PoStnlns plačana v gotovini« Leto XVII., št. 169 Ljubljana, petek Z4. julija 1936 Cena z Din upravui&tvo; i-juuijaiu*, tuiafljeva ulica b. — Telefon St- 3122, 3123. 3125, 3126e Inseratm oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul j. - Tel 3392, 34«2. Podružnica Maribor; Gosposka ulica SU 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St 190 ftaCuni pn pošt. ftek. za vodili; Ljubljana St. 11-842. Praga «slo 78.180, Wlen St 105241 Odsev španskega požara Dogodki v Španiji so v politično atmosfero Evrope zanesli nov element nemira. Že včeraj smo poudarili, da ni prezreti dalekosežnih posledic, ki jih bo ■odločitev v krvavi državljanski vojni na Pirenejskem polotoku imela tudi preko meia španske republike. Zlasti v sosednji Franciji opazujejo razvoj položaja na španskih bojiščih z ogromno napetostjo, ki nikakor ne prispeva h konsolidaciji notranjepolitičnih razmer v Franciji sami. Prihod ljudiske fronte na oblast se kakor znano v Franciji ni izvršil povsem gladko. V trenutku, ko je gospod Blum sestavil svojo levičarsko vilado, se je republika zvijala v krčih ogromnih, dobro organiziranih stavk, ki so sicer novemu režimu omogočile, da je neke socialne in gospodarske reforme mogel hitreje in gladke je izvršiti, nego bi se bilo to sicer zgodi!o, ali so mu istočasno napravile hude neprilike in so v gotovem oziru kompromitirale realnost njegovega programa. Stavke so v glavnem prenehale, vendar še ne vse in ne povsod. V zadnjem času delajo zlasti stavke poljskih delavcev francoski vladi znatne preglavice, povprečnega francoskega državlja-:na pa razburjajo, ker so podražile kruh. Levičarska vlada g. Bluma je razpustila tako zvane fašistične organizcije, •toda policijski ukrepi tudi v Francija ne prinašajo političnih solucij. In desničarski elementi, ki mnogo špekulirajo na v .jedru konservativno mišljenje širokih mas francoskega naroda, so v dirugih oblikah in z novimi metodami na poslu, da omajejo postojanke ljudske fronte. Da nevarnost ni majhna, dokazuje nedavni govor notranjega ministra Salen-gra, ki je na zborovanju svoje stranke javno svaril politične nasprotnike, češ, ako vržete vlado, se bo borba za ljudsko fronto nadaljevala na ulici. Seveda so take besede iz ust notranjega ministra, izgovorjene v strogo parlamentarni in demokratski državi, desničarskim nasprotnikom dobrodošel povod za nove I jute atake proti levičarski »diktaturi«; ni čudno, da je v francoskem parlamentu vloženih zaradi te Lziave cela vrsta interpelacij, ki naj dajo možnost, da se novi režim v samem narodnem predstavništvu kompromitira. Iz desničarskih krogov se poskuša stalno vzdrževati vtis, da je vlada ljiuMce fronte samo prehodnega značaja in da bo Francija najkasneje v jeseni dobila režim, ki bo prost vseh obveznosti napram Skrajni levici. Ni izključeno, da bodo dogodki v Španiji posoešili notranjepolitične odločitve tudi v Franciji. Pri tem morda ni me-rodajno, kdo na Španskem zmaga. V slučaju, da nadvlada današnji levičarski režim, je treba računati v Španiji z znatno poostritvijo v smislu ekstremi-stičnotsti komunističnih tendenc, kar ne more ostati brez reperkusije na razpoloženje onih skrajnih levičarskih krogov v Franciji, brez katerih podpore se današnji francoski režim ne more držati. Vsak nadaljnji sunek na levo pa bi avtomatsko sprožil odločilno borbo med levico ra desnico v francoski republiki. Ako na drugi strani zmaga konservativna proti-revolucija v Španiji, bi tak dogodek silno opogumil desničarske kroge v Franciji in jih gnal k ojačenjiu ofenzive proti vladi levice. Mi smo daleč od teh dogodkov, in vendar na njih nismo desinteresirani. Kakršnikoli so naši odnošaji in naša gledanja na razne notranjepolitične pokret e v drugih državah in tudi v Franciji s stališča političnih načel in nazorov, ona stopajo v ozadje, ker moramo režime v drugih državah ceniti ne po njihovih notranjih odnošajih napram lastnim narodom, temveč po njihovi politiki napram nam in naši diržavi. In tu je treba pač reči, da ima novi francoski režim, kaikor vse kaže, več razumevanja za položaj in interese Jugoslavije, kakor so ga imele gotove desničarske vlade, ki so že kar odikrito kazale neke revizio-nistične tendence v pogledu svojih obveznosti iz sklenjenih pogodb. Ako je res, da današnja francoska Vlada trdino vztraja ne le pri besedi, nego tudi pri duhu zavezniških obvez in zlasti tudi u videva, da v današnjih časih politične zveze ne morejo dobro diržaiti, ako se ne naslanjajo na razumevanje tudi gospodarskih interesov zaveznikov, potem moramo le želeti, da se taka preorientacija v gledanju naše velike zapadne prijateljice očsuva in še ojača brez ozira na to, katere stranke ali grupacije imajo slučajno v Parizu moč v svojih rokah. Naše simpatije bodo vedno veljale tistim, ki bodo nam izkazovali največ tvornega prijateljstva. Španske homatije so v Evropi izzvale tudi novo diskusijo o pomenu sodelovanja sovjetske Rusije pri evropskih problemih. Sovjetska kominterna se je odkrito vmešala v dosrodke v Španiji in sovjetske radijske postaje so se etabli" rale feot propagandisticne in agitator ske centrale za španske levičarje. S tem je sovjetska Rusija dala svojim protivnikom v roke dobro orožje m od vseh strani se že čujejo svarila in obžalovanja, da vsi tisti. M se vežejo z ŠPANSKI NAROD KRVAVI DALJE Odločitve še ni, napovedujeta pa jo za danes ali jutri oba nasprotnika — Položaj je še vedno nejasen, zdi pa se, da se razvija za upornike ugodnejše kakor za vlado Par/z, 23. julija r. Državljanska vojna, ki je zajela sedaj že vso Španijo, postaja vedno bolj srdita ter brezobzirno uničuje vse drobrine. Vesti, ki prihajajo iz posameznih pokrajin in iz obeh taborov, so si tako nasprotujoče, da druga drugo pobijajo, vrhu tega pa se vidi, da se situacija zelo naglo spreminja, tako da je težko reči, kdo napreduje in kdo nazaduje. Za posamezna mesta se vrše srdite borbe, enkrat zmagujejo uporniki, pa zopet vladne čete, tako da se gospodarji posameznih krajev menjajo često po večkrat na dan. Zadnja poročila vlade o zmagah nad uporniki kažejo, da so uporniki prodrli že tik pred Madrid, kar je vlada prej zanikala Tako poročajo, da so vladne čete sinoči po srditih in krvavih borbah zopet pregnale upornike in Toleda (60 km pred Madridom) in iz Guadalajara (50 km pred Madridom.) V obeh krajih so trajale borbe več ur. Upornikom so priskočili na pomoč fašisti. Naposled pa so vladna letala, ki so metala bombe, prisilila upornike k umiku Vojašnica v Toledu je popolnoma razdejana. Močnih oddelki vladnih čet, sestavljeni iz pehote, topništva, oddelkov težkih strojnic in pionirjev prodirajo po vladnem poročilu proti Saragossi. Vlada je prepričana, da bo ta uporniška postojanka, kj ji poveljuje general Cabanellas. še v teku današnjega dne padla, zlasti še, ker so uporniki po številu zelo šibki in jim primanjkuje orožja. Istočasno prodira proti Saragossi tudi močna vojska rdeče milice. Položaj po vesteh upornikov Lizbona, 23. julija, r. Vesti, ki jih pošiljajo v inozemstvo nasprotniki režima ljud ske fronte, zlasti uporniški generali iz Se. ville, Geute in San Sebastiana, vedo povedati, da je ljudska fronta zelo nazadovaja v severni in južni Španiji ter da se reži-movci drže v g'avnem samo še v Madridu in neposredni okolici. Tudi tam jih okle pa jo močni oddelki upornikov, ki se z vseh strani približujejo prestolnici- Vlada se očividno zaveda nevarnosti, ki ji grozi, im j« zaradi tega poslala proti upornikom vse ' razpoložljive čete. Proti upornikom, ki pro dira jo s severa in juga. je odrinilo doslej skupno 150.000 mož vladnih čet. dočim razpolagajo uporniki z okrog 120.000 vojaki. Iz dejstva, da so se uporniki približali Madridu že na 40 do 60 km sklepajo, da je položaj v provincah ugodnejši za upornike. kakor pa za vlado. Vrhovno vodstvo upornikov namerava očividno na post i Madrid od vseh strani. Po zatrjevanju iz uporniškega tabora imajo uporniki izmed 46 sedaj že 3o provinc v svojih rokah Dejstvo, da še vedno ni prišlo do odločilnega spopada, utemeljujejo uporniki s tem da morajo na eni strani prevaliti velike daljave, dnevne najmanj 80 km, na drug! strani pa se n>e smejo posluževati železnice, ker so mostovi deloma porušeni, deloma pa podminirani. tako da bi vlaki zleteli v zrak. Zato bo tra^io še par dni. preden bo prišlo do končne odločitve, kdo bo v bodoče gospodar v Španiji. Pariz, 23. julija. w- Iz Španije je danes popoldne prispelo le malo poročil, ki potrjujejo, da se položaj ni mnogo izpremenil. Potom radijske postaje v Sevilli dema-itirajo uporniki vesti, ki jih ie vlada razširjala ponoči, da so vladne čete imele uspeh. Ševillska poročila ugotavljajo, da uporniki držijo vse svoje postojanke. Iz Bavonna javljajo, da se od španske meje sliši streljanje topov in strojnic-. Iz tega sklepajo, da se vršijo pri San Sebastianu in Bilbau še : republikanci. Prvi žrtvi tega odbora sta bik d:r-k'"r in n-ddvrek-to'- severne železnice. Poročilo ameriškega poslanika o položaju v Madridu Washington, 23. julija, o. Madridsko po slaništvo je poslalo državnemu tajništvu za zunanje zadeve poročilo, v katerem pravii, da je v Španiji zavladata anarhija-V Madridu je oboroženo delavstvo rekvi-riraJlo vse avtomobile, tudi inozemske. Vsi protesti so zaman. Oblasti pravijo, da imajo dovoli skrbi z notranjimi zadevami. Zalog življenjskih potrebščin je le še za dva alii tri dni- Vsi Američani so bili pozvani. da se zberejo v poslaništvu, ker te vlada izjavila, da ne more več garantirati za varnost tujcev. Vojne grozovit osti Pariz, 23. julija, r. Poročevalec pariškega lista »Pariš Sorir« Betrand de Jouvenell. ki je prisostvoval vkorakanju upornikov v mesto Alfero poroča grozovite podrobnosti o postopamiu z uj-eMmri levičarji. Na glavni trg so kmalu po vkorakanju uporniških čet privedli kakih 250 do 300 ujetih levičarjev. Vsi so bili skoraj goli, ker ao jih tako pretepali, da so jim raztrgali vso obleko Poveljnik upornikov je izmed ujetnikov izločal cede gruče m jih na Ucu mesta kar suma.rno obsodil na smrt. Na njegovo povelje so jih nato postavili k zidu in prrediri pravo strelsko tekmovanje, pri č rno- so Jcar v množfcah ubijali- Anarhisti na delu Madriu. jiiina. o Davi je bil dosežen poj>oln »sporazum med sindikalisti in anarhisti. OlK>ji bodo odslej z vsemi silami podpirali režim ljudske fronte. Vendar pa 6o Izhaja vsak dan. razeD ponedeljka Naročnina znaša meaeCno Dm 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. anarhisti kliub nasprotnim odredbam vlade pričeli spet zažigati cerkve in samostane. Dunajska vremenska napoved za danes; Prehodno jasno in topleje. Ropi in požigi « Lizbona, 23. julija. AA. DNB poroča iz Viila Reala na južnem Portugalskem, da slišijo iz sosednega španskega mesta Aia-inonta močno streljanje. Največja cerkev tega mesta je vsa v plamenih. Po vesteh iz Huelve izvajajo pristaši skrajne levice strašen teror- Zažgali so vse cerkve, stanovanja meščanov, ki so pristaši desničarskih strank, pa ropajo General Mollo ubit? Bavonne, 23. juliia. AA. S privatne strani poročajo,'da je general Mollo padel. Uradnega potrdila pa še ni- španska vlada išče podpore v Franciji Pariška vlada Je vojaško intervencijo odklonila, dovo* lila pa Je izvoz vojnega materiala za vladne čete Pariz, 23. julija, r. Semkaj sta pred dvema dnevoma prispela z letalom dva visoka španska oficirja. Kakor se trdovratno zatrjuje, sta prišla po nalogu španske vlade, da prosita francosko vlado za podporo in pomoč pri zatretju upora. Najprej sta skupno s španskim poslanikom poseti-la zunanjega ministra Delbosa, nato pa sta dolgo konferirala z ministrskim predsednikom Blumom in v teku današnjega dne z vojnim ministrom Daladierjem Baje sta v imenu španske vlade prosila, naj bi Francija s svojo oboroženo silo intervenirala v španskem Maroku in zatrla upor, da bi mogla španska vlada čimprej obračunati z uporniki v Španiji sami. To zahtevo je francoska vlada odklonila, ker bi oborožena intervencija pomenila poseganje v notranje španske zadeve, kar bi lahko dovedlo do mednarodnih komplikacij. Španska emisarja sta nato prosila, naj bi francoska vlada dovolila uporabo svojih pomorskih in letalskih oporišč za španska vojna letala in vojne ladje. Uporabo letališč je francoska vlada odklonila, pristala pa je na to, da se smejo španske vojne ladje zalagati z gorivom in drugimi potrebšči- nami v francoskih lukah ob afriški obali. Končno sta španska emisarja prosila za dovoljenje, da sme Španija nakupiti ▼ Franciji in izvoziti v Španijo večje število letal, topov, orožja in municije. V tem pogledu je hitro prišlo do sporazuma. Že danes je odplula iz Bavonna v Bilbao velika ladja s tovorom municije, težkih strojnic ter z raznim drugim vojnim materialom. V teku so še pogajanja za nakup 70 velikih vojnih lovskih in bombnih letal ter 12.000 letalskih bomb. Španiji bi v to svrho bilo potrebno posojilo, zaradi česar so nastale težkoče. Vendar pa pritiskajo v levičarskih krogih na vlado, naj podpre špansko vlado in ji omogoči potrebno posojilo. Desničarski krogi svare pred takimi transakcijami, ki bi mogle imeti zelo neugodne posledice, če bi v Španiji zmagali desničarji. Francoski levičarji zahtevajo izgon Gila Roblesa Pariz, 23. julija, o. Levičarski krogi zahtevajo od vlade naj izžene iz Franeije Gila Roblesa, ki se sedaj mudi v Biarritzu in o katerem trde, da ie stalno v stikih z vn-ditelji upora na španskem. V pričakovanju dločilnega spopada Doslej še ni prišlo do napovedane odločilne bitke, na obeh straneh pa se nanjo mrzlično pripravljajo Madrid, 23. julija. Razpoloženje v Madridu je še zmerom optimistično, čeprav se že občuti pomanjkanje živil in je tudi vodovod nekoliko pokvarjen. S severa in juga prodirajo kolone ujK)rnikov proti Madridu v zelo počasnem tempu. Vladne čete so se z nekaterimi kolonami že spopadle in bitka pri Guadalajari je izpadla njim v korist. Premagana je tudi druge kolona, ki se je približala Madridu s severa. Tretja kolona severnih upornikov pa doslej še ni prišla v stike z večjimi oddelki vladnih čet. Vse kaže. da se nasprotnika izogibata in iščeta pripraven teren za odločilni spopad. Povsem je gotovo, da so sedaj v rokah vlade Madrid, Toledo. Bilbao, Barcelona ter vsa dežela okrog njih. V včerajšnji bitki pri Toledu »o vladne čete uporabljale težke topove, strojnice in letala. Vstaši so se branili so skrajnosti in so se nazadnje umaknili v vojno akademijo, ki so jo vladna letala deloma porušila. Vladne čete so zelo previdno prodirale v mesto. Uporniki se kljub ponovnim ultimatom niso hoteli vdati. Znatne uspehe je vladna vojska dosegla na jugu, predvsem s pomočjo letal, proti katerim se revolucionarji ne morejo braniti. V Saragossi so se revolucionarji dolgo časa banili in v severnih predmestjih je prišlo do hude boit>e na nož. Nazadnje je tudi Saragossa padla. Kakor v Madridu, se je tudi v Barceloni ustanovil poseben odbor ljudske fronte pod vodstvom predsednika avtonomne pokrajine Katalonije Companvja, ki je prevzel vso iniciativo za borbo proti upornikom. V vseli vladnih centrih se sedaj z mrzlično naglico pripravljajo na odločilno borbo. Vsa strateška mesta okrog Madrida so že zasedena in vojaško utrjena. Za barikadami in po strelskih jarkih se zbira delavska milica, mladina ljudske fronte, policija, gasilci, in oivilna garda. Povsod urejajo strojniška gnezda. Iz mesta odhajajo uro za uro novi oddelki milice proti severu in jugu. Na letališču je silen promet. Napadalna letala se neprestano vračajo z raznih front in se zalagajo z bombami in strelivom ter spet startajo na vse strani. = »JUTRO« št. 169. Petek'. 