Posamezna številka 1 K.
Slev. 20. & :
Poštnina piaHana v gotovini.
V UiiDiloni, v sredo dne 26, Imrja 1921.
Leto XLIX.
»SLOVBNEC« velja
- • »
po pošti na vse strdki Jugoslavije ln T Ljubljani: \ za oelo leto naprej..,K 240"— za pol leta M » 120— za četrt leta „ . .„ 6U-— u Bn mesec „ 7.. » 20'—
Za Inozemstvo oeloletno K 420-.
fc .• - ' h
B Sobotna izdaja: = '
2a oelo leto	K 40 —
ia Inozemstvo . .,'•:» „ 55 —
Enostolpna petltvrsta (t>» na široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K B'— poslana Itd. . . po K 9 —
Pri večjem naročilu popust
Najmanjši oglas J9/9 mm K15.
Izhaja vsak dan izvzemil
ponedeljka In itneva no pra*. aiku ob 8. uri zjatiaj.
W Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IU. Rokopisi se ne i vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
n s
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. 'labljsiske št. 650 za naročnino In št 349 za oglase, v7str. In češie 24.797, ogr. 25.511, bosn.-hsro. 75B3.
Voliteu ustavnega bora
LDU Belgrad, 25. januarja, (ZNU.) Danes dopoldne so se sestali načelniki parlamentarnih klubov, ki so položili prisego. Sklenili so, da se na današnji seji ustavotvorne skupščine ne voli ustavni odbor in da se volitev tega odbora odloži za nekoliko dni.
Sveta
Harding je izjavil, da nima nič proti temu, da Zjedinjene države imenujejo stalnega diplomatičnega zastopnika pri Sveti Stolici, ako to žele katoličani.
Novi francoski ministrski predsednik Briand je tudi za vpostavo rednih diplo-matičnih odnošajev s Sveto Stolico, ki so po vojni postali nujno potrebni.
Rumunska vlada namerava stopiti z Rimom v pogajanja v svrho konkordata, ki naj uredi odnose med katoliško cerkvijo in državo v Rumuniji,
HilfardRO 53®$oJš!©
«*ariz, 22. januarja. »Petit Parisien« poro-15a, da je Lloyd George v razgovoru s Curzo-nom o stališču angleške vlade dejal, da bo na konferenci ministrskih predsednikov v Parizu predlagal, da se Nemški Avstriji dovoli posojilo petdesetih iniljonov angleških luntov (pri-ližno 3 milijarde jugoslovanske kronske vrednosti). To bi zadostovalo, da premaga gospodarsko krizo, v kateri se nahaja in povzdigne svojo industrijo. Poleg tega bo Lloyd George predložil svojim zavezniškim kolegom načrt angleške vlade, v katerem se razpravlja o posojilih državam, ki imajo slabo valuto, v to svrho, da se dvigne lturz njihovega denarja in da se prepreči ekonomska kriza.
LDU Pariz, 25. jan. (Dun. KU) Tukaj se govori, da vprašanje pomoči Avstrije ne bo prišlo na dnevni red preje kakor šele v treh dneh, to je šele proti koncu tega tedna, ker je poprej treba še razpravljati o različnih tehničnih podrobnostih.
Dne 22. januarja so se vršili v Modeni veliki izgredi. Po noči so namreč socialisti napadli več dijakov fašistovske organizacije in enega izmed njih, Marija Ruini, ustrelili. Drugi dan so fašisti napadli Delavski dom in razbili nekaj šip, socialisti so pa z oken nanje streljali. Policija je izvršila več aretacij. Gledališča so se zaprla, iz mnogih hiš pa so razobesili žalne zastave v čast ubitemu dijaku.
»Edinost« se je te dni pečala z izjavami italijanskega zastopnika grofa Man-zonija v Belgradu, katere smatra za odkritosrčne, poudarja pa, da na italijanski strani lepim besedam niso vedno sledila dejanja. Grof Manzoni jc namreč dejal, da je izključeno, da ne bi v tako liberalni državi kakor je Italija, Slovenci bili deležni svojih narodnih in kulturnih svoboščin.
Na to odgovarja glasilo italijanskih primorskih nacionalistov »L' Era Nuova«. Pravi, da »Edinost« položaja prav ne slika. Če trdi, da je Italija nasproti Slovanom v anektiranih deželah krivično postopala, se namenoma spominja na slabe stvari, pozablja pa dobrih. Italija je Slovanom v zasedenih zemljah storila mnogo dobrega kljub temu, da so Italiji sovražni. Sicer pa je okupacijska doba izredna doba, v kateri se je večkrat omejevala svoboda vseh strank. Če bi bila »Edinost« odkritosrčna, meni italijanski list, bi morala priznati, da Slovenci lahko popolnoma zaupajo Italiji, ki je z njimi ravnala tako kakor bi ne ravnala druga država, katera bi bila gotovo posegla po nasilju in pretkanosti. Kar pa se tiče slovenskih zastav, izjavlja »Era Nuova«, se jih italijansko ljudstvo ne boji, treba pa poudarjati, da morejo slovenske barve na italijanskem ozemlju svobodno plapolati le pod pogojem, da ne pomenijo iredenlizma, provokacije in žalitve teh, »ki so tu v svoji lastni hiši.«
Koliko je resnice na teh lccnstatacijah italijanskega nacionalističnega lista, lahko čitatelji sami uvidijo.
Zanimivo jc, kako »Goriška Straža« piše o predstoječih slovesnostih, ki jih Italija v Primorju pripravlja, da proslavijo aneksijo. Glasilo goriških Slovencev zastopa stališče, da naj Slovenci aneksijo sprejmo dostojno, odločno odklanjajoč jo, brez samoponiževanja, pa tudi brez demonstracije razun žalnih čustev, ki morajo navdajati vsakega Jugoslovana, kateri je prišel pod tuji jarem. Člankar nam odkriva mnogo zanimivih potez o sloven.-italijanskih odnosih, da jih tu deloma ponati-skujemo:
»Sprejmimo novega gospodarja tako, da mu izsilimo spoštovanje naše narodne bolesti, da se ne bo drznil omalovaževati naših narodnih čustev, da ne bo niti poskušal zapletati nas v morebitne aneksij-ske parade. Privoščimo mu tistih par malo-vrednih zijal, ki se povsod brž spečajo z »osvoboditeljem«. Naj ima tistih par histeričnih hlastavk, ki so ponekod pred ra-pallskim mirom, dokler so še upale na Ju-
goslavijo, obetale, da odstrižejo kite dekletom, ki bi si upale plesati z »osvoboditelji«, a so se že par dni po sklepu miru same spustile v najbolj divjo »alto mos-so« s tlačiteljem. Pustimo mu tudi tisto peščico omahljivcev, ki jih vsaka sapica drugam obrne. Take izmečke ima vsak zdrav organizem, tudi naš narod. S temi izvržki naj se diči in zabava novi gospodar, če se mu ne gabijo. Kajti med novimi gospodarji srečujemo včasi tudi lepe, odkrite značaje, ki sami izražajo svoj očiten gnus nad nizkotnim klečeplaztvom po nekaterih kotih novih laških dežel. Res, da so mnogi naši ljudje, zlasti delavci, železničarji, trgovci, državni nastavljenci, učitelji, nižji in višji uradniki v marsičem odvisni od novih oblastnikov, ali to nikakor ne zahteva, da bi morali naši ljudje v tem odvisnem razmerju sami sebe poniževati. Nasprotno. Oficielna Italija — kolikor opažamo in če izvzamemo nekaj strupenih zagrizencev fašistovske baže — nastopa v obče kolikor toliko primerno in upošteva dejstvo, da se naša čustva ne morejo čez noč vetrnjaški preobraziti v likajoče navdušenje za novo državo. Ona zahteva cd nas samo lojalnosti in spoštovanja svojih zakonov. Kot država ima to pravico. In tega ji tudi ne moremo in ne smemo odrekati. Če bi pa kaj več zahtevala ali tudi samo želela, naj zadene povsod na naš nepopustljiv odpor, naj jo našo ncomahljivo in vztrajno odklanjanje vedno znova opominja, da je s svojimi aneksijami prekoračila okvir čisto narodne države ter postala večnarodna državna, tvorba, da mora spoštovati narodna čustva neitalijanskega prebivalstva, če noče zaiti na kriva pota onega narodnega zatiranja, ki je pred njo upropastila prokleto Avstrijo.
Zato, Jugoslovani, kvišku srca in kvišku glave! Jugoslovani smo in Jugoslovani ortanemo. Na svoji zemlji smo in na svoji zemlji ostanemo. Pravic, katere branimo in s katerimi se branimo, nam ni podelila katerakoli mirovna pogodba, temveč dala nam jih jc narava sama. Narava nam je vcepila v dušo globoko prepričanje, da tudi v Italiji ne postanemo nikoli Italijani. Narava nam narekuje, da se izognemo vsakemu sodelovanju pri morebitnih aneksijskih slavnostnih, da spremljamo take slavnosti z dostojno žalostjo. Le tako bomo vredni sinovi svojega naroda, le tako bomo vredni člani človeške družbe. Ni dvoma, da si le tako izsilimo tudi spoštovanje naših novih gospodarjev.«
Lepe besede, ki nam kažejo, kako
trezno presojajo položaj naši primorslu bratje in da se nam ni bati, da ne bi ohranili svoje narodne individualnosti v novi državi.
psa 32 tsgp treba
Sokolska kot narodna ideja se je že zdar-na preživela in je pri nas postala nositeljica svobodne misli, tupatam očitno, tupatam pa bolj prikrito, kakor so pač priporočale razmere. Sokolstvo se je izrabljalo kajpada v strankarske svrhe in je pobijalo versko zavest, češ da je proti »klerikalizmu«. Pod tem geslom skrivajo danes svoje protiverske in proticer-kvene namene vsi, ki nimajo korajže, v javnosti jasno izpovedati, kam da merijo njihove puščice. Klerikalizma dejansko danes pri nas ni in če bi bil, bi ga mi sami pobijali. Ako sokolstvo dejansko ne bi tvorilo danes organizacijo, ki naj postane avantgarda v borbi proti katolicizmu, bi se sokolstvo omejevalo na telovadbo in nacionalno vzgojo svojega naraščaja in bi pustilo ob strani verska vprašanja. Toda kar je bila prej javna tajnost, je danes že javno otvorjena knjiga. Češki sokol smatra, da je zanj že prišel čas žetve in je borbo proti pozitivnemu verstvu in cerkvi javno napovedal ter proglasil sokolstvo kot češko vero nove dobe. Sokolstvo. piše češki Včitnik Sokolsky, ima celo en važen element več kakor krščanska vera. Sokolstvo je sinteza krščanstva z antiko (poganstvom).
