PREVOD
Vuk Čosič
Hollwoodske zgodbe
Moj prijatelj iz zavoda za slepe dela pri fotokopirnem stroju nikoli ni kopiral napačne strani vsaj kolikor je meni znano moj prijatelj sanja o barvnem stroju.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe daje kislo vodo v kalupe za led pripravljene kockice prevrača po ustih in 7. jezikom bere poezijo zamrznjenih mehurčkov za praznike zamrzuje Šampanjec.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je dobil pismo iz Grčije od nekega moškega
ta mu je rekel da je po izročilu slep zato ker mu je kiklop pomignil.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe me je naučil hodeč bos po poti brati dolge stavke neravnin
rekel mi je da se je že prej družil s fakirjem vendar mu koža na hrbtu slabo prenaša ostre metafore in rekel je še da zbira denar da bi šel v monsumski predel kjer bo ostrižen do golega vsak popoldan s temenom bral neprekinjeno poezijo akvarelov.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe dela v kuhinji in trdi da je najrazburljivejše zgodbe prebral z nadlahtnico držeč pekač v katerem se praži meso pravi da je prebral zgodbo o koridi.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe šiva gumb in vsakič ko se vbode reče a.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe ljubi sončne dneve kot je ta takrat gre na balkon in si ogreva mrtve veke.
Literatura
77
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je zelo navdušen nad starim pohištvom pogosto me obiskuje in vsakič mi prebere kaj novega iz površine moje delovne mize ki jo že sto let vrtajo termiti prisilil me je da se navadim na pikado da bi mu vsakič ko pride dal kaj novega za branje iz včerajšnje tarče je videl da sem zaljubljen pravi da pozna moj rokopis kadar greva v restavracijo vedno dobro otipa vsak kos ementalca takrat moram jaz samo poslušati.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe sanja da ima velike prste s katerimi bere razpored zvezd svojemu dekletu iz gornjega nadstropja L.etos spomladi sem mu odnesel nebesno karto in naluknjal zvezde toda ni je hotel vzeti v roke zanj je zelo pomembno kaj sanja.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe se je oženil z dekletom iz gornjega nadstropja vpisala sta ljubezenska sporočila v prstana in kot noben par kar jih poznam nimata potrebe da pogosto rečeta ljubim te.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je včeraj prvič slišal da črke za tiste ki vidijo niso kot njegove in dolgo se je branil verjeti da se tiskajo knjige z drugačno podobo na koncu je samo rekel zelo neumno.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je zelo živčen kadar se zjutraj ne obrije
razmiki med dlakami so tako majhni da je branje nemogoče prsti pa srbijo.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe mi je povedal zgodbo o edinem članu svoje družine ki se ni rodil slep
ko je prišlo do vojne so strica odpeljali v veliko koncentracijsko taborišče in ga lam prisilili gledati kako mu surovo ubijajo ženo potem mu je nad ženinim truplom taboriščni zobozdravnik izkopal oči do konca vojne je moral šteti očala prispelih taboriščnikov vržena na veliko gomilo ob vhodu.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe si je danes namesto očal dal črno obvezo čez oči užival je v pozornosti ki jo je zbujal pri otrocih na ulici.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je zahteval da mu nabavim potapljaško masko s črnim steklom sedaj čaka da se stopli pa da se potopi v svet
tišine
zanimajo ga velike globine.
Moj prijatelj iz zavoda za slepe se je ubil
maloprej
s kroglo si je na čelu preluknjal en a inicialko dekleta iz gornjega nadstropja v poslednjem sporočilu piše na svidenje porabil sem vse načrte
Moj prijatelj iz zavoda za slepe je pokopan poleg mene kot je ixl nekdaj želel njegova žena prihaja vsak dan in spusti po en kamenček na najini nagrobni plošči.
Trst, februar 1992
davi sem imel literarni večer, prebral sem žalostno pesnitev in vsi so jokali, potem sem isto pesnitev prebral na glas in učinek je bil isti. prej ali slej bom razkril ta misterij.
davi sem imel literarni večer, v zadnji vrsti je majhna ženica jedla velik sendvič, vprašal sem jo ženica zakaj ješ. aplavz.
davi sem imel literarni večer, bral sem pesmi zgodbe ure in ure. vse sem nalagal, jaz sem davi sekal zelje.
davi sem imel literarni večer, strahovito mi je šlo na bruhanje in bral sem pesmi brez hrane, občinstvo je ostalo lačno.
davi sem imel literarni večer, ves stadion je bil poln, igrišče pa preplavljeno, v ložah so sedeli ugledni ljudje, v kraljevski loži pa predsednik, sreča, da sem zares pisatelj, kajti ko ne bi bil, se iz tega ne bi kar tako izvlekel.
davi sem imel literarni večer v mestnem akvariju, ker je mesto v hribih in dežela brez morja, je akvarij brez rib. ob mojem obisku so gostitelji uokvirili nekaj osličevih filejev >n okrasili dvorano, medtem ko sem govoril in bral, sem ves čas razmišljal ali so v filejih kosti ali so v filejih kosti ali so v filejih kosti.
davi sem imel literarni večer, predstavljal sem svojo najnovejšo zbirko poezije, med nastopom sem pisal stihe in jih tako sveže izgovarjal v mikrofon, ko sem končal, sem prelomil svinčnik in ga vrgel v občinstvo, kot Jimmy I lendrtx veste.
Trst, marec 1992
glej kako sije moja roka kadar vanjo uperim ta reflektor glej kako se upogne ta nož kadar pritisnem tukaj glej kako gori ogenj pod tem čajnikom glej kako se sveti zaslon mojega televizorja glej kako bel je ta list kadar na njem ni zgodbe glej kako se mi iskrijo oči medtem ko ti pišem to svetlobnotehnično
kako žuli ta fotoaparat kako težek je ta fotoaparat kako lepa je ta ulica kako dobro je da je maloprej padal dež kako težko je bilo zgodaj vstati kako kvaliteten je ta črno-beli film kako prijata ta zvok in ta vibracija kako je vse to prekrasno
kakšno lepo jutro danes kakšne barve imajo te hiše kakšen veter zelo počasen udarja v ušesa kako velik je ta šotor na plaži kako žalosten je cirkus na pusti plaži kadar je treba gaziti pesek kako majhen je ta pritlikavec kako visok je ta trapez kako mračno je tukaj kako hitro teče kamela kako visoko leti zebra
Trst, marec 1992 Prevedla Tinka Kos; opombo napisal Matevž Kos
Vuk Čosič, rojen I. 1966 v Beogradu. I/, dubrovniške judovske družine. V Beogradu končal Študij arhitekture, postdiplomski študent na ljubljanski univerzi. 1'rozo objavljal v različnih revijah. Pričujoči prevod je izbor iz knjige, ki bo izšla letos in ki je del projekta "Hollywood". Avtor danes živi med Trstom in Ljubljano.