Štev. 106 TRST, nedeUa 17. aprila 1910, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tedl * ssdsljsh hi pranfclh * l-,tfcpuilil|fciiH. zjutraj. PMiodŠM iier. m produ uo po S nv6. (S stot.) v mnogih lobakarnth t Trstu in okohci, Gorici, Ertijt, St. Petra, Postoini, Sežani, Nabretini, Sv. Lueiji, Tolminn, Ajtov-i&ini, Dornbergn itd. Zastarelo i ter. po 5 nvč. (10 stot). 0«LA8I se RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • nt. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v teksta listo do 5 vrst 20 K, vsaka anda^na vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, nag-Mimj pa 40 stot. Oglase sprejema Insoratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Platijivo In atožljivo « Trstu. CPINOST Ćlasilo političnega druihfa „Edinost" za Primorsko. T ššimotti is mtit NAROČNINA ZNAŠA na oolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročko broa doposlano naročnine, se nprava ne ozira. Vamfelna na u««IJak* UluJ« „BDUIOBTI" nu«: u Mio lato Krom 510, s« p«l ltU Kron 119. ▼si dopisi naj so po&^jaio na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma as m sprsjssujs Is rofcsplsl ss as vračajo Haročnino, 0glas« in reklamacije js pošiljati na upravo lista. * UREDNIŠTVO: uUoa Giorglo Gslattf 18 (Narodal Um) Izd^atolj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica == Giorgio Galatti štev. 18. = PoSiao-hranllaKal rabin a 841652. TELEFON SL 11-57. Jhrotaa delav. organizacija v Trst« priredi danes nedeljo, dne 17. aprila 1.1. dva Javno shoda in sicer: t ROJANU v prostorih „Konsum. društva" ob 10. uri zjutraj; ■a OPČINAH v prostorih „Kons. društva" ob 4. uri popoludne. Na dnevnem redu je edina točka: Volile? v oKr. bolniško blaiajno. Okoličani! Pridite v velikem številu na ta shoda, ker je velike važnosti za vsacega Slovenca! Odbor Nar. delav. organizacije. Kriza v avstrijski socijalni demokraciji. V avstrijski socijalno-demokratični stranki je izbruhnila huda kriza, ki bi utegnila imeti zelo dalekosežnih posledic za nadaljni razvoj te stranke. Razmere med češko in nemško socijalno demokracijo niso bile nikdar prav prisrčne. Izlasti v narodnih vprašanjih se je često dogajalo, da so si stala mnenja nemške in češke socijalne demokracije dijametralno nasproti, kar se je tudi večkrat pokazalo ob raznih prilikah na glasovanjih v parlamentu. Dokler je bila češka socijalna demokracija še mlada in majhna, je hodila skupaj z nemško. A ko je s časom narastla, se je ločila od nemškega vodstva in si ustanovila lastno politično organizacijo in lastna glasila. S tem je bila dana podlaga ogromnemu razvoju te stranke, ki je danes v češkem ■arodu številno najmočnejša. Odslej so se pogostoma jeli pojavljati spori med češkimi in nemškimi socijalisti. Omeniti hočemo le enega. Ko so češki socijalisti zahtevali zase posebno zastopstvo na kongresih in v „In-ternacijonali", jim je nemško dunajsko vodstvo odločno odrekalo to pravico, češ, vodstvo stranke je na Dunaju, in le ono ima pravico do pošiljanja delegatov na razne kongrese. Čehi pa se niso pustili ugnati in so tudi dosegli svoj cilj. Od tedaj se je vedno vodil tih boj med nemškim centralističnim in germanizujočim vodstvom na Dunaju in češko socijalno demokracijo, ki je stremila po avtonomiji, neodvisnosti in enakopravnosti. To stremljenje je dovedlo do ločitve tudi v strokovnem oziru, a to le deloma. Na Dunaju obstaja namreč socialistična centralna strokovna komisija, v kateri so bile do nedavnega časa zastopane vse češke socijalno-demokratične strokovne organizacije. A kmalu se je večina teh organizacij ločila in si ustanovila v Pragi posebno češko-slovansko strokovno komisijo, med tem ko je drugi del, n. pr. moravske strokovne