bi goto-vejši dosegel svoj namen, prosil je za častno občanstvo v Planini, ter je zagotavljal Pla- bržkone je bila opatica onih dveh; akopram je bil njen glas sladak, izraževal je ipak nekako avktoriteto. Kar se tiče zadnje vojske, dejala je, da so Francozi ljubeznjiv, a zelo ne-moraličen in spriden narod ; pripovedovala je nadalje, da je bila učiteljica v nekej tran-coskej hiši, kjer se je nahajal imeniten slikar, da ji je bil od prvega dne, ko je tja prišla, nagnen, pa da jo je oče njene go-jenke na vsak način hotel odpeljati, da sta si hotela ta dva zaljubljena petelina iz ljubosumnosti razkavsati goltance in da je morala, da bi se jih iznebila, ubežati po noči skozi tisoč nevarnostij, iz katerih jo je pa božja milost rešila. Ko pride voz v Valence, neha pogovor. Mlajši dve sijonski hčeri ste spali spanje nedolžnosti; tretja, ki je tako dobro govori la, je z napol zaprtimi očmi senjala o svojej minulosti, ali bodočnosti. Preden stopim iz vagona, se nagnem k njej, in v živahno osupnenje jej recitiram prva dva verza Tulskega kralja, katera sem — Goethe mi odpusti! — malo retuširal: „V Tulu je bila miška, jej rečem na uho, ki je legala do smrti." Eb \var oin Miiuscbon in Tlmlo, Daa log bia an daa Grab. Prašali me boste, gospa, seli še spominjam te miške, in če se je spominjam v dnu srca . . . To je moja skrivnost; ugenite. Prosili me boste tudi, naj svojo povest končam, kajti vi ne ljubite povestij, ki nemaj o konca. Moja dokazuje, da je treba vedeti, kaj pomeni petelinje petje; da bi me oče ne bil naučil te lepe vednosti, živel bi denes morebiti s6 zelo distingirano, a zelo nevarno tovarišico. Končno pa vam moja povest razlaga, zakaj sem tako nezaupen, ko mi ponujate deklico, ki ima nebeške oči. Ob stajam vam, da nebeškim očem ne zaupam; treba jih je pogledati iz blizka in sicer do dna. Bog vas blagoslovi, gospa, ki nemate dveh duš, in naj naji obvaruje za zmiraj polzeČih tal, potov, ob katerih so brezdua, nestanovitne volje, ekvivoknih značajev, zrno tenib src in tenkih vesti j! Konec. nince, da bo skrbel za popravljanje cest itd. Postal je res častni občan. laz bi sicer dobil častno občanstvo v Podsredi, a Ijnbše mi je ono v Planini ■. dejal je takratnemu občinskemu predstojnika Slugi. — Takoj po voljenji udov okrajnega zastopništva je pisal posameznim udom , naj ga volijo za načelnika. To sem poizvedel od zanesljivih mož, ki so sami okrajni zastopniki , in so taka pisma prejeli. Položaj državnega uradnika že sam ob sebi dela njega nezmožnega, da bi bil na Čelu telesa, katerega prva naloga je, da zastopa ljudske interese; voljenje političnega, skozi in skozi odvisnega uradnika za to službo se mora naravnost imenovati napačno. Komu nij znano , da so vladni interesi z narodnimi čestokrat, in to v najvažnejših zadevah, v protivji. V takih slučajih se ne sme pričakovati, da se bo načelnik , ki je vladna služabna duša, potegoval za narodno stvar, nego stopil bo na vladno stran, kajti to njemu bolj kaže; in tako se bodo izjave o vseh stvareh, v katerih se okrajno zastopništvo radi svojega delavnega kroga od c. kr. namestništva ali od deželnega odbora povprašuje, pri naČelništvu, katero zastopa vladni uradnik, gotovo v vladnem Nmislu oddale; tako se bodo predlogi tikoma posebnega interesa okrajevega na namestništvo ali deželni odbor opustili, ako se ne strinjajo s korektnim mišljenjem načelnika , ki je državni uradnik , in ako bi mu znali škoditi. 