24. S7TI. T936. Danes sodba v beograjskem procesu Včeraj ob V22 zjutraj je bil pred Državnim sodiščem v Beogradu zaključen proces proti poslancu Arnautovič in tovarišem obtoženim zaradi atentata na predsednika vlade dr. Stojadinoviča 6. marca 1936. Predsednik dr. Ucovič je naznanil, da bo sodba razglašena danes popoldan ob 16. uri. Branitelji obtoženih so v torek in sredo v obširnih zagovorih dokazovali neosnova-nost obtožnice in pobijali argumente dr- žavnega pravdnika. Največja pozornost sodišča in številne publike je veljala izvajanjem dr. Vujanca, ki je branil glavnega obtoženca Arnautoviča in govoru odvetnika Simiča, ki je zagovarjal poslanca Dragi-šo Stojadinoviča, katerega obtožnica smatra kot glavnega sokrivca poslanca Arnautoviča. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi zadnji govornik, poslanec dr. Baričevič, ki je v šesturnem izvajanju obeležil politično in stvarno ozadje celega procesa. Glavni govori zagovornikov poslanca Arnautoviča in tovarišev i:- Beograjski listi objavljajo zagovore deloma dobesedno. Iz njih posnemamo tudi sledeče glavne misli. Zagovornik poslanca Arnautoviča dr. Vujanac je v drugem delu svojega govora dokazoval, da se obtožnica proti Arnauto-viču opira na policijske protokole, katerih netočnost je bila v gotovih merodajnih točkah v samem procesu dokazana. Na podlagi teh protokolov je dr. Vujanac /lasti poskušal predočiti sodišču, da je policija Arnautovičeve izpovedi v ponovnih zaslišanjih tako dopolnjevala, da na koncu iz njih izhaja, da je Arnautovič namerno in premišljeno streljal na predsednika vlade z namenom, da ga ubije, medtem ko je od začetka iz policijskih zapisnikov • in iz dokazanega postopka jasno razvidno, da so Arnautovičevi streli bili le demonstrativno dejanje razburjenega pijanega človeka, ki niso imeli nobenega gotovega cilja. Zagovornik je nato dokazoval, da Arnautovič ni kupil ali dobil revolverja svrho izvršitve atentata, nego da ga jc imel že davno prej. Iz vsega njegovega ponašanja, zlasti iz dejstva, da je Arnautovič prinesel v narodno skupščino svoj kovčeg v nameri, da z njim odpotuje z nekaterimi svojimi ožjimi prijatelji Stojadinovičem in Nanovičem v Negotin, iz dejstva, da je imel shranjen revolver v levem notranjem žepu in v nešaržiranem stanju in končno iz vsega njegovega obnašanja med kritičnim dogodkom in po njem je po mišljenju zagovornika jasno razvidno, da o kakem atentatu na katerokoli odrejeno osebo ne more biti govora. Posebno dolgo se je zadržal dr. Vujanac na kardinalnem vprašanju, ali je Arnautovič oddal prvi strel svobodno in neovirano, ali pa je strel zgrešil predsednika vlade samo zaradi tega, ker je Arnautoviča v tem trenutku udaril po roki poslanec Dimitrijevič. Kakor znano, so si priče v tem oziru nasprotovale. Dr. Vujanac je dokazoval verodostojnost onih prič, ki so apodiktično trdile, da ie Arnautovič oddal svoj prvi strel čisto neovirano in da je pri tem naperil revolver daleč nad glavami predsednika vlade in ostalih oseb na estradi. Zagovornik je tu citiral tudi prve policijske zapisnike, izjavo predsednika skupščine Oiriča in nekaterih drugih očividcev. V glavnem pa se jc zadrževal na precizni izpovedi starega narodnega poslanca Kunjašiča, ki uživa v skupščini splošni ugled, ne pripada niti vladnemu niti Jevtičevemu klubu in je sedel, odnosno stal v kritičnem momentu neposredno poleg obtoženca. Na drugi strani pa je branilec skušal ovreči verodostojnost glavne obremenilne priče, poslanca Stojadina Dimitrijeviča, in njegove izpovedi, da je on še pravočasno, to je preden je Arnautovič oddal prvi strel, skočil na obtoženca, ga udaril -po roki in tako povzročil, da strel ni šel v smeri govornice, na kateri je tik pred tem še stal predsednik vlade. Odvetnik Vlada Simič je v prvem delu svojega zagovora ugotovil, da je obtožnica opustila konstrukcijo komplota, odnosno zarote proti predsedniku vlade in da državni tožilec Arnautovičevih soobtožen-cev ne dolži neposrednega nagovarjanja, temveč indirektnega navajanja na atentat s tem, da so s svojimi razgovori in izjavami ustvarjali »psihozo neizbežnosti«, iz katere se je v Arnautoviču porodil sklep, da ubije predsednika vlade. Na podlagi rezultatov sodne razprave pa trdi zagovornik, da je tudi ta trditev ostala popolnoma nedokazana in da nobeno dejstvo ni bilo navedeno, iz katerega bi izhajalo, da bi bili obtoženci namerno ustvarjali neko atmosfero atentatorstva. Da bi bil kdorkoli od njih Arnautoviča nagovarjal ali vzpodbujal, to trditev tudi državni tožilec sam odklanja. Kar se posebej tiče Dragiše Stojadinoviča, je zagovornik dokazoval, da je njegov klient bil celo nasprotnik tehnične obstrukcije. Glede inkriminirane večerje, odnosno krokarije v noči od 5. na 6. marec, zagovornik ugotovil, da je Dragiša Stojadinovič, kakor se je na procesu izkazalo, odšel že ob 10. zvečer domov z dogovorom, da se drugi dan dopoldne skupaj s poslancema Nanovičem in Arnautovi-čem odpelje na neke sestanke v svoj volilni okraj v vzhodni Srbiji. Obširno je dr. Simič razčlenil vprašanje očitka, da je Dragiša Stojadinovič dal Arnautoviču revolver iz katerega so bili izstreljeni streli 6. marca. Zagovornik je na podlagi rezultatov sodne razprave ugotovil, da je Dragiša Stojadinovič sicer svoj čas Arnautoviču prodal neki revolver, toda na ta, s katerim je Arnautovič 6. marca streljal. Del svojih izvajanj je končno posvetil dr. Simič tudi političnemu značaju procesa in je zahteval, da se Dragiša Stojadinovič in njegovi tovariši, ki so obtoženi kot intelektualni sokrivci, oprostijo vsake krivde, ker se je njihova nedolžnost popolnoma izkazala. Nato so govorili odvetnik Milosavljevič za obtoženega poslanca Milovanoviča, odvetnik Zujevič za poslanca Nenadoviča in dr. Zaninovič za obtoženega poslanca Mirka Uroševiča. V teku tega govora je prišlo do tragikomičnega incidenta. Poslanec Uroševič je postajal med govorom svojega zagovornika vedno bolj razburjen in je naenkrat skočil po koncu: »Prosim, gospod predsednik, naj neha Jaz ne potrebujem nobenega zagovornika, jaz sem že sam sebe proglasil za nedolžnega.« Odvetnik Zakič je zasnoval svojo obrambo poslanca Srpka Vukanoviča na tezi, da je njegov klijent prišel pod obtožbo sploh pomotoma, ker ga, akoravno je policija to ugotovila, tiste marčne dni vse do 8. marca sploh ni bilo v Beogradu. To je bilo na razpravi tudi dokazano. Dr. Baričevič je govoril za obtoženega poslanca Vasilija Trbiča in je v svojem obsežnem govoru resumiral vse argumente obrambe v tem velikem procesu. Zaključni zagovori obtožencev samih Po govorih svojih braniteljev so dobili obtoženci zadnjo besedo. Posl. Vasilije Trbič je izjavil, da v celoti sprejema stališče svojega branitelja. Od osvobojenja do danes je vse svoje življenje posvetil domovini. Vselej se je boril proti elementom, ki so delovali proti redu in miru v tej državi. Zato je nemogoče, da bi bil kdaj kogarkoli nagovarjal, naj umori legalnega predstavnika vlade. »To je kleveta proti mojemu imenu in delu,« je vzklikal. »To se pravi lučati blato človeku v obraz. Zato se čutim užaljenega in okle-vetanega. Prosim sodišče, naj me oprosti.« Posl. Dragiša Stojadinovič je svoj zagovor zaključil z besedami: »Pred tem sodišče velja častna beseda. To besedo sedaj dam. Nikoli mi niti na misel ni prišlo, da bi koga ščuval, naj ubije predsednika vlade ali ga tudi samo rani. Prosim, da me oprostite.« Posl. Milovanovič in Uroševič sta istota-ko poudarila svojo nedolžnost ter izrazila svoje prepričanje, da bosta oproščena. Glavni obtoženec Arnautovič je izjavil: V celoti sprejemam izvajanja obrambe in poudarjam, da nihče nikoli ni name vplival, naj izvršim dejanje, zaradi katerega sem obtožen. Nisem kriv, česar me dolži obtožnica. Kriv sem le, da sem v pijanosti demonstriral s streljanjem in da sem sploh imel pri sebi orožje brez dovoljenja.« Končno sta posl. Nenadovič in Vukano-vič izjavila, da imata čisto in mirno vest. Sodba, ki bo danes izrečena, se pričakuje v vsej beograjski javnosti in po vsej državi z veliko napetostjo. Ruždi Aras v Beogradu Zahvala turškega zunanjega ministra za prijateljsko podporo v Montreuxu — Stališča raznih držav Beograd, 23. julija, p. Z današnjim sim-plonskim ekspresom je na povratku s konference v Montreuxu potoval skozi" Beograd na potu v Ankaro turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. V imenu predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je turškega zunanjega ministra pozdravil na postaji pomočnik zunanjega ministra Vladislav Mar-tinac. Prisotni so bili tudi člani turškega poslaništva. Tutški zunanji "minister se je pri tej priliki zahvalil naši državi, da je na konferenci v Montreuxu podpirala Turčijo. Ta kon-feraoca- ni samo uspeh Turčije, temveč uspeh cele Balkanske zveze. Turčija bo po vsej prilika ratificirala novo konvencijo, podpisano 'v Montreuxu, že koncem t. m. Novinarjem je Ruždi Aras izjavil med drugim-: »Vračam se zadovoljen i bhfonTkaFsmo dosegli v Montreuxu, spričo razumevanja in s pomočjo vseh držav, ki so se konference udeležile. Posebno se moram zahvaliti; za pomoč prijateljskim in zavezniškim državam, ki so nastopile povsem tako, kakor je Turčija pričakovala. Zahvaliti se moram izrecno za brzojavne izraze simpatij. ki mi jih je poslal prijatelj predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, ko smo novo dardanelsko konvencijo podpisali. Ta kon- 1 Beležke Izjave gg. Uzunoviča in živkovica Poročevalec beograjske »Pravde« je obiskal častnega predsednika JNS g. Nikolo Uzunoviča, ki se mudi v Soko banji skupaj s strankinim predsednikom g. Petrom Živkovičem. Naprošen od novinarja za kako politično izjavo, je g. Uzunovič naprej rekel, da mu nima ničesar posebnega povedati glede razmer v stranki in njenih namer za bližnjo bodočnost. Glede tega vprašanja ga je napotil na predsednika Zivko-viča. Obširneje pa je govoril g. Uzunovič o prilikah v združeni opoziciji, ki se udej-stvuje s svojimi šefi na delu. vrednem vse pozornosti. Opozicija si prizadeva, da bi s svoje strani doprinesla h konsolidiranju raz-mer v državi in k ustvaritvi povoljnej-še politične atmosfere. Vsekakor je treba pohvaliti poskus g. Davidoviča in ostalih šefov srbijanskega dela združene opozicije za sklenitev sporazuma. Dober je ta poskus ne glede nato. ali bo uspel, ali ne. Ako bo uspel, potem laJhko pričakujemo zadovoljive rezultate, ako pa ne bo uspel, potem bo treba pač iskati drugih poti, da se tak rezultat doseže. Nato je posetil poročevalec »Pravde« tudi predsednika Živkovjča in ga vprašal, kaj misli o dogodkih v stranki in o izjavah g. Hodžere. G. Zivkovič je odgovoril, da gre očividno za zasebno obračunavanje Svetislava Hodžere z Milošem Dragovičem, ki se JNS nič ne tičejo. V nadaljnjem razgovoru je dejal, da za sedaj še ne more reči ničesar pozitivnega glede načina nastopa JNS pri občinskih volitvah. Odločitev o tem bo dal glavni odbor stranke. Končno je še opozoril na sejo izvršnega odboTa stranke, ki bo razpravljala o vseh tekočih političnih vprašanjih. Seja bo 31. julija v Beogradu. Odgovor dr. Andjelinoviča Glavni organ JRZ »Samouprava« je nedavno objavil dolg, baje v primorski banovini napisan članek, v katerem je poskušal anonimni pisec dokazati, da je senator dr. Grga Andjelinovič s prijatelji nezadovoljen z izhodom kongresa JNS in da se je umaknil v rezervo. Sedaj objavljajo zagrebške »Novost.i« daljšo izjavo dr. Andjelinoviča, ki odločno zavrača trditve »Samouprave« in jih označuje za izmišljotine. Posebno odločno zavrača tudi trditev, da se je potegnil s prijatelji v rezervo, in obljublja »Samoupravi«, da bo imela kmalu priliko, čuti kaj več o delu JNS v primorski banovini. kjer se zbira danes v njenih vrstah vse, kar čuti in misli iskreno jugoslovenske. Novo nadzorstvo nad Sokolom Svo; čas je "Slovenec« napisal, da mora njegov zvesti kmečki pristaš ob nedeljah popoldne vzeti v roke ^Domoljuba« in ga pod hruško tako dolgo prebirati, da ob njem zaspi. Sedaj bo te lepe idile konec. »Domoljubovim« čitateljem je namreč postavljena nova naloga, ki jo todo morali pretežno vršiti ravno ob nedeljskih popoldnevih. V neki veliki fari ljubljanske okolice sta župnik in kaplan pridigala o volkovih v ovčjih oblekah, pri čemer sta bržčas mislila komuniste. Ker ponatiskuje misli njunega govora »Domoljub«, jim gre pač veljava za vso Slovenijo. Tako-le sta govorila: 1 In vi viteški Sokoli! Kakšna je oporoka pokojnega kralja? Cuvajmo Jugoslavijo! Ali ni zato predvsem vaša sveta dolžnost, da ste budno na straži in da se brezkompromisno borite z marksizmom in boljševizmom, ki sta največja sovražnika naše države in dinastije? Mi bomo v tem pogledu strogo opazovali vaše delovanje in po potrebi hvalili vaše tozadevne podvige ali pa grajali pomanjkljivost vaše nacionalne in državne zavesti«. »Domoljutovi« čitatelji bodo pač vestno izpolnjevali poverjeno jim nalogo nadziranja. Zanimivo bo pri tem tudi. v čem bodo videli »pomanjkljivosti nacionalne zavesti/.. Iz združene opozicije Po beograjskih vesteh se bodo prvaki srbskih skupin združene opozicije v začetku prihodnjega tedna zopet vrnili z odmorov v Beograd. Zato pričakujejo v beograjskih krogih, da bo potem konec zastoja, ki je nastopil v zadnjem času, in da se bodo zopet začeli intenzivnejši stiki ne le med srbijanskimi opozicijskimi skupinami, marveč tudi z zagrebškim krilom združene opozicije. Pogajanja med Beogradom in Zagrebom se bodo pred vsem osredotočila na možnost enotnega nastopa pri občinskih volitvah povsod tam, kjer pripadajo volilci deloma beograjskemu, deloma pa zagrebškemu opozicijskemu krilu. vencija stopi v veljavo 15. avgusta. V dveh mesecih bo nato docela likvidirana tudi mednarodna komisija v Carigradu. S 15. avgustom bomo spet postali gospodarji naših ožin in svobodni ljudje v svoji hiši«. »Ali bo Italija konvencijo podpisala?« je vprašal neki novinar. »Nič ne vem«, je odgovoril minister. »Vsekakor to pričakujemo z optimizmom. Rusija bo ratificirala konvencije istega dne kakor Turčija«. »Kakšno Je bilo razpoloženje Angležev? Širile so se v^sti, da so bili rezervirani.« »Te včsti niso bile utemeljene«, je izjavil Ruždi Aras. »Zato jih moram izrecno de-mantirati. Delegacija Velike Britanije je že s prvim" dnem popolnoma soglašala z nami in našim stališčem.