organizacije, ostal še nadalje zastopan v dunajski mednarodni centrali in komisiji. Ta ločitev nemškim sodrugom seveda ni bila po volji, a preprečiti je niso mogli. Med obema komisijama, centralno na Dunaju in avtonomno češko v Pragi, se je PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šsnder-Gjafski. - Prevel Fr. Oral. \m veselju ni bilo konca. Takoj so ukrenili, da se svetnikovi gospej odpove ■aročilo, in istega večera sta se lotili dela okolu svojega platna. Na mali švicarski uri je že davno odbilo polnoči in kazalo se je že skoraj premaknilo k jedni, a pri Agičevih ■i bilo še počitka, rezek glas, ki ga je povzročalo striženje platna, je še odmeval po sobi. Oni isti stotnik je pomagal ženama zlagati vkrojene kose. A Jurkica se je vsa-kotoliko zavrtela zadovoljnosti. Toliko platna — toliko perila ni imela še nikoli; zato pa je bil ta mali škratič povsem srečen, pa tudi lemalo ponosen. Ko ste pa vse razkrojili ter se prepričali, da je blaga za ducat srajc, vnel tih boj, ki pa ni nikdar zavzel večih dimenzij. Vendar so češki socijalisti jeli uvide-vati, da tako ne bo moglo iti dalje. Uvideli so, da ne more biti koristno za razvoj stranke, ako je sicer politično samostojna, a v strokovnem pogledu razdeljena na dva dela. Navstalo je zopet živahno gibanje za avtonomijo in samostojnost, ki je prišlo do izraza v sklepu češke socijalistične stranke na Moravskem, naj se ustanovi za Moravsko avtonomna, od dunajske neodvisna strokovna komisija, o čemer smo mi že poročali Na nemški strani je naletel ta sklepna velik odpor, vzlic temu, da so Cehi odločno povdarjali, da hočejo ostati zvesti interna-cijonalnim in socialističnim principom in da ne zahtevajo ničesar druzega, nego enakopravnost v vsakem pogledu. Vzlic temu, da so Čehi dokazovali na vse načine, da je taka ločitev le v interesu socijalne demokracije, da gre tu le za organizačno formo, se nemški socijalisti niso dali prepričati in so v svojih listih nagromadili vse polno obdolžitev na naslov čeških socijalnih demokratov. Med drugim jim je očitala dunajska „Arbeiter Zeitung" v nekem članku, da so s svojim činom porušili delavsko solidarnost in ne vemo še kaj. A najhujše jih napada socijalistično časopisje iz rajha. Dr. Gustav Pollatschek, člen uredništva „Arbeiter Zeitunge", je poslal v razne socijalistične liste dopis, v katerem imenuje postopanje čeških socijalistov šovinistično in „nezaslišano nacionalistično ščuvanje" ter jim napoveduje najostrejši boj. Državni poslanec Nemec pa je priobčil v osrednjem češkem socijalističnem glasilu „Pravo Lidu" vrsto člankov, v katerih dokazuje opravičenost češke socijalne demokracije do avtonomije v vsakem pogledu, torej tudi v strokovnem. Izlasti je zanimivo, kako odgovarja reviji „Kampf" in , Arbeiter Zeitungia. Ta članek dokazuje, da tu ne gre samo za organizačno formo, marveč da igra v tem sporu veliko ulogo tudi narodnostno vprašanje. Pisan je v tonu, kakoršnega sicer nismo navajeni slišati v občevanju sodrugov med seboj ;n ki samo dokazuje ostrost sedanjega spora. V polemiki z Otto Bauerjem, ki je pisal v „Kampfu" nekaj o višji nemški kulturi, pravi posl. Nčmec: „To je običajni mišlenj-ski proces vseh Nemcev, kadar govorijo s Čehi o svoji kulturi in o svojem svetovnem občanstvu (Weltbiirgertum), iz katerega izvajajo (Nemci namreč) pravo do vladanja nad drugimi narodi. Odgovarjamo le kratko, da ne verujemo ne enemu ne drugemu. Način, kakor so se vedli Nemci n. pr. napram Danski, Poljakom, Franciji, kako civilizujejo domorodce v svojih afrikanskih kolonijah, dokazuje, da pričenja njihovo* svetovno ob-čanstvo tam, kjer se nehuje njihova moč. A kako se uveljavljajo kulturno Nemci v Avstriji? Živijo in se sitijo od