Odkar je češko sokolsko glasilo dalo parolo »skratka smo in moramo biti proti katolicizmu,« »Sokol ne more biti rimovec« (rimski katolik) in odkar je postavilo vzgojno načelo »vsakemu detetu svoj nazor, svojo vero, a če danto deri moralo brez vere, bo to še lepše,« odtedaj je za vsakega mislečega človeka s pozitivnim verskim prepričanjem jasno, kakšno stališče mu ie zavzeti napram sokolstvu. Dn plava tudi slovensko sokolstvo v isti smeri kakor češko, četudi se vsi njegovi člani tega danes še ne zavedajo, dokazuje ne samo So-kolski Vestnik, v katerem je g. dr. Pestotnik že pred vojno izjavljal, da je »krščanski svetovni nazor v ostrem nasprotju s tendencami sokolstva,« ampak tudi vse zadržanje slovenskega sokolstva napam organizacijam, ki temelji na krščanskih načelih.
Ker smo za svobodo združevanja, priznavamo to svobodo tudi sokolstvu, kakor zahtevamo svobodo za organizacije krščanskega svetovnega nazinuija. Najodločnejše pa smo proti državnemu nasilstvu in zlorabi državne avtoritete, če hoče minister prosvete v nasprotju s širokimi sloji naroda našo mladino obvezno vpreči v sokolsko organizacijo in jo vzgajati v
LISTEK.
Fran Radešček:
f-Sbanile.
(Dalje.)
Čimbolj jc bil kdo »zgovoren«, tem več je »vedel« povedati in tem manj so mu verjeli. Začetkom je še vplivala govorica, češ, Francozi so pri Strumici dobili veliko zmago nad Bolgari, še malo in Srbija t > osvobojena, ker zavezniki stalno izkrc -vajo veliko vojsko v Solunu za pomoč r-biji. Toda, ko so videli ljudje med j boj francoske mornarje in zrakoplovce, l.i so bili na položajih okrog Belgrada, kot begunce, so se ohladile tudi simpatije napram njim. V to je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da so Francozi jedli bel kruh in to v zadostni količini, med tem, ko so domačini stradali v pravem pomenu te besede.
Prestolonaslednik.
Ko sem se zopet vrnil v naš štab v Uroševac, je v našem vlaku prenočeval tudi prestolonaslednik Aleksander in drugo jutro smo že odrinili na naslednjo postajo, odkoder se je prestolonaslednik takoj po kosilu odpeljal v avtomobilu v Prištino.
Že v Urošcvcu se je začelo demonti-ranje, pa tudi razstreljevanje železniških strojev, proge in raznih naprav. V Liplja-nu se ie to delo nadaljevalo; obenem se je vršilo razkladanje blaga in rpimicijc kraj pota, ki vodi v smeri k Prizrcnu.
Okrog 5. ure, če se ne motim, bilo je 6. ali 7. novembra, smo v največjem dežju dobili povelje za odhod. Vozovi so že čakali. V neprodirni temi in v najhujšem nalivu smo nakladali prtljago in arhiv, ki se je sicer že precej utesnil, ker se je mnogo manj važnih spisov sežgalo v Urošcvcu.
V borbi z naravo.
Ko so se vozovi končno premaknili in zavili na cesto v smeri k Prištini, je naliv že precej ponehal, lc oster veter, ki je razsajal po širni ravnini Kosovega polja, nas je zbadal v obličje z ostrim snežnim kristalom, ki ga je dvigal na enem mestu : s tal, da ga potem v velikih kolobarjih in vrtincih raznese z vso silo drugam. Strašno blato, po katerem smo gazili, se jc počasi strdilo in mrzel veter je kmalu pre-vlekel celo cesto z ledeno glazuro, ki se je svetikala ob medlih žarkih vzhajajočega meseca in zvezd na ujasnjenem nebu. Čim jasnejše je bilo nebo, tem huje je tulil vihar črez Kosovo in tem občutnejši je bil nepopisen mraz. Dasi sem bil dobro oblečen in zavit v plašč in v vojaško odejo, vendar se mi jc zdelo, da nimam ničesar na sebi. Udje so mi odrevcncli, obličje je bilo prepreženo s tanko plastjo ledu, da sploh nisem čutil kože pod njo, ivje pa, ki je viselo od brk in od zaraščene brade, je bilo kot igle. Kako so se mi smilili tedaj počasni in neokretni voli in njihovi priga-njači, slabo oblečeni Albanci.
Nekaj volov smo na notu izgubili; padli so in niso mogli več vstati. Razp legli
so voz, stvari naložili enakomerno na ostale vozove, prazen voz in onemogle vole pa so porinili v obcestni jarek. Tako smo našli ob cesti tudi precej koni.
Najžalostnejši pogled pa je bil pogled na mrtva trupla ljudij. Jaz sem jih naštel osem, toda bilo jih je vsekakor več, ker je blato, led in sneg nekatere popolnoma prekril v obcestnem jarku. Albanci so nekatere izvlekli in jim pobrali opanke, ali pa gornjo obleko. Pri večini mrličev sem ugotovil, da so umrli nasilne smrti, kar so dokazovale rane na glavi in drugod. Dva sta imela razparan trebuh, da je drobovje viselo iz njih. Sodeč po obleki je bilo težko dognati, kdo so bili ti ljudje. Vojaškega niso imeli ničesar na sebi, Albanci pa tudi niso bili, ker se Albanci na svoj način brijejo po glavi. Nekateri so trdili, da so to bolgarski četaši, drugi pa zopet, da so to kaznjenci, katere so gonili iz skopljan-ske kaznilnice pred prodirajočim sovražnikom. Če bi bilo to verjetno, bi sc dala razlagati njihova smrt s tem, da so vsled napora tako omagali, da niso več mogli naprej, oboroženi spremljevalci pa so jim olajšali smrt na svoj način. Da je moglo biti tako, dokazuje dejstvo, da so mrliči ležali posamič v velikih razdaljah eden od druzega, kar dokazuje, da ti nesrečneži niso umrli v borbi.
Končno smo dospeli na razpotje, kjer
>d prištinske »ceste« cepi šc mnogo s. 'a pot v samostan Gračanica. Tu se k vska ravnina nekoliko vzdigujc. Ker s \ ozkem kolovozu, prcccj nižje leže-
čem od višine pokrajnega terena, zastajale luže in mlake, katere je pokrivala slaba plast ledu, so voli vozili z velikim naporom navkreber. Kolesa so se udirala, kar jc strašno zadrževalo naše napredovanje. Zaradi enega voza je morala stati cela kolona. Najhujše pa je bilo, ko smo zadeli na velik s pohištvom naložen avtomobil, ki je obtičal v blatu. Kakih petdeset mož se jc prerivalo okrog avtomobila, čegar kolesa so se sicer vrtila ob delovanju motorja, toda z mesta se ni premaknil. Nekoliko sunkov z lopato ob cestni rob je rešilo položaj, da so se mogli naši vozovi izogniti avtomobilu in se preriniti naprej.
Samostan Gračanica.
Tako smo šele okrog tretje ure ponoči prispeli v Gračanico na veliko samostansko dvorišče.
Kmalu so zaplapolali ognji na dvorišču in ob svitu njihovega plamena sc je začelo z velikim hrupom razkladati vozove pod pristrešje, 1for so vso pritlično notranjost samostana ..vzeli vojaški konji, skromni volički pa so počasi prežvekovali trda koruzna stebla na za mrzlem snegu pod milim nebom.
Moji tovariši so na neki način dobili nekaj čaja, mlečnih konzerv in sladkorja, sladkor pa, ki so ga imeli v vreči, katero so »rekvirirali« na postaji v Lipljanu, je zaplenil »komandant stana«, češ, da jc častniški. Potem smo spravili v '»sobo pisarjev« šc kakih 20 kilogramov riža ter si končno bratovsko razdelili »plen«.
duhu sokolstva s tem, da se sokolstvo v šoli monopolizira.
Ze bivši minister prosvete Pavle Marinko-vič je v začetku lanskega leta izdal tako na-redbo, ki je pa njegov naslednik m izvršil oziroma je priznal sokolsko iu orlovsko organizacijo v Sloveniji kot enakovredna činitelja. Minister Pribičevič pa kot nemiren duh očividno ne more niti kratko časa zdržati, ne da bi razburjal našo javnost s ka' m kulturnobojnim poizkusom in zato je izdat v »Službenih Novi-nah« št. 230 z dne 18. oktobra 1920 nov razglas, s katerim hoče monopolizirati sokolstvo v šoli. Odkar je prešlo poverjeništvo za uk in bogočastje v roke demokratskega lakaja, se je začela ta Pribičevičeva naredba, kakor čuje-mo, v Sloveniji tudi izvajati.
Ta odredba g. ministra prosvete pomeni atentat na svobodo vesti in je končno v svojih zadnjih ciljih naperjena proti krščanski vzgoji naše mladine. Li misli gospod minister, da so otroci krščansko mislečih starišev kakor šahovske figure, ki jih bo postavljal, kamor bo on hotel, in uklepal v verige protikr-ščanskega pokreta proti volji starišev, kakor se bo njemu zljubilo? Li misli gospod minister- da so sedanji časi res najprikladnejši za vihar, ki ga bo žel, ako vztraja pri svoji na-redbi? Zahtevamo, da se naredba takoj ukine!
