232
Doma in po svetu.
In vendar kako neizmerno važnost bi moralo imeti ravno prevodno slovstvo zlasti pri nas! Izvirni naši proizvodi ne zadoščajo za naše duševne potrebe; srednje občinstvo hoče zabavnega berila mnogo, prav mnogo, in ker mu ga ne ponuja dovolj domače leposlovje, ki zadnja leta res peša, sega po nemškem blagu. Inde lacrimae! — Pravo čudo bi  bilo,   da   se   ne  bi  moglo   pri  nas
vzdržati podjetje, kateremu bi bil namen izdavati izvrstne slovanske izvirnike v lepi slovenščini. A naravno, da bi se moralo ozirati tako podjetje zlasti na srednje sloje in na — ženski svet. — Vsa podobav kaže, da čakamo tujca, Nemca ali Zida, ki naj nam pokaže, kako lepo utegne uspevati »prevodna biblioteka!«
(Dalje.)
Doma in po svetu.
Pregled prosvetnega gibanja narodov.
Glavna seja društva sv. Jeronima.
akor vsako leto spomnimo se tudi letos glavne seje preko-ristnega društva svetega Jeronima, katera je bila dne t^ 12. sušca t. 1. v zagrebškem semenišču. Najpopreje so bile slovesne zadušnice za pokojnega društvenega pokrovitelja kardinala Mihaloviča, kateri je bil društvu vedno zelo naklonjen in se ga spomnil še malo pred svojo smrtjo z darom 1000 gld. Prav zato se ga je pa tudi spomnil prav toplo društveni predsednik, preč. g. kanonik dr. Feliks Suk, ko je začel sejo z lepim govorom. Kratko, ali jedrnato nam je očrtal veliko znamenitost društva za prosveto in napredek naroda, saj mu je nalog z dobrimi knjigami odgo-jevati narod, oplemenjevati mu dušo in ga obogatiti s krepostmi in znanjem. Da povzdigne omika narod, ne zadošča, da postane in ostane svojina samo nekaterih stanov, ne, ona mora globokeje korenine pognati in nakvasiti, kakor duhovni kvas vse slojeve naroda, posebno pa one, iz katerih sosebno crpi svojo moč društveni organizem, a to sta stanova kmetiški in obrtniški. Zato poziva preč. g. predsednik duhovnike, učitelje in uradnike, kateri so v vedni dotiki s preprostim narodom, koji naj-
bolje poznajo narod, njegove rane in vrline, da se spomnijo društva in .ga priporočajo in širijo med narodom. Društvene knjige naj bi poplavile vso hrvaško domovino, prišle v vsako vasico in čitale se v vsaki kolibici, in tedaj ne bi bile one mrtvo blago, nego živo seme, katero bi donašalo stoteren sad!
Delovanje društveno v preteklem letu je bilo dokaj povoljno. Društvo je izdalo štiri knjige, o katerih je »Dom in Svet« že obširneje poročal svojim čita-teljem in katere so se tiskale v 60.600 iztisih. Posebno dobro se je obnesla »Danica«, društveni koledar, katera se je tiskala v 33.000 iztisih, vendar je do sedaj že povsem razprodana. Zato jo bode pa tudi društvo k letu izdalo v 35.000 iztisih, in sicer povečano za dve tiskani p61i, kar je tudi prav. »Danica« je knjiga, katera pride malone v vsako hišo, zato naj bi bila tudi po vsebini izvrstna in vsestranska, tako, da bi vsak njen čitatelj našel nekaj v njej, kar bi ga zanimalo. Zraven »Danice« bode izdalo društvo v 1. 1891. še dve ali tri knjige, menda nadaljevanje »Pri-poviesti iz hrv. poviesti« od prof. V. Klaiča, »Zbirku moralnih pripoviedaka« od A. Harambašiča in pa »Zemljopis za puk« od učitelja Matagiča.
Društveno imovino so povečali nekateri plemeniti pokojniki, kateri so se
„DOM  IN SVET!' 1891, štev. 5.
233
je spominjali v svojih oporokah; posnemaj mo jih mi Slovenci pri svojih društvih. Imovina društvena je vsekako znatna in šteje 134.580 gld. 33 kr.; povečala se je od 1. 1889. za 7441 gld. 38 kr., kar je izvestno lep napredek. Tudi si misli društvo še tekom t. 1. sezidati društveno hišo.
Le nekaj bi želeli, da bi si društvo pridobilo še več udov. Do 1. 1890. bilo jih je v društvo vpisanih 9196, kar je sicer lepo število, vendar mnogo in mnogo premalo za hrvaški narod. Bodimo odkritosrčni in recimo, da se Hrvatje še vedno premalo zanimajo za to tako koristno društvo. Najbolji dokaz je temu tudi glavna seja! Na sejo naj bi vendar prišlo lepo število udov iz vseh stanov, povedalo tamkaj svoje želje in pomagalo odboru z dobrimi nasveti. A v resnici pride na sejo le nekoliko, največ duhovne gospode in profesorjev, a obrtnikov, kmetovalcev, nižjih slojev naroda zaman iščeš. Naj bi tudi ti znali malo bolje za društvo, katero je največ zaradi njih utemeljeno, za društvo, v katerem smejo tudi oni slobodno izraziti svoje želje. V prospeh društva delati, bodi sveta dolžnost vsakega rodoljubnega Hrvata posebno v sedanjih hudih časih, ko preti narodu od vseh stranij toliko sovražnikov, kateri mu hote ali materijalno ali pa, kar je še huje, tudi duševno škoditi. Zavedajmo se te dolžnosti! In izvestno bode tedaj društvo tudi v svojih udih bolje napredovalo, širilo se na vse strani lepe hrvaške domovine, kar mu i mi ocf srca  želimo.
Rimski dostojanstvenik.
0 srbskem slovstvu leta 1890.
Pismo iz Slavonije.
Borba srbskega naroda za svoj jezik in narodnost je mnogo ovirala zadnja leta njegovo književno delovanje. Mnogi, kateri so v svojih prvih književnih delih pokazali lepih sposobnostij in od katerih se je srbski narod mnogo nadejal, obrnili so se na politiško polje, a v naporni borbi za narodnost preostajalo jim je malo časa, da goje lepo knjigo. Tudi nemila smrt ni prizanašala srbskemu narodu in mu pobrala mnogo zaslužnih sinov. In vendar je še precej lepo uspevala srbska knjiga v L 1890. Oglejmo si malo najvažnejše književne pojave!
Središče, okrog katerega se zbirajo srbski pisatelji, je »Matica srpska«. V 65 letih svojega obstanka je obogatila »Matica« svoje slovstvo s 163 knjigami » Letopisa « , katerega izdaje vsako leto po štiri knjige V »Letopisih« se je gojila od nekdaj največ zgodovinska , modroslovna stroka in pa kritika. V letopisih 1. 1890. nahajamo : »Istorijsko - kri-tički pregled sloveno-srpske gramatike do g. 1847.« od prof. Gj. Magaraševiča in »Uče-šče titelskog krajiškog šajkaškog bata-lijuna u austro-turskom ratu god. 1788 do 1791«, od A. Gjukiča. Poleg teh spisov nahajamo v prvih treh knjigah dva zanimiva potopisa, eden po gorenji Slavoniji, a drugi po Srbiji; potem »Pjesme svakidanke«, katere je zložil slavni pesnik Jovan Hranilovič; početek Ilijceve razprave »Srbska demokracija u srednjem vijeku« in nekoliko kritik.