gospodarskega in političnega zatiranja nenemških narodnosti, v prvi vrsti Čehov. Svoje kulturno poslanstvo umevajo tako, da je njihov edini cilj, da ovirajo vsako osvoboditev, povzdigo in napredek ostalih narodov. V poslednjem času gredo tako daleč, da proglašajo ustanovitev vsake nenemške univerze za atentat na njihove kulturne privilegije." Na očitanje „Arbeiter Zeitunge", da češki socijalisti rušijo delavsko solidarnost, navaja poslanec Nčmec primere, ki stavljajo mednarodno solidarnost nemških sodrugov v zelo čudno luč. Te dni so n. pr. ustanovili na Dunaju novo zvezo mesarskih pomočnikov, namesto da bi dunajski mesarji pristopili k že obstoječi zvezi čeških mesarskih pomočnikov. Nadalje navaja še druge primere. Sicer, — tedaj jej je srce vzkipelo radosti in preobrnila je vso sobo od razposajenega veselja ; starega, tako dobrega očeta pa poljubljala tako, da so mu skoraj lica zatekla. * * * Čas je hitel in usodni predzadnji dan meseca oktobra se je bližal hitrimi koraki. Tako oče, kakor tudi mati in hči dušili so v srcu vse, kar bi jih spominjalo na ločitev. Će se je vendar-le kedaj to omenjalo, slučajno vprašal o tem kateri otrok, namah se jim je zmračilo čelo in vsak za-se je iskal kotiča, kjer bi si neopazovan tešil svojo bol; oče pred materjo in hčerjo, mati pred očetom in hčerjo, hči pred očetom in materjo; — jeden druzega so varali, kako srečo in blagostanje jim je prineslo to imenovanje. In resnično! njihov razgovor se je sukal le okolu prebitkov. Duševno seveda, v temni svoji notranjosti — trpela je vsa trojica. Še le sedaj so uvidevali tako prvi, kakor druga in tretja, da jim srce in duša žalujeta, ko jim je to, tako željno pričakovano imenovanje vendar-le enkrat dospelo. pravi g. Nčmec, je odpor nemških sodrugov proti češki strankini avtonomiji nerazumljiv tudi s stališča narodne avtonomije. Ako se zahteva avtonomijo posamičnih narodov na vseh poljih, se jo sme zahtevati toliko bolj v okvirju socijalno-demokratične stranke. Nas ne zanima toliko, kako se reši spor glede forme strokovnih organizacij. Konstatirati hočemo samo to, da se v socijalni demokraciji vrši proces nacionaliziranja, kar bo imelo za posledico pogoste boje med socijalno-demokratičnimi strankami posamičnih narodov. Nemško nadvladje nad Slovani izginja sicer počasi, a izginja vendarle. Čehi so se iz tega »advladja že precej osvobodili, osamosvojili so se kulturno in gospodarsko; zato je umevno, da je nastalo tudi v češki socijalni demokraciji ono stremljenje po samostojnosti, ki se izraža ravno v sedanjem sporu in boju za samostojne strokovne organizacije. Lepo je sicer govoriti o internacionalizmu, a pod tem internacionalizmom se je skrivalo doslej samo nadvladje enega naroda nad drugim. A pravi internacijonalizem temelji na narodni enakopravnosti. To so češki socijalisti spoznali, in nemški se bodo — ako so res internacijonalni — morali udati njihovim upravičenim stremljenjem. Dasi smo politični nasprotniki socijalne demokracije, moramo s simpatijami spremljati ta boj čeških socijalistov in mu moramo tudi s slovanskega stališča želeti samo vspeha. Iz strankarskih borb na jFrancozkem, Na Francozkem se čuje že dolgo časa klic po reformi volilne pravice, (ki je sicer že sedaj obča in enaka) na podlagi propor-cijenelnega volilnega zistema. Ker bi pa od take volilne reforme imele škodo v prvi vesti stranke, ki sestavljajo sedanjo večino zbornice, je ostal ta klic le glas vpijočeg? v puščavi. No, kljubu temu je vlada pred -žila zbornici takozvano malo volilno refon .o o čuvauiju tajnosti volitev in proti volilni korupciji. Zbornica pa tudi te vladne predloge ni rešila. Volitve se bodo zato vrLiie na podlagi starega volilnega zakona, ki