10. julija t. leta je šlo več udov občinskega zastopništva sedlarjevskega k načelniku Hribarju , v pisarno c. kr. davkarstva, da bi ga prosili , naj jim naredi rekurs zaradi tarifa komisije , ki je uredovala davke. Načelnik jim odgovori, da mu cesarska služba ne dopušča, da bi zlagal taka pisma. Pri takem načelništvu so vse zadeve okrajnega zastopništva prav za prav v rokah političnega urada, in zato se nij čuditi, da okrajno glavarstvo tako načelništvo kjer more varuje in ohraniti želi. — Da bi Hribar svoj namen dosegel, dal mu je okrajni glavar voditi volitve, ter ga je pri vsakej priložnosti ljudem priporočal, ter rekel , naj se zaradi bodočih volitev v državni zbor obrnejo občine do načelnika Hribarja za svet. (Konec prih.) Iz Wr€Mlifti*a na slov. Štajerskem 17. sept. (Izv. dop.] Ne zameri „Slov. Nar/', da tako pozno šolsko veselico, katero je naša mladež obhajala, popišem. Omenjeni dan ide šolska mladež z banderom naprej v senčnati gozdič, kake četrt ure zunaj trga. Na odločenem kraji pričakovala je nežno mladež množica ljudij iz daljnih in bližnih krajev. Takoj stopi g. Kovačič, nadučitelj na oder, ki je bil z narodnimi banderi in lipo krasno okinČan, ter pozdravlja navzočno slovensko občinstvo. — Po telovadbi , katera se je hitro po nagovoru pričela, in za katero so bile še nekatere igre, se je otrokom z jedjo in vinom postreglo. Ko se mladi okrepčajo, stopijo šolarji na oder, kjer so k začudenju pričujočih izvrstno igrali šalo-igro „Boječi Matevž." Za šaloigro so se vršile deklamacije in po temi je govoril g. Žinko, učitelj, o ..darilih in šolskih veselicah." H koncu so še otroci zapeli nekatere prav lepe domače pesmice in še pozno zvečer so šli proti domu. Tega pa Še naš svet videl nij , kar je nas ta veseli dan iznenadilo. Naš okrajni glavar je poslal — pozor! — k šolski veselici c. kr. ž an da rje!! — To je pričajoče močno razžalilo in tuji gg. so zapustili veselo mladež in so Sli nazaj v trg. Častiti bralci bodo vprašali, kdo je temu uzrok? — Tudi v našem trgu se nahajajo nekateri neumneži pod vodstvom tukajšnega kaplana S1 e k o v c a, kateri kriče: — „ proč s šolo" — in teh eden je okrajnemu glavarstvu naznanil, da ima ta šolska veselica političen pomen! — in zarad tega je ta poslal žan-darje! — Hotel sem imć tega nesramneža javno svetu objaviti, a nij bilo mogoče še dozdaj ga poizvedeti, ker je poslal lažnjivo naznanilo brez podpisa. Ti nesramnež, ki ti je Šola in nedolžno veselje nežne mladine trn v peti, si pa zapomni, da — noč nij tako dolga, da dan ne bi prišel. Ti nijsi občutil, kar smo mi občutili, ko je slovenska mladina z učitelji domov šla. Kako milo so jokali učenci rekoč: Šoli smo odrasli, in ne-bodemo se kot šolarji tako veselili. — Po veselici gremo v gostilnico g. V., kjer smo se z gospodo iz Ormuža dolgo veselo zabavali. Ta dan je daroval naši šoli znani rodoljub g. Geršak 10 gld. in druga gospoda iz Ormuža je mnogo za šolo darovala. Iz Trati* 16. septem. |Izv. dop.] V Skednji pri Trstu se je zbralo 80 najodlič-nejših kmetov, da bi se dogovorili zarad poslanca , katerega bi poslali v mestni zbor. Gh Nabergoj je predlagal zboru, naj si voli predsednika, na kar je bil on sam enoglasno izvoljen. G. Nabergoj se potem zahvaljuje najpoprej volilceni za izkazano zaupanje, potem pa razloži namen in važnost tega shoda. Za njim govori gospod Dolinar , ter svetuje in naglasa, naj se ne voli kak tuj profesor ali doktor, ampak mož domačin, ki so mn vse mestne potrebe znane. G. Nabergoj predlaga potem, naj se voli g. J. Sancin, ter da to kandidaturo na glasovanje, pri katerem je bil omenjeni gospod z veliko večino sprejet. A ravno med tem vstopi domaČi g. dekan, ter v svojem govoru predlaga za kandidata nekega profesorja Lozerja, češ, da je ta učen profesor in ne bo, kakor njegovi predniki , delal zoper konkordat in za civilni zakon. — G. Lavrenčič pobija to