« Mini«teT dr. Ruždi Aras se je nato poslovil in minuto pozneje nadaljeval svojo pot proti'Ankari. > v Strela udarila med vojake Pančevo,,23- julija, p. Nad Pančevim je v pretekli noči divjala strašna nevihta. Strela je udarila -vsstražo na vojaškem vežbali-•šču; Stražar Momoilo Bajač je bil na mestu ubit. Vojaki, ki so čuli strelo, so nemudoma prihiteli na vežbališče in tedaj je druga strela udarila med nje. Pet vojakov je dobilo hude opekline in so jih moralinemu-doma prepeljati v bolnišnico. [V prepadu strti življenji Jurista Janšo in Mikšiča so reševalci po napornem in nevarnem iskanju našli globoko v stenah pod Podi Ponesrečeno nemško potniško letalo Praga, 23- julijo, r. O letalski nesreči, ki se je pripetila včeraj v Chloumaku na vznožju Krkonoš. se doznavajo naslednje podrobnosti: Prejšnjega dne je moralo v bližini Plzna nemško potniško letalo, ki leti na progi Miinchen — Prega — Bratislava, zaradi nekega defekta v motorju zasilno pristati. Letalo je bilo tako hudo poškodovano, da so ga morali demontirati. Le srečnemu naključju je pripisovati, da so ostelii potniki, pilot in radijskii telegrafist neposkodevani. V nadomestilo tega pokvarjenega letela je včeraj zjutraj odletelo iz Monakovega v Bratislavo novo nemško potniško letalo. Ob 7.30 je prispelo v Prago im je po 10 minutah nadaljevalo pot v Bratislavo. Pol ure pozneje pa se je že zgodila nesreča. Letalo je treščilo na tla ter sta se pilot in radijski telegrafist ubila. Njuni trupli sita bili popolnoma zmečkani med ruševinami letala. Pni padcu je letelo podrlo 40 dreves- Iz Berlina je prispela posebna preiskovalna komisija, ki je na licu mesta izvršila preiskavo, vendar pa ni mogla ugotoviti, kaj je prav za prav vzrok te nesreče. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Kamnik, 23. julija Danes ob 15- je tajnik kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva g. Maks Koželj prejel po telefonu iz Kamniške Bistrice obvestilo od vodje planinske ekspedicije Franceta Erjavška, da se je po napornem in dolgotrajnem iskanju posrečilo najti trupli obeh pogrešanih ljubljanskih turistov Vidu Janše in Mtedena Mik. šiča. V megli sta strmoglavila v 150 m gl? bok prepad pod Podi. Tajništvo kamniške podružnice je o žalostni najdbi takoj ob. vestilo hudo prizadete svojce ponesrečenih planincev in centralo SPD v Ljubljani ter ukrenilo vse potrebno, da se trupli preneseta v Kamniško Bistrico in od tam v Kcrnnik. Vodja ekspedicije France Erjavšek n-am je o žalostni najdbi poslal podatke, iz katerih posnemamo naslednje: Ekspedicija 4 bratov Erjavškov se je po poldrugodnev-nem brezuspešnem iskanju včeraj popoldne ločila v dve partiji. Brate Tone in Lojze sta šla na Zmavčarje ob strani Turške gore proti Kotličem in od tam na Kamniško sedlo, vodja ekspedicije France pa čez Turško goro in je z daljnogledom ogledal vse police, pota in prepade na južni in severni strani Turške gore. France im Peter sita se poi nočjo podala na Kamniško sedlo, kjer sla prenočila. Tone in Loj_ ze pa sta šla v Kamniško Bistrico, da bi prihodnje jutro pregladala južno stran pro. ti Hudemu grabnu- Zgodaj zjutraj sta v hudi buTji France in Peter Erjavšek krenila na Kotliče in prečka'a Žmavčarje in greben pod Skuto proti Gamsovemu skretu. Od tam sta šla na rob stene Malega hudega grabna in čakala. kdaj se pojavita brata, ki sta medtem prodirala po steni Velikega hudega grabna. , Bratje so se nato dogovorili da gresta Tone in Lojze na Jurjevcc. Peter in Fran. ce pa sla na robu Malega hudega grabna pregledovala z dajnogledom prepade pod seboj- Naenkrat sta zagledala globoko pod seboj trupli obeh planincev. Malo višje nad njima nahrbtnik in še višje cepin na robu police, s katere ste nesrečna turiste treščila v brez dno. Cepin je bil zapičen v ztmljo- Brata Erjavška sta se spustila po strmini do trupel, da jima odvzameta legitimacije in drugo, pa nista ničesar našla. Trupli ležita drugo poleg drugega, z glavama skoro na istem mestu. Oba mrtva ponesrečena planinca ležita na trebuhu in ju je že skoro do polovice zasul grušč, ki ga je zadnje neurje naplavilo. Verjetno je, da bi oba že v najkrajšem času, po dveh ali treh novih nevihtah, kamenje že popolno, ma zasulo in bi tako njuna tragedija ostala nepojasnjena. Kako sta se turista ponesrečila, zdaj ni več uganka. Šla ste po znani poti od Ko-krškega sedla proti Grintovcu. Najbrž še nista prišla do vrha, ko so se nakopičile nad planinami itežke megle, iz katerih je padala debela toča, saj se je nesreča morala pripetiti baš v istem času ko so sprav. Ijali v dolino najdeno truplo ponesrečenega abiturienta Srečka Vavpetiča. Opu. stila sta nadaljevanje poti proti Kamniškemu sedlu in se hotela vrniti nazaj na Kokrško sedlo. Zaradi goste megle pa sta zgrešila orientacijo in namesto, da bi kre. nila po poti proti Kokrškemu sedlu, sta se obrnila proti Legarjem in Hudemu grabnu-Zašla sta na polico pod Gamsovim skre-rneja ■\vaterpolo moštva USA v Budimpešto, je zahtevala ameriška reprezentanca za nastop v Ljubljani 80.000 Din, kar v sedanjih razmerah ljubljanskemu klubu ni bilo mogoče sprejeti- Turnir v Podjebradih V XIV. kolu šahovskega turnirja bi skoraj prišlo do senzacije. TreFtal je imel proti Aljehinu že popolnoma dobljeno pozicijo, a ni videl mata v treh potezah in izgubil. Menčikova je podlegla Pircu. Elis-kases Skalički, Flohr je porazil Frvdmana, Richter Fazekaša, Steiner Thomaea. Partiji Stahlberg-Opočenski in Zinner-Foltvs ste bili remis, dočim sta Petrov in Pelikan prekinila. Prekinjena partija Flohr-Foltvs je bila pri nadaljevanju remis- Podjebradi, 23. julija. V današnjem 15. kolu je Pelikan podlegel Flohru. Opočenski Menčikovi, Foltys Richterju, Skalička je porazil Zinnerja. Partije Thomas—'Trevbal, Fazekaš—Steiner, Frvdman—Eliskases, Pire —Petrov in Aljehin—Stahlberg so bile remis. Stanje po 15. kolu: Flohr 11 in pol. Aljehin 11, Pire, 10. Stahlberg 9 in pol, Foltvs, Frvdman 9. Eliskasef.-, Richter 8, Pelikan, Petrov 7 in pol (1), Steiner 7 m pol, Menčikova, Opočenski 7, Skalička 5 in pol, Zin-ner 5, Trevbal 4 in pol, Fazekaš 3 in pol, Thomas 3. Krst naših letal. Kakor nam poročajo, bodo v nedeljo popoldne ob 15. na Blokah krstili nova brezmotorna (letala ljubi jamskega Aerokluba. Poleg drugih odličnrkov bo .svečanosti prisostvoval tudi komandant našega vojnega letalstva general Nedič. Vabljeni so vsi. Ici se zanimajo za brez-motorno letalstvo. Uprava Sokola Ljubljana . Vič poziva svoje članstvo da se udeleži danes ob pol 19. pogTeba pokojne sestre Marte Korba-nove. Zbirališče ob 18. v sokolskem domu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Pričakovati je razvedritev v severozapad-nih krajih in na Primorju. V ostalih predelih bo prevladovalo oblačno vreme. Deževalo bo večinoma v vzhodni polovici. Temperatura bo še nekoliko padla, zlasti v vzhodnih in južnih krajih. Sonce izide ob 4.14 in zaide ob 19.13. Zagrebška vremenska napoved b« daaes: Pretežno oblačno, v zapadnih gorah nekoliko dežja, v ostalem hladno. Maši kraji in ljudje Počitniški dom kraljeviča Andreja Pred pomembno svečanostjo, ki jo v nedeljo doživi Rakitna Ljubljana, 23. julija. Higienski zavod in šolska poliklinika bosta svoje skrbno prizadevanje za zdravje naše mladine kronala v nedeljo z novim lepim uspehom. Na RaJcitni, kj se je v zadnjih letih uveljavila kot najbolj priljubljeno letovišče in zimovališče šolske mladine, bo po svečani blagoslovitvi, ki jo bo opravil škof dr. Rožman sam, ban dr. Natlačen slovesno otvoril novo zgradbo počitniškega doma, V kratkem učencev ljubljanski srednjih šol. Celotna ureditev doma je prav higienična, moder, na, celo malo luksuzna, da bo mogel služiti za vzor vsem enakim ustanovam, ki naj se še grade. Dom ima tekočo vodo iz lastnega vodovoda, ločene spalnice, velika igrišča. Moderno urejeno kopališče, ki se nahaja v neposredni bližini, zajema vodo iz domačega potoka, ki jo pa skrbno očiščajo in grejejo. Trenutno prebiva na Rakitni 90 otrok iz ljubljanskih šol jn ka&u je dom na Rakitni doživel izredno lep razvoj. Društvo za narodno zdravje v Ljubljani je svoj čas rta pobudo okrajnega zdravstvenega referenta dr. Lapajneta ©tvorilo tam preizkusno postajo za kostno tuberkulozo, hkratu pa je imelo v načrtu, da iz skromnega začetka prej ali slej razvije obsežnejše specialno zdravilišče. Pojzkusna postaja je delovala dve teti, nakar so jo morali zaradi pomanjkanja najnujnejših sredstev opustiti. Streho sta postaji nudili dve Deckerjevi baraki, ki ju je nato prevzela šolska poliklinika, da ju uporabi za počitniško kolonijo svojih varovancev . Ker ima Rakitna izredno ugodno podnebje in so tudi vse druge okoliščine kar vabljive — kraj je 800 m visok, nahaja se blizu Ljubljane in ima prav lahek dostop •— je vodstvo Higienskega zavoda in šolske poliklinike zasnovalo načrt, da bi iz neznatnega provizorija ustanovilo nekaj trajnega. Leta 1931. so za počitniški dom zgradili prvi paviljon iz kamna, v katerem je bilo prostora za 25 do 30 otrok, z Deckerjevima barakama vred pa je Rakitna lahko sprejela na letovanje že do 70 otrok. Doma niso z velikim veseljem obiskovale kolonije samo poleti, temveč je tudi pozimi sprejemal v svoje zavetje številne udeležence smuških tečajev, ki so pod izbranim sportno-strokovnim in zdravstvenim vodstvom dosezali najlepše uspehe. A ker sta bili Deckerjevi baraki že v precej slabem stanju, je bailo treba že od vsega početka mjsljti na prizidave. Leta 1933. so začeli zidati drugi paviljon, ki so ga lani dogradili in v katerem je mesta še za 60 postelj. S tem v zvezj so obenem preuredili prvotno zgradbo, ki so jo namenili predvsem gospodarskim funkcijam, tako da so razširili in modernizirali kuhinjo, da bo mogla ustrezati potrebam povečane kapacitete, in sorazmerno povečali obednico. V novem paviljonu pa so nameščene predvsem spalnice. Hkratu je Higienski zavod dokupil še 8000 m' sveta, da je domu zagotovljena možnost razširitve v primeru potrebe, saj je v načrtu naj bi postojanka na Rakitni obsegala vsega skupaj 150 postelj. Pokroviteljstvo nad domom je prevzel Nj. Vis. princ Andrej [n prav te dni je prispelo dovoljenje z najvišjega mesta, da bo dom oficielno nosil ime: Počitniški dom princa Andreja. Stroški za zidavo so se krili deloma iz tekočih kreditov Higienskega zavoda, deloma pa iz banovinskega fonda za zdravstveno zaščito učencev, vendar tako, da so se v ta namen porabili le prispevki iz šol na ozemlju nekdanje Kranjske, ker je za mariborsko območje podoben dom na Pohorju, življenjski režim v koloniji na Rakitni se ravna po preprostem spoznanju, da za zdrav napredek m'adine ne zadoščajo le hrana, solnce in zrak, temveč da ji je v enaki meri treba tudi vzgoje k higienskemu življenju. Za to skrbe s praktičnim delom zaščitne sestre, ki jim je poverjeno nadzorstvo otrok in ki nepretrgano žive z njimi ter jih uče vsega, česar je treba mlademu naraščaju: spati, umivati, jesti, se pravilno igrati, solnčiti in kopati, pa tudi higienskih in splošnih življenjskih pravil. Namen nedeljske slovesnosti je, da Se tudi širša javnost opozori na prizadevanje naiših hjgiiemsko^vzgojnah ustanov, saj si ne moremo misliti polnih uspehov tega dela brez podpore v?eh činiteljev, ki jim je zdravje m'adjne iskreno pri srcu. Zato sta Higienski zavod in šolska poliklinika povabila zastopnike vse javnosti, zlasti pa vseh naših dobrodelnih ustanov, da se udeleže slavja, ki s« prične ob 10.30. Izletniki iz Ljubljane imajo ugodno zvezo na Preserje tudi z jutrnjjm vlakom, ki odhaja ob 6.15, izpred nebotičnika pa odpelje ob 8. poseben avtobus. Drugi vseslovanski pedološki kongres Ljubljana, 23. julija. Pred tremi leti se je vršil v Brnu prvi vseslovanski pedološki kongres. Pedologija — mladinoslovje, je veda, ki nudi temelje vsega strokovnega znanja vsem, ki se ukvarjajo z mladino. Torej ne samo učiteljem, temveč tudi zdravnikom, sodnikom ln kriminalistom. Brnski kongres je sprejel ob zaključku sklep, naj se vrši prihodnji vseslovanski mladinski kongres v Jugoslaviji. Stalni pripravljalni odbor, ki mu načelujeta dr. mi-hajlo Rostohar, univerz, profesor v Brnu in naš rojak, ter dr. Uher, docent vseučilišča v Brnu, je stopil v stike z beograjskimi pedagogi. Po prvotnem načrtu naj bd se kongres vršil v Beogradu. Pojavili pa so se razni tehnični zadržki in zato je prispel prof. dr. Rostohar v Ljubljano ter stopil v stike s predstavniki prosvetnih in šolskih organizacij in oblastev, ki so obljubili svojo pomoč. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil H. vseslovanski pedološki kongres prihodnje leto pri nas v Ljubljani. Na brnskem kongresu je sodeloval • ot edini slovenski znanstvenik ljubljanski vse-učiliški profesor g. dr. Ozvald. Njemu je bila poverjena naloga, naj zbere prosvetne in pedagoške delavce iz naše banovine, ki bodo referirali na jugoslovenskem kon- gresu. Povabilu so se že odzvali prof. dr. Fran jo Zgeč iz Maribora, ki bo prikazal razvoj otroka v socialnem okolju, učitelj Jurančič od Sv. Marka pri Ptuju, ki bo poročal o vplivu socialnih razmer na razvoj kmečkega otroka, ostali predavatelji pa so univ. prof. dr. Ozvald in dr. Gogala iz Ljubljane, prof. šilih iz Maribora ter učitelj Vrane iz Studencev pri Mariboru. Na kongresu bodo seveda sodelovali tudi znanstveniki iz Beograda, Zagreba in ostalih krajev. Sodelovanje so obljubili tudi češkoslovaški, poljski in ruski pedologi. ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albns! Pedološkega kongresa v Ljubljani se bo | kurzije. udeležilo mnogo udeležencev iz naše države in inozemstva in je zaradi tega za organizacijo kongresa obilo dela. Pri organizaciji bo sodelovalo tudi JUU. O tem sodelovanju bodo razpravljali tudi na glavni skupščini JUU, ki se bo vršila 3., 4. in 5. avgusta v Novem Sadu. Po zaključku kongresa bodo udeleženci prirejali razne eks- Mednarodni učiteljski kongres bi moral biti letos v Beogradu, pa je odpovedan in bo od 8. do 11. avgusta v ženevi Ljubljana, 23. julija. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je bilo kot stalen član mednarodne učiteljske federacije, v kateri je včlanjenih 600.000 učiteljev (ie) iz vsega sveta, vedno zastopano na njenih kongresih s svojimi delegati. To se je vršilo z vednostjo in tudi z gmotno podporo samega prosvetnega ministrstva. Ti kongresi se vrše vsako leto v raznih evropskih centrih. Lani je bil kongres v 0xfordu. Ob tej priliki je sprožil jugoslovenski delegat predlog, naj bi se letos vršil kongres v naši državi in sicer v Beogradu. Predlog so spre jeli vsi delegati z največjimi simpatijami. S prireditvijo tega kongresa v naši državi, je imelo Jugoslovensko učiteljsko udruženje dvojni namen; prvič, da se na mestu zavrne sumnja o našem učiteljstvu, zaradi katere se je mnogim dozdevalo, da je zaradi gotovih raz.logov jugoslovenskemu učiteljstvu zabrnnjeno aktivno sodelovanje za okrepitev učiteljske mednarodne solidarnosti; drugič, jugoslovensko učiteljstvo je smatralo za svojo in narodno čast. da se o prosvetno pedagoških idealih razpravlja v naši drživi. in to v prisotnosti zastopnikov učiteljstva vsega sveta, rar.nih pedagoških organizacij in celo tudi Društva narodov. Da bi se temu kongresu, ki naj bi se vršil pri nas. zagotovil čim večji pomen ter bi se zanj ustvarilo čim večje zanimanje, je nameravalo udruženje poleg tega organizirati tudi pedagoški teden. Ob tej priliki bi bilo za učiteljstvo prirejenih več predavanj priznanih tujih in domaoh pedagogov. Da bi se učiteljstvu omogočilo prisostvovati predavanjem, je bil naš narodni učiteljski kongres določen tik pred mednarodnim. Poleg tega je bilo pripravljeno tudi vse. da bi v času kongresa tuji učitelji, zastopnik! raznih držav dobili najboljše vtise o naši državi in o naši gostoljubnosti. Da bi se kongres vršil z vednostjo in potrebnim sodelovanjem pristojnih oblasti, je udruženje predhodno obvestilo prosvetno ministrstvo o vsem. Prosvetno ministrstvo in tudi zunanje ministrstvu sta soglašali s pripravami ter obljubili moralno in gmotno podporo. Na osnovi tega je udruženje obvestilo centralo v Parizu, a ta vse nacionalne organizacije. — članice v Evropi rn izven nje. da se ho kongres vršil v naši državi. Medtem, ko je prišel čas priprav, so se pojavile iz povsem druge strani gotove ov! re. katerih odstranitev je bila izven območja jugoslovenske učiteljske organizacije. V številnih intervencijah je dajalo udruženje najpopolnejša obvestila in celo sigurne garancije vendar se je kljub temu občutilo. da ni obstojalo trdno prepričanje o tradicionalni nacionalni sigurnosti narodnega učiteljstva Jugoslavije in Jugosloven-skega učiteljskega udruženja, v njihovo pravilno poučenost o vseh nacionalnih in prosvetnih stremljenjih, kar je povzročilo, da ni smela učiteljska organizacija prevzeti odgovornosti za uspešno Izvedbo tega pomembnega mednarodnega kongresa in ga je bila primorana z največjim obžalovanjem. v zadnjem trenutku odpovedati. Naravno. da se s tem ni moglo izogniti gotovim neprijetnostim, ki so s tem povzročene nam in mednarodni učiteljski organizaciji, ki je sedaj primorana v najkrajšem času organizirati kongres v drugi državi. Po zadnjih vesteh se bo vršil kongres, ki bi moral biti pri nas v Beogradu od 8. do 12. avgusta, iste dni v Ženevi. Smrt rudarskega veterana Hrastnik, 23. julija. Smrt kosi letos najstarejše Hrastrcičane. Spomladi je umrl 90-letni Filip Orožen, pred dobrim tednom je pobrala smrt starosto kemičnih delavcev, 88-1 e t.nega Janeza Šoperja, včeraj popoldne pa so na trbovelj- skem pokopališču položili k večnemu poči tiku 88-letnega rudarskega veterana Aloj-tzija Mastnaka, upokojenega rudniškega paznika. Pokojnik je bil najboljši kronist hrastni-škega rudnika in življenja okrog njega. Rodil se je v Malem Trebč«m na nekdanji bosanski meji. kamor je pribežal njegov oče pred biriči, ki so ga hoteli vtakniti v vojaško suknjo. Ko ni bilo več nevarnosti pred biriči. se je pokojnikov oče leta 1850 •podal v Hrastnik in nastopil delo kot ru- dar. Ko je bil star 14 let, se je tudi sin podal na delo v rudniški rov. Več let je delal tudi v raznih gornje-štajerskih rudnikih. V rudniku na Ojstrem, ki je bil nekdaj last dunajskega podjetnika Sai-ga, poznejšega izdelovalca zobne kreme Kalodont, je delal 51 let, pri TPD pa je bil uslužben od njene ustanovitve leta 1874. Tekom dolgih let se je udejstvovaJ v vseh panogah rudarskega dela in naposled postal rudniški paznik. Kot tak je bil upokojen lota 1905 i za takratne razmere lepo pokojnino 100 kron. Pokoj pa mu ni prijal in prijavil se je spet na delo kot dnevndčar. Umaknil se je šele lota 1926. ko so nastopile prve redukcije. Vsega skupaj je »knapoval« polnih 62 let Kot pokojnino za to dolgo dobo je dobival z vsemi dokladami Pokojninskega zavoda in TPD na mesec 475 Din. Alojzij Mastna k je bH tudi najstarejši vrtnar in botanik v forastodški dolini. Po-mal je vsako rastlino, posebno pa zdravilne. Ko je ležal na mrtvaškem odru, oblečen v rudarsko uniformo, je bil obdan od krasnih vrtnic, ki jih je sam gojil. V visoki starosti je bil še veder in SI in bolezen ga m dolgo mučila. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica. Bodi mu ohra-nje»n blag spomin, rodbini naše sožalje! Dolžnost vsake žene je, da pazi na arejeno Malico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno oživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda delnje milo, prijetno, brzo In sigurno. Ogl. reg. & Dr. 15435r-3 Kristini Schullerjevi ob 70-letnici Kristina! Ne pišem zaradi- tvojih 70 "ct, pišem o Tebi zato. da obudim spomine na Tvoje in naše delo pri sodelavcih in sodelavkah. Današnjemu rodu ti se sicer zdHo vse, kar smo tedaj delali malenkostno, ker ne ve, v kakšnih razmerah smo delali. Ko smo konec leta 189(5 naznanile, da prične izhajati z novim letom »Slovenka*, prvi ženski liet, mi je med prvimi pisal Anton Aškerc značilne besede: >Čeprav imamo mi Slovenci brž preveč ko premulo časnikov, vendar mora vsak pameten človek pripoznavati važnost vašega podjetja. Naše ženstvo je res sila zaostalo. Kaj pa či-tajo naše tako zvane meščanske dame? l>o-mača literatura jim je španska vas. žensko vprašanje je eno najvažnejših vprašanj tudi za nas. Ako hočemo napredovati v sve tovni omiki, mora vzporedno z moško Inteligenco napredovati tudi žen®ka, drugače smo izgubljeni-« Na naš poziv se je naše ženstvo odzvalo tako. kakor tedaj nihče ni mogel militi-Kot sodelavke so bile v prvi vrsti učiteljice, ki so takrat med Slovenkami skoraj vse znale pisati slovensko. Kristina! Ti si bila z Vido. Bogomilo, Zorano, Marico H., Mirko. Mokriško, Zagorsko, Desimiro med prvimi, neutrudljiva požrtvovalna sotrudnica _ pesnica. Vselej sem se razveselila, ko sem na pisemskem ovoju uzrla Tvojo lepo pisavo. Zalagala si me vsa tri leta mojega urejevanja s svojimi vedno doživljenimi, občutenimi poezijami, ki ®o žal raztresene, pozabljene. Kar si napisala v pesmi »Slovo', je pač res; Klanjala ,ie svoie veje vrba žalna in šumela; vse na sveti — vse tu mine ura grenka in vesela. Svoje najlepše in najsrečnejše dneve si preživela na Gorenjskem in čar sveta pod gorskimi velikani ;e izvabil mnogo mehkih, v srcu doživljenih p^snii. Marica. □LiLiuuuuLonnnniionannannnnDnDO Fotoamater ji! Ali ste že preizkusili naš sveži film 26° Sch 8 posnetkov, kateri Vas stane z eno povečano sliko v velikosti 13 X18 cm samo Din £0.—. Dobite ga v vseh velikostih pri Foto Touristu - Lojze Šmucu ALEKSANDROVA C. 8. OAJL-IUUUUUUUUmLIUUUDDDDDDDnro Uprizoritev operete na prostem V Zgornji Šiški bodo imeli v nedeljo 26. t. m. ob pol 21. posebno prireditev, namreč opereto na prostem. Na pobudo kon-servatorista g. Ivana žižmonda, agilnega prosvetnega delavca in obenem pevovodje uprizori Društvo »Vodnik« Bučarjevo opereto pred rojstno hišo našega prvega narodnega pesnika Valentina Vodnika pri »Kamniti mizi.« Pod taktirko g. Ivana Ž-iž-monda bo sodeloval orkester v polni zasedbi. G. Žižmond je glasbeni in pevski del operete sam naštudiral z orkestrom. Temeljite priprave nudijo zagotovilo, da bo prireditev v polni meri uspela. Režijo vodi g. Ivan Jančič, plese pa je naštudiral odlični plesalec g. Emil Frelih, član ljubljanskega Opernega baleta. Odlično prosvetno delo Društva »Vodnika« zasluži, da se v največjem številu udeležimo njegove prireditve. Počitnice doma Ljubljana, v juliju. Ci si državni — ali kakršenkoli drugi uradnik, ali pa si tako nesrečen, da si v boljših letih svoje prihranke vložil v banko, ki ti zdaj ne izplača niti počene pare kapitala ne obresti — potem ne moreš storiti drugega, nego da preživiš svoj dopust ali počitnice v osrčju domačega ognjišča. Pred osmimi, desetimi leti bi bilo človeka sram priznanja, da ne gre poleti nikamor iz Ljubljane,- danes se nam vidi to samo po sebi razumljivo. In kako tudi ne. Morja smo že toliko videli, dalmatinca že toliko popili, da smo si popolnoma utešili glad in žejo po slani vodu opolu in ružioi — če ne več, vsaj za polovico življenja. V »domača« gorska letovišča pa nismo zahajali niti poprej, kajt.i »nobel« kraji niso za gorjance niti tedaj, ko imajo mošnjo nabito z denarjem. Mi nismo narod parketa, avtomobila in dancinga. Čevlji na kveder, cepin in štajerski zeleni klobuk so naši na-jvernejši atributi — da ne govorim o steklenici cvička. ki bi jo verni Kranjec lahko postavil v svoj grb. Torej smo letos ostali doma. Izprva nas je zaradi tega tlačila nekakšna nejevolja. Naše žene, ki so bile v letih konjunkture podiihaJe letoviščarsko življenje izven območja Slovenije, so bile kar nekoliko užaljene ko smo jim možje pojasnjevali, da kriza ne dovoljuje več ekskurzij, izvzemši kakšen skromen nedeljski izletič s piknikom. Ko je napočil ča« dopusta, smo se najprej skrluno očedili. kakor se dopustni-korai spodobi. Ne, na dopustu ne bomo takšni, kakor v Birokracijevem jarmu! Ce si že ne moremo privoščiti Bačviic, Makar-ske, Crikvenice, Malinske, Srebrena-Kupa-rov m Budve, si bomo vsaj omislili čedno srajco s čistim ovratnikom in nedeljsko kravato. Tako. In zdaj prinesi žena iz omare tiste bele platnene hlače ter športni jopič! Hvala! Palica izza boljših dob letovanja — ali je še za omaro? Se je tam. Ven z njo iz kota! Zdaj smo prilično oče jen i. Hajdimo v park. V bazenu Ilirije pljuskajo veseli kopalci, ki so morali ostati v Ljubljani. Kratkočasijo se dame in damice. na stolpu kaže svojo zagorelo polt celo eden, ki se času, ko je kopališče polno, upa pognati v vodo. Pljusk! Srečno je bilo. Tivoli je ves bel, umit in počesan. Sfrizirala ga je jutranja megla, tista, ki dela takšne preglavice našemu letalstvu. Klo-pice so še nekoliko vlažne. Ko posijejo nanje prvi žarki ljubljanskega sonca, se pomešajo nad gredicami blage vonjave La-povih rožic in pljuča se širijo od veselja, da struji vanje takšen balzam. Vse to brezplačno. Toda pssst! Lahko bi nas slišal finančni odbor mestnega sveta, pa bi nam utegnil zatrošariniti tudi ta doslej za- stonjkarski užitek. V parku je vse živo. Vrtnarjevi pomočniki so končali obvezno škropljenje, metle so izginile v sbramibo. snažilke potov ni videti nikjer nol>ene več. Kosi se spreleta-vajo pod smrekami in grmovjem, lepo črni, kakor da so se oblekli za vljudnostni obisk. Prihajajo že upokojenci. To so najzvestej-ši ptičji obiskovalci. Od s vrt jih revnih kronskih stotink in dinarskih par si utrga -vajo «e za pičo tivolskim ščebetavcem in pevcem. Vsak šetalec ima svoj revir, nekateri tudi po več skupaj, kajti v teh rečeh ni sporov. Hvala Bogu! Tu ni politike ne gospodarstva, samo nedolžno veselje klije iz nepokvarjenega ali pa težko preizkušenega srca. Kakor kipi stoje mirno krmilci. Ljubko požvižgavajo in vabijo pernate znance z drevesnih vej na roko. s katere zobljejo bučna semena. Po obilnem zajtrku se ptičji rod prešerno mzkropi. zamudnike pa krmijo 7. dopoldansko zakusko novi čestilci Tivolija, ženske in otroci. Tudi oni so se naučili žvižganja in vabijo r>t.i<" ke. In poljski škrjančki. taščice, liščki in neizogibni vrabci se v začetku nekoliko nezaupljivo ozirajo po njih. Pozneje pa se naberejo pri klopicah ob stezah v cela krdela. Vabilci jim mečejo hrt,no na tla. Na roko jim ne pridejo, otroci so preveč nemirni. Vendar pa vidijo, da se Jim tudi teh gostov ni treba bati. C as enakomerno hiti — evo ti zelenega paznika! S palico v roki korači svojo odmerjeno pot in se ozira na vse strani, če vlada povsod predpisani red. Časih se ustavi pri tej ali oni skupini starejših gospodov, ki pripovedujejo novice in delajo opazke o dogodkih. Potem se zgodi, da otrok prestopi zeleno mejo, pa je treba intervencije. Vse z blagimi besedami. seveda. Kajti prirods je zato. da jo ljubimo, ne da jo uničujemo. In služba pa*nika sama na sebi? Poleti je pravi ideal! Skoda, da je ne oddajajo brezposelnim. Nu, pa tiste večerne zarje, ki posveti človeku v jesenskih letih, tivolskim paznikom nihče ne zavida. Ribnik pod pasjim stopnjujem je vedno živahen. A tudi prilično diskreten. Polagoma so se Ljubljančani privadili, kaj se pravi imeti počitnice: privoščiti mir sebi in drugim Ponce čvrsto sije, senca prijetno hladi — dopustnika, brez-poselnega ali lenuha. Samo enim ne da miru: mladim parčkom. Zdajzdaj se pojavi takšen rumeno-kljunec s še lx>Ij rumenokljuno spremljevalko. Kam jo merita? Miim» stopnišča letnega gledališča v gozd. Tam je t.iho in svečano grmički skrivajo človeško gtdobijo, klopice vabijo in samota miče. miče mnogo bolj nego spodaj v parku. Mladost, noče kompromisov. Hoče se ji samote, da pomeri svoje sile v zelenem krilu pramatere Narave. Bog z njo! Ko se izletnik, potnik ali poha-jač vrne z rjavih potov na tivolske stezice, je slika v parku ali okolici docela spremenjena. Tiči-sta-nska idila cvete le še pod krošnjami starih dreves, kjer so upokojenci takorekoč stalni gostje. Po d Hitrih notah škriolieio vozički z najmlajšimi, ki umejo komaj ve-kat.i. Prijatelji krilatcev imajo dovolj vzroka, da se hudujejo. Otroci 7, varuškami jim razganjajo pernato družino. Promenadna pot je tudi oživela. Po dva in dva ali dve in dve sedita tam. kjer se ponuja prilika vse videti, marsikaj slišati in vse »kritizirati. 0, ne mislite, da ima Ljubljana zaprte oči in top jezik! Počitnice so kakor nalašč, da se uam vsi čuti poostrijo. Med te kritične motrilce promenade se kmalu pomešajo otroški triciklji — in živžav je popoln. TVopustn-ik vstane s klopice, kjer je našel nekaj minut pribežališče, obhodi park na desni in levi. v mi-sLžh pohvali vrtnarsko umetnost in se ne čudi. ko odkrije, da ni v Tivoliju sam. Kaj še! Mnogo jih je, mnogo več, nego si je mislil Ne samo domačinov. Evo jih tam — ti so gotovo iz Zagreba. Oni drugi celo iz tujih krajev, kajti govorijo angleški. Vidite, ti so prišli na oddih v Ljubljano. Citali so o mestu pod planinami, pa so se pripeljali k nam. Noče se jim slanega morja, triglavskega zj-aka. udobnosti Kofc in drugih planinskih domov. Ljubljana ima torej le neko privlačnost. Popoldne srečaš takšne goste tudi na gradu, zvečer pa na nebotičniku. Vsi so polni hvale za čar naše domače prestolnice. Vsi — razen Ljubljančanov. Kajti Ljubljana beži stran od Ljubljane in 6i ne da dopovedati, da je povsod lepo, a najlepše — ne samo takrat, kadar ni denarja za potovanje — da je vselej naiooše doma! Domače vesti * Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično železniško vožnjo obiskovalcem 13. nacionalnega teniškega turnirja za prvenstvo Jugoslavije, ki bo v Zagrebu od 4. do 9. avgusta. Popust velja od 1. do 12. avgusta, članom in Članicam Jugoslovenskega učiteljskega združenja, ki se udeležuje glavne skupščine združenja v Novem Sadu, 3. 