pušča vrata na stežaj odprta vsakovrstni korupciji in terorizmu. — Zato so sklenile stranke in kandidatje v okraju Roubox, de-partementa Nord, da iz lastne moči po možnosti uresničijo omenjene zakonske predloge. V onem okraju se bore tri stranke za zmago in sicer zmerna republikanska federacija, liga radikalcev in socijalistično-radi-kalcev ter socijalistov. Vsaka teh strank ima dva kandidata, tako, da je skupno 6 kan-ditatov. Stranke se bore medsebojno, a so se kljubu temu dogovorile, da bodo skupno organizirali volilno policijo in čuvali dostojanstvo volitev. Glavne določbe dogovora so sledeče: Vsi kandidatje bodo rabili za glasovnice enak papir in enak tisk, tako, da ne bo možno spoznati od zunaj vsebine listka; število razdeljevalcev je omejeno in za vsakega kandidata enako; lepaki so istotako omejeni in ukrenjene odredbe proti trganju istih in proti manevram zadnje ure. Dalje so se kandidate obvezali, da se bodo ne-ie sami uzdrže vali vseh osebnih sovražnosti in razžaljivih opazk o protikandidatih, ampak, da bodo tudi svoje pristaše napotili, da se imajo uzdržati vseh izgredov, toliko v besedah, kolikor v dejanjih. Konečno so se vodstva strank obvezala nasproti javnosti s častnimi besedami, da bodo čuvali, da se te V takem premišljevanju se je vsak ustrašil svojih misli, prekrižal se pobožno, pa zaprosil, da se mu odpusti ta čin nehvalež-nosti! A — srce ni kamen — priprosti razum jih je do vedel do prepričanja, da z imenovanjem se jim ni naselila v hišo za-dovoljnost, kakeršno so si predstavljali in pričakovali, čim dobe v roke ta dekret. Resnost sedanjih okolščin jim je pogoltnila čar prve hipne radosti in prikazala se jim v svoji goloti. Zastonj se je bodril stari Agič, da mu je bodočnost hčere zagotovljena, da bo uživala od sedaj naprej svoje dobre, stalne dohodke, celo tudi svoj „rang", — zastonj, tako povdarjanje — ni nadomeščalo radosti prvega dne. Čim dalje, tem bolj se jim je ta „sreča" dozdevala nekaj navadnega, kar so sploh morali doseči, da v istej ni moči, ki bi jih s tem rešila vsakdanjih skrbi, potreb in neprilik. Iluzija nade, ki jim je pred imenovanjem tako čarobno slikala srečo in blagor, ki jo dožive, ako se jim kedaj izpolni ta želja, — pokazala se jim je sedaj ničevno. Tako slabotni bili so jim pa tudi sklepi, ki so jih imeli braniti pred silno boljo ki jo druži seboj ločitev. A temu določbe točno izvrše. Sklenili so dalje da bo vsaka stranka v vsakem volilnem lokalu zastopana po enem svojem zaupniku in da bodo oni, ki bi hoteli delati nemir, postavljeni brez druzega na cesto. Časopisje hvali te dogovore in jih priporoča tudi drugim okrajem v posnemanje. Gotovo so ti dogovori zelo častni za stranke in kandidate v Roubax-u, a ob enem dokazujejo ti dogovori, da mora biti korupcija, ki vlada v sedanjih vladajočih krogih Francije naravnost strašna, ko že morajo volilci posezati po samopomoči v svrho čistosti volitev, ki niso zavarovane po zakonu. ______ Zamujena prilika. Iz Gorice. x Minoli teden se je mudil v Gorici voditelj poljedelskega ministerstva vitez P o p p. Pregledoval je razne urade, v soboto zjutraj pa se je podal v spremstvu okr. glavarja grofa Attemsa k deželnem glavarju dru. Pajerju. Na to je pregledoval obe deželni kmetijski šoli: slovensko in laško. Spremljala sta ga dr. Pettarin in pa laški ravnatelj dež. kmetijskega urada. V slovenski kmetijski šoli mu je bil predstavljen ravnatelj g. Anton Š t r e k e 1 j in drugo učno osobje. Vitez Popp je zanimanjem pregledoval šolsko poslopje, razne učne naprave in kleti. Poskusil je tudi par vrst naših vin, o katerih se je izrazil po voljno. Voditejj poljedeljskega ministerstva, ki je rodom Čeh, se je jako zanimal za slovenski