kandidaturo, ter se boji, da bi ta tuji profesor ne bil tak, kakor komisar, ki mu nij mar za nobeno stvar v mestu. — Gospod Nabergoj poprime za njim besedo, ter pobija dekanovo trdenje, češ, da za mestni zbor nij treba biti dohtar, ali sploh visokoŠtudiran gospod; da je on sam le kmet, ki prime denes za plug ali motiko, jutri pa za pero, in sedi v mestnem zboru, kjer je vedno po povoljnosti zagovarjal narodove pravice, da-siravno nij profesor ali učen dohtar. — Predsednik da potlej profesor Lozerjevo kandidaturo na glasovanje , a oglasil se nij niti eden; predsednik se zboru zahvali za taktno obnašanje, ter ga potem razpusti. Iz «-<►!■<«' 17. sept. flzv. dopis.) ►Sinoči ob uri se je peljal italijanski kralj skozi Gorico. V Korminu so ga sprejeli cesarjev adjutant grof Bell e garde, feldmarschallicutenant grof Thurn Taxis in goriški glavar bar. Rechbach namestu tržaškega namestnika, kateri je bolan. V Gorici je bilo tudi mnogo ljudstva na kolodvoru, pa notri nijso pustili nobenega, razen vojaške bande in častne kompanije. Ko je vlak pridrčal, jih je od zvunaj nekoliko začelo demonstrativno vpiti: Evviva Vittorio I m a-nuele! Evviva 1' Italia unita" in rili in tlačili so se, da bi bili skoro leseno ograjo polomili. Ker jih nij bilo mogoče umiriti, je policijski komisar ukazal, da so vojaki s pušami začeli po njih udrihati. Krivi in ne-krivi so dobili marsikatero pod rebra, po glavi in po hrbtu. Pravijo, da se je nekoliko telesno poškodvanih vrnilo v mesto — še več pa sč strgano obleko in brez klobukov. Ko se je vlak odpeljal, je neki 40 mladeni-čev, četvrt ure od Gorice na velikik Rojah, tik železnice prižgalo bengalične ognje. Posvetili so kralju na Dunaj. Naj imajo to nedolžno veselje. Sinoči je imela biti seja mestnega sve-tovalstva — pa je nij bilo, ker je župan grof Coronini poslal namestu sebe — svojo odpoved županovi službi. Podžupan, notar P e r i n e 11 o, pa nij hotel predsedovati seji. — Domače stvari. — (Iz spodnje savinske doline) si graška „T. P." daje pisati obširen Članek, v katerem dopisnik, nekak ošabni, med nami Slovenci naseljeni tujec, ošteje slovenske kmete, da nemajo nobene politične saiuo-svesti, svari ustavoverce pred mlado-slovenci, ki bodo gotovo v državnopravnih vprašanjih šli z opozicijo (vsakako!) in zahtevali svojo zedinjeno Slovenijo, slovenske šole itd. Vse to ne gre v glavo temu Nemcu ali nemŠku-tarju, zato želi, da bi se na vsak način postavil ustavoverni kandidat. Le postavite ga, če vam je volja 1 Pri volitvah bodete lehko šteli glasove, katere bodo naši vrli slovenski volilci dali vašemu protinarodnemu kandidatu. — (Za celjsko mestno skupino) še zdaj nemškutarska kandidatura nij odločena. V „Pressi" beremo, da g. dr. Necker-man zavoljo mnogih drugih opravil kandidature neče prevzeti. Dopisnik potem pravi, da sta dozdaj samo dva kandidata znana, šolski inšpektor Vrečko; on, da je dober šolski mož, v deželnem zboru pa se je kazal za parlamentarično življenje popolnem nespretnega. Ostane še dr. Foregger, ki pa je premalo znan in se v volilnem oklicu pokazal mladonemca, nad čemer se mnogi (celo nemški) volilci spodtikajo. Sicer pa se tolaži „Pr.", da je še dovolj časa za postavljenje kandidata, ker je v tej skupini gotovo UBtavoverna veČina. Bodcmo videli. — (Iz Kranja) se nam piše 10. t. m.: Jenkov spominek je radovljiški umetnik Yu mik uže dovršil tako, da ga bode ta teden na pesnikovem grobu postavljati začel. Do 28. sept. bodo gotovo vse priprave končane in potem nam drugega nij želeti nego prav sijajne svečanosti, dostojne velikega pesnika. — Tukajšnji advokat dr. Mencinger, dobroznani slovenski pisatelj, prijatelj in bivši sošolec Simona Jenka, hode pri odkritji nadgrobnega spomenika govoril slavnostni govor. Udelcžcvalcev tega narodnega praznika pa pričakujemo od vseh slovenskih stranij tem več, ker jim je na prošnjo osno-valnega odbora Rudolfova železnica za dni od 2G.