Češkoslovaška »narodna cerketi".
Težko si je misliti kaj žalostnejšega, nego je duhovnik, ki je izgubil svečeniški poklic. Namesto da bi spoznal in priznal svoje žalostno stanje in njegove prave .vzroke, pa vali krivdo na Cerkev in išče zaveznikov za boj proti njej. Dočim je pa posamezen tak duhovnik družbi nenevaren in vzbuja v nas le pomilovanje, je pa skupina takih duhovnikov sposobna, da povzroči v družabni ali narodni sredini, v kateri nastopa, večjo ali manjšo zmedo in nravno škodo,
S takimi čustvi nas navdajajo poročila o prvem »cerkvenem zboru« češkoslovaške »narodne cerkve«, ki se je vršil dne 8. in 9. t. m. v Pragi. Podali bomo glavna dejstva s tega zborovanja, ki sama ob sebi dovolj jasno izpričujejo vso kla-vrnost in blodnost tega narejenega modernega »verskega« gibanja.
Zbor so tvorili poleg poženjenih odpadniških duhovnikov in njihovih gospodinj podeželski malomeščani. Predsedoval je zboru ljudskošolski učitelj Vanek. Srbsko pravoslavno cerkev je zastopal župnik Cvočanin z jugoslovanskega poslaništva. Dalje so bili navzoči po en zastopnik ameriške in češke evangelske in ruske pravoslavne cerkve (pač "brez pooblastila od svoje najvišje cerkvene oblasti).
Prvi je poročal odpadli duhovnik Dlouhy-Pokorny. V svojem poročilu je moral priznati, da danes češki odpadniki nimajo za seboj niti dveh odstotkov češkega naroda. — Drugi referat je imel znani Zahradnik-Brodsky o spojitvi češke narodne cerkve s srbsko pravoslavno cerkvijo. Zahradnik je to spojitev priporočal zgolj z vidikov politične koristi, češ da bi Čehi tako pridobili zase pravoslavne Slovane; idejno pa, je rekel Zahradnik, češka cerkev od zaostalega pravoslavja ne more ničesar pridobiti. Drugi razlog za spojitev bi bil potem ta, da pravoslavni škofje posvete prve- češke škofe in duhovnike in tako dado češki cerkvi apostolsko kontinuiteto. Potem morejo pravoslavni škofje oditi iz Češke, kakor je to storil francoski general Pelle potem, ko je bil organiziral češko armado. Češka cerkev pa bo nato proglasila svojo avtokefalnost.
Zahradnik je nato prečital spomenico češkoslovaške narodne cerkve arhierej-skemu saboru srbske pravoslavne cerkve v Begradu. Spomenico je podpisal centralni odbor češke cerkve, ki prosi za spojitev s pravoslavno srbsko zedinjeno cerkvijo. V utemeljevanju se sklicuje spomenica na sv, Cirila in Metoda (!) in Juna Husa ter izjavlja: »Češkoslovaška cerkev se kot nositeljica teh (cirilometodijskih in Huso-vih) idej proglaša pripravljeno, da sprejme dogmatični nauk srbske pravoslavne zedinjene cerkve, ki je obsežen v prvih sedmih ekumenskih koncilih in v molitvi (nicejsko-carigrajski čredo) ter se podvrže predpisom in zakonom srbske pravoslavne zedinjene cerkve z iz'emo svobode vesti in svobodnega verskega razvoja (kar je seveda proti vsemu duhu in kanonom pravoslavja! Op. por.).
Nato našteva spomenica posebne želje in zahteve češkoslovaške cerkve, ki grc"jo v glavnem za tem, da se češčina uvede kot bogoslužni jezik, da se duhovniki in tudi škofje smejo ženiti (kaj poreče na slednje pravoslavna cerkev?), da se cerkev uredi popolnoma demokratično in da dokler se ta *cirilmetodi;ska« (!) cerkev popolnoma ne osamosvoji, niški škof Dosi-tej prevzame njeno vodstvo.
Spomenico je zbor soglasno sprejel.
Nato je porr ,x\ župnik Pavli k o dogmatičnem vprašanju in izjavil, da smatra češka cerkev dogme samo za etapno izražavanje mišljenja posamezne dobe.
Temu je sledil referat o liturgiji, ki ga je podal profesor laik. Doslej more vsak vršiti obrede po starem; vendar so se ponekod že uved'e razne izpremembe. Tako se kot oblačilo za mašno daritev rabi talar bele barve; mašne molitve so izpremenili, obhajilo je na koncu. A kakor rečeno, še ni nič končno in splošno veljavnega sklenjenega.
Naslednji referent je bil — učitelj C e n k 1, ki je poročal o organizaciji cerkve. Povedal je, da je organizacija še docela neizvedena. Začasno upravlja cerkev odbor tridesetih članov, ki mu predseduje učitelj Vanjek. Člani odbora so duhovniki in laiki, med temi nekaj žena. Končno organizacijo naj izvede arhierejski sabor po svojem pooblaščencu.
Debata je še bolj nego referati odkrila vso duhovno revščino in razdvojenost češke cerkve«. Tako malo jih je in niti prvotne hiše si še niso uredili, pa so že razcepljeni na več struj. Večina je s Pavli-kom sploh proti vsakemu dogmatiziranju češkocerkvenega nauka in hoče popolnoma prost razvoj v verskem mišljenju, druga struja s Farskym na čelu pa zahteva, da se naučno stališče takoj precizira. Na zboru se niso mogli zediniti ne za to ne za ono in zbor sploh niti enega vprašanja nove cerkve ni rešil. Sprejel je le spomenico na srbsko pravoslavno cerkev, katere pa tudi ne ljubijo in jo hočejo uporabiti le kot bergljo v svoji — po njihovih mislih le začasni — hromosti, potem pa jo nameravajo vreči proč kot pač nepotrebno bergljo. Tako je bil ta zbor vreden stvari, ki jo je zastopal, a to so osebne težnje in mržnja večje skupine izgubljenih duhovnikov brez vsake globlje etične misli.
Zanimivo je, da ve tudi svobodomiselna češka javnost to novodobno versko gibanje prav soditi in mu gre s poti. Mnogi češki znanstveniki in vseučiliški profesorji, kakor Pekaf, Šusta, Denis, Radi i. dr. so ga temeljito razgalili in
V kratkem se otvori zasedanje italijanske poslanske zbornice. Najvažnejši zakonski načrt, ki pride topot na vrsto, je socialnopolitični zakon o delavskem nadzorstvu nad tovarnami.
Vlada je vsled velikih lanskih delavskih nemirov, ki so ponekod privedli do nasilnega zasedanja tovarn od strani delavstva, uvidela, da treba temeljitega koraka v svrho zakonite ureditve tega vprašanja. Sklicala je komisijo, v kateri so bile delavske strokovne organizacije in pred-stavitelji veleindustrijc paritetično zastopani in ki naj bi bila izdelala tozadevni predlog, da služi za podlago zakonu. Zastopniki delavcev in delodajavcev pa se niso sporazumeli in je ostalo pri obojestranskih referatih, ki kažeta medseboj veliko razliko v bistvenih vprašanjih. V glavnem zahtevajo delavci odločilno zastopstvo v tovarniških svetih in soudeležbo na dobičku.
Znano je, kako je v carski Rusiji cvetelo špionstvo, kraja in goljufija. Boljše-viki, ki so obetali osvobojenje in prosvet-ljenje naroda, pa so dejansko uvedli še hujši sistem nego je vladal pod Romanovi. Politik latiške republike, ki se je po po slih mudil v Rusiji, opisuje razmere sle deče:
V Rusiji vlada danes slovita Če - ka, črezvičajka, to je izredni boljševiški tri-bunal zoper kontrarevolucijo, Če-ka je s svojo špionažo prepredla celo državo. Kjer je zbranih deset oseb, je eden :zmed njih gotovo tajni agent komunistične črez-vičajke. Znani reakcionarci si rešijo navadno življenje s tem, da vstopijo med njene agente. Dolžnost takega agenta je. da zasledi nasprotnike boljševizma, jih zaplete v kaznjiva dejanja ali besede in potem naznani. Otroci ovajajo stariše. žena moža, delavec sodelavca. Nikdar ni denunciacija in provokacija v Ruri/ tako cvetcla kakor pod Leninom.
Razun denunciranja vlada kraja, tihotapstvo in špekulacija. Vsi kradejo brez
ENTENTA IN NEMČIJA.