4. in 5. avgusta, pa ao dovoljene naslednje ugodnosti: članom m članicam, ki so državni uradniki, četrtinska vožnja na podlagi uradniške legitimacije, članom in članicam, ki niso državni uradniki, pa polovična vožnja. Popusti veljajo od 30. t. m. do 9. avgusta. + Izpreme-mba sporeda radiofonske od. dajne postaje v Ljubljani. Radiofonska oddajna postaja Ljubljana sporoča, da bo v soboto 25. t m. prenašala Cavallerjo Rusticano iz Milana od 21.45 dalje in ne kakor je bilo prvotno javljeno, ob 20.45 uri. Ducti: Orglice in harmonika (Petan Franc in Stanko Avgust) pa so uvrščeni istega dne od 20.30 do 21.20 ure. Čas, vreme, poročila, spored pa eventualno od 21.20 do 21.40 ure. * Iz sodne službe. Sodni pristav Lojze Zalokar, ki je doslej vodil na okrožnem sodišču v Ljubljani preiskovalni oddelek A*III. je premeščen in imenovan za sreskega sodnika v Višnji gori. Novo službeno met,to nastopi prihodnji mesec. * Veliko zborovanje rudarjev in delavcev železarne v Zenici. Zaradi zvišanja prispevkov za bratovsko skladnieo so rudarji in delavci železarne v Zenici sklicali zborovanje, na katerem so poročali tajnik Zveze rudarjev za Bosno in Hercegovino in obratni zaupniki. Sprejeta resolucija se bavi s kolektivno pogodbo delavcev železarne ter naglasa, da rudarji in delavci pri sedanjih mezdah ne bodo mogli plačevati zvišanih prispevkov za bratovsko skladnieo. * Zborovanje sladkovodnih ribarskih zadrug iz vse države. Centralna zveza ribarskih zadrug v Novem Sadu bo imela 15. avgusta na neki ladji med Novim Sadom in Bačko Palanko svojo glavno skupščino, katere se bo udeležilo okrog 250 delegatov sladkovodnega ribarstva iz vse države. V zvezi je včlanjenih 42 zadrug. Včlanjene zadruge so lani izvozile 30 vagonov konzerviranih rib v vrednosti kakih 7 milijonov dinarjev. + Dve učiteljski mesti na državni ženski obrtn/ šol/ v Ljubljani. S prihodnjim šolskim letetm bosta potrebni dve novi učiteljici. ena za krojenje in šivanje oblek, druga za umetna dela (vezenje). Absolventke ženskjh stroktovnih učiteljišč, ki so vzposobljene za navedene stroke in se nameravajo posvetit; učiteljski službi naj se do 31. t. m. oglasijo pri direktorju državne sred/ne tehniške šole v Ljubljani. Oglasijo naj se tudi kandidatke, ki imajo prošnje za sprejem v državno službo že vložene pri banski upravi ali pri minstrstvu za trgov j no in industrijo. + Društvo orožnSških upokojenci'v za Jugoslavijo v Ljubljani odgovarja na številna vprašanja glede železniških legitimacij tole: 1. Po novi uredbi ima vsakdo izmed upokojencev in njih svojcev pravico na 24 voženj po polovični ceni letno. 2. Vsi lastnjkj za leto 1936. potrjenih legi. timacij, ki so izrabili dosedanje tri vožnje, naj predilože legitimiatcije finančfcii direkciji obenem s kratkimi prošnjami za vložke. Istočasno naj vsak pošlje po položnici za vsak vložek 2 Din. Ta znesek se ne more priložiti prošnji v znamkah. Položnice za dravsko finančno direkcijo se dobe pri davčnem uradu. Položnice brez števjilke čekovnega računa, ki se dobe na vsak; pošti, je treba opremiti s številko 10011 na račun dravske finančne direkcije v Ljubljani. Zaradi hitrejšega poslovanja naj se tej kratki prošnji priloži tudi odrezek nakazila pokojnine. 3. Moški družinski člani imajo pravico do take legitimacije do polnoletnosti neglede na to, ali obiskujejo šolo ali ne. Pogoj je le ta, da so nepreskrbljeni in odvisni od očetove oskrbe. Ako je takim legitimacija odvzeta in pri direkciji jo dobe nazaj na podlagi prošnje, predložiti pa morajo sliko, ker je prejšnja iz legitimacije odstranjena. 4. Hčerke, ki so nepreskrbljene dobe ne glede na starost odvzeto legitimacijo nazaj, in sicer do omožitve (drugo gfiiej pod točkama 2. in 3.). Prošnji je pa treba v tem primeru priložiti samski list in potrdilo občine. da nima lastnih dohodkov nad 200 Din mesečno. Vsi oni družinski člani pa, ki imajo morda take legitimacije še doma, jih morajo prošnjam priložiti. 5. Ločene žene, ki ne žive z možem v skupnem gospodinjstvu, romajo pravice do iegiti. macij. 6. Za leto 1937. bodo dobili vsi nove legitimacije Predložiti pa bodo morali nove slike z imeni na nasprotni stra-n) in plačati po 20 Din 7- Vložkov trenutno Ae ni na razpolago in zato naj vsak najprej izrabi vse dosedanje vožnje in naj ne dela takoj sile in nujnosti finančni direkciji. To bo dalo spet dosti dela. kar se na-j upošteva. Po možnosti in vrstnem redu bo čimprej vsem ustreženo. * Novo poslopje našega poslaništva v Ankari. Velika motorna jadrnica »Orjen« iz Ista vkrcava v Splitu ostrešje in različen material za graditev poslopja našega poslaništva v Ankari. Ostrešje je izdelal splitski mojster Krstulovič. Ves material za graditev poslaniškega poslopja v Ankari je iz naše države. Skupaj s prevozom bo material cenejši, kakor če bi bil nabavljen v Turčiji. * Arheološko odkritje pri Bihaču. Med delom na progi Bihač-Knin so odkrili te dni blizu Bihača grobnico Japodov, starega ilirskega plemena. O najdbi so bili takoj obveščeni strokovnjaki, ki smatrajo, da je to novo arheološko najdišče zelo važno. V grobnici so bili tudi ko6i spomenikov, po katerih se bo dala približno ugotoviti tudi doba, v katero spada najdišče. * Pospešena dela pri graditvi unske, železniške proge. Unsko železniško progo gradijo z veliko naglico Te dni je prispel v Šibenik iz Pariza sam šef podjetja Batigno-li ter pregledal dela na progi.. Izjavil je, da je zadovoljen z napredkom dela. Progo gradijo v treh delih, bi bodo ob istem času dovršeni in potem združeni. * Nenavadna otmica. Na našem jugu so otmice ali ugrabljenja na dnevnem redu. Zaljubljenec ugrabi s pomočjo svojih prijateljev svojo izvoljenko ter jo odvede na svoj dom. Če mladenkina rodbina ni zadovoljna z ženinom, se večkrat zgodi, da dekle njeni sorodniki s silo spet privedejo nazaj domov. Zgodi se tudi, da ugrabijo kako dekle proti njeni volji. Otmice so torej različne, takšna, kakršna se je te dni pripetila pri Bjelovaru, pa je nekaj nenavadnega. Tam so namreč sinovi ugrabili svojega očeta. Kmet Stepan Ročevič, star 61 let, se je zaljubil v neko mlado vdovo ter zapustil doma v Kalinovcu svojo ženo in svojo posest ter se priselil k mladi vdovi. Sinovi so prišli ponj, ga zvezali in naložili na voz ter odpeljali domov. Zaljubljeni oče pa jim je utekel in se spet preselil k svoji prijateljici. Tokrat sta bila previdnejša in sta se nastanila nekje drugje. Sinovi pa niso mirovali in, ko so odkrili očetovo bivališče, so ga spet ugrabili. Spet so ga zvezali in odpeljali domov. Doma so ga strogo zastražili, starec pa si ni dal kratiti svobode in je po nekih prijateljih zadevo prijavil sodišču. Razprava o tej nenavadni otmici bo za Bjelovar velika senzacija. * Preiskava ginekološke afere v Beogradu je ugotovila, da se je dr. Pančo Stoja-novič že nekaj let bavil samo s takim delom. ki ga je zdaj spravilo v kriminal. Še prej, ko je deloval v Skoplju. ga je nekajkrat prijavila zdravniška zbornica, do preiskave pa ni prišlo, ker se je kar črez noč preselil. V Skoplju je bil dr. Stojanovič član zdravniške zbornice, v Beogradu pa k zbornici ni pristopil in 7;k je razdelil hmeljska znamkovalna podro^. na Savinjsko dolino (sodne okraje Ce: Vransko in Gornjigrad), ostale sreze dravske banovine na podonavsko področje (Vojvodina). Pravilnik ureja sortiranje. vladanje in znamkovanie hmelja ter določa za to potrebne kontrortne organe. Te dni je ban imenoval prvo banovin-sko hmeljslko komisijo v smislu čl. 17- tega pravilnika, in sicer na predlog hmeljarskih organizacij in Zbornice za TOI. Sestavljena je i-z 16 članov takole: a) Iz vrst strokovnjakov je imenovan inž. Dolinar Janko, banovinski hmeliski nadzornik v Celju, b) Iz vrst hmeljskih trgovcev: Vovk Josip iz Žalca. Cukala Maks iz Št. Jurija oh Tnboru. Tiršek Josip iz Polzele, Aubrecbt Josip iz Žalaa, Oset Stanko iz St- Petra in Ulaga 'Anton iz Celja, c) Iz vrat hmeljarjev: Kuder Liudevik iz Griž. Marine ^ronim iz Braslovč, Jelovšek Stanko iz i^^dvč. inž. Ježovnik iz Ar;evali. Steblov nik Martin iz Recice, Kralj Blaž iz Št. IIia pri Velenju. Langeršek Josiip iz M'i-renbe-rga. Sehob^r Fric iz Mule iin Goršek Franc iz Petrove. V pristojnost banovimske hmeljske komisije spadajo naslednji važni posli. Komisija vrši splošno nadzorstvo nad poslovanjem znamkovalnih komisij in poverjenikov. odloča o pritožbah zoper sklene teh organov, ter predlaga banu azm-ed č'"- ne in namestnike komisije za kontrolo in znam kovan je hmelja za dobo dveh let f1" noverjeniike in namestnike v občinah, če komisija »pozna, da jih je treba postaviti-Zlasti važna naloga hmeliske kom>i?:>e je. da predlaga pravočasno banu vse ukirepe, potrebne za izvrševanje predonsov tega pravilnika in da skrbi za niih izvajanja. Zlasti važna je naloga komisi je, da da'V mnen;a o vseh vprašan iih pridelovanja in trgovine s hmeljem. Prav iz zadnjega stavka vidimo, da pred. stavlja banovinska hmeljska komisija nekakšen vrhovni hmeljarski svet. skozi katerega pojdejo vse težnje posameznih hme_ ljarjev. hmeljarskih organizacij in hmeljske trgovine na eni strani, na drugi strani pa bo tisti organ, kd bo dajal pobudo, nasvete in mnenja banski upravj_ in osrednji vladi. Kakor čujemo. bo novoimenovana hmeljska komisija pripravila vse potrebno, da se bo uvedlo v soglasju s čl. 5 pravilnika o kontroli hmelja obvezno znamkova-nje našega hmelja, ker želijo to tako hmeljarji in po večini tudi hmeljskj trgovci-Pravilnik o kontroli hmelja je prvotno določal v čl. 8, da vrši vse znamkovam je- na področju dravske banovine izključno arstro Hmel jarna z- z o. z. v Žalcu, kakor se je doslej vsa leta že izvrševalo. Ta odsrtavek je lansko leto izpadel iz pravilnika, tako da se bo sedaj vršilo znamkovanje na več krajih dravskih hmeljskih okolišev, kar bo seveda naložilo hmeljski komisijii mnogo in zelo odgovornega dela. Čimbolj je raztresen kontrolni posel, tem težje se izvaja, kar zna vplivati slabo na vso institucijo obveznega znamkovasija- Gospodarske vesti - Razširjenje telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je v ministrstvu za pošto, telegraf in telefon izdelan načrt za razširjenje avtomatskih telefonskih central t Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Proračun za to razširjenje znaša 8 milijonov Din in bo predlog v kratkem iznesen na sejo eko-nomsko-finančnega odbora ministrov. — Vprašanje je nujno, ker je v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani preko 4000 prošenj za nove telefone. = Kartel premogovnikov. V seznamu prijavljenih kartelov, ki smo ga včeraj objavili, je omenjen tudi kartel premogovnikov. Ta kartel tvorijo naslednja podjetja: Trboveljska premogokopna družba, Šentjanž ki premogovniki A. Jakila (Kr-melj), Združeni rudniki in topilnice (Zagreb), Mirna, premogovna d. d. (Zagreb), in Pitomačko-črešnjevački ugljenici d. d. (Zagreb). Kartel se nanaša na prodajo premoga. Dogovor obsega rejoniranje prodaje in skupno postopanje proti nesolidnim odjemalcem. = Vnovčenje naše pšenice. Kakor poročajo iz Novega Sada, je Prizad doslej kupil vsega 2000 vagonov letošnje pšenice. Pri tem pa je 1300 vagonov že po prilično ugodnih pogojih prodal v inozemstvo. = Pogajanja c Grčijo zaradi likvidacije blokiranih terjatev. Kakor smo že poročali, so bila pogajanja med našo državo in Grčijo sredi preteklega meseca prekinjena, ker Grčija ni hotela pristati na zahtevo naših delegatov glede likvidacije blokiranih terjatev jiri Grški banki v znesku 45 milijonov Din. Grki so zahtevali, da se ta saldo kompenzira z uvozom grškega blaga v Jugoslavijo. — Zaradi ureditve tega vprašanja so te dni odpotovali v Grčijo predstav niki naše Narodne banke, ki se bodo pogajali z grško Narodno banko. = Stanje aktivnih kliringov. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v poslednjem tednu za malenkost dvignil in je znašal 22. julija t. 1. 20.3 milijona Din (zadnji izplačan avizo nosi število 10.117). v kiiringu z Italijo je <>aldo nazadoval na 40-2 milijona lir. Naša klirinška terjatev v prometu s Tyrčijo pa znaša 1.1 milijona francoskih frankov. — Ogromne neprodane i&Ioge pšenic« v Češkoslovaški. Češkoslovaški žitni monopol ie sestavil bilanco za konec žitnega leta 1935-36, iz katere sledi, da eo znašale zaloge neprodane pšenice ob koncu junija t. 1. 70.327 vagonov nasproti 32.773 vagonom pred enim letom. Y lanskem letu je torej I češkoslovaški pridelek pšenice presegal po-trošnio za okrog 37.000 vagonov. Obstoječa neprodana zaloga v višini preko 70.000 vagonov predstavlja polovico celotne porabe pšenice v Češkoslovaški. Kakor smo že poročali. je češkoslovaška vlada odredila prisilno zmanjšanje s pšenico posejanih površin za 25%, kar pa ne bo zadostovalo, ker ti bilo treba produkcijo zmanjšati za <30%, da 9e doseže v enem letu ravnotežje. = Zastopstvo jugoslovenskih uvoznih tvrdk prevzame podieije J. Berdah & Fr^re, Tunis. Boite postale 645-15, Rue de 1' An-cienne- Douane. Posebno 6e zanima za upognjeno pohištvo, steklarske izdelke, vsakovrstne gospodinjske predmete, predmete za petrolejske svetilke, svetlobne predin^e in moderne predmete za hišno uporabo kakor lestence, peči, hladilne naprave itd. Borze 23. julija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le New York je čvretejši. V privatnem klirin-gu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.75. angleške funti pa so nobirali 238—238.50. V zagrebškem privatnem kiiringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.68, v angleških funt.ih po 238 in v španskih pezetah po 6.35. Nemški klirinški čeki so be trgovali v Ljubljani po 13.80 (za konec avg. po 13.62). v Zagrebu po 13.73 (za konec avg. po 13.55) in v Beogradu po 13.71. Italijanske lire so se v privatnem kiiringu v Zagrebu trgovale po 3.1780 in v Beogradu po 3.1750 Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo le povpraševanje za Vojno škodo po 362. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil promet v delnicah PAB po 233. Devize Ljubljana. Amsterdam 2961.73 — 2976,32. Berlin 1752.05 — 1765-93 Bruselj 734.54 — 739.60, Curih 1424.22 _ 1431.29 London 218.23 — 220.28, Ne\v Y0rk 4318.94 — 4355.26, Pariz 288-14 — 289-58, Praga 180.47 - 181-58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.23, London 15.3650 New York 305.875, Bruselj 51.6250, Milan 24-10, Madrid 41-90, Amsterdam 208, Berlin 123-20 Dunaj 57.45, Stockholm 79.20, Oslo 77.20, Kobenhavn 68.60. Praga 12.6S. Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362 den., 4% agrarne 47.50 — 49. 6"/o begluške 68.50 den.. 7% invest. 83 — 83.50, 7°/o stabiliz- 83 — 83-25, 7% Drž. hip. banka 86 — 87, 7% Blair 73 _ 73-75. Blair 83 _ Delnice; PAB 233—235, Šečera-na Osijek 120 — 135, Dubrovačka 160 — 180. Beograd. Vojna škoda 362 — 363, 4% agrarne 48 — 48.75 6"'<> begluške 68.50 — 68 75, 7% stabiliz. 82.50 den., 7«/o Blair 73.25 _ 73-75, 8% Blair 83 — 84, Narodna banka 6270 bi-, PAB 232 — 233-50. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 23. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.50, za dec. 101.75; koruza :za sept. 88. za dec. 81.50. -f- Winnipeg, 23. julija. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 92.50. za dec. 92.25. + Novosadska blagovna borza (22-1, m.) Tendenca nespremenjena. Za pšenico veljajo Prizadove cene. Ječmen: baški, srem_ ski novi 64 kg 85—87.50. Oves: baški, srem-ski in sila v. novi 87.50—90. Koruza: baška in banatska 100.102. Moka: baška, sremska slavonska in banartska »Og« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175 _ 185: »5« 155 — 165: »6« 135 — 145: »7« 115 — 125; »8« 100 — 102-50. Otrobi: baški sremski in banatski 78 — 80. + Budimpeštanska terminska borza (23. L m.). Tendenca stalna. Koruza: za avg. 12.33—12.35, za sept. 12.13—12.15. B0MBA2 + LiverpooL 22. julija. Tendenca stalna Zakljudni tečaji: za julij 7.02 (prejšnji dan 7.09). za dec. 6.51 (6.57). + New York. 22. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za julij 13.09 (13.02), za dec. 12.21 (12.12). Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota, 25. julija Ljubljana 12; Pester program na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. _ 13: Čas, spored, obvestila. — 13-15; Plošče. _ 14: Vremenska napoved. — 18: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 18.40: Pogovori s poslušalci- — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Tuji pisatelji o lepotah Jugoslavije (iz Beograda). _ 19.50: Venčki šlagerjev na ploščah. — 20.10; Zunanje-politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30; Dobra volja je najboljša. 