—30. septembra dovolila vožnjo po znižani ceni in ker se za trdno nadejamo, da nam tudi vodstvo južne železnice enako prošnjo ugodno reši. — (Vdovsko učiteljsko društvo) za Kranjsko ima prihodnjo sredo t. j. 24. t. m. svoj redni občni zbor ob 0. uri dopoldne v reduti v I. nadstropji. — Na dnevnem redu bode volitev prvosednika, blagajnika in odbora, pa tudi pokojnina za vdovo r. g. Mateja P crnika in podpornino za zapuščene sirote po §§, 12 in 13. dr. prav. Društveniki se vabijo k obilnemu vdeleževanju. — (Iz Logatca) se nam piše: Znano je, kako nevarno je ogenj in otroke brez varstva puščati; koliko žalostnih izgledov že imamo, da so se otroci sami sežgali, da še več, požgali so že cele vasi, kjer so ljudje in živina konec storili. A vse to ljudstva ne izuči, da bi ogenj in otroke bolj čuvali. Koliko lahkomiselnosti se v tem oziru godi, kaže zopet sledeči dogodek. — V sredo 17 t. m. je šla stara mati na njivo s četiriletno deklico Čez nekoliko časa pošlje otroka domov naj si gre krompirja iskat, kateri se za njo v prhaljici na ognjišči peče. Otrok gre ter izkoplje krompir; pri tem si pa zatrnc predpasnik. Ko to zapazi, začne ogenj z roko otepavati pa se tako še bolj zaneti. Prestrašeno za „novo" obleko katero je dete ravno na sebi imelo, hiti iz hiše, tu je pa močan veter na enkrat plamen vpihal. Otrok ves v ognji, kriči iz celega grla, a nikdo mu ne pride na pomoč, dasiravno ga je prav blizu neka žena slišala. Revče se je tako strašno opeklo, da je že tisti večer po najhujših bolečinah dušo izdihnilo. — (Tatvina.) Iz Šmarja pri Celji so nam piše: V noči 10. sept. sta bila posestniku, v občini Roginskagorica iz hleva ukradena dva konja, drugemu posestniku v občini Tinsko pa je bil ob enim času ukraden voz : tatje so se tedaj odpeljali. — (Iz Šmarja) na slov. Štajerskem se nam piše: Dne 15. t. m. so o priliki sejma vojaki zasačili glasovitega živinskega trgovca H. s hrvaško govejo živino, ako ravno je meja zaprta; odvzeti ste mu bili dve govedi. Čudili smo se ljudem, kateri so mu pomagali živino zakrivati. Kaj bi ti ljudje rekli, ako bi bili sejmi zopet zaprti V — (Voz in konj po ceni.) V noči 5. sept. je bil gruntnemu posestniku Gašpar-ju Rečniku v D o h r ačah, konjiškega okraja, konj s kumetom ukraden iz zaprtega hleva, posestniku Franc Pušniku v T ep i ni pa štajerski voz. Tatovi so se na ukradenem vozu z ukradenim konjem odpeljali, kam, nikdo no ve. — (Poljske miši) po Gorenjskem, posebno pa v kranjskem okraji, kakor se nam poroča, delajo po polji, zlasti pa ajdi tako veliko škodo, da so nekateri kmetje še le na pol zrelo ajdo že žeti začeli, ker se sicer boje, da bi jim miši vsega pridelka ne uničile. Druga leta je bilo v kranjski okolici vse polno pustolovk (Thurmfalke), ki so po visokih pečinah ob Kokri gnezdile in po polji pridno miši in drugo škodljivo žival lovile; a nespametni ljudje so je začeli stre-lati, loviti iu na vse mogoče načine preganjati tako, da so letos skoro popolnem iz naših krajev zginile. In to je poleg zadnje mehke zimo baje uzrok, da so se poljske miši tako pomnožile. Zatorej, kmetje, ne preganjajte dobrotljivih ptic, kakor so pustolovke, vrabci itd., katere vam nič ne škodujejo, pa mnogo koristijo. — (K obdarovanju za konjsko živino) se je pripeljalo 7 žebic in 23 kobil Bć žebeti. Za žebice so dobili Mecesnov Andrej z Vica >> zlatov z medaljo; Ign. Marka Jelovšek z Vrhnike 8 zlatov I me