Poštnina plačana v gotovini, Br. E.: „Slava Bogu na višavah“. (K naši sliki.) Knezi nebeških višav Dete nebeško žari... plovejo k zemlji veseli... — Božja je skrita Beseda. — Ljubko so pesem zapeli: Angelčke ljubljene gleda, »Jezušček, tebi v pozdrav!« — svoje sprejema stvari... Prišel je Večnega Sin, Strune krilatcem brne: čudo prelepega raja, »Slava v višavah Gospodu, Dete sprejela je staja... milost človeškemu rodu — Božič! Najslajši spomin! — bodi na krogu zemlje!« — Jezušček, sreča srcä, sprejmi še naše pozdrave* < v jasne nas dvigni daljave, v zbore premile neba! Francka G. Marijo so prenočevali . . .* Takole pred Božičem smo vprašale babico: »Babica, ko si bila mladenka, kako si se pripravljala na Božič? Glej, tvoje vnukinje pletemo in šivamo za uboge in smo srečne v mislih, kako bodo siromaki veseli božičnih darov. Babica ljubljena, na koga si pa ti mislila, komu si darovala ob najlepših praznikih božičnih?« Pa je takole odgovorila babica: »Deklice drage, vse častnejše je bilo moje opravilo. Ve šivate Jezusovim ljubljencem, siromašnim otrokom oblačila; moje tovarišice in jaz smo pa skrbele za nekaj drugega: Božjo Mater smo-prenočevale, ko je potovala v Betlehem...« »Kako je pa to bilo?« smo vprašale babico. »Teden pred Božičem je šla na pot. Tedaj smo se deklice razgibale. Cvetice, ki smo jih bile gojile vso jesen, smo prinesle v izbo. Oltarček smo pripravile in nanj nastavile vse polno svečk. Še izpod stropa smo obesile lučke. Samo to smo skrbele, to premišljevale, kako bi Božji Materi pripravile do-stojnejše prenočišče. Potem je bilo takole: 1 Ta spis je kot nalašč za Božič in nas spominja prelepe navade naših prednikov. V spomin na težko pot Marijino iz Nazareta v Betlehem so pobožni vaščani tiste dni pred Božičem nesli Marijino podobo vsak večer slovesno v drugo hišo in Marijo lepo počastili. Ko je Marija preromala vso vas, je prišel Božič. Ali ni bilo nekdaj lepo ▼ naših vaseh ...? Mrak je legel na zemljo. Pol vasi se je zbralo pred tisto hišo, v kateri je Marija prejšnjo noč prenočila. S prižganimi svečami smo prepevaje spremljali visoko Popotnico na novo domovanje. Vsak večer je šla v drugo hišo prenočevat. In tisti večer, ko je Marija priromala v našo hišo: Moje srce je žarelo, ko mi je soseda izročala Nebeško Gostinjo z besedami: Prijateljica, sprejmi na trudapolnem potu v tem hudem zimskem času Najčistejšo Mater Marijo! Ne proslavljaj je le danes in jutri, temveč skrbi vedno za njeno počeščenje! Moja duša se je topila v svetih čustvih in bolj s srcem kot z usti sem odgovarjala: Bodi pozdravljena, prečista Devica! Željno sprejmem te pod streho svojo. Bodi zvesta pomočnica moja; varuj ob smrtni uri dušo mojo! Na oltarček med rože in lučce smo postavili Marijo. Peli smo lepe pesmi, molili sv. rožni venec in misli nas vseh so prosile: Visoka Gospa, ozri se na našo ljubezen! Majhni so naši domovi, sirotni njihovi prebivalci. Toda glej našo dobro voljo! Rož smo ti nanosili, da ti ne bo dolgčas po rožnem domu v Nazaretu. Še bolj žareče kot lučke gore naša srca: da ti ne bo mrzlo in pusto na dolgi poti v Betlehem, Naše misli potujejo s teboj, V Betlehem te bodo spremljale. Tam se bodo veselile tvoje sreče kot sočustvujejo s teboj sedaj, ko si v bridkostih. Mati, bodi nam dobra; ne le danes in jutri, vse dni varuj naše duše! Ko smo jo drug večer spremljali k sosedu, so nam bile v sladko tolažbo besede: »Lepo ste sprejeli, pod streho me vzeli; za vas bom prosila, oj z Bogom preljubi!