90 minut zabave: godba, pesmi, šale prave. — 22: čas, vreme, poročila, spored- — 22.20: Dueti; orglice in harmonika (gg. Petan Franc in Stanko Avgust). Beograd 17.20: Klavirski koncert. — 18: Narodna glasba. — 20-45; Operni večer. — 32.20- Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. 19.50: Klavir«ki koncert. _ 20.45; Kakor Beograd. — 22 15: Lahka godba orkestra. _ Praga 19.15: Vojaška godba. — Zabaven program. —20-45: Slike iz Mehike.— 21: Simfoničen koncert. _ 22-20; Lahka godba in ples. — Varšava 19: Stari valčki. — 20.15: Mešan program. —21; Violinski koncert. — 21.30; Zvočna igra. 1_ 22-15: Lahka glasba. _ Dim) 12: Avstrijski skladatelji. _ 15.45; Komorna glaska. — 17; Oiikestralen koncert — 19-10: Beethovnova HI. simofonija (»Eroica«). — 20.45- Orkestralen koncert. _ 22.10; Lahka glasba. — 23-05; Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Plošče. — Nemčija 18: Komorni koncert. — 18.30 Olimpijska reportaža. — 18.45; Narodne pesmi in plesi. — 20; Poročila. — 20.10: Reportaža s hamburškega kongresa za ferije in oddih (sodelujejo tudi Jugoslovani). — 22.15: Prihod olimpijske bakle v Solun. — 22.30; Plesna muzika. — 23.30: Koncert orkestra. — 1.00; Operetna glasba- Dinar za gram krvi Na članek, ki je bil pod tem naslovom objavljen 16. t. m., je poslala uprava državne bolnišnice v Ljubljani naslednji popravek: 1.) Ni res, da bi uprava bolnice te dni »vnovič znižala nagrado za oZvezdec! Dama na klopi v bližini vodnja&a. Rdeče ustnice, rokavice, klobuk. Vsak hip pogleduje proti Wolfovi ulici. Ali se je zamudil?.. Na treh klopeh sede fantje — slabo so oblečeni, neobriti. Roke nerodno položene na kolenih — te roke. nevajene brezdelja- Smehljajo se policaju in ta se smehlja-njimi. Nerodno je, tak lep p—^dni dan, roke željne dela — pa dela nI, gospod policaj ! Poštama dama. Barvani lasje. Po zadnji modi sešit pomladni tričetrtinskl plašč. Na levem reverju tri, štiri pisane cvetice, umetne, take. ki so po petdeset dinarjev. Roka v rokavici drži jermen, na jermenu je psiček, pravkar okopon, zdaj dobi še maloo. Se ena dama s tremi psi na treh jermenih v isto smer. Dvakrat je že šel mimo nas. Malo upognjen. Klobuk potegnjen na čeflo. Na kolenih dve veliki zaplati. Na pogvedranih čevljih prah. bogve od kedaj, morda še od takrat, ko je bil zadnjič zaposlen. Roke ve žepih. Gre kakor ti6ti. ki hodi, ne da bi bil kamorkoli namenjen. Dolgo stoji pred »Altoma Company« in gleda v dva debela napisa; »Trubadur«, >Kavalir z rožo« ali kaj podobnega. Ali 6e sprašuje za koga se vsak teden nekajkrat menjajo ti oglasi? Aloma Comp., Kavalir z rožo, Skaberne in maska z odprtimi čeljusti in izbuljenimi očmi—tudi igralci so nekje, igralci, ki hočejo dobro igrati, postati slavni in bogati! Morda se bodo pa nekega dne kostanj naveličati stetf tako nepremično, morda ki se slučajno mudi v Mariboru, garnizo-11 ar j a podpolkovnika Marka Nikoliča, komandanta 32 artilerijskega polka g. Mak-sima Eriča, podpolkovnika Vekoslava Ce-nerja. starosto sokolske župe dr. GoriSka Milana, ter narodna poslanca dr. Jančiča « Janžekoviča. Njegove besede je navzoče Sokolstvo sprejelo z viharnim odobravanjem. Sledil je nastop Sokolov telovadcev in gojencev inž. podoficireke šole. Vse točke sporeda so se precizno izvajale in so zapustile pri vseh navzočnih najboljši vtis. Med pavzami je pel agilni »Jadran« ter sodelovala godba poštarjev. Iz Julijske Krajine Drobne novice V Rihemberku so karabinerji te dni aretirali Franja Brica, ki so ga osunrili. da je pred 14 leti na Pivki z več tovariši napadel finančne stražnike. Stražnik Stangenel-li je bil tedaj v spopadu ubit. Brica so oddali sedaj v goriške sodne zapore. Puljska mestna uprava je te dni razpisala 19 nagrad za novoporočence v skupnem znesku 5.0roča »Oazzettino«, vpoklicani k orožnim vajam. Kakor vse kaže, bodo odposlani v južno Italijo, kjer se bodo prihodnji mese« vršile velike vojne vaje. V Rubijah pri Gorici je pretekli Setrtek skočil s tira potniški vlak, ki je prihajal iz Trsta. K sreči je vlak. ki je bnš-odhajal s postaje, v07.il še počasi, tako da ni bil noben potnik težje poškodovan. Promet je lril za nekaj ur prekinjen. To je bila v kratkem času. odkar so progo Trst—Gorica—Videm elekfrifir.irali. na tej progi že druga železniška nezgoda. V Volčah pri Tolminu s« "je pripetila huda nesreča Rutarjevima otrokoma, kletnemu Romanu in 41et.nemu Josipu. Oba sta se igrala na dvorišču domače hiše skupno z nekim bratrancem. Nekje so našli manjšo količino smodnika in jo zažgali. Nepričakovano velik plamen je oplazil V6e tri dečke. Najstarejši med njimi je dobil tako h»u-de opekline, da jim je kmalu nato podlegel. Ostala dva so prepeljali v goriško bolnico. Josip Rutar je dobil težje opekline, vendar bo tudi on okreval. V Štandrežu pri Gorici se je pred dnevi ponesrečila 42Ietna Alojzija Vidmarjeva. Na ognjišču je razlila bencin, ki se je na$rlo užga! in ji je plamen udaril v obraz. Prepeljali so jo v goriško bolnico, kjer je pretekli torek zaradi opeklin umrla. V Bovcu je pogorela žaga Josipa Hrovata. Zgorelo je tudi mnogo lesa. Požar je napravil za 30.000 lir škode bodo iztegnili svoje prižagane veje, prisili li ljudi, da se ozrejo na ta največji nadpro-dukt modernega časa—na brezposelnega ^ Tri, štirileten deček neumorno vozi svoj avtomobilček z napisom »Bizjak keksi Ob Kongresnem trgu se shajajo penzio-nisti — To je bila romantika— — Ampak na Dunaju dobro vedo.-. — Tudi dane6 bi se dalo... Palica dela enakomerne zareze ▼ tla. Oči soseda so vesele, mežiikajoče. Nekdo drži v roki šop listov in vneto razlaga. Od Wolfove ulice prihaja zopet brezposeln. Včasih se ustavi, ozre se na vse strani, pljune in gre naprej. — Jaz sem pa iz Metlike.-, iščem službo- — Da? — — Gospodična, kaj je pa to, ta velika hiša? — To je univerza — — Kaj je pa to, univerxa?_ »Zvezda« — štiri navzkriž položene ceste, dve vrsti kostanjev vzdolž vsake eeste, pod kostanji klopi. Kostanji molče. Ženi, ki je prišla iz Metlike iskat službo, je nerodno sedeti na klopi. — Kako gledajo dedci... menda mislijo da smo-, »one«-.. — Žalosten kruh je to — — Jaz pa ne bi bila zato... jaz ne.. — Ampak »one« prihajajo zvečer - To je »Zvezda«. Kostanji bi vedeli povedati mnogo wč kakor jaz- če bi jim bila dana moč svobodnega kretanja, bi nemara danes nobenega več ne bilo v »Zvezdi«. Tako pa stojijo ta, poganjajo listje, dajejo senco vsakemu io moiča Kaftara ^pn d Deficit našega delavskega zavarovanja Primanjkljaj nezgodnega zavarovanja narasel na 59 milijonov Din. Predlagamo povišanje prispevka od 7 na 8% Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal obsežno tiskano poročilo o poslovanju v preteklem letu in o ra-čunskin zaključkih. Iz tega poročila posnemamo naslednje podrobnosti: Bilanca bolniškega zavarovanja zaznamuje za preteklo ieto poslovni primanjkljaj v višini 3,025.000 Din nasproti poslovnemu višku, ki je bil zabeležen v letu 1934. v višini 7,854.000 Din in poslovnemu višku, ki je hil izkazan v letu 1933. v višini 17,323.000 Din. Aktivno bilanco izkazuje osem krajevnih organov, pasivno bilanco pa 12 krajevnih organov. Največji deficit izkazuje okrožni urad v Skoplju namreč 2.1 milijona Din. t. j. 21% vseh prispevkov. Znaten deficit v višini 1.96 milijona Din beleži tudi okrožni urad v Osijeku deficit v višini 0.9 milijona Din pa okrožni urad v Tuzli in deficit v višini okrog pol milijona Din okrožna urada v Sarajevu in Splitu. Malenkosten deficit v višini 0.1 milijona Din je zabeležila tudi bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Aktivno bilanco izkazujeta v lanskem letu predvsem zagrebški »Merkur« (0.75 milijona Din) in okrožni urad v Nišu v višini 0.58 milijona Din. Manjše suficite beležijo nadalje okrožni uradi v Ljubljani, v Somboru, v Subo-tici, na Sušaku in v Zagrebu. Poročilo pripisuje deficit predvsem v nazadovanju zavarovane mezde in deloma epidemiji gripe. Največji padec mezde je bil v lanskem letu zabeležen pri Okrožnih uradih v Skoplju, Beogradu in Novem Sadu. še večji primanjkljaj pa izkazuje bilanca nezgodnega zavarovanja. Tu je znašal lani deficit 9,219.000 Din. Ker pa obstoja še iz prejšnjih let nekrit deficit v višini preko 50 milijonov Din, je skupni primanjkljaj ob koncu lanskega leta narastel že na 59.3 milijona Din. Tudi obrestovanje fondov danes v tej panogi zavarovanja ni več popolno, ker se fondi ne obrestujejo več po 6%, kakor bi se morali po predpisih. Prispevki V bolniškem zavarovanju so se boiniški prispevki povečali le za 1.3 milijona Din, in so lani znašali 261.2 milijona Din. Čeprav se je število zavarovancev povečalo v primeri s prejšnjim letom od 543.559 na 564.287, to je za okrog 4%, so prispevki narasli le za pol odstotka, in sicer predvsem zaradi tega, ker se je povprečna zavarovana mezda zmanjšala v primeri s prejšnjim letom od 22.24 na 21.65 Din. Vsi krajevni organi razen bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani so pobirali maksimalni tedenski prispevek v višini 42% enodnevnega zavarovanega zaslužka, dočim je znašal pri blagajni TBPD prispevek 36%. "aradi lanskega primanjkljaja pa se predlaga povišanje tega prispevka na 39%. Od predpisanih prispevkov je bilo treba odpisati 8 milijonov Din; na breme tekočega poslovanja je bilo odpisano 3 milijone Din, ostalo pa na breme lastnih fondov krajevnih organov. Največji odpisi prispevkov so bili potrebni pri Okrožnem uradu v Beogradu, ki je sam odpisal 3.88 milijona Din predpisanih prispevkov za bolniško zavarovanje. Znatni so bili odpisi tudi pri okrožnih uradih v Dubrovniku (0.68 mili- jona Din), v Tuzli (0.6), v Skoplju (0.5). Pri ljubljanskem okrožnem uradu so znašali odpisi bolnifikih prispevkov 398.000 Din. Vsi odpisi prispevkov (bolniških, nezgodnih ter prispevkov za borzo dela in Delavsko zbornico) pa so znašali 12.1 milijona Din, od tega 5.1 milijona Din pri Okrožnem uradu v Beogradu. Predpisani prispevki v nezgodnem zavarovanju so lani zna&ali 62.6 milijona Din in so bili za 2.3 milijona Din manjši nego v prejšnjem letu. Skupaj so lani znašali bolniški ln nezgodni prispevki 323.8 milijona Din. Visoki upravni stroški Od izdatkov v bolniškem zavarovanju so se lani predvsem povečali izdatki za hra-narine, ki so dosegli 24.4% vseh dohodkov (prejšnje leto 22.8%), nadalje zdravniški stroški, ki so narasli na 12.8% (12.0) in lekarniški stroški, ki so narasli na 12.7% (12.0). Tudi upravni stroški so se dvignili na 16.86% nasproti 16.62% v prejšnjem letu (po odbitku bonifikacije za nezgodno zavarovanje). Brez te bonifikacije so upravni stroški znašali 18.6% v povprečju. Največji so bili pri Okrožnem uradu v Skoplju, kjer so dosegli 29.1% vseh dohodkov. Pri večini okrožnih uradov se ta odstotek upravnih stroškov giblje nad 20%, in sicer pri okrožnih uradih v Banji Luki, v Nišu, v Novem Sadu, v Osijeku, v Petrovgradu. v Sarajevu, v Somboru, v Splitu, v Subotici in v Tuzli. Pri ljubljanskem okrožnem uradu so znašali upravni stroški 17.9%, najnižji pa so bili pri privatno društvenih bolniških blagajnah, tako pri bolniški blagajni TBPD le 10%. Predlagano povišanje nezgodnega prispevka Kapitalno kritje rent v nezgodnem zavarovanju znaša po bilanci 337.5 milijona Din. Na rentah je bilo lani izplačanih 36.3 milijona Din nasproti 34.0, 91.6 in 30.5 milijona Din v prejšnjih treh letih. Glede na neugodno bilanco nezgodnega zavarovanja predlaga uprava Osrednjega urada ministrstvu za socialno politiko ln narodno zdravje, da poviša prispevek zavarovanja za slučaj nesreče od 7 na 8% zavarovane mezde pri odstotku nevarnosti sto. Znatni zaostanki Uprava Osrednjega urada nadalje predlaga, da se naprosi minister za socialno politiko in narodno zdravje, da izposluje izplačilo dolga državnih ustanov in občin zaradi prispevkov. Ta dolg znaša okrog 50 milijonov Din. Prav tako se naproša minister, da izposluje izplačilo bolniških stroškov, ki jih je Osrednji urad izplačal namesto države v višini preko 2 milijona dinarjev. Skupaj znašajo zaostanki na predpisanih prispevkih pri vseh krajevnih organih 157 milijonov Din, nasproti 168 milijonom ob koncu leta 1934; od tega odpade na zaostanke v bolniškem zavarovanju 118 zgodno zavarovanje 24 milijonCv, na za-milijonov, na zaostanke prispevkov za ne-ostanke za borzo dela 9 milijonov in zaostanke za delavske zbornice 5-5 milijona Din. Omeniti je še, da je lani znašal predpis prispevkov za borzo dela 2.2 milijona Din in za delavske zbornica 10 5 milijona dinarjev. Kostanji, klopi in ljudje v Zvezdi v sosedne države, predvsem na Francosko in Angleško, in tam posinovili ali pohčerili otroke nezakonskih mater. Na Holandekoso se vračali s temi otroki, o katerih pa niso iz previdnosti nič povedali, da «o jih v tujini prevzeli za svoje. Tako jim ni mogel nihče ničesar. Na zadnjem zborovanju angleške zveze xa podpiranje nezakonskih mater in njih otrok so govorili tudi o tem in nekdo je omenil, da odide vsako leto na ta način kakšnih petdeset otrok angleških nezakonskih mater na Holandsko. V Franciji je število takšnih otrok še večje. Ker pa ostajajo otroci do ?1. leta angleški državljani, se dogajajo vsakovrstne težave. Ta čas bo na Holandskem kakšnih 300 adoptiranih angleških otrok-Razne angleške ustanove, preko katerih so holandski zakonci večinoma iskali otrok, so 6e sedaj odločile, da ji,m otrok ne bodo v.vi oddajale, ker nočejo biti v sporu e holand-skimi paragrafi. Tudi na Francoskem je opaziti podobna stremljenja. Tam hočejo v bodoče oddajati otroke adoptivnim staršem le tedaj, če eo ti francoski državljani. Trg v Cadixu, kjer se je izkrcal del opornikov Naročniki ponedeljskega „ J u t r a" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj. Dieta in lepota Prehrana v poletnem časa — Nadlega potenja Poleti zahteva nega telesne lepote posebno dieto. Nekateri zdravniki niso samo za to, da bi se morali omejiti v uživanju mesa, jajc in sira, temveč tudi sadja, jagod in zelenih solat... Od zelenjave priporočajo dinie, kumarice, kumarčno solato, zeleno. Kislo mleko velja že od davnih Časov za nedolžen in cenen poinlajevalni pripomoček. Marsikomu dela v tem času nadlego znoj, ki ee nabira pod pazduho. Posebni vložki v obleki, ki eo jih prejšnje čase zoper to uporabljali, so ščitili obleko, temeljnega zla pa niso odpravljali. Bolj priporočljivi eo modernizirani vložki iz 6rnjega usnja, preluknjani, impregnirani s kovinami, ki omejujejo znojenje. Še boljša je metoda mazanja znoječih se delov z alkoholno raztopino 'or-malina, ki jo uporabljajo za roke in noge. Pod pazduhami pa moramo uporabljati b tabo tneieo raztopino, ker je koža tu dosti bolj občutljiva. Ljudsko naziranie, da krajevno obra%-navanje telesnih delov, ki se preveč pote, škodljivo učinkuje na ostali organizem," je v tej obliki brez vsake podlaga. Cerkev naj M posredovala zakone V Chestru na Angleškem »e je vršilo t« dni zborovanje cerkvenih nedeljskih šoi, pri katerem je škof Blunt postavil predlog, da bi cerkev prevzela tudi ženitna posredovanja v svoje roke. Dejal je, da je zakon za cerkev tako važna stvar, da bi k ne smela zanimati zanj šele pri poroki. 