jezik, tako, da je prisostvoval pouku v drugem tečaju. Poznalo se mu je, da bi rad kaj več poizvedel o našem kmetijstvu, a razen učiteljev šole ni bilo nikogar, ki bi se zavzel za težnje slovenskega dela dežele. Laški Pettarin in laški uradniki so dajali informacije — na slovenski kmetijski šoli, da-si imamo v deželnem odboru dva slovenska odbornika : B e r b u č a in dr. Gregorčiča, oziroma Stepančiča! To je škandal, da mu ga ni para. Razen tega je Berbuč referent slovenske deželne kmetijske šole in že kakor takemu bi mu bilo naravnost v dolžnost prikazati se o tej priliki. Saj je menda vendar plačan za to ! Vendar ni bilo ne Berbuča ne Gregorčiča blizu!! Naša dežela je eminentno poljedelska in vemo vsi pač predobro, koliko neštevil-nih potreb imamo glede kmetijstva. No, pa Vam prihaja v Gorico, torej v središče te poljedelske dežele, poljedelski minister — a naši vrli deželni odborniki se — skrivajo! Stvar je tako gorostasna, da se dozdeva skoraj neverjetna, ali gola resnica je. Če bi bili slov. deželni odborniki možje, ki se zavedajo le količkaj svojih dolžnosti nasproti ljudstvu, bi take prilike nikoli ne zamujali. Koliko koristnih pojasnil in priporočil v prilog slovenskemu kmetijstvu v prilog ne bi bili lahko podali voditelju ministerstva ?! In ta priporočila in pojasnila bi bila bržkone več pomagala, nego pa vse interpelacije v državnem zboru in resolucije, ki so jih sklepali razni shodi. Ministri ne prihajajo vsak dan v Gorim. "i o uuuio uvazevaii lastci ouoorniki, dr. Pajer rn goriški župan Bombig. Dr. Pajer in ttarin sta dr. Poppu obširno obrazloži, težnje F u r 1 a n i j e, župan Bombig pa je ponovno tekel v „Hotel Siidbahn", kjer se je bil nastanil vitez Popp, in ga in-forn ; al o vsem, kar zadeva mesto, ter mu prip! očal to in ono. so se v revni starčkovi duši pridružile še vsakovrstne skrbi, podobno strupenim gobam. „Jej meni, — kaj bo z otrokom, tako daleč, osamljeno kakor v puščavi, daleč od vseh svojih, — kako bo živelo med samimi tujci" ! Tako mlada, pa brez izskustva — pa izpostavljena zlobi in zavisti — tej zli naravi in zli duši človeštva I Pa, — pa, — morda še tudi — tudi — tudi izskušnjavam! Dekle — reči moram, da-si sem jej oče — ni grdo — a taki vražiči — fičfiriči, — takemu dekletu ne dajajo mir — najiven otrok, — naposled pa vendar iz kosti in mesa! Ah! — predobro znam, — saj v svoji mladosti sem bil sam tak, — uh! — zgrozil se je štarček teh svojih misli in babjeveren, kakor je bil, zbal se je, da se bo usoda maščevala najnjegovem otroku, da bo pahnjena tudi ona v tako nesrečo, da jej bo življenje zastrupljeno jednako onim trem, štirim mladenkam, ki jih je bil on upropastil. „Ne, — ne, — to se ne more zgoditi, one so bile nevedne — norčave mladenke, — komaj nekaj boljšega od zadnje Graničarke, — a jurkica — ona je pametna — učena, — ona je „karakter." (Pride še.) Stran II. »EDINOSTc št. 106. V Trstu, dne 17. aprila 1910 Dočim so bili torej Lahi vsi na nogah — o naših vrlih deželnih odbornikih ni bilo ne duha ne sluha. Lepo so jo že zopet za-vozili. Najbrže pa so se poskrili radi tega, ker so se zbali blamirati se s svojo nerodnostjo. Semeniški profesor Gregorčič, realični profesor Berbuč in sodni svetnik Stepančič seveda bi bili v zadregi, ko bi jih minister kaj vprašal. Po poklicih se vsi trije umejo o kmetijstvu kakor zajec na boben. Vendar pa bi naj poslali koga druzega k vitezu Poppu, bodi Zlobca iz Ponikev, ali Babiča iz Rodika. Morda bi ta dva več vedela povedati, nego vsi trije cesarski uradniki skupaj! Tako pa si bo mislil dr. Popp, da Slovencev na Goriškem ali ni, ali pa da se jim tako dobro godi, da nimajo prav nikakih potreb !! Kajpak: na shodih in po listih ni težko