« Takole nam je torej pravila babica. Tako so praznovali v starih časih predbožične dni in čakali svetonočnega veselja. Jaz sem si na tihem mislila: Babica, tudi tvoja mladost je bila lepa. Anica P.: Božična noč. V prelepi tihi sveti noči Tam v betlehemskem majhnem je Jezušček prišel na svet. hlevcu Prinesel nam je mir, ljubezen, na slami v jaslicah leži. prišel nas greha je otet. Preljubi Jezus, božje Dete nas vse ponižnosti uči. Pastirci so pritekli molit, krilatci rajski ga časte. Še mi nocoj hitimo k Njemu, <0 g X X X X X Deklice poskočijo, tekajo s kratkim korakom proti sredi, drže se za roke. že zopet je pozdravil nas, pozdravil nas----------------------- Tekajo z zakoraki nazaj — poklon. Juhe! Zamahnejo z desnico v uzročenje — znamenje veselja. II. Pozimi večkrat nas mrazi, nas mrazi, nas mrazi------------------------------ Prva polovica obeh vrst teka v zavoju ena levo, X X druga desno toliko časa, da se uredi iz teh po- X X lovic čelna vrsta (glej sliko!). X X Pri tekanju si v s e manejo roke. "'s. Druga polovica obeh vrst teka medtem proti sredi ^ ^ in nazaj. , .. XXXXXX a vsak se mraza ne boji, ne boji----------------------- Prednja čelna vrsta nadaljuje isto na mestu in v predklonu. Druga polovica napravi (kot prej prva) zavoje noter v čelno vrsto (dvored), levo v bok, z glavo in desnico pa dela korakoma znamenje, da se ne boji. o ne! Prednja čelna vrsta se na mestu zravna. Z desnico zamahne od leve rame v odročenje gor ven. Pogled vedno na roko. Levo v bok. Druga polovica istotako. III. ; Ko sneg 'spod neba k nam hiti, k nam hiti, k nam hiti... Druga vrsta se prime za roko in skaklja z zakoraki v polkrog, istočasno prva ^XX^. vrsta naredi obrat, se prime za roko XX Xx in napravlja z drugo vrsto vedno X X lepši krog (glej sliko), ki se že po- X X mika v levo. X X srce veselja se smeji, se smeji X X Vse se na mestu skakljaje obrnejo (cel X X obrat), na drugi »smeji« se pa po- X X klonijo. X\/ v/X kot ti! xXxxXx Z desnim kazalcem vsaka pokaže na sredo proti nasproti stoječi. IV. Zdaj drsamo se vsi lahko, vsi lahko, vsi lahko------------------------------ »Zdaj ..... vsi«; Roki v bok, skakljajo v krogu. »lahko — lahko — lahko«; s tremi koraki drsajo. (Če se ne da drsati, veljajo umiki!) . , - in čevlje drage trgamo, trgamo — Se primejo za roke in med korakanjem pazijo, da pridejo na tista mesta, da bodo kar najhitreje napravile zopet čelni vrsti kot v začetku igre. tako! Čelni vrsti sta že. Proti sredi se zopet zadrsajo v enem koraku, roki v uzročenju. V. Snežene kepe delamo, delamo, delamo —. Obe vrsti korakata proti sredi in kažeta, kako se delajo kepe. in kot vojaki streljamo, streljamo — V zakorakih nazaj kažejo z levico v predročenje gor ven in v tisti smeri mečejo z desnico kepe. še mi! Poklon, roki v loku noter do priročenja. VI. Če v prstke zebe nas močno, nas močno, nas močno, Korakajo proti sredi, si manejo roki in vedno močneje stiskajo prstke. tako storimo, pa gorko, pa gorko — »tako storimo«: 5 drobnih zakorakov ter obenem 5 ploskov z rokami. »pa gorko«: korakajo proti sredi in 3krat zaploskajo. »pa gorko«: 3krat zaploskajo z nasproti stoječo deklico. spet je! Obrat s poskokom. VII. Ko noge mraza so trde, so trde, so trde,------------------------ Tekajo naprej po prstih, držeč se za noge; na »trde« vedno močnejSi korak na mestu. poskočimo in glej mehke, glej mehke — V poskoku obrat, hitro tekanje v krog v levo — drže se za roke. so že! Krog se ustavi. Hitro odroče in močno priroče s poskokom. VIII. Zato zapojmo vsi glasno, vsi glasno, vsi