daljo; Lovrenc /akovŠek se Sinje Gorice, Ignacij školič iz Malega McngiŠa in Pavel Šareč iz Hudega po 4 zlate z medaljo: Jože Lavrič z Viča srebrno medaljo. — Za kobile so dobili Štefan PetkovŠek iz Pevk in Janez Dimnik z Viča po (5 zlatov z medaljo; Anton Oražem iz Švice, Janez Malcnšck iz liroda, Dragotin Hrbas iz Ljubljane, Matej Sršen iz Skaručnc in Janez Vrhovec z Vr-hovca po I zlato z medaljo ; Jože Dolinar iz Razorov, Janez LoŽar iz Trzina in Jakob Lovše iz Stop po sreberni medalji. — Sploh je bilo udeležen jo bolj živo, kakor lani; nadejati pa se jo, da se bo k prihodnjemu obdarovanju še več živino prignalo. Razno vesti. 1 (V praške j stolnici) se je zadnjo nedeljo v it vidskej stolncj cerkvi pri slovesnosti 9001ctnico ustanovljenja praške nad-školijc utrgala iz stropa velika plahta ec-menta ravno nad koraiskimi sedeži. K sreči so korarji ravno odšli iu so so tako gotovej smrti odtegnili. * (Gol j ufij c) so na dnevnem redu. Služabnik kreditne banke na Dunaji, Hajck, je ubežal 8 46000 goldinarji, pa se je sam izročil sod ni ji. — V Parizu je zginil neki Verne t, uradnik „ generalnega društva", in vzel saboj 800.000 frankov. — l radnik „av-strijauske občno banke", L. Kinbergcr je uzel 97000 goldinarjev, pobegnil, a zasačen bil v Benedkah, in 12. t. m. so ga na Dunaj pripeljali. * (Mož s tremi nogami in s tremi rokami) stanuje sedaj v neke j bolnišnici v Parizu. Tretja noga in tretja roka nijste prav razviti, in on ne more z njima gibati j sicer pa ima ta mož še druge posebnosti na svojem životu, da je gotovo najbolj čuden človek na svetu. Kodom je Italijan, kakih 86 let star, oženjen in oče. Trije otroci pa so popolnem pravilni, on sam je zdrav in biva v bolnišnici le za to, da ga zdravniki ogledujejo. Da se pa zato tudi dobro plačati. lN»*l&iiio. Vsem bolnim moč in zdravje brez taka in hre/ stroškov. Revalesciere du Barry v Loiirfoftu. Odatranenle vseh bolezni brez leka i" stroškov ■/ Izvrstno zdravilno hrano Revaleaciere du Barry iz Londonu, katera pri odraščenih in otrokih svoje atro-ike 50krat v družili sredstvih pribrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodei, v živcih, v droba, v prsih, na pnncah, v grlo, v duS- njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtev nuje posnetki zastonj in franko dopoSljcjo: Spričevalo nt. 64.210. V Napolji, 17. aprila lK»i2. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bi- sedem tet v strašnem stanu sojenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijscni bil v .stanu ne čitati niti piliti; uniji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost vedna nespečnost in Imel sem zmirom razburjene živce, »la nij sem nikjer našel miru, pri tem sem bil tiuli silno' otožen." Mnogo zdravnikov j« SVOJO umetnost poskušalo, R ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Revalcseicre poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Rogu. LVvalescierc zasluži naj-večo hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinako stališče zopet sav- ziinati. /. iskreno li\ ale/.uostjoin popolnim SpoitOVanjftm Ahiripiise de biehaii. Spričevalo it. 65,s 10. Noufebateau (Vogcsein , 23. dec. J 862. Moja !u'i, 17 let stara, je trpela \ sled poinanj kanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev imenovani bv. Vidin ples, in \*i zdravniki so dvt> mili na mogOCesti kakšne pomori. Od tega časa sem ji, DO nasvetu prijatelja, Etevatesclerc dajal, in t.i izvrstna hrana jo jo na začudenje vseli, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo iu mnogo zdravnikov, ki SO to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, Officicre (otiiptable en retraite. Tečne j »u kot