obljubovati; druga pa je znati porabiti in izkoriščati vsako ugodno priliko volilcem v prilog! Kar se prvega tiče, so ti gospodje visokih služb in še višjih plač pravi mojstri, kar se pa tiče izpolnjevanja prevzetih dolžnosti in obljub — to je pa druga reč. To so gospoda prav mojstrsko pokazali pri tem obisku. Ti ljudje se lahkomišljeno igrajo z interesi našega bednega prebivalstva in bolje bi bilo, da nima nikakih zastopnikov nego pa take! In če se ne ganejo tedaj, ko jim prihajajo ministri na dom — kako še le „delajo" tedaj; ko jim je hoditi k ministrom na Dunaj ?! Sicer ni izključeno, da so slovenski odborniki na ukaz Pajerjev ostali lepo doma in to v smislu medsebojno sklenjene zveze... Dajte nam enkrat pošten odgovor, prizadeta gospoda Gregorčič-Berbuč! ! Dnevne novice. Slavnoznani Accurti bo glasom nekaterih listov imenovan za — višjega državnega pravnika, namesto g. Vancaša, ki odide v pokoj. Ta vest se nam zdi tako neverjetna, da jo vsprejemamo le z vso rezervo. Sicer pa je v avstro-ogrski monarhiji vse možno. Volilna reforma za hrvatski sabor je že izdelana in je predložena cesarju v predsankcijo. Srbskega kralja Petra se je kar naenkrat polastila volja do potovanja. Tako-rekoč ves čas svojega vladanja ni zapustil Srbije. Sedaj pa komaj da se je vrnil iz Petrograda in Carigrada, se zopet misli podati na potovanje. Kakor poročajo iz Belega grada, je že določeno, da obišče kralj Peter v najbližjem času več zahodno evro-pejskih dvorov. Tudi dunajski dvor se je izjavil pripravljenim, vsprejeti kralja Petra, ki pride bržkone v spremstvu prestolonaslednika Aleksandra. Hofrichter bi rad ubežal. Dunajski listi poročajo, da je skušal Hofrichter že opetovano pobegniti iz zapora. Hotel je pregovoriti bivšega profosa Tuttmanna, naj bi mu preskrbel profoško uniformo, v kateri bi pobegnil. Te dni je napravil luknjo v zid za posteljo z zelo priprostim orodjem, namreč z vilicami. A prišli so tudi temu na sled in stražo še bolj pomnožili. Hofrichter je tudi izdelal sijajen obrambeni govor, dasi se dela umobolnega. Proces Tarnovska. Minoli teden se je zdelo, da je bila dvorana beneške porotne sodnije, v kateri se vrši kazenska razprava proti morilcem grofa Komarovskega, spremenjena naenkrat v poslušalnico kakega vseučilišča, kjer se vrše učena predavanja o psihologiji. Ves teden je bil izpolnjen z zaslišavanjem psihi-jatrov, ki so podajali obširna strokovnjaška mnenja o psihologiški strani hudodelstva. Izvajanja so bila interesantna, temeljita in dobro premišljena. — Priznati je treba, da je na podlagi dosedanjih izjav psihijatrov potisnjena kriminalistična stran tega procesa v ozadje in da je stopila v ospredje psiho-logična stran. Proces se je do danes razvil v smeri, da bi morali obtoženci v veliko večji meri interesirati psihijatra nego kriminalista. Glede Navmova so vsi psihijatri mnenja, da ga ni možno smatrati odgovornim za zločin, ki ga je zakrivil pod uplivom sugestije. Glede Tarnovske je izjavil ginekolog prof. Rossi, da je Tarnovska bolna in da ima nenormalno razvita spolovila, kar brez-dvomno upliva tudi na ostalo njeno telesno razpoloženje. Profesor Morselli je kakor psihijater dokazal, da Marije Tarnovske ni možno smatrati odgovorno za zločin. Z ozirom na ljubimske afere Tarnovske je profesor Morselli povdarjal, da se radi istih Tarnovske ne sme preveč obsojati, ker, ko bi se hotelo tako strogo soditi, bi se marsikako damo, ki se spoštovana in čaščena giblje v elegantnih salonih, morala odstraniti iz istih. Isti veščak je dalje izvajal, da se ideja o umoru grofa Komarovskega ni porodila v glavi kakega posamičnika. V žalostnem položaju, v katerem se je nahajal Prilukov, ki si ni več znal pomagati iz svojih