glasno----------------------- Tekanje v krogu — roka v roki — po prstih na »glasno« vedno močneje. pozimi je zares lepo, res lepo — Korakoma na mestu po prstih, obrat v levo, roki v bok, na »lepo« dva poklona. juhe! Z obema rokama čelni lok noter, do priročenja v poskoku. Ančka Rezika Ančka Rezika Ančka Rezika Ančka Rezika Krompir sadit! (Dvogovor med Ančko in Reziko.) (s cajno krompirja): Krompir sadit, krompir sadit! Z zelenjem log je že pokrit. (s koškom fižola): Fižol sadit, fižol sadit! Pomladni cvet je že razvit. : Skupaj pojdiva, lažje bo delo, kjer sta dve skupaj, je vse bolj veselo. : Jaz bom jamice kopala. : In jaz bom krompir metala: dva in tri in štiri in pet, da bo košek prazen spet. : Prav imaš, le več zaženi! Več ko je kosov v jamici eni, bolj se zdebelil bo krompir in pa z delom prej bo mir. No pa s krompirjem bi že še bilo, ampak fižol, to je celo število! Prav gotovo stokrat sto! Kdaj bo v jamicah vse to? : Rezika, pametni, modri bodiva, jamico prav globoko izkopljiva: vanjo nasujeva ves tvoj fižol, namesto prekle — postaviva kol! : Ančka, saj res, le hitro začniva, potlej od truda se brž odpočijva: Boljši in slajši kot pečen krompir je v senci počitek in v travici mir. (Molče kopljeta. Zastor pade.) Ivan Langerholc. Pišite kroniko. Tuja beseda, kajne, vendar jo večkrat berete ali slišite. Zato ne bo napačno, če veste, kaj je kronika in kako se piše. Kronika je knjiga, v katero vpisujemo vsakoletne važnejše dogodke. Tako knjigo imajo župnije, šole, društva. Ima jo pa lahko tudi vsak izmed vas sam. Potem jo navadno imenujemo dnevnik. Marsikdo bo rekel: čemu take reči vpisovati! Saj brez kronike vemo, kaj se zgodi. Pozabimo pa tudi ne kar tako hitro. Danes veste; nič ne rečem. Ali danes leto? Kaj pa danes pet, deset let? Kdo bo čez dvajset let še pomnil, kako je bilo takrat, ko ste bili vi še Orliči? In pa — verjemite ali ne! — še čez sto let bodo ljudje radovedni in bodo radi poslušali in brali, kako je bilo pred sto leti na svetu. Kronika je torej potrebna knjiga. Najbolje je, če je trdno in močno vezana. Zakaj? V kroniko je treba navsomoč lepo pisati. Zato naj vašo kroniko spisuje le tak, ki zna zares lepo pisati. Kakšnemu Mihu Mazaču ne smete nikdar zaupati kronike! Knjiga naj bo lepo načrtana. To pa zato, da ne pišete ne »v pekel«, ne »v nebesa«, ampak da so vrste lepo ravne. Nikakor ni lepo, če vidimo v kroniki preveč prečrtanih besed. Zato piši kroniko lepo, premišljeno. Najbolje bo, če boš prej spisal besedilo na kakršenkoli papir in potem to čedno prepišeš v kroniko. Enako ni lepo, če kdo v kroniki stvari, ki jih je napisal njegov prednik, smeši z raznimi opazkami, kakor: Laž! — Ni res! — Neumnost! — Bedarija! — Čemu to pisati! — Kdor je to pisal, je osel! — Take in podobne opazke silno škodujejo društvenemu ugledu in pričajo, da med člani nekaj ni prav. Če se je kdo v spisovanju kronike res kaj zmotil, kar je gotovo mogoče, potem naj novi pisavec lepo mirno zmoto pusti kakor je napisana. Tam pa, kjer ravno sedaj» kroniko piše, naj pripiše n. pr,: »Popravek k strani 26. te kronike« ali »Pojasnilo k dogodku z dne 24. avgusta 1924.