2e prej bi se morala brigati, da bi »e našli primerni mladi ljudje, to pa bi bilo mogoče na ta način, da bi ustanavljala ženitne posredovalnice. Nobena dobro organizirana cerkev naj bi v bodočnosti ne bila brez takšnih posredovalnic. Ruski telefonski avtomat Mesto z dvema županoma Malo irsko mesto Slšgo si je volflo pred kratkim župana- Volilna boj je bil nad vse viharen, njegov učinek pa je bil ta, da je vsak izmed obeh kandidatov za županski Stolec dobil 2303 glasove. Volitve so ponovili Tod)a Irci so t-rmoglavoi in so tudi v drugič oddali za vsakega kandidata točno 2303 glasove. Potem pa se niso odločili morda za žreb, temveč so si izbrali to rešitev, da bosta oba nasprotnika izmenoma po pol leta vodila županske posle. Vrli meščani, ki so našli to rešitev, menijo, da so s tem zadeli dve mubi na en mah. Prvi č sta obe stranki zadovoJ j ni, dru_ gič se bos'a oba župana kosala med seboj, da bi storila za mesito čim več dobrega. Stvar, ki bi jo bilo priporočati še marsikje drugje, ne samo tam, kjer bi dva županska kandidata prejela enaiko število glasov. ANEKDOTA Ko sta Gorki jn Šnljapm kot mlada. Se neznana in borna človeka romala po ruski zemlji, sta v Kazanji srečala potujoče gledališča Ravnatelj tega gledališča je nujno potreboval dveh novih moči: tenorja in ba~ ea. Ofcw romarja nista imela počene pare v žepu, pa sta se ponudila. Ravnatelj ju je povabil na poskušnjo. Gorki mu je kot tenor silno ugajal in ga je angažiral. Ba~ *wta ftaljapina pa je proglasil sa — ne«^xv rateega... VSAK DAN ENA Izvoz otrok Vreme in kuria očesa Zakaj je dobro in koristno, da imaš poštena kurja očesa? — Zveza med vremenom in zdravjem ter boleznijo je predmet znanstvenega proučevanja V dobi modernih čevljev in tenkih pet so postala kurja očesa in ploske noge »klasična« kulturna bolezen in spada nekako k splošni izobrazbi, da je človek mnogo bolje poučen o bistvu in patološki anatomiji kurjih očes. Pritisk pretesne obutve povzroča omejeno odebelitev roženinaste plasti kože. Polagoma se odebeljena mesta vtisnejo v nižje kožne dele v podobi roženega čepa. Vezno tkivo v okolici tega čepa se pod pritiskom zgosti kakor pri brazgotinah, in tako bi za znano vremensko občutljivost kurjih očes navajali lahko ista pojasnila kakor za vremensko občutljivost brazgotin. Toda takšna pojasnila niso tako preprosta. kakor je videti na prvi po6aj veš, kakšna je mati!« Jose Giral, predsednik španske vlade Largo Caballero predsednik »Ljudske fronte« General Soji« Hotelska soba — svetišče Kako živi v Londonu maharadža iz Misora Anthony Dick, rezervni stražnik, po čigar zaslugi je bil preprečen atentat na angleškega kralja, v tovarni, kjer je zaposlen Na Holandskem imajo zakon, ki prepoveduje adoptacijo tujih otrok. Seveda je tudi iam mnogo zakoncev, ki nimajo svojih otrok, pa bi si jih radi nadomestili s prevzetimi otroki. Doslej so si pomagali mnogi med njimi na ta način, da ®o se odpeljali V London je prispel s svojim braifccm in ministrskim predsednikom ter spremstvom 18 oseb maharadža iz Misora. Prvič, od kar je z 11 leti sedel na prestol, je pripravljata samo rastlinske jedi. Pije le vodo iz Gamga. ki jo prevažajo na vseh njegovih potovanjih ž njim. Vsak dan se bo posvečaj kot pravoveren Hindujec svo_ Kulturni pregled Literatura v senci grobov >Svi su hrvatski književcici živjeli u sre-idini koja ne shvače bo kaj protekcije« {Liubo \Viesner). Jurčič je postavil svoje slike o težkem živijeniu hrvatskih književnikov in pisateljev v okvir devetdeset let hrv. literature <1846_193(5). »Sredina koja nerazumijeva umjetnika, otklanja talente; otudjivanje i ograd ji vanje prema književnim djelima, ne-niarišrtost. da se potpomogne razvitak kulturni i književni", gadni egoizam, nekulturnost publike — eto, to ie sredina, u ko.joj je živio i umro hrvatski um.ietnik.c Ta tožba se ponavlja skozi vso obtožujočo knjigo-Pred nami se vrste razne osebnosti iz hrv. literature in umetnosti. Stanko Vraz. ki mu je naš Prešeren očital uskoštvo zaradi denarja in časti, je lahko rekel z njegovim »Pevcem«, da živi. umrje brez denarja«-S knjigami, ki jih je izdajal, se je &amo zadolžil, zoper njega so spletkarili mnogi Iliri z Gajem na čelu- Zaradi intrig je število naročnikov njeszovega »Kola« padlo od 600 na '200. :>Vraz je baš umro od književničke tuberkuloze, zadobivene "ušlijed uemogučjh ekonomskih prilika, napornog i jadnog života« (str. 35). Težka je bila usoda najna-darjenejšega glasbenika te dobe Lisinskega. Njegova obupna in neuslišana pisma ?Pre-uzvišenom Banu Josipu barunu Jelač-iču< so dokument grozne tragike stradaiočega umetnika. ki je moral poučevati otroke za petdeset novčičev na uro, da se je rešil najhujše bede; naposled ji je ves zlomljen podlegel. Medtem ko mu za življenja niso hoteli pomagati, so ga pozneje pokopali v arkadah! Prav tako otožna je usoda nadarjenega slikarja Vjekoslava Karasa, ki so mu Karlovčani dajali 25 fl mesečne podpore za študij v Italiji in ki ie po vrnitvi po- Zapiskl Nova skladba M. Bravniearja. Drevi prenaša ljubljanski radio ob pol 21. iz Rogaške Slatine simfonični koncert. Na sporedu je poleg Dvorakove simfonije v g-duru in Mendelssohnovega violinskega koncerta (solist Karlo Rupel) tudi najnovejša Bravničar-ieva skladba »Divertissements« za godalni orkester in klavir v treh stavkih. Koncert dirigira operni kapelnik Anton Neffat. Španska republika in literatura. V dneh, ko je pozornost vsega sveta obrnjena na dramatično borbo za bodočo obliko španske družbe in države, utegne zanimati malo znano dejstvo, da je španska republikanska demokracija postavila na odgovorna mesta številne književnike in umetnike. O literarnem delu prezidenta španske republike Manuela Azane smo v okviru kulturnega pregleda že pisali. Večje število pisateljev deluje v diplomaciji. Profesor in bivši žur-nalist Salvador de Madariaga, avtor več literarnih in političnih knjig, je bil do zadnjih dni zastopnik Španije v Društvu narodov. Poslanik v Londonu je sloveči španski pisatelj Ramon Parez de Ayala, v Berlinu zastopa Španijo publicist Louis Araquistain. — Bivši madridski dopisnik :>Manchester Guardiana« Julio Alvarez del Vaho je postal poslanik v Mehiki. V Rimu predstavlja špansko republiko pesnik Ga-briel Alamor, v Chilu pa Ricarao Baeza, stal tako zavisen od tesne malomestne sredine, da je v nii obupal in storil prostovoljno smrt v Korani. Tudi njegovi klici za pomoč so bili glas vpijočega v puščavi. Že tedaj je bilo pri človeku odločilno to, ali ima kak titel; talent, umetnik — kdo da kaj na to? Usoda Luke Botiea postavlja v nekoliko drugačno luč, kakor smo je vajeni, mecenatsko osebnost Strossmayerja. BoiK' ni maral postati duhovnik, hotel je biti svoboden človek in književnik, kar je plačal e sušico in smrtjo v starosti 33 let- Star in neuklonljiv borec s svojo sredino -flfe KJ Fran Kurelac, ki ga je dobro poznal naš Trdina. Tudi on je stradal in pisal narodnemu banu in hrvatskemu saboruneusliša-ne prošnje za pomoč v bedi. Pri Šenoi poudarja Jurčič izčrpanost od dela (podnevi služba, ponoči literatura) in težko stradanje za študentovskih let; o ponižanjih, bedi in sušici pričajo življenjepisi Vukelita, Palmoviča. Tordinca. Usoda vodilnih realistov: Ante' Kovačič je umrl v blaznici, Vjenc. Novaka (številna rodbina, učiteljska plača") je ugonobila tuberkuloza, takisto Josipa Kozarca. Mučno je bilo umiranje S. S. Krauj-čeviča (da bi mu pomagali v bolezni, so izdali luksuzno kniigo njegovih pesmi, toda niti 500 izvodov niso mogli prodati), v blaz-nici je končal vedri Vladimir Vidrič, nadarjeni slikar Račič ee je ustrelil v Parizu, Ivana Kozarca je mladega požela jetika, Avgust Harambašie je plačal svojo slavo z blaznico- Daljše poglavje je Jurčič posvetil A. G. Matošu, njegovim mukam in pošastni smrti, ki jo s krutim, a presunljivim realizmom opeva M. Krleža- Težka je bila usoda in smrt mladih talentov Kraljeviča, Čatiča, Galoviča in Gabariča. Galerija mrličev, ki s svojimi obtožu-jočimi usodami zadeva v živce! Ne gre samo za individualno usodo'- njihova borba z okoljem in poraz v njem sta več kakor osebna zadeva; gre za dramo v«ega kulturnega prizadevanja v majhnem okolju, ki zahteva neprestanih žrtev. Posmrtni verni, nekrologi v listih, kamni na grobu ne morejo zabrisati dejstva, da bi mogli, ob večjem razumevanju in upoštevanju literature in pisateljev rešiti marsikatero dragoceno življenje. Usodno je, da pri ugonabljaniu talentov sodelujejo v svoji sektarski zagrizenosti tudi posamezne literatske in umetniške klike; da slepa zavist in osebna hudobnost tolikim ljudem grenita delo v "sredini ki ie tega dela najbolj potrebna- Majhne'razmere, majhni ljudje. Tout comrne chez nous. Izvajanja Vi. Jurčiča bi moglo nekoliko omiliti dejstvo, da marsikatere smrti ni zakrivila beda (iz njegove »galerijes je bil na pr. Vladimir Vidrič, sin zagrebškega advokata _ Slovenca po rodu — v zelo dobrih gmotnih razmerah) in da poklic vedno ne ubija literata. (Postavimo primer Vlad. Nazora, ki je bil gimnazijski profesor a je eden najplodovitejših pesnikov na vsem slovanskem jugu). Toda ne gre za posamezne primere; dejstvo je, da je mnogo mladih talentov izhirajo v bedi zaradi nerazumevanja s strani tistih, ki bi jim bili lahko pomagali. Knjiga Vlad. Jurčiča je dokumentirana s citati in viri pod črto, prav kakor kakšno znanstveno delo, toda njen stil je subjektiven, forma ohlapna in neskladna. Za vsako stranjo pa čutiš vroči življenjski dih mladega človeka, ki ima celo v tem nepogum-nem, moralno izprijenem, brezhrbteničnem času pogum, povedati bridko resnico njegovi prevzvišenosti — Narodu- Nič zato, da ima ta re«nica kakor medalja tudi drugo stran in da je sploh težko bili sodnik nad usodo ljudi. V tej melanholični in težki .knjigi je taik dokument hrvatske stvarnosti, da pred njegovo rezko in vznemirljivo besedo oblede mnoge priljubljene fraze o narodnjak vu, o kulturi i. t. d. Čeprav kniiga VI. Jurčiča po formi in objektivnosti ni taka, kakor bi si jo želeli, je vendar nov dokaz, kako potrebna je sociološka in psihološka kritika lastnega naroda, analiza naše stvarnosti. ~ prevajalec Wellsove »Zgodovine človeštva«. Tudi v domovini so zavzeli važna mesta številni pisatelji in publicisti; odtod morda toliko teoretičnih bojev za novo špansko ustavo, ki je dovršen izraz sodobnega demokratičnega in socialnega duha. Ali bo vlada intelektualcev, ki spominja na razmere v Rusiji Kerenskega, našla dovolj moči, da v Španiji, ki je prav kakor Rusija dežela skrajnosti, ustali demokratično republiko in prepreči revolucionarni razvoj po ruskem vzorcu?! To je vprašanje teh usodnih dni v deželi Cervantesa in Goye! »Ruski arhiv«, najboljši srbskohrvatski zbornik za spoznavanje ruske kulture in problemov nacionalne Rusije, prinaša v pravkar izišlem 36.—37. zvezku več člankov o Levu Tolstem. Tako je Mark Slonim prispeval članka »Kako je živel Tolstoj« in »Kreutzerjeva sonata«, Mih. švarc obravnava Tolstega kot misleca, P. Mitropan pa se bavi z duševnimi krizami jasnopo-ljanskega pisatelja. Nadaljuje se pomemben filozofski spis I. I. Lapšina »Fenome-nologija religiozne zavesti v ruski književnosti«, VI. Lebedev je prispeval vidovito in tehtno politično razpravo »Rusija med dvema ognjema«, K. žuhina podaja zgodovino ženskega gibanja v Rusiji, Nikolaj Jelenjev pa se obsežno bavi z idejo dela v češkoslovaški umetnosti. Zanimive osebne podatke vsebujeta nekrologa Pavlovu (Ozereekovv-ski) in skladatelju Glazunovu (Lapšin). i Naš ljubi, edini sin in brat VIDO JANŠA jurist se je v Kamniških planinah smrtno ponesrečil. Njegovo truplo bo danes popoldne prepeljano v domačo hišo. Na zadnjo pot ga spremimo v soboto 25. t. m. ob 17. uri izpred hiše Jegličeva cesta št. 3. LJUBLJANA, 24. julija 1936. JOSIP JANŠA, apelacijski sodnik, oče; VIDA, mati; JOŽICA, BARICA, MAJDA, sestre. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana Dr. Aleksije Jelačič obravnava spomine D. N. Bantiša - Kam enakega na Karadjordje-vo Srbijo, F. E. Mahin pa razglablja stra-tegični položaj Nemčije. Nekrolog Gorke-mu je spisal Stevan Janič. Omeniti je še članek M. švarca »Kulturni pesimizem« in prozo A. M. Remizova »Požar«. Med drobižem so razni referati o novih knjigah. »Ruski arhiv« je urejevan inteligentno in v naprednem kritičnem duhu. Njegovih 37 zvezkov pomeni 37 knjig o Rusiji in Rusih: cčlo majhno enciklopedijo. Izhaja v Beogradu, Kolarčeva ul. 9- Jan šeba, dolgoletni češkoslovaški poslanik v Beogradu, sedaj poslanik v Bukarešti, je pravkar izdal pri založbi Melan-trich v Pragi obsežno knjigo »Rusko a Mala dohoda v poli tiče svStovč«. 652 strani obsegajoči spis obravnava tudi jugoslovensko politično zgodovino novejšega časa. Ivana Tomca razpravo o lastnih opazovanjih solnčnih peg je v številkah april - juKj t. L priobčil beograjski astronomski i časopis »Saturn«. Ivan Tomec se že dolgo bavi z zvezdoznanstvom in si je pred leti postavil v Kamniku majhen observatorij. Plod tedanjih opazovanj je omenjena razprava. Tomec je sedaj uradnik v Ljubljani. Shakespearovega »Kralja Leara« je uglasbil v opero italijanski skladatelj Al-berto Ghislanzoni. Premiera bo v rimski operi. Argentina, svetovno znana plesalka ki je bila na glasu kot nekaka Ana Pavlova za španske in južnoameriške plese, je te dni podlegla srčni kapi na turneji v Franciji. Jubilej. Te dni je praznoval šestdeset-letnico docent zgodovine medicine na Karlovi univerzi v Pragi dr. Josef Vinar, ki je prevel v češčino Gunduličevega »Osmana« in »Dubravkoc. ŠPORT Olimpijska izbirna tekma ni zadovoljila Našim plavačem manjka še mnogo, da bodo zreli za olimpiado Plavalna reprezen* Včeraj smo objavili na kratko rezultate olimpijske izbirne plavalne tekme v kopa^ lišču Ilirije. Takoj v začetku je treba ugotoviti, da. niso mogli zadovoljiti. Z nekaterimi izjemami so skoraj vsi. ki so nastopili v sredo zvečer, če že ne odpovedali, pa vsaj nudili mnogo manj, kot se je od njih pričakovalo. Zlasti velja to za water-poliste. Tako raztrgane igre že dolgo nismo videli in če bodo podobno zaigrali v Berlinu, ne smemo pričakovati nič dobrega. Za opravičilo velja edino dejstvo, da pri nas ne zmoremo tega, kar imajo po vseh drugih državah — zimske bazene. Brez teh je dober in sistematičen trening nemogoč. Tudi je mesec julij za naše prilike mnogo prezgoden, kajti vremenske prilike — letos so že celo bile muha-ste — nam ne dovolijo, da bi bili naši tekmovalci že sedaj v polni kondiciji. Ce bi bila olimpiada mesec dni pozneje, bi nastopili naši fantje vse bolj pripravljeni in bi mogli z gotovostjo računati na častno mesto v borbi narodov. To je mogel vsakdo, ki se nekoliko razume na plavanje, opaziti. Edini, ki je v dobri kondiciji, je prav za prav Wil-fan, ki se mu pozna, da ima za seboj sistematičen zimski trening, ki mu ga je omogočilo bivanje na Dunaju. Z izjemo Defili-pisa, Cererja in Schella in seveda Wilfana, so vsi ostali zatajili. V izbirni tekmi na 200 m prosto je nastopilo 8 tekmovalcev. Od