LDU Belgrad, 24. jan. (ZNU) Prcsbiro javlja iz Pariza: Francosko časopisje se največ peča z onim delom Briandovega govora, v katerem je govoril o reparacijah. Del časopisja je za to, da Nemčija v pro-
obsodili. Ravnotako brezobzirno ga je odklonilo politično časopisje, dasi ga drugače spretno izrablja proti katoličanstvu. Do-slovno pa hočemo navesti, kar je o priliki zbora pisalo socialistično »Pravo L i d u« v svojem uvodniku pod naslovom »Slepa devica«;
»Rimskokatoliška cerkev zametuje . evolucijo, vsak oportunizem v korist popuščanju cerkvene discipline. Češki uporniški duhovniki so zasledovali v resnici samo oportunistične cilje, ker o verskih točkah sploh niso govorili, a v glavnem so v svojih zahtevah naglašali duhovnika kot človeka, pozabljajoč, da s tem povzročajo samo pohujšanje v cerkvi in da se s tem rogajo svojemu posvečegju, s katerim so se popolnoma posvetili službi božji in odrekli vsemu posvetnemu. Čim jih je katoliška cerkev odvrgla, so se zbrali okolu sekte, ki si je nadala ime češkoslovaške cerkve. Prvaki češkoslovaške cerkve so jo s svojimi privrženci hitro zavozili in zato se ozirajo za nekako močno veličino, ki bi vzela pod okrilje odpor čeških razkol-nikov. — Čim jih je odbil zapad, so se v pomanjkanju kritične ideologije obrnili za celih 180 stopinj na vzhod in se zagledali v globoko pobožnost pravoslavnih mas. Mističnemu svetu tuje, pasivno pravo-slavje se jim zdi dovolj popustljivo, da se ogreje za njihove polovičarske kompromise. — Češkoslovaška cerkev nikdar ne bo zavladala nad večino naroda, a med masami bo povzročila razdvojenost in versko nestrpnost, ker je vzklila iz ničevega, koristoljubnega odpora nekoliko stotin duhovnikov, ne pa iz notranje potrebe naroda. Dvomimo, da za opravičenje nove cerkve v dvajsetem stoletju zadostuje nekoliko protikatoliških fraz in nekoliko narodnega šovinizma.«
Tej sodbi socialnodemokra-š k e g a lista se pridružuje vsa češka razsodna javnost. Gibanje, ki ni porojeno iz globljega verskega čuta, nosi kal smrti samo v sebi.
Ministrski predsednik Giolitti pa stvari ne misli pustiti na tej točki in je ministrstvoma za industrijo in delo naročil, da izdelata zakonski načrt o delavskem sonadzorstvu nad poslovanjem tovarn, ki se ozira tako na zahteve delavstva kakor na nekatere vidike delodajalcev, ter upa, da zbornica ta zakon sprejme.
Na vsak način je italijanska vlada pokazala dobro voljo, da stori korak naprej v socialnopolitični zakonodaji. Vlada hoče vzeti pri tem tudi v ozir potrebo po zvišanju produkcije in nadaljuje svoja posvetovanja tako z eno kakor z drugo stranjo. Pri načrtu sodeluje tudi ministrstvo za poljedelstvo, Socialistična parlamentarna stranka je vložila svoj zakonski predlog in ga izročila Giolittiju, da ga prouči in vpo-števa. Stvar je torej v dobrem teku.
Želeti bi bilo, da se tudi naša vlada resno loti tega perečega vprašanja.
obzira. Največja plača uradnika znaša 4000—6000 rubljev na mesec, eksistenčni minimum pa znaša 250.000. Česar manjka, to si uradniki zaslužijo s krajo, golmfijo in izsiljevanjem. Carski činovniki so b:'i neprimerno bolj pošteni kot so sovjetski. »Kraja se ne smatra za zločin, temveč je postala socialna uredba novega časa,« Kdor se ne uda izsiljevanju, je v nevarnosti, da ga provocirajo in predajo črez-vičajki.
Trgovina s cigaretami, ki se ne dajo dobaviti drugače kakor s krajo in so zato predmet najbrezvestnejše špekulcije, je v rokah nedorasle dece, ki na dan s tem poprečno zasluži 4000 rubljev. Ta d^ca je največja strahota za bodočnost Rusije, ker živi od nepoštenja, kraje in brezmoral-nosti.
Odredbe sovjetske vlade o povzdigi ljudske izobrazbe so samo na papirju. One se ne izvršujejo, ker se ne morejo. Kitajska telesna garda in zločinci iz Sahalina — na teh sloni moč sovjetov.
vizornih aniutetah skozi več let odplačuje po tri milijarde zlatih mark.
LDU Washington, 20. jan, (Brezžično.) »World« javlja iz Pariza, da prva seja ministrskih predsednikov ni dcved'a do ni-kakega uspeha. Glede načina izvršitve
razorožitve so različni predsedniki baje zavzeli popoloma nasprotna stališča. Sedaj gre za to, da se najde formula, ki bi omogočila državni vladi razpust bavarskih ljudskih bramb, ne da bi pri tem razmajala temelje njenega obstoja. Lloyd George je baje smehljaje značil predloge vojaških izvedencev glede prisilnih ukrepov za Nemčijo z besedo »diploacija vojakov«.
PROTI SOVJETSKI UKRAJINL
LDU Moskva, 25. jan. (Brezžično,) Petljura se je obrnil na mažarsko vlado s prošnjo za skupno ofenzivo proti sovjetski Ukrajini.
Ameriški farmarji za Srednio Evropo.
LDU Pariz, 25. jan. (Dun. KU) »Daily Mail« poroča iz New Yorka, da je Hoower izjavil, da so amerikanski farmerji ustanovili ogranizacijo, ki bo pomanjkanje trpeče prebivalstvo Srednje Evrope in Kitajske zalagala' z živili. Doslej so farmerji nabrali 15 milijonov vevnic koruze, katero bodo stavili imenovanemu prebivalstvu na razpolago. Za transport bo potrebno veliko število ladij. Prevozni stroški bodo znašali 5 milijonov dolarjev.
PolltICna novice.
-f- Točno! Kakor smo napovedali, tako se je tudi točno zgodilo. »Slov. Narod« že poroča danes, da je »Slovenec« proti učenju srbohr-vatskega jezika. Seveda nas tako podtikanje ne moti, ker jedro celega vprašanja je vprašanje drž. jezika za Slovenijo. Tega seveda se »Slov. Narod« ni dotaknil, ker v politiki ni prijatelj čistih računov. Najbrž se tudi ne zaveda posledic, ako bi obveljala ugotovitev po-verjeništva za uk in bogočastje, da je državni jezik srbo-hrvatski. So politiki, ki mislijo za 20 let nazaj namesto naprej, zato jim tudi ni zameriti, ako naknadno izpremenijo svoje nazore, kakor je »Slov. Narod« svoj čas iz največjega slavopevca dr. Veljkovičeve valutne reforme postal njen izrazit nasprotnik. Toda po izvršenih dejstvih rada glava boli, zato se je treba ozreti že prej po profilaktičnih sredstvih. Mesto takih fraz, kakor jih je na naš članek podal »Slov. Narod«, bi bilo bolje in potrebno, da g. vodja poverjeništva za uk in bogočastje vendar že objavi članstvo »prosvetnega odbora« in vsote, ki jih ima za prosvetni odbor na razpolago. To je njegova dolžnosti Torej!
-j- Glede oglasa nemškega poslaništva, naj se interesiranci podajo v Gornjo Šlezijo glasovat, ki ga je včerajšnji »Slov. Narod« objavil, pojasnjuje danes glavni urednik »Slov. Naroda« sledeče: »Nemško poslaništvo v Belgradu je poslalo upravi našega lista v objavo oglas, nanašajoč se na plebiscit v Zgornji Šleziji, s prošnjo, naj bi se vsebina oglasa omenila tudi v uredniškem delu. Brez vednosti uredništva je uprava, ustrezaje prošnji, dala uvrstiti v redakcijskem delu vsebino onega oglasa. Ko so bili že tiskani prvi izvodi včerajšnje naklade, je uredništvo opazilo oglas nemškega poslaništva ter takoj odredilo, da se dotična notica uniči. Preostala naklada, obsegajoča 9000 izvodov, je na to izšla brez notice »Goreniešlezijci«. Globoko obžalujemo, da se je mogel vsled neprevdar-nosti uprave dogoditi ta skrajno neljub dogodek. »Slov. Narod« se je v preteklosti in sedanjosti dosledno boril proti nemštvu ter z vsem prepričanjem propagiral vse-slovansko idejo. Temu svojemu programu ostane zvest v bodoče, zato neče svoje čiste prošlosti omadeževati z nobeno stvarjo, tudi ne s plačanim inseratom, ki bi se jo dalo tolmačiti v protislovanskem smislu. Uredništvo je poslalo nemškemu poslaništvu v Belgrad to-le pismo: »Poslaništvu nemške republike v Belgradu, »Slov. Narod« je jugoslovanski in slovanski list. Kot tak odklanja poslani inserat, ki ima za cilj, da koristi nemški in škoduje poljski stvari v Zgor. Šleziji. V Ljubljani, dne 24. jan. 1921. — Rasto Pustoslemšek, glavni urednik.« — Lojalno ponatiskujemo. Pri tej priliki omenjamo še, da tudi »Agramer Tag-blatt« prinaša dotični razglas. Jugoslovanski listi bi pač morali biti nekoliko bolj previdni.
+ Protičeva izjava. Kakor smo že na kratko poročali, je g. Stojan Protič objavil v »Samoupravi« z dne 25. t. m. svojo izjavo na beležko »Pravde«, kako da gosp. Protič zadnje dni koleba v presojanju političnega položaja. Izjava gosp. Protiča se glasi: Očividno je ta beležka objavljena zato, da vpliva na druge in da po možnosti utihotapi mišljenje o političnem položaju onih, ki jih »Pravda« zastopa. Ostavljajoč vsakemu, prijateljem in neprijateljem, da se vsak opredeli po svojem prepričanju v tem važnem trenutku in velikem političnem vprašanju, smatram za svojo dolžnost, da povodom te »Pravdine« beležke resnici na ljubo izjavim to-le: Niti trenotek nisem kolebal v presojanju današnjega političnega položaja. Sedaj sem bolj kakor prej kdaj uverjen, da sem na pravem potu, četudi dobro vidim, kako se z leve in desne delajo tej poti ovire.
-j- Samostojni in Radič. »Jutarnji li.st« poroča: »O bivanju Radičevega delegata dr. Ba-
»Volja Rosiji« poroča iz Helsingforsa: Nasprotno zagotovilom 8. komunističnega kongresa sovjetov v Moskvi, da kmetje redno dobavljajo živila, je Lenin poslal vsem sovjetskim uradom telegram, v katerem odreja, da se vsled nedobavljanja živil uvede vojno stanje, podaljša delavni čas, poostrijo določbe revolucijskih tribu-nalov in poostrijo tozadevne kazenske določbe.