« Pazite, da vedno vpišete datum. Besede: v nedeljo, —-včeraj, — danes, — pred kratkim, — nedavno — in podobne niso noben datum. Vsak nov dogodek se mora vpisati v novo vrsto. Radi pregleda je prav, da glavno besedo podčrtaš, ali pa, da kratko vsebino dogodka napišeš na rob. Če zna kdo lepo risati, je prav primerno, če vsakoletno letnico in pa prvo črko, s katero začne opisovati dogodke, lepo izriše. Kroniko treba skrbno hraniti. Iz nje spoznaš odsekovno ali krožkovno življenje in delovanje. Tisti, ki bodo kroniko brali čez kakih petdeset let, bodo lahko napravili predavanje z maslo.vom: Iz zgodovine našega krožka (odseka). Za zgled podajamo kos kronike naraščaja pri nekem odseku, kakor jo je napisal njegov tajnik Janko Orlič. Kje je ta odsek, pa sami uganite. Leto 1923. Dne 7. januarja smo imeli prvi naraščajski sestanek v . tem letu. Bil je zelo živahen. Na njem je nastopil naš rojak, *' . , . Janko Rožanec, profesor v Ljubljani. V šaljivem govoru nam Naraščajski je naslikal dobrega in slabega člana našega naraščaja. sestanek Na Svečnico, dne 2. februarja, je naš Orel priredil akademijo. Tudi Orliči smo smeli nastopiti. Pri skupinskih vajah so se najbolj postavili: Janko Božič (Trpinov), France Strel 2. II. (Štibernikov) in Lojze Koračin (Dobretov). Na orodju (konj in Akademija kozal) ja pa najbolje napravil Jaka Dobravec (Straničev), Povabili smo tudi br. Nardžiča, pa ga ni bilo. Škodal , „ Brat Nardžič se je opravičil. Dne 6. febr. nam je došlo _. njegovo pismo. Pravi, da je šel na enako prireditev v Brezov, dol. Zato, ker so ga tam prej povabili kakor mi. Nardžiča Prvič smo imeli Orliči skupno sv. obhajilo dne 19. marca, 19. III. na praznik sv. Jožefa. To je bilo lepo! Kaj takega še naša Skupno cerkev ni videla. sv. obhajilo Velikonočne procesije dne 31. marca se je udeležil naš 31. III, odsek z naraščajem v krojih. Velikonočna Dne 13. maja smo imeli Orliči našega okrožja skupen procesija izlet k Materi Božji na Bratovsko goro. Zjutraj po prvi sveti maši smo odkorakali izpred farne cerkve. Ob 10. uri smo imeli na Bratovski gori sv. mašo. Med sv. mašo so peli — in j3( y_ še prav dobro — Orliči iz Lipanje vasi. Kdaj bomo še mi javni' toliko znali! Sv. mašo je opravil g. župnik iz Lipanje vasi. nastop. Po sv. maši smo imeli proste vaje in igre. Po kosilu smo si ogledali bližnjo okolico. Ob 2. uri smo imeli šmarnice in pete litanije. Potem kratek, pa jako lep javen nastop. Nato smo se poslovili in odšli vsak odsek na svoj dom. V nedeljo, dne 3. junija smo imeli tekme. Večidel so bili 3. VI. sodniki z nami zadovoljni. Marsikaj bi pa morali bolje znati, Tekme so rekli. V pondeljek, dne 16. julija, smo pokopali prvega člana , našega naraščaja. Alojzij Bratič je umrl za pljučnico. Bil je zelo vesten in natančen v izpolnjevanju dolžnosti. Telovadil br. Alojzija je tudi najbolje. Prav težko ga bomo pogrešali. Dragi Lojze! Bratiča Bog ti daj večni miri Naj zadostuje! Sedaj veste, kako se piše društvena kronika. Le pridno jo pišite! Prav tako lahko piše vsak sam zase dnevnik. Kar se mu zdi posebno pomenljivo v dnevih življenja, pa naj zapiše. Marsikdo rabi pri spisovanju dnevnika svoje lastne črke. Prav! Bog mu jih blagoslovi! Dnevnik lahko piše primagari s turškimi črkami. Društvene kronike pa nikdar! Ta mora biti pisana tako, da jo vsak opolnoči lahko bere. Končam s prošnjo, da naj vsak naraščajski odsek pridno piše svojo kroniko. Gorje tistemu odseku, kjer se bo pri letnem pregledu bralo: Kronika nezadostna! V črno knjigo z njim! — Bog živi! M □ □ O □ O □ Vesela pošta br. Nardžiča. II □Dd □ □ □ II VOŠČILO. Zelo vesele in otroško blažene božične praznike voičiva vsem Orličem in Orličicam, ž njimi vred pa tudi vsem drugim prijateljem in prijateljicam. Naj Vam bo dobro ob jaslicah pri ljubem Detetu božjem! Naj Vam bo toplo ob zakurjeni peči v družbi domačih, ki jih radi imate! Prav tako Vam voičiva