boljših so manjkali edino Senjanovič, Marovič in Grkinič. Prva dva zaradi službenih zadržkov ne moreta na olimpiado, slednji je pa bolan. Izid ina cilju je pokazal, da spada Wilfan v poseben razred, nato sledi Defilipis, v tretjo skupino pa vsi ostali. Wilfan je plaval 2:21, kar je za 3.2 se k. bolje od rekorda, ki pa (najbrž ne bo mogel biti priznan, ker sta merila čas samo dva časomerilca. Razlika od tretjega mesta dalje je bila le malenkostna, edino Votirubec je precej zaostal. Popolnoma zatajil je Ciganovič, od katerega smo pričakovali, da bo Wilfanu edini resni konkurent. V prsnem plavanju so se vsn poslu žili nove pridobitve, metuljčka. Četudi ima ta način še vedno dovolj nasprotnikov, je pri nas vsekakor prodrl. Brez »bufaeirflvja« Ce_ rer najbrž ne bi tako kmalu dosegel čase pod 1:20 oziroma pod 3 minute na 100 in 200 m. Je to najboljši doka z, da se bo metuljčkov slog obdržal. Ker ga pa ne uporabljajo še predolgo, ga ne izdrži -polnih 100 m niti eden- Cerer jev ča>s 1:16.2 je zelo dober, a spet ni bilo vse v redu. Tokrat je bilo dovolj stoperic, itoda Cerer ni imel pod tri ko j cm plavalnih hlačic - -torej spet neveljaven rekord. Pri hrbtnem plavanju je dosedanji rekorder Ciganovič izjavil, da je še utrujen od prve točke in da se mora stediti za vaterpolo. Wrlfan je, četudi je prej plaval na 200 m, zmagal v času 1:14.2, kar je za 0.6 sek- bolje od Ciganovičevega rekorda, a za 2.6 silabše od še ne priznanega lastnega rekorda, doseženega v Gradiču- Gazzari. o katerem smo čita M, da je nevaren celo Wil_ fanu — baje je v morju dosegal čase okoli 1:11, ni bil miti juniorju Schellu nevaren, kaj šele enakovreden. Schell je tre-notno za Wllfanom vsekakor naš najboljši hrbtni plavač. In končno wate,rpolo. Po rezultatih treninga sta bili sestavljeni dve reprezentanci. Sestaviti bi ju moral savezni tehnični re. ferent, žal so pa v precejšnji meni odločali klubaški vplivi. Že pri treningih se je mo-. gel vsakdo prepričati, da »pomorci« enostavno ignorirajo Fuxa ali so ga pa name. nema spravljali v brezupne položaje, ho_ teč mu s tem preprečiti mesto v reprezentanci. Vse kaže, da jim je to uspelo. Tudi sicer sta v reprezentančnem moštvu dva tabora — Jug in Jadran. Zato ni čuda, da ni mogel biti z nudeno igro niti eden zadovoljen. V moštvu ni bilo homogenosti- Edi. no, kar je funkcioniralo, je bilo kritje- Več žal nismo videli in se najbrž ne motimo, če trdimo, da s tako igro naša reprezentanca na olimpiadi ne bo dosegla lovorik- Pohvalo sta zaslužila prav za prav le dva: bramilec Giovanelli in napadalec Bonačič, vse drugo je bilo manj aLi celo ničvredno. Menimo da niti Jugovci. niti Jadramaši ne bodo trd:li, da je Jugoslavija s tako igro djasegla lani ina evropskem prvenstvu v Magdeburgu četrto mestu. Vse krivde ne. nosijo Jugovci in Jadranaši, temveč savez, ki nra, ker fcljub pozivu ni poravnala Kovinarju odškodnine zaradi neodigrane po vrata e prvenstvene tekme. Odredi se finalno tekmovanje za pod. savezno prvenstvo pomladka, v kolikor oba prizadeta kluba pristanala, da odigrata tekmi na svoje stroške, in sicer Želez-_ načar-Mars 2. avgusta, Mars-Žele zrni čar 9 j avgusta. Železničar naj do prihodnje seje p o. javi, ali se tekmovanja udeleži. 31. seja k. o. dne 21. VII. 1936. Kaznujejo se: Gaberšek , Milan. Korotan-Lj., po § 24 k. p- s 4_mesečno zaferaoo igranja. — Beranek Josip, Korotan-Lj-, po § 24. k. p. s 3-mesečno zabrano igranja. — Hribar Heni, Trbovlje, po § 18 k- p- s 14-dtnevno zabrano igranja. Vse kazni tečejo od dneva objave. Lopan Josip, Trbovlje, po § 2b k- p. t uporabo §§ 13, 14 k. p. s 3-mesečno zabrano igranja. Všteje se suspenz *i mu kazen poteče dne 27. IX. 1936. Suspendirajo se po § 55 k. p-: Prešeren Stane, Zalokar Albin. Ozebek Karel, vsi Hermes, Zemljak Stanko. Sinkole Rudolf, oba Svoboda-Lj. in Mostar Evgen, Svoboda Zagorje. Seja SO dne 2S. julija 1986. Naprošata 6e pov. S. O. ▼ Celju in Mariboru, da obračunata LNP sodniške takse in v roku 8 dni nakažeta saldo. Po zapisniku izpitne komisije v Mariboru so napravili sodniški izpit kandidati Klanšček. Tvan. Kaspar Josip, Klippstatter Julij, Peteln Erih in Konič Josip, kateri so predlagani SO pri JNS v potrditev. Vsi naved®ni se pozivajo, da v smislu § 15 prav. nakažejo v roku 8 dni po 20 Din in predložijo po 3 slike. Ker se nista javjla izpitni komisiji se črtala kandidata Bukšič in Nadižar. o čemer se istočasno obvešča zač. poverjenik SO v Trbovljah. Službeno /z SOLNP. Delegirajo se k tekmam 26. t. m.: Bratstvo—SJovan .Ca-mernik, Ptuj—Olimp Sch.neHer, Reka"— Zagorje Mrdjan, Hrastnik—Svoboda We. ble, Korotan—Moste Janša, Domžale— Ljubljana Martelanc, Amater—-Retje Arhar. Kondicijskj trening sodnikov bo v ponedeljek 27. t. m. na igrišču Hermesa ob 18. Dunajski Rapid v Beogradu. Na igrišču BSK se je v srečk) zvečer vršila nočna tekma med enajstoricama dunajskega Raprda in BSK. Rapid je zasluženo zmagal 4:3 Ljubljanski Slovan se ne bo pretvoril v Ilirijo. V »Hrvatskem Dnevniku« z dne 21. t. m. je izšla informativna notica pod naslovom y> Ljubljanski Slovan pretvorit ce se u Iliriju«, v kateri neznan dopisnik javlja, da se dela na to. da bi se Slovan počusi pretvoril v Ilirijo, tako da bi Ljubljana imela zopet, dva reprezentanta v nogometnem športu. K temu imam pripomniti, da vodstvu Slovana o takih prizadevanjih ni nič znano, nasprotno, vodstvo Slovana in 7. njim vse članstvo kluba je trdno odločeno, da bo*se dalje delalo po davno utrtih tradicijah najstarejšega ljubljanskega nogometnega kluba in da bo tudi v liodnčo-ohranilo temu klubu njegov dolgoletni naziv; SK Slovan! V Ljubljani. 23. julij.-t 1936. Ludvik Kunaver. 1. r., predsednik SK Slovana. Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Mar/bora za poedince. Poverjeništvo JLAS v Mariboru priredi 24., 25. in 26. t. m. letošnje prvenstvo Maribora za poedince. Tekmovanje, ki spada gotovo med največja tovrstne prireditve Maribora, bo na stadionu železničarja. Za tekmovanje se je pri javilo-71 atletov, članov vseh ma-niborslkfh »pkjrtnih klubov. Po ver j en Lš tO JLAS je za to prireditev določilo naslednjo žirijo: vrhovni sodnik Evgea.J^ergant. vodja tekmovanja JVenutj,. starter Muh-vič, sodniki m časonaeralci Fišer, Perin in Smerdel ter vsi sodniški kandidati. Turistično-športni odbor za dvig lahke atletike fn pr/pravo atletov za olimpiado. Treningi za vse ljubljanske lahikoatlet-ske klube pod vodstvom lahkoatletskega aportnega učitelja za dravsko banovjno g. Kleina se za bodoče srpemenijo takole: vsak ponedeljek. Stadion za Planjno vsak torek igrišče Slovana za Ilir jo: vsako sredo igrišče Primorja za Primorje; vsak četrtek igrišče Primorja za vse reprezentativne kandidate ljubljanskih klubov; vsak petek igrišče Primorja za Primorje; vsako soboto igrišče Slovana za Ilirijo; vsako nedeljo dopoldne igrišče Primorja za reprezentativne kandidate. Treningi dopoldne od 9. do 11. popoldne od 17. naprej. Navedeni treningi so dostopni lahkoatletom vseh ljubljanskih klubov, tudi v dneh, ko «o treningi za reprezentativne kandidate na igrišču Primorja. Gorenje —Jadran (bazena). V nedeljo igra družina Jadrana prvenstveno tekmo z družino Gorenjca na igrišču Jadrana v Ko'eziji. Ker letos ,v Ljubljani prijatelji tega lepeg«^ ženskega športa še' nj»o imeli prilike videti niti ene tekme, bodo gotovo pohiteli v KoleZijo, ker je to edina tekma, ki se v letošnji seziji igra v Ljubljani. Družina Jadrana, ki nastopa s samimi mladimi igralkami, bo skušala vsekakor popraviti poraz, ki ga je doživela na Jesenicah. Po tej tekmi pa nastopi v trening tekmi kompletno moštvo Grafj-č ar je v proti Jadranašem, ki bodo ob tej priliki preizkusili nekaj novih moči. Pri-četek hazenske tekme ob 16.30. Malenkostna vstopnima omogočuje vsakemu, ogledati si tako zanimivo prvenstveno ha-zensko tekmo. SK Svoboda. Od 17. dalje obvezen trening za vse igralce. Po treningu čl j ris ki sestane/k iaradi gostovanja v Hrastniku- SK Zalog. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek in. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. N« i m a.n )ši z.nesek 17" Din. Manufakturista spremnega detajliste, zmožno in zanesljivo osebo, zmožnega nemškega jezika spejmemo v večjo manufa.k. trgovino v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjih siužb in prepisi spriče v«.] [>od šifro »V Dadome-atilo šefa-s. 167:4-1 Koncipijenta sprejmem v sodno pra.kso. Dr. Lovrenčič, advokat — Ljubljana. Tavčarjeva 15. 16804-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. w dajanje naslova 6 Din. najmanjši znesek IS Din. Natakarica delavna, pošnena. veraina-na v vseh gostilniških poslih, kavcije zmožna, išče mesto. Kožna ulica 1SVT, — Ljubljana. 16797-2 (Vaieneu(C e) ^l^aMMMMHi^^HmnMn Beseda .1 Din. davek 3 Din /a šifro a.li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca z dežeJe sprejmem za mehanično obrt. Hrana in stanovanje v Iraši. Ljubljana, Karlovška c. 4. 16796-44 77' Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znese-k 17 Din. Štedilnik dobro ohranjen. nlošoe 30/1. prodam. ! in pol Žibertova 16761 -C Kolesa Kolesa kromirana in pcmikljana, najboljši nemški fabrikat po najužjih cenah dobite samo v NOVI TRGOVINI, na Tyrševi 36. lesiii-ii G. rh. Rotman: Miha Klapouh in njegovi 93 Na koncu nlice, prav na robu mesta, je Miha dohitel tatu; poskočil je in se z malopridnežem vred zavalil po tleh. Med tem je bil Muki tako vestno opra vil svojo dolžnost, da o zmikavtovi hlačnici ni bilo več vredno govoriti. Da, težko pokoro je delal za svoje grdo dejanje! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Nfl hnanjši znese-k 17 Din. Čebulo, češenj in druge pridelke razpošilja promptno Viktor Baraga. Ptuj predal 2. 16710-33 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje pvlaTično, s kopalnico, oddam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 1A776-31 Cvetlični smrekov med pristen, letošnjega pridelka po Din 15.- za kg in pristen ajdov med po Din. 13.- za kg oddaja Km>tij-ska družba Maribor, Melj-ska cesta 18, Tel. štv. ■31*83. Dobi se vsako množino. Pri večjem odjemu popust. 16691-33 Stanovanja v sredini Ljubljane, odda za taikoj in sicer: 4 sobno. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Lepo posestvo ob koroški progi m«! Mariborom in Rušami, ugod-no naprodaj. KapitaJa ni treba kej se lahko prevzame dolg. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ,16783-20 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rezervno kolo od avtomobila z defektno ____ _ pnevmatiko in žičnatimi 3 sobno" 2 sobno in 1 sob- špic.nmi sem izgubil na ceno Društvo hišnih posest- sti od Jesenic do Ljubljane, nikov, Salendrova 6. | Najditelj naj sporoči proti 16806-31 | nagradi tki. Rudolf I>erž3j. Ljubljana, Kolodvorska ul. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh tudi podeželskih denarnih zavodov vnovčuje po navišji ceni takoj v gotovini tudi vrednostne pa.pirje Vo.ino škodo Al. Planinšek Ljuhliana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10 16344-16 Lokali Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slaščičarno orientalno. prvorazredno v centru Zagreba, prodam. Brez konkurence zelo dobro idoča. garantira se Din 10.000. čistega dobička mesečno. Resni reflektanti naj se obrnejo na J. Zorič.ič, ZagTcb. Zrinjevac 16, trg. s sadjem. 16272-19 Trgovino s sadjem na najlepšem položaju v Zagrebu prodam. Zelo lep lokal in zadaj stanovanjska »oba. Resni reflektanti naj se obrnejo na J. Zo-ričič. Zagreb, Zrinjevac 18. 16-:71-!<1 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Stanovanja Beseda .1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1-2 sobno kompletno stanovanje malo, iščem v sredini mesta za vselitev novembra ali preje. Dopise pod »Redna in točna plačnica« na ogl. odd. Jutra. 1671(0-31« štev. 38. 16778-CJ8 Sobo odda Beseda ;1 Din, davek 3 Din za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Turk Streliška ul. 2S/I. 16712-33 Veliko zračno sobo s posebnmi vhodom, oddam v najem na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16816-28 Opremljeno sobo P souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16794-33 Sobe išče Beseda ti Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo suho. čisto, iščem za 1. avgust. Ponudite na ogl. odd. Jutra pod »Cista soba«. 16831-33a UJL_ V»ak» besed* 3 Din; lavek 3 Din. ta Šifro ali lajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 30 Din Vam želim srečo Povrnitev je izključena. — 16TO9-34 Gospodično z gladko počesanimi lasmi, belim klobukom. belimi čevlji, ki ae je vozila v nedeljo 10. julija z večernim vlakom na progi Zidani most v Maribor, naproša gospod, ki ji je pre[»ustil svoj sedež, da javi svoje mesto prebivanja irtim potom [>od >19. julij« na ogl. odd. Jutra. 16791-31 Informacije V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Avto-kovček, Avto-dravska. >1. arvgust, Begunje - Trite. Boljša gospodična, Bodočnost 40, Cen trum. Oez 3d, Dober promet.. Dobra vzgoja, Dober. Dobro ohranj.-n. Delovna. Debela in zdrava, Fotokopist, Gospodinja, Go-stilničarka, Hiša na Gorenjskem, Itna.m lastno vino. Izletnik - Dunaj, Kon-torietinja, Kovinski obrat, Kupim. Lepo, Lahko delo. Ljubljana, Marta. Mirno. M ir je, Najem, Najcenejše, Novo podjetje 565, Odkupnina. Oprava. Pridna in zanetiva, Poštni uradnik. Promet, Plačam takoj, Prilika, Prvovrsten prekajeva-lec. Rabim takoj, Resno, Rodi boleini. Redka prilika Razvedrilo, Rožice 150, Stroj 33, Samostojna 1936 Srečna. Slovenija 32, Stolno 35, Sigurno 35, Senčnat vrt, Točna plačnic:t. Takoj, Točen in reden plačnik, V nadomestilo šefa. Vest*« uradnik, V Ljubljani, Zaželjoni svoj dom, Zanesljiva in i»o-štena, Zaradi bolezni Zvestoba. Razno Lahka LETNA OBLAČILA buret. kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV- PETRA C. 14. Citatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne Izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tj rševa 36, tel. 27-16 asute or o^li ta napreduje! I Pretreseni od globoke žalosti naznanjamo sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je preminula pre-videna s tolažili sv. vere naša blaga, nepozabna, iskreno ljubljena hči, oziroma soproga, mati, sestra, teta dr. ph. Anica šterba-Bohmova v Pragi, dne 22. VII. 1936. leta. Predrago rajnko bodo položili k večnemu počitku v Pragi dne 23. VII. 1936. Maše zadušnice se bodo brale v Pragi, na Bledu in v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 23. julija 1936. MATI: Terezina Jenko; SOPROG: Predsednik zračne odbrane, prof. univ. dr. ph. Jan Sterba-Bohm; SIN: cand. tech. Jdn šterba-Bohm; SESTRA: Dr. med. Eleonora Jenko-Groyer; BRAT: ministrski svetnik, mont. inž. Miljutin Jenko; Svakinji, nečakinje, nečaka in ostalo sorodstvo. I S tugo v srcu naznanjamo, da je danes umrla v visoki starosti po kratkem trpljenju naša dobrotljiva, blaga mati, sestra, gospa MARIJA HERLAH, roj. LAHOVNIK Pogreb pokojnice bo v soboto 25. julija dopoldne na farno pokopališče v šmartnem pri Velenju. -Laško, Šmartno pri Velenju, dne 22. julija 1936. Rodbine: HERLAH, LAHOVNIK m PODPEČAN. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Narodno tiskarno d.