Moskovska komunistična »Izvestja« pišejo, da je velikanska prostornost Rusije
največja ovira za uspešno agitacijo in propagando zlasti spričo popolnoma razrušenih prometnih sredstev. »Izvestja« priporočajo, naj se porabijo za propagando aeroplani, radiotelegrafi, kinematografi in gramofoni. Radio-stancije naj se ustanove v vsaki večji vasi, kino naj kažejo slike Lenina, gramofoni pa naj reproduci-rajo njegove govore. List poroča: »Le na ta način bo mogoče sovjetski sistem utrditi.«
saričeka v Belgradu je doznal naš dopisnik sledeče: Dr. Basariček je od zemljoradnikov zahteval, da pošljejo po enega Srba, Slovenca in Bosanca na skupščino seljačke stranke v Zagreb. Zemljoradniki so to željo odbili. Nato je poskušal priti v dotiko s slovenskimi samostojneži. Na njihovo vprašanje, kaj misli Radič o sodelovanju njegove stranke v konstituanti, jim dr. Basariček ni dal nikakega odgovora, temveč je samo dejal, da bi se o ustavi, kar se tiče monarhije ali republike, dalo diskuti-rati. Nadalje je izrazil željo, da naj samostojneži zapuste Belgrad. Ko so mu to odbili, jim je dr. Basariček zagrozil, da imu Radič na razpolago na tisoče agitatorjev, ki jih vsak čas glahko odpošlje v Slovenijo«. — »Pravda« pa piše o tej zadevi: »Sedaj nam je šele jasno, zakaj so zemljoradniki prekinili pregovore s Pašičem. Oni so na ta način dobili »proste roke« za pregovore z Radičem; poslali so tudi že svoje delegate, Iti naj se sporazumejo z Radičem za skupen nastop.« — Kdo ima prav?
-f- Pristop treh nemških poslancev na češkem k češki skupini. Poslanci nemške socialdemokratične levice Kreibich, Hahn in Warmbrunn so izstopili iz svojega kluba in prijavili svoj pristop češki levici soc, kluba.
Primorske novice.
Slovensko šolo z vso odločnostjo zahtevajo devinski Slovenci. Pred vojno so v Devinu bile tri ljudske šole i" en vrtec. Zdaj je samo laška ljudska šola v neki baraki in azil v prostorih bivše slovenske ljudske šole. Gospod bivši »sindako« je prisilil slovenske starše, da so pošiljali svoje otroke v laško šolo in obljubil, da se slovenska otvori, ko bo popravljen občinski dom. Dom je popravljen, šole pa le ni. Zdaj so Slovenci sklenili, da svojih otrok ne pošljejo več v italijansko šolo in zahtevajo od oblasti, da takoj otvori slovensko, Italijanskih za šolo godnih otrok je v Devinu 15, slovenskih pa 72.
Hiralnica, ki se je med okupacijo opu-stošila, se je zopet otvorila v Spodnji Idriji. Na zavodu deluje zdaj 9 usmiljenk, bolnikov je 30, prostora pa je za 70 bolnikov, za katere plačujejo občine 2 lire 50 cent. na dan z vso prehrano in preskrbo.
Izjemno stanje. Glasom razglasa generalnega civilnega komisarjata so razveljavljeni vsi omejevalni ukrepi odloka z dne 25. decembra 1. 1. glede izjemnega stanja, ki se je v Veneciji Juliji razglasilo povodom bojev na Reki. V veljavi je samo še prepoved glede shodov in obhodov, Nošnja lovskih pušk je za izključno lovsko rabo do 15. t. m. do dneva, ko se lov zapre, dovoljena. Izjemno stanje v slovenskih krajih Venecije Julije sploh ni bilo potrebno. Megla bi se pač zdaj odpraviti tudi prepoved glede shodov in obhodov, zlasti ker so pred durmi volitve v parlament.
Električna proga se zgradi med Gorico in Ajdovščino, Komisionelni ogled se je že pričel in se konča 7. februarja.
Maske prepovedane! Kraljevska kve-stura (policija) v Trstu naznanja, da so tekom predstoječega pusta vse maske prepovedane.
Italijanska gonja zoper župnika Koširja. Deputacija lovranskih Lahonov se je oglasila te dni pri tržaškem škofu Barto-lomasiju in je od njega zahtevala, da uvede v Lovrani latinsko mašo z italijansko pridigo, druga maša pa naj bo tudi latinska, čeprav s hrvatsko pridigo. Škof je odgovoril, da, dokler aneksija še ni uradno proglašena, ne more nič ukreniti, potem
Ea bo vprašanje proučil. Deputacija je za-tevala od njega tudi, da odstrani župnika Koširja. Škof je odločno izjavil, da je Košir vse časti vreden duhovnik in da ga bo on proti vsakemu nasilju branil. Lahoni zdaj pretijo, da bodo župnika odstranili s silo.
Iz Gorice. Pred prazniki so tukai stavkali vsi državni uradniki nad dva tedna, zato pa je zaostalo vse na poštah. Zdaj je že vse v redu. Vreme imamo že dolgo le-prijetno; danes se vidi po hribih sneg in je začelo nekoliko pihati. Zvon "kov in tro-bentic je že vse polno. Kakor kaže, ne bo-letos nič zime. Na Sv. Gori so bili ustavili delo, zdaj so pa zopet začeli. Samostan je že pod streho, kapela bo tudi v kratkem dozidana. Škoda, da je tako poma: |kanje lir, da bi vse lažje in bolj naglo apredo-valo z delom. Ljudstvo močno povprašue, kedaj bo zopet odprto svetišče. Pot s Pre-valj na Sv. Goro je že precej d Sro popravljena, tako da se lahko gor vozi. Seveda bo ogromno delo, preden bo urejena kakor je bila pred vojsko. Krasna je ona cesta, ki pelje izpod Sv. Gore do Plavi. Kar štiri nove ceste so sedaj pod Sveto Goro! To je edina dobrota, katero je prinesla vojska. V mestu se prav pridno zida. Tudi na deželi so začeli nekateri z zidanjem.
V prid hranilnicam Julijske Benečije,
ki ne slone na dobičkarski podlagi, kreditnim zadrugam itd., bo italijanski državni zaklad glasom odredbe od 9. d. embra 1920. 1. iz državnih sredstev dopolnil izgube, ki jih le-tc imajo vsled razvcljavljcnja krone in titlov avstrijskega državnega dolpa .
Dnevne novice.
—	Iz Kranja. Izobraž. društvo »Kranj« je imelo v nedeljo, dne 23. t. m. svoj redni občni zbor. Za novega predsednika je bil izvoljen profesor dr. Kotnik. Po poročilu blagajnika je bilo do 27.000 kron prometa. Posebno je deloval dramatični odsek, ki ima tudi bogato opremljen oder. Ena najbolje uspelih prireditev pa je bila orlovska akademija 16. t. m. Društvo je krenilo na pot v znamenju orlov-stva. Tudi novi odbor sestoja iz najboljših delavcev dramatičnega in orlovskega odseka. Bog ga živi!
—	Višji pedagogij. V Belgradu se snuje višji pedagogij, ki se v par mesecih otvori. Pedagogij bo izobraževal učiteljske moči za meščanske šole in bo trajal dve leti. Nekaj profesorjev je že imenovanih.
—	Tečaj za srbo-brvatsko in angleško priredi akad. starešinstvo za svoje č^ane in za člane Družabnega kluba. Čas in kraj se določi dogovorno. Prijave sprejema tajništvo (dr. Melita Pivec, Pred škofijo 12/11). Prosi se, da se člani, ki nameravajo se udeleževati, javijo čim preje, da moreta tečaja kmalu začeti. — Dr. M. B.
—	»Zlata doba« bo zaenkrat prenehala izhajati. Zadnja leta je pasivna Glavni vzrok je pa ta, ker imajo velike ideje premalo bralcev. Široke plasti ljudstva, ki bi bile tega najbolj potrebne, nič ne vedo o tem in se ne zmenijo za to, kar treznostno glasilo piše. Razume se pa, da zaradi tega organizacija in akcija sama ne preneha, ampak se bo nadaljevala na drug način. Pošiljali bomo tozadevne objave dnevnim listom — seveda če jih bodo hoteli sprejeti. To bomo videli. Prijatelje treznosti in rednosti sovražnike pijančevanja, nenravno-sti in surovosti prosimo, da nam še kot sedaj pišejo in poročajo o vseh pojavih, ki se tičejo našega gibanja. — »Sveta vojska«.
—	Popis ponarejenih 20 kronskih bankovcev. Prihodnja številka »Uradnega lista« bo priobčila objavo tukajšnje delegacije ministrstva financ o popisu ponarejenih 20 dinarskih bankovcev. Občinstvo se opozarja na ta popis in na karakteristična znake falsifikatov.
—	Pisemske pristojbine v prometu z Avstrijo, Bolgarijo in Mažarsko, Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od
17.	januarja t. 1. št. 1118 razglašamo, da se dosedaj veljavne tuzemske pisemske pristojbine v prometu z Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko konec 31. januarja t. 1, ukinejo in da veljajo od 1, februarja t. 1. dalje v pisemskem prometu z omenjenimi državami mednarodne pisemske pristojbine,
—	Poštna vest. Vodstvo poštnega urada Ptuj je podeljeno višjemu poštnemu upravitelju Ivanu Velepiču.
—	Vtihotapljanje avstrijskih bankovcev. Celjska policija je aretirala nekega Arpada Mayers-Sohna in Studler Josipa, oba z Dunaja, ki sta nameravala vtihotapiti v dveh nalašč zato pripravljenih kovčkih nič manj kot 1,429.000 kron. Istočasno sta bila aretirana tudi njuna poma-gača Peter Ručigaj in Ivana Razgoršck. Vse štiri je policija izročila okrožnemu sodišču v Celju.
—	Okrožna gradbena sekcija se je ustanovila v Ptuju. Vodi jo g. inž. Vanek.