denarnih stisk, v položaju, v katerem se je nahajala Tarnovska, ki je begala okoli po svetu, da bi našla kakoršnobilo tolažbo, se je morala ideja o zločinu pojaviti nezavestno. In konečno je izvajal prof. Morselli, da je povsem umljivo, če je imela tri ljubimce naenkrat Prilukova je ljubila v resnici radi njegove inteligence, Komarovskega se je oklenila, ker je bil bogat in jej je nudil dobro pozicijo in ime, dočim se je zaljubila v Naumova radi njegove pesniško - navdahnjene naravi, ^njegove romantičnosti, sploh, ker je bil interesanten mladič. Kakor se vidi, bi noben branitelj ne bil mogel bolje braniti obtožencev, nego je to storil veščak Morselli. Ta teden se bo nadaljevalo daljno za-slišavanje psihijatrov. Ako bodo tudi na-daljne trditve veŠčakov tako ugodne za obtožence, kakor dosedanje, se navsezadnje ne bomo smeli čuditi, če bodo vsi obtoženci oproščeni._ Domače vesti. „Piccolo" in slovensko vseučilišče. „Piccolo" se roga nam Slovencem, češ, da zahtevamo svoje vseučilišče, dasi je na Kranjskem poskrbljenojjako slabo za ljudsko šolstvo, dočim nimamo še niti svojih srednjih šol. Potem pravi, da nimamo srednjih šol, ker je naš jezik tako malo razvit, da ni možno spisati niti potrebnih učnih knjig. Zato da je tfcdi na takozvanih slovenskih srednjih šolah na Kranjskem v višjih razredih nemški učni jezik. A kaj je resnice na tem? Vlada do-sedaj ni hotela privoliti, da bi se na višjih razredih gimnazijev uvel slovenski učni jezik, zato tudi ne bi .bilo imelo nobenega smisla, ako bi pisali slovenske učne knjige, ker bi jih nikdo ne kupoval. Jezik ni tu popolnoma nič kriv. „Piccolo" opira svoje trditve, sklicevaje se tudi na neko brošuro, ki jo je izdal baje neki kranjski tudi — „Slovenec" in v kateri opisuje žalostno stanje kranjskega šolstva. Mi omenjene brošurice nismo čitali, zato se seveda tudi ne moremo spuščati v kako polemiko o vsebini iste; čuli pa smo, da je bila brošurica izdana po nalogu Nemcev, kateri so seveda plačali tudi pisca iste. Ko bi se našel danes ali jutri kak Italijan, ki bi — podkupljen od Nemcev — dokazoval inferijornost Italijanov: kako sodbo bi izrekel „Piccolo" o njem?! Gotovo bi rekel, da to ni Italijan, ampak renegat in izdajica. Tako sodimo tudi mi o piscu brošure, iz katere zajema „Piccolo" svojo modrost o šolskih razmerah na Kranjskem. Vendar, ker se „Piccolo" že tako zanima za kulturne razmere na Kranjskem, zakaj ne bi si enkrat malce ogledal po bližnjem kraljestvu, kjer žive njegovi bratci, — če tudi ne po krvi, pač po jeziku ?!! Kje so — kar se tiče šolstva — slabše kulturne razmere, nego ravno v Italiji, posebno v južnih pokrajinah? Na Kranjskem so učitelji res sramotno "slabo plačani, kar gotovo ne pospešuje primerno povzdigo šolstva. Ali v razmerju z ljudskošolskimi učitelji v italijanskem kraljestvu so kranjski učitelji še vedno pravi gospodje, dočim je Kranjska glede stanja ljudskega šolstva v primeri z Italijo pravi Eldorado! Sicer pa, čemu bi hodili v Italijo, ko imamo tu pred nosom tako krasno sliko o stanju, v katerem se nahaja italijansko ljudsko šolstvo. O Istri seveda niti ne govorimo; tam je italijanski kmet, ki zna čitati in pisati, sploh bela vrana. Poglejmo pa, kako je v Trstu v tem oziru! Notorično dejstvo je, da je Trst glede ljudskega šolstva najslabše veče mesto v vsej Avstriji! Kako gospodje skrbe za razvoj svojega šolstva, dokazuje najbolje dejstvo, da danes, po preko štiridesetletnem obstanku okvirnega državnega Ijudskošolskega zakona, še nimamo deželnega Šolskega zakona! Nismo poklicani, da bi branili ljudsko-Šolske razmere na Kranjskem. A fakt je, da je v Trstu razmeroma mnogo več šoloobveznih otrok brez šolskega pouka, nego na Kranjskem. Stanje