srečno, blagoslova polno novo leto, da bi bilo res za ves krščanski svet — sveto leto! »Orlič« in brat Nardžič. Iz nabiralnika^ Železniki. — Dragi brat Nardžič! Med prebiranjem našega »Orliča« sem našel uganko: (Kečam Notna kinjat. Takoj sem jo uganil: tajnik Anton Maček. Zdaj Vam pa hočem nakratko opisati proslavo 151etnice našega odseka. Ko se je zaželjeno jutro 17. avgusta zdanilo, je bil dež in je tudi vse dopoldne deževalo. Mi smo pa vseeno neustrašeno korakali po trgu. Bolj ko je lilo, večje veselje smo imeli. Resnično je: Strele in gromi nas ne plaše. Opoldne je posijalo zlato solnce in vsa javna telovadba se je izvršila z najlepšim uspehom. Dobili smo lep slovenski trak na prapor, ki je dar iz Ljubljane. Prosim, denite to pismo v »Orliča«, Vam in bravcem pa krepak Bog živi! Benedičič Joško. Jesenice. — Dragi br. N.l Po dolgem presledku se spet enkrat oglašam. Sporočam, da naši obmejni Orliči pod vodstvom br. Jankota Slabeta dobro delujemo. Naloga naša je: Izobrazba v duhu krščanstva. Te naloge ne zapustimo nikdar. Ko bodo iz nas zrasli veliki Orli, bomo razprostrli peroti ne samo čez vso Gorenjsko, ampak čez celo Jugoslavijo. Takrat se bo videlo, da naša mladost ni bila brezpomembna. — Še nekaj. Gospod kaplan Zor so premeščeni. Zelo žalujemo za njimi. Imamo pa že novega in upamo, da se bodo razvnemali za nas kot prejšnji. Telovadba, prosveta in sestanki napredujejo. Bog živi! Natlačen F. Ruše. — Dragi br. N.l Zopet se enkrat oglašam. Sedaj postavljamo, hvala Bogu, že gledališki oder. Tudi fotografirali smo se že. Žal nimam nobene slike, da bi jo poslal. Ustanovili smo »Čebelico«. Tudi višji naraščaj ustanavljamo. Sedaj, ko nasprotniki vidijo, da se znamo Orliči dobro držati in da nam nobeno obrekovanje nič ne prizadene, imamo mir. Želim vsem vesele praznike! Bog živi! Toplak Vekoslav. Teharje. — Dragi br. N.f Ko sem šla neko nedeljo k prijateljici, sem videla, da čita »Orliča«. Posodila mi ga je. Čitanje - povesti in pesmi mi je jako ugajalo in polastilo se me je veselje, da bi se tudi jaz dala zapisati k Orlicam. Vaje imamo v torek, v petek in vsako nedeljo. Sedaj je med nami velika žalost. Naša dobra voditeljica Marijana je odšla na počitnice in kakor slišimo, je sploh ne bo nazaj. Dobile smo pa že dve novi voditeljici, sestro Lampret in sestro Ojstršek. Imamo ju rade in ju ubogamo. Ko so imele članice igro »Junaške Blejke«, smo tudi me nasto- pile s telovadno igrico »Peričice«. Tudi izlet smo imele. Šle smo k Sv. Rozaliji, Bilo je prav lepo. Pred dvema tednoma so imele Orlice občni zbor, me smo pa igrale »Zamorčke«. Tudi jaz sem igrala. Vseh nas je 32. Želim Vam vsem ljubega Miklavža, da bi Vam veliko prinesel. Pozdravljava vse Orličice, najine sestričice. Bog živi) Roza in Terezija Gajšek. Jesenice. — Mnogo pozdravov vsem Orličem v vsej Sloveniji) Prosim br. Nardžiča, da mi odmeri skromen prostor v našem »Orliču«, da ponese širom domovine par vrstic z naših Jesenic. Telovadbe imamo vsak teden štiri ure. Pridno se učimo novih prostih vaj, za zabavo nam pa da naš vaditelj br. Noč raznih iger, pa tudi zapojemo včasih, posebno orlovsko himno. Po telovadbi pa lepo in tiho domu. Res, jako lepo je pri nas. Želim, da bi bilo povsod tako, in kličem vsem, pa tudi Vam, brat Nardžič, Bog živi! , Volčini Hel., Orlič. Poljane. — Dragi br. Nardžič! — Letos je bila zopet v Poljanah telovadna akademija. O tej sem pa sklenil malo več pisati, ker je' bila mnogo lepša kot lansko leto. V nedeljo 19. oktobra ob 9. uri smo se zbrali skupaj