—	Planinsko zavetišče »Rnika«, registro-vana zadruga z omejeno zavezo, je z ozirom na to, da bode Savinjska podružnica slovenskega planinskega društva gotovo prevzela v last ali vsaj trajno upravo Piskernikovo kočo v Logarski dolini in jo po potrebi razširila, tako da ni več potrebe zidati posebnega hotela kot konkurenčnega podjetja proti nemškemu zavetišču, na svojem občnem zboru dne
18.	julija 1920 sklenilo, da hoče prepustiti svoje premoženje navedeni podružnici. Vsi zadružniki se pozivajo, da izjavijo do konca februarja 1921 načelstvu, hočejo li zahtevati od zadruge svoj delež ali ga prepustiti na korist Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. Glede zadružnikov, ki se ne bodo oglasili, domnevalo se bode, da prepustijo svoj delež na korist Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. — Načelstvo.
—	Razpis službe. Stalno učno mesto za učiteljico ženskih ročnih del na 4 razredni državni meščanski šoli v Murski Soboti se razpisuje z obveznostjo, da poučuje tudi na drž. petrazredni osnovni šoli istotam. Učni jezik slovenski, na teden 18 učnih ur. Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri civilnem komisarju za Prekmurje v Murski Soboti do 15. februarja 1921.
—- Telefonski imenik za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji« ter jih odda interesentom proti povrnitvi nabavnih stroškov, to je 4 dinarje za-izvod. V Ljubljani in Mariboru jih prodajata tamošnja glavna poštna urada, nadalje jih prodajajo tudi poštni uradi Celje, Ptuj, Tržič in Kranj. Interesenti iz drugih krajev naj naroče imenike pri gospodarskem uradu poštnega iu brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
—	Samomor služkinje. V Zagrebu so našli v Savi žensko truplo. Dognali so, da je to bila Ana Otti, roj. 1. 1883. na Dunaju, Pokojnica je služila v Zagrebu kot sobarica pri nekem tamošnjem zdravniku celih sedem let in bila vedno pridna in po-
štena. Zadnji čas je imela znanje s tramvajskim kondukterjem Ivanom Slekov-cem, s katerim se je nameravala poročiti. Toda dobila je tekmovalko in v obupu si je končala življenje.
— Zatekel so je večji pes. Kje ga dobi lastnik, se izve v uredništvu »Slovenca«.
UuM&nske novice«
lj Sodalitas ss, Cordis za Ljubljano bo
imela svoj sestanek danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Signa temporis in duhovnik. 2. Iz novejšega bogoslovnega slovstva.
lj Odborova seja »Leonove družbe« se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 5. uri zvečer v posvetovalnici IvTD. — Predsednik.
lj Koncert »Glasbene Matico« se ponovi v ponedeljek, dne 31. t. m. Vstopnico so dobijo v predprodaji v Prešernovi ulici.	(k)
lj Brez plesa so prireditve naših organizacij, a nudijo kljub temu vsem obiskovalcem najprijetnejšo zabavo. Da je to resnica, se boste prepričali na telovadnem večeru Šentjakobskega Orla in orli-škega krožka v Unionu v nedeljo, dne 30. t. m..
lj Društvo zobozdravnikov ma svojo redno sejo v nedeljo, dne 30. januarja v magi-stratni dvorani ob pol 11. uri. Radi važnosti potrebna obilna udeležba.	(k)
lj Vsi posestniki barak, vagonov, hlevov, paviljonov itd. v Ljubljani, v Spodnji Šiški, bodisi državni, deželni ali zasebni, v katerih stanujejo ljudje ali pa posamezne osebe, katera stanovališča ni mogoče prištevati stanovanjskim hišam, se poživljajo, da se nemudoma, najkasneje pa tekom 3 dni zglase v mestni posvetovalnici na magistratu in naznanijo, kje se ta stanovališča nahajajo in koliko stanuje v njih ljudi, ker se ti podatki nujno rabijo za ljudsko štetje. Če bi vsled nepriglasitve teh stanovališč ostali dotični stanovalci nepopisani, se gospodarji policijsko kaznujejo v smislu člena 39. pravil in navodil za popisovanje prebivalstva.
lj Prijeta roparska morilca. Nedavno smo poročali, da je bil v Ljubljani izsleden in aretiran radi večkratnih ropov in velikih tatvin neki Pelan Andrej iz Planine pri Rakeku. 2 njim vred so zaprli tudi 17 letnega Antona Zrimška iz Dobca pri Cerknici. Dne 10. januarja je bil izvršen roparski umor na 16 letnem Alojziju Jen-čku iz Strmca, kakor smo svoječasno že poročali. Zločina sta bila osumljena dva mladeniča, ki sta bila po popisu podobna Pelanu in Zrimšku. Policija je oba zaslišala in sta končno oba priznala svoj zločin, Dne 9. t. m. sta se zmenila, da bosta šla iz Dobca proti Planini v zasedeno ozemlje ter da bosta v gozdu napadla prvega potnika, ki bi gnal lepo živino. Vzela sta seboj nabasan samokres in v mraku čakala v gozdu nad Planino na žrtev. Približno ob 6. uri je vodil nesrečni Jenček dva vola po cesti, ki sta bila vprežena v lojterski voz. Napadalca sta se skrila za neko hojo ter čakala, da pride voznik mimo skrivališča. Ko je slednjič dospel, je oddal Pelan proti njemu pet strelov ter ga smrtno zadel. Roparja sta nato stekla k njemu Tu ga je Pelan spoznal za svojega soseda Jenčeta, Ker sta videla, da je mrtev, sta ga položila v cestni jarek, z vol-mi sta se pa odpejala v Senožeče. Tam sta voli prodala nekemu gostilničarju za 5200 italijanskih lir. Po kupčiji sta se vrnila domov, odtam pa v Ljubljano, da tu denar zamenjata v krone. Zgodilo pa se je, da sta zašla v roke pravici.
lj Ogenj. Snoči se je pri mesarju Anžiču na Karlovski cesti vnela slanina, ki je visela v sušilnici. Na lice mesta je takoj prihitela požarna bramba, ki je ogenj pogasiia. Zgorelo je več sto kilogramov slanine.
lj Prijet slepar. Cesciutti Valentin iz Sovodenj pri Gorici je lanskega leta na prav rafiniran način prevaral tukajšnjega trgovca M, za 600 ital. lir oziroma 3000 K, Prišel je k imenovanemu trgovcu s pripombo, da ga je poslal prijatelj S. po dotični znesek, kar mu je M. verjel ter mu odštel čez 3400 K. Ko sta prišla M. in S. naposled skupaj, sta videla, da ju jc Cesciutti opeharil. Slednji se je po dejanju hitro preselil v Sovodnje ter tam popival. Te dni pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil od policijskih organov izsleden in aretovan.
lj Ženska s ponarejenimi lirami. Mi-nole dni je bila v neki tukajšnji menjalnici prijeta neka ženska iz Vrhnike, ko je hotela 60 falsifikatov po 10 lir za naš denar zamenjati. Policija je žensko izročila deželnemu sodišču, Falsifikati se razlikujejo od pristnih s tem, da je modra barva vodena, okraski in vse drugo kakor zamazano, rmena barva je pristnih bankovcev bolj svetla, dočim je na falsifikatih temna. Tudi modra barva na drugi strani pristnih bankovcev je bolj temna, številke serij so poševne in so falzifikati za 2 mm daljši kot pristni.
lj V Unionski dvorani se jc našel po koncertu Glasbene Matice 24. t. m. en lorgnon. Dobi se v pisarni Glasbene Matice,.
lj Najdeno. V ponedeljek zvečer pri koncertu »Glasbene Matice« je našel neki invalid zlato damsko uro z zapestnico. Lastnik jo dobi v invalidskem domu, soba št. 2.
Nalnoueiša poročila*
KOROŠEC PRI PAŠICU.
LDU Belgrad, 25. januarja. (ZNU) Ministrski predsednik Nikola Pašič je še vedno bolan. Včeraj ga je posetil dr. Korošec,
PROTIČ OBOLEL.
LDU Belgrad, 25. jan. (ZNU) V posla-niških klubih so včeraj pričeli razpravljati o novem ustavnem načrtu Pašičeve vlade. Seje radikalnega kluba se Stojan Protič ni udeležil, ker je obolel in leži v postelji.
KUMANUDI FINANČNI MINISTER .
LDU Belgrad, 25. jan. (ZNU.) Ljuba Da-vidovič je v imenu demokratskega kluba obvestil pismeno min. predsednika Nikolo Pašiča, da je posl. Kosta Kumanudi definitivno določen kot kandidat za mesto finančnega ministra. Ukaz o njegovem imenovanju bo podpisan še danes, nakar bo Kosta Kumanudi takoj prevzel svoje dolžnosti.
OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
LDU Belgrad, 25. jan. (ZNU) Včeraj se je pri predsedniku belgrajske občine vršil sestanek zastopnikov demokratske in radikalne stranke ter jo bil sklenjen popoln sporazum, po katerem bosta obe stranki nastopili skupno pri občinskih volitvah v Belgradu. Radikalci dobe predsednika občine, demokrati podpredsednika, od izvoljenih občinskih odbornikov pa dobi vsaka stranka polovico. Obenem je sklenjeno v pismenem dogovoru, da demisijonirajo vsi dosedanji demokratski in radikalni zastopniki v občinskem odboru, tako da se bodo mogle razpisati ponovne občinske volitve za vsa odborniška mesta.
FRANCHET D' ESPERAY V BELGRADU.
LDU Belgrad, 25. januarja. (ZNU) Bivši poveljnik francoske vzhodne vojske Franchet d' Esperay pride 28. t. m. v Belgrad, da izroči križ častne legije mestu Belgradu.
ITALIJANI ODNAŠAJO.