meso, prihrani Revalesciere pri ndraSčenih in pri otrocih fiOkiml svojo ceno za zdravila. V plehastih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 8 gold. BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 06 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pusicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. ">0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 86 gold. — Prodaje: Barry d u Barry & Comp. na Du-nuji, *i'AlIflMcliKi"*»e 5t. H, v IJubljnnl Kd. Mahr, v tirati«! bratje Oberanzmevr, v Int*-liruku Diechtl & Frank, v C elovel P. Birn-bacher, v Lonci L u dvig Miiller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Jleronn J. 15. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. 6'iiirli v IJiitjUtnil od 16. do 18. septembra. Koza Souvan , trgovsk otrok , 2 I., Antonija Tcrškan. posestnišk otrok. 1 1 ... 1., Franc I.avriha, otrok magao. delavca, t 1. in Jos, Brajer, najdenec, ■i ' . vsi na griži. — Franc Pust, posestnišk otrok, 1 I.. na kozeh, — G. J. Kiistl, poštni kontrolor, f>i> I., na pljuč, mrtudu. — Franc Ser. Jenko, gostilni-čarsk otrok, 7 dnij, na čeljustnem krči. — Marija Likar, šivilja, 38 1. in Martin l.ukan, delavec, 70 |„ oba na pljuč, tuberk. — Jera Resman, šivilja, r. J. 1'opp-M, e. kr. dvornega zdravnika za zobe na Dunaji, v mestu. Bogner- gašse Nr. 2. Ta pripravek ohrani čvrstost in čistost dihanja, iu podeli razen tega zobom blisćečo belobo. jih varuje pred pok varenjem in čvrsti zobno 01686, K.Olfll4k lM»l«"Zlll. kakor bolezni zobnega mrsa, no skoz rabo uinttlicriitovc u*l\04le od lir. J. Ci. l*oi»|i-ii. c. kr. dvornega ztlravnika za zobe na Dunaji, v mestu, Bogiiergasse Nr. 2, vedno lajšajo in v najvećih slučajih celo zdravijo. Cena za flaoon 1 gld. 40 kr. a. v. So dobiva edino pravo: (71—3) v Ljubljani pri Potričič in Pirkor-ji — Jos. Karinger-ji — A. Krisper-ji — B da ar d Mahr-u — Per. Mol h. Selim it t-u — E. B i rs chi t z- u, 1 o k ar j i; — v Kranji pri L. K ris por-j i — Sob. Schaunig-u, lekarji; — v Pliborg-u pri Ilerbst-u, le-karji;— v Varaždinu pri Halter-ji, lekarji; — v Kudolfovem pri Dr. Rizzoli-ji, lekarji — JoaefBergman-U; — v Krškem pri Fc d. B o m o h e s-u, lek.; — v Kamniku pri J a h n-u, lekarji; v Gorici pri Pont on i-j i, lekarji — J. Koller-jij — v Wartenberg-n pri F. (Jadlcr-ji; — v Vipavi pri Anton. D op e-r i s-u, lok.; —-Postojni pri K u pfo rs c h m i d t-u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočovji pri J. Bra liti o-tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. MUhlwonzol-ji, lekarji; — v Ra- doljici pri Zal (»kar-jo vi vdovi. miš- Puške "Sne; 1 Leiaucheux dvocevka iz čistega damaska 29, 33, 35, 40 do 50 gold. 1 Laukaster „ „ „ „ 44, 48, 52, 00, 70 do 80 gold. 1 Percusions „ „ „ „18, 20, 2:>, 28, 30 do 50 gold. 1 „ n m železnicev 11 gold. 50 kr., 13, 15, 10 do 18 gold. 1 revolver 7 gold. 50 kr., 10, 12, 15, 18, 20, 25, 28 do 30 gold. 1 pištola, dvocevka 2 gold. 15 kr., 2 gold. 60 kr., 3, 4, 5, G, 7 do 10 gold. 1 „ enocevka 1 gold. 15 kr., 1 gold. 50 kr., 2, 3, 4, 5, G gold. 1 fliuta ali stuc G gold. 50 kr., 7, 7 gold. 50 kr., 8 gold. — 1 enocevka 1 gold. 15 kr., 1 gold. 50 kr., 2, 3, 4 do 5 gold. — 1 kapsel-puška za v izbi tarčo streljati D>, 1H, 20 do 25 gold. n. d. 100 patron 7 m, m 2 gold. 40 kr. 100 hilzcn 14 m/m 3 gold. 100 „ 3 mm 2 „ 90 „ 100 „ IG m/m 2 gold. 90 kr. 100 „ 12 m/m 3 „ 40 „ 100 „ 18 m/m 2 „ 80 „ po fabriški ceni, po poštnem povzetji. Kdor deuar naprej pošlje, dobi provizijo. priporoča JE4$ 91*§ SOM*S4tl* 9 (234—3) v Kropi na Gorenjskem (Oberkrain). Izdajatelj in za nreduiAtvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".