in še enkrat ponovili vaje. Popoldne ob 3. uri se je pa začelo. Midva, Varl Ivan in jaz, sva bila čevljarska vajenčka. Sedela sva na čevljarskih stolih. Eden teh stolov je bil že zelo star. Mojster, ki ga nama je posodil, je nama povedal, kdo je šival na njem. Kaj pravite, kdo? (O joj! se je ustrašil br. Nardžič, tako težkih ugank se pa še v črni šoli nismo učili! Vsi veseli poštarji in poštarice, prihitite na pomoč br. Nardžiču, da se mu bratec Krmelj ne bo predolgo zmagoslavno smejali) Nato sva pa vstala in pela. Telovadili smo proste vaje za 1. 1924. in 1925. Brat Končan je pa govoril o zgodovini orlovstva in je prav dobro povedal. Bratec Rihtarič je pa deklamiral pesem: »Zemlja domača«. Nazadnje smo vsi zapeli orlovsko himno. — Bog živi! o Krmelj Leopold. Škofja Loka. — Dragi br. Nardžič! Mi Orliči že nismo dolgo nič nastopili. Ljudje so mislili, da nas je burja odnesla tja doli v Grintavce ali pa da smo zaspali kakor kralj Matjaž, da mu je menda že trikrat brada prirasla okoli mize. Zato smo pa 9. novembra povabili naše očete, mamice in vse prijatelje Orličev v Društveni dom. Napravili smo lep telovadni nastop na odru. Igrala je društvena godba. Jaz sem bil tako vesel, da sem kar en gib prehitro napravil. Prečastiti gospod nunski špiritual so imeli prav krasen govor. Deklice so pa igrale lepo igrico »Kontesa Alma«. Vsi so bili prav zadovoljni z našo prireditvijo. Orliče pa je navdušilo, da jih je še precej pristopilo. Pa ko bi tudi drugi vedeli, kako je lepo pri Orličih, bi jih še več pristopilo. Težko že pričakujemo Miklavža in njegovih darov. Želimo, da tudi Vam prinese, pa prav veliko, dragi Nardžič! Bog živi! Kopač Janez. V nabiralnik. Janko tu pri Sv. Martinu. — Nič ne bom mislil br. Nardžič, da ste pri Vas Orliči zaspani, saj je bil zadnjič lep dopis iz Vaše fare. Ker si tudi skoraj isto poročal, nisem dal Tvojega pisma na Veselo pošto. Drugič kaj novega povej! Ti in vsi —■ lepo pozdravljeni^ Jankotu Slabetu na Jesenicah. — Prav lepa hvala za pozdrav! Vesel sem, da imajo jeseniški Orliči tako dobrega in skrbnega vaditelja. Ljubezen žanje ljubezen! Bog živi! Bojanu in Zinki Tratnik na Jesenicah. — Prav čedno sta se priporočila Miklavžu. Gotovo Vaju ni pozabil. V »Orliča« pa nisem dejal Vajine prošnje, ker bi jo sv. Miklavž do drugega leta najbrž že pozabil. Ko bo prišel čas, bosta že zopet prosila. Marijanu v Novem mestu. .— Lepo pišeš. Zelo Te obžalujem, da so ti starši že umrli. Moli zanje, sedanjim dobrotnikom pa bodi hvaležen, posebno s tem, da boš vedno vrl dijak. — Veseli me tudi, »da Ti v srcu gori plamen po spisju«. Nadaljuj, morda boš nekoč dober pisatelj in boš mnogo dobrega storil s peresom. Povest o ubogi Reziki sem rad prebral, morda jo bom kdaj priobčil, za sedaj pa nisem imel prostora. Tudi še ni čisto dobra. Napiši kaj drugega in pošlji! Bog živil Vsem. — Bog plačaj za voščila in želje, da bi bratu Nardžiču veliko prinesel sv. Miklavž. Povem Vam, da so bile Vaše želje uslišane. Marsikaj mi je prinesel, najbolj sem pa vesel, da mi je prinesel prav veliko ljubezni mojih pridnih Orličev in Orličič, Prepričan sem, _ da je tudi Vam veliko prinesel — gotovo tudi vsakemu en koš — pridnosti. Bog živi! »Orlič« izhaja vsak meseo. — List izdaja uprava »Mladosti«. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ljudski dom. — Naročnina za odseke, ki naroče vsaj 20 izvodov pod skupnim zavitkom 6 Din na leto, za vse druge naročnike 10 Din, — Odg. urednik: Franc Zabret. — Tiska Jugosl. tiskarna v Ljubljani.