LDU Split, 25. jan. (ZNU) Iz Šibenika poročajo, da Italijani neprestano vkrcavajo vojno gradivo in pošiljajo v Italijo. Italijani jemljejo vse, kar jc Ostalo izza Avstrije, pa so odpeljali tudi material za zgradijo ličke železnice.
PARIŠKA KONFERENCA.
LDU Pariz, 24. januarja. (Havas) Konferenca vrhovnega sveta je na današnji popoldanski seji sklenila, da se jutri se-stanejo strokovnjaki za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo pod predsedstvom maršala Focha. Sestanek bo imel nalogo sestaviti seznam onih odredb, ki jih je še treba ukreniti glede izvedbe mirovne pogodbe po Nemčiji in glede razorožitve te države. Strokovnjaki bodo morali takoj izdelati poročilo. Konferenca vrhovnega sveta bo jutri proučevala položaj Avstrije, nikar se bo bavila z grškimi in orientalskimi zadevami.
LDU Pariz, 25. januarja. (Ilavas.) Ob pol 13. Medzavezniška konferenca se je bavila z gospodarsko vzpostavitvijo Avstrije.
LDU Pariz, 25. januarja. (Havas.) Ob pol 14 Uradno se javlja: Medzavezniška konferenca se je bavila z odredbami, ki jih je treba ukreniti v najkrajšem času, da se zagotovi vzpostavitev Avstrije. Konferenca je prouča-vala načrte, ki so jih predložili angleški, francoski in italijanski strokovnjaki in je pooblastila komisijo, sestavljeno iz ministra Louche-urja, angleškega trgovinskega ministra Roberta Ilorneja in Sianninija (Italija), da se bavi s proučevanjem korakov ,ki jih je treba pod-vzeti. Ta komisija se sestane danes popoldne, da bo med-zavezniška konferenca mogla še pred svojim razhodom skleniti končne zaključke.
VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM
LDU Madrid, 24. jan. (Havas.) Finančni nameščenci so danes po vsej državi začeli zopet delati.
LDU Madrid, 24. jan. (Havas.) Ministrski predsednik Dato je naznanil novinarjem, da je podal kralju ostavko kabineta. Kralj mu je izjavil svoje popolno zaupanje m ga je zaprosil, naj opravlja še nadalje svoje posle, pri čemer ima pravico, izvršiti vse izpremembo, ki jih zahteva ljudska blaginja. Kralj Datove odklonitve ni hotel končnoveljavno priznati in mu je dal do jutri časa za premislek.
BORZA,
LDU Zagreb, 25. januarja. (ZNU) Devize. Berlin 239—243, Italija 524—526, London 530—540, Ncw York 143—146, Pariz 1000—0, Praga 188.50—192, Švica 0—2350, Dunaj 24—25. Valute. Dolarji 140 do 142, avstrijske krone 24—25, carski rublji 0—65, francoski franki 970—980, napoleondori 478—480, nemške marke 225 do 226.50, rumunski leji 196—198, italijanske lire 512—515, belgijski levi 160—0, češkoslovaške krone 170—175. sovercičn 540—a
NESREČA NA MORJU.
London, 22. januarja. Službeno se poroča: Angleški podmorski čoln »K 5« se je v noči od 20. t. in. v Canale la Manche s svojo celo posadko potopil. Vzrok nesreče je neznan. — Potopljeni podmorski čoln »K 5« je bil najnovejšega tipa. Posadka je sestojala iz (i častnikov in 50 mož. Katastrofa se je pripetila kaki hsto milj od obale v bližini Plvmontha.
Rszrtr orSrcdStve
PodoHcirsko podporno društvo podružnica Ljubljana priredi dne 29. januarja 1921 v veliki dvorani hotela Union, vseh stranskih prostorih kakor tudi restavraciji istega hotela plesni večer pod pokroviteljstvom Komandanta Dravske divizijske oblasti počasnega Adjulanta Nj. V, Kralja generala g. Djuro Dokiča. Svira godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina 5 dinarjev. Čisti dobiček namenjen je podporam včlanjenih. Obleka poljubna. Ker je vstop k prireditvi dovoljen samo vabljenim in je lahko motfoče, da je društvo v obilici dela pozabilo tega ali onerfa vabiti, naj se blagovoli pravočasno prijaviti na naslov narednika Blanč, Arhiva Dravske divizijske oblasti.	(k)
Fv©
'^.fffi
£ MS1?
o
; >. C
i- ul

•m s?^
Bogoslovna stran teh člankov je Ter-seglavovo delo. Videti je, da je Tersegla-vova inteligentnost in bogoslovna izobrazba Rusom imponirala. Zato je dobil priliko seznaniti se z vodilnimi osebami proti-boljševiške Rusije pod Kolčakovo vlado. Škoda, da je mogel proučavati ruske razmere samo ob sibirski meji in v Sibiriji, ne pa v centralni Rusiji. V bogoslovnih nazorih se javlja stališče bogoslovno izobraženega lajika, ki se je izkušal Rusom kolikor mogoče prilagoditi. V tem je šel g. T. skoraj nekoliko predaleč, kar je sam indirekt-no priznal v predavanjih po vrnitvi v domovino. Tukaj zbrani članki so pisani v dobi, ko je bil g. T. na višku svojega delovanja. Zato so precej optimistični. Pozneje je pisatelj, kakor je razvidno iz njegovih predavanj, postal bolj pesimističen; posebno je uvidel, da se s kompromisi v verskih vprašanjih malo doseže. V tem smislu bi bilo treba nekoliko popraviti nazore izražene na strani 17—20 i. dr. Na strani 35 piše, da naj se z izrazom »zbliža-nje« nadomesti izraz »unija«, a stran 18 omenja g. Štele, da je zbližanje nekaj drugega kakor zedinjenje, A te opazke ne zmanjšujejo trajne vrednosti knjižice, polne lepih misli in zanimivih podatkov o ruskem verskem problemu, K^or se zanima za vprašanje cerkvenega zedinjenja in za rusko versko vpra?anie, naj ne prezre te knjige. Želimo, da bi g. T. v zaokroženi obUki podal še svoie pozneje izkušnie in
misli.	F. G.
* * *
pr Sveta Rusija. Idealni sinovi našega naroda so strašno trpljenje vojne in ujetništva izkoristili tako, da so si razširili obzorje in obogatili naše poznavanje velikih kulturnih narodov Dva jako inteligentna moža, dr. Štele in urednik Terse-glav, sta prijateljsko združila svoje izkušnje in svojp znanje, da nam predstavita najzanimivejši in najgloblji ruski problem, rusko versko vprašanje. Zdi se nam, da niti eden zapadni pisatelj ni imel prilike tako globoko pogledati v ruske razmere, kakršne so nastale ob boljševiškem prevratu. Zato je knjižica pod zgornjim na-slovom1 ena najzanimivejših publikacij o novi Rusiji in bi delala čast večjim kulturnim narodom. V njej so zbrani članki, ki so zbujali veliko pozornost, ko so bili prvotno objavljeni v »Slovenčevih« podlistkih.
1 Dr. F. Štele in F. Tersefflav, Sveta Rusija. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna 1920. Str. 85. Cena 10 kron. — Obenem je izšel hrvatski prevod pod istim naslovom (Zagreb 1920).
pr O koncertu Glasbene Matice dne
24. t m. nam naš koncertni poročevalec javlja, da je popolnoma uspel. Novi koncertni vo:i;a g. Niko Štritol je takoj s prvim nastopom pred slovensko javnostjo dokazal, da se pod njegovim vodstvom odpirajo zboru lepi dnevi. Razveselil nas je poleg tega s pestrim sporedom samih slovenskih skladb, ki kljub vsemu videzu lahnosti skrivajo marsikatero čer, pa jih je z zborom srečno obiadral, da poslušav-stvo nevarnosti in težkoč niti zaslutilo ni. — Podrobnejše poročilo sledi,
pr »Dom in Svct.< Prejeli smo 11. in 12. skupno številko »Dom in Sveta«, najboljše slovenske in tudi jugoslovanske književno-umetniške revije, ki lahko tekmuje, kar se tiče opreme, še bolj pa vsebinsko, z vsako drugo svetovno revijo. Vsebina zaključne številke za leto 1920 je sledeča: Leposlovni del : I. Pesmi: Stano Kosovsl: Sveta ura. — Silvin Sardenko: Prelja; Skrivnost; Kesanje; Preklic; Čudo. — Anton Podbevšek: Električna žoga. — II. Drama: Stanko Majcen: Dediči nebeškega kraljestva. — III. Dr. I. Pregelj: Plebanus Joannes. — F. Jaklič: Nevesta s Ko-rinja. — T. Zoreč: Pop Ilija. — A. Čebokli: Otok živih. — Znanstveni del: Dr. J.
Debevec: Dr. Fr. Detela. — A. Res: Rafael. — Dr. V. Božič: Fran Grafenauer. — V. Sleska: Prva slovenska dramatična igra. — II. Zapiski: Slovstvo: Fr. Levstik: Poezije (H. M.)
—	S. Jenko: Pesmi (I. Mazovec). — Ivo Trošt: Moja setev (Pregelj). — E. Gangl: Dolina solz (Pregelj). — Damir Feigl: Bacili in bacilke (Pregelj). — Mencej: Kratka srbska slovnica (Mazovec). — Umetnost: lvosta Strajnič: Josip Plečnik (Frst). Glasba: Kogojev koncert (Dr. Fr. Kimovec). — Na platnicah: Rafael — pesnik in Rafael na odru (Res). — Slike : Dr. Fr. Detela (portret). — Rafael Sanzio: Lastni portret; Madona z liščkom; Rol-zenska maša in Neznanka; — Helena Vurnik: Vinjeta »Večerna pesem«. — Dve risbi k »Nevesti s Korinjac, risal Fran Kralj. Kakor posnamemo iz poslanice uredništva bo Dom in Svet izhajal izhajal v bodočem ielu kot mesečnik v trojnih številkah. Izmed gradiva, ki ga ima prapravljenega za prihodnji letnik, omenjamo Pregljovo štiridejanko »Azazel« in Lovrcnčičevega »Trentarskega Študenta«, ki predelan izicle prvič v celoti z ilustracijami slikarja Fr. Kralja, ki je prevzel opremo lista. Sodelovanje so obljubili poleg drugih pesniki : Bevk France, Jarc Miran, Kosovel Stano, Mole Vo jesta v, Povdbevšek Anton. Remc Alojzij Silvin Sardenko, Vodnik Anton in pisatelji : De'ela Fran, Dormk L, Fin/.s;ar F. S. Majcen St. Meško Fr. S. Velikonja N., Zoreč T.,
—	Izmed znanstvenih prispevkov opozarjamo na Dr. Puntarjevo študijo o Prešernovih gazelah. O umetnosti bosta pisala dr Iso Cankar in dr. V. Mole; objavljen ho portret Pnmičeve Julije in fotografije najnovejših del največjega jugoslovanskega umetnika Ivana Meštroviča; dr. I. Debevec bo nadaljeval svoj prevod Di-vine Commedije. Sloves g. dr Fr. Stele-ta, umetnostnega zgodovinarja, ki je prevzel tudi za bodoče leto uredništvo, nam jamči, da list ostane na visoki umetniški stopnji. Vsem, ki ljubijo čisto in pravo umetnost, Dom in Svet najtopleje priporočamo Stane celoletno 120 K (za dijake 90 K) in se naroča pri Upravništvu Dom in Sveta, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
g Borzna naročila. LDU Curih, 24. januarja. (ČTU) Devize: Berlin 10.621/,, Bo-landija 212, New York 635.60, London 24.09, Pariz 44.50, Milan 23, Bruselj 46.75, Kodanj 127.50, Stockholm 138.25, Kristi-janija 123, Madrid 85.75, Buenos Aires 222.50, Praga 8.45, Varšava 0.85, Zagreb 4.40, Budimpešta 1.17%, Bukarešta 8.40, Dunaj 1 70, avstrijske žigosane krone 1.
LDU Dunaj, 24. januarja. fČTU) Borza. Devize. Zagreb 415—419, Berlin 1012 do 1018, Budimpešta 116—118, Bukarešta 830, London 2400--2420, Milan 2240 do 2260, Pariz 4370—4410, Praga 797—803,
Sofija 767.50—777.50, Varšava 75—77, Cu-rih 9835—9885, New York 634—638, Amsterdam 20.350—20.450. Valute. Novi jugoslovanski dinarji 1660—1680, francoski franki 4350—4390, češkoslovaške krone 800—806, madžarske krone 118—120, ru-munski leji 820—830, bolgarski le¥vi 760 do 770, italijanske lire 2225—??4§» nemške narke 1012—1018, poljske marke 82.50 do 84.50, angleški funti 2390—2400, carski rublji 317—323, ameriški dolarji 628—632.
LDU Praga, 24. januarja. (ČTU) Devize, Amsterdam 2578.50, Belgrad 217, Berlin 123.75, Bukarešta 100 75, Sofija 94.25, Curih 1228.50, Milan 279, Pariz 524.50, London 293, New York 78.50, Dunaj 12.50, Zagreb 53.50, Varšava 9, Budimpešta 14.25. Valute. Novi jugoslovanski dinarji 208, nemške marke 123.75, rumunski leji 100.75, bolgarski levi 90, švicarski franki 1223.50, italijanske lire 276, francoski franki 521.50, angleški funti 291, ameriški dolarji 77.50, avstrijske krene 12.50, poljske marke 8.
Meteorofoglčno poročilo.
Ljubliana iOG m n. ni. v'š.
CU8 OpiiiSO* a" a	Hm o-moio v mm	iiTIliO- mctoi v C	^diiiruu, 1 loroncii v 0	Nebo, vetrov	i'a i a vin o v mm
23.. 1. 21 h	730 4	8	1-2	jasno S.	
-i. 1. 7 n	737-5	3	1-4	obl. J. V.	—
24 1 14 h	742-7	0-6	1-5	obl. J. v.	
Fed erer, Patna. Povest iz irske junaške dobe. Cena 8 K. Irska duša je silno sli-čna duši slovenskega ljudstva. Obe sta bili zatirani in zatiranje je v obeh rodilo podobno čustovanje. Ko čitamc povest »Pa-tria«, skoro r.e moremo verovati, da se c — lo zanimivo d-rvanje ne rši pri nas in ia niso pri na doma osebe, ki plamte domovinskega navdušenja in se ne boje nobenega trpljenja in bojev za svobodo domovine. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Lju.bljani.
tesc
za mizarsko obrt išče mojstra pri Katerem bi imel vso oskrbo. Vstopi takoj. Ponudbe pod »Učenec« 275 na upravo lista.
rfljn pmij v premeru 1 cole ažlu IKVl in 1'A, cole oddajam v velikih in tudi najmanjših množinah, po prav nizkin cenah J. Haziiorseii; Šmartno pri litiji.
Proda se radi opustitve Čebelarstva razno
FotP firskfl	več Praznih Ph-
LlJjuAII jRU uiuujljj njev, kraujičev
Gerstung in Kuodschak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini, Dunajska cesta 10, Ljubljana.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja, za darovano cvetje in za pogrebno udeležbo povodom smrti mojega dobrega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Frana Dohevec
tisama ravnatelja ljub;], uredilnice
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Sipina Detisvec roj. Mist
soproga.
Rodbine: Debevec, Kovnčlč, Louar in Repovš,
Ljubljana, 24. jan. 1921.
iKIMMM

Išče se bol) priletna i/uHairna ki bi
poštena in pametna RllJlll! 110 znala urejevati vrt in sploh voditi gospo- j dmistvo in se razume tudi na živino-i rejo k družini 2 oseh in dekle. Ako jej pripravna, ostane lahko do smrti. Plača } PO dogovoru. Nastopi se lahko takoj, t S M Naslov pove iz prijaznosti uprava tega i 'ista pod štev. 286.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-flmdi Lotiete se čudili! 6 dvoinatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, S t u b i c a donja, Elsa trg št. 134, Hrvatska.	A.
3 Čil/!* 3 za obleko gre na dom »i/UijCllil OiVii sik boljši rodbini. Naslove sprejema uprava lista pod Šifro »Š.Viija« 289.
jkonzumne in cerkvene »lekarniški, vosek, kadhlo
nudi najceneje
Dm in^nslm"?!!?
sve.oe, i. t. d.
Več o množino zavijalnega pajpir)a
J! : deloma popisanega deloma nonopisi.nena 3Jh v velikosti 20X34 do 46X58 cm, odd: po jako ugodni ceni družoa »Sati", Beethovnova ulica v Ljubi ani.
isSke oiMe irelezrinotroi'
Ne kaj
stare UI-JJHIj ui3,05113 ka postelja je naprodaj. Poizve se Ilirska ulica 27, pritličje levo.
Proda 3e radi žalovama lepa svetla
sviio za ilve obieKL
sip 49. I. nadstrop. od 12. do 4 ure.
St. 179.
Dno 1«. svečana 1921 ob pol 12. ur dopoldne se vrši v ml nu meste tio-čavje v Kočevju štev. 99 prostovoljna dražba mlinske naprave: 5 mlinskih kamnov, obod i. t ,d. s tem pogojem, da ima vsak ponudnik svoj največji ponudek takoj plačati.
Mestni obč'nski urad v Kočevju,
dno 19. prosinca 1921.
Imam na prodaj večjo množino
svinjskih črev
ozkih po K 2-40 meter. — Za^Tcb, ka-šoins a cesta štev. 78b.
m wmm nam m PfiMi immM
;sQ" Vil;
iti i% m
Pri sliibostih vsled starosti, pri želodčnih težkočah in pri izgubitvi moči je stari vinski komak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnapiej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija.
Kmetovalci, pozor!
S Neverjetne usnehe dosežete pri	;
2 praiičih, govedi itd. ako prime-	•
2 Sate krmi redilni prašek BE>>1N	J
*	lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani.	S
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
na sesalni plin (Sauggasmotor) z novim generatorjem za 77.000-— prodam takoj. Obrat Škrat ceneje kot lokomobila, ca. 140 K dnevno. Najcoiejši obrat. Amelin, Zrinjskegace-taO. (Pismena vprašanja)
zvitke, kadilo, sveče za hišno rabo priporoča svečar J. KOPAČ, Ljubljana, Gosposvelska cesta 90.
Vsakovrst. o klobuke od 100 K naprej ima v veliki zalo-i in tudi lepe velour-klobuke
FMANC CESSAR, tovarnar v Stobu
pošta Uomžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba, točna.
im
STORI, družba z o. z., ST. VID nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, pregrinjala za postelje, zavese za kavarne in hotele, iz tulja, ripsa, etamina, kongresa, platna itd.
1
it 9

letnikov 1917, 1918 in 1919, belih in rudečih v jakosti od 8 do 12 stopinj takoj za prodati pri slovitem vinogradniku
E. PRESEČKI, SAMOBOR (Hrvatsko)
BolnlSkn bla-ajna zadruge krojačev v Ljubljani naznanja svojim članom da je umrl gospod
Garafol i^an.
Pogreli bo v sredo, dne 26. januarja ob 5. uri popoldne iz Rožne doline pri kapeli.
Člani se naprošalo, da v obilnem ^tevilu spremijo svojesa tovariša na zadnji poti.
Načelstvo.
I. vrste
rio^o blago
povse godna
dobiva sa povsod
Prva hrvatska tvornica salam, su . enega mesa in masti
M. GaVRSLOVIC D. D.
Peirinia.
ju a t£,4f e orno srim m ^ ^
IS
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co 'ijnbljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline, LfiiMfana
Sv. PeJra nasip 7.
stroiev
lZTka Šivalnih stirolev
original Ctjlinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
izdaja Konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
miHHHtarasssroas^ Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.