ljudskega šolstva v Trstu osvetljuje najdrastičneje dejstvo, ki smo je čuli baš te dni iz ust nekega poštnega uradnika, da mu se je pripetilo že opetovano, da mlade, 18—20 letne elegantno oblečene „šešolote", ki so imele opravka na pošti, niso znale podpisati svojega imena!! Po „Piccolovi" logiki bi mogli torej z vso pravico tudi mi reči Italijanom: kako morete zahtevati vseučilišče v mestu, kjer je tako slabo preskrbljeno za ljudsko šolstvo ? ! ! Nadomestne volitve za obrtno sodišče v Trstu. Ces. kr. namestništvo razglaša : V smislu § 14. odstavek 1., zakona z dne 27. novembra 1896. drž. zak. št. 218, se imajo vršiti nadomestne volitve za obrtno sodišče v Trstu, ki je pričelo svoje delovanje s 1. junijem 1908, ker izstopi po vsakih 2 letih polovica prisednikov in nadomestni-kov, in sicer jednako število,iz obeh volilnih razredov. Te nadomestne volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca majat. 1., in natančnejši čas naznani se pozneje z razglasom, kakor v kraju navadno. Število prisednikov obrtnega sodišča, ki jih je voliti, znaša 32, število nadomestnikov, ki jih je voliti, 18. in števiio prisednikov ki jih je voliti, za vzklicno sodišče v obrtnih spornih stvareh 6. Skupine obratov za vršitev volitev in skupno število prisednikov in nadomest-nikov obrtnega sodišča in prisednikov vzklicnega sodišča, ki jih je voliti od vsake skupine iz volilnega razreda podjetnikov in delavcev s polovico za vsakega, določajo se tako-Ie: Skupina 1. Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate: 12 prisednikov obrtnega sodišča 6 nadomestnikov „ „ 2 prisednika vzklicnega sodiSča. Skupina II. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate: 14 prisednikov obrtnega sodišča 8 nadomestnikov „ „ 2 prisednika vzklicnega sodišča. Skupina III. Vsi trgovski obrati: 6 prisednikov obrtnega sodišča 4 nadomestniki „ „ 2 prisednika vzklicnega sodišča. Velikimi obrati je smatrati ona podjetja, glede kojih je bila predpisana obča pridobnina od več nego 300 K javnemu dajanju računa zavezana podjetja šteti je veli-Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov), onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se zato poživljajo, da v treh tednih po objavi tega razglasa v deželnem časniku pismeno naznanijo mestnemu magistratu v Trstu za napravo volilskih imenikov obeh volilnih razredov potrebne podatke za vse trgovske družbe, komanditske družbe, del-nične družbe, pridobitne in gospodarstvene zadruge, združbe, zavodi in društva morajo istočasno odbrati izmed oseb poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice jedno, ali največ dve osebi, ki odda (te) za-nje glasovnice. Vsi podjetniki (obrtniki, nadomestniki, poslovodje, zastopniki, vodje, obratov) so dolžni napraviti in doposlati tukajšnjemu mestnemu magistratu tekom prej omenjenega roka popolen imenik na dan objave tega razglasa v njihovem obratu uposlovanih moških in ženskih delavcev, ki so izpolnili dvajseto leto starosti, ki že delajo najmanj jedno leto v domačih deželah in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki se morajo raztezati posebno tudi na izven obratovališča proti plačilu za obrat uposlovane delavce. Ob jednem se opozarja na to, da se s 41. zakona z dne 16. januvarja 1910 drž. žak. št. 20. (zakon o trgovinskih pomočnikih) na novo ustanovlja pristojnost obrtnega sodišča za več kategorij nameščencev, vsled česar se imajo pri obrtnemu redu zavezanem jodjetju za trgovske ali višje ne trgovske službe nameščene osebe (§§ 1. in 2. navedenega zakona) vdeležiti nadomestne volitve jrisednikov in nadomestnikov, v kolikor iste liso po §§ 3. 4 izključene iz ozemlja ve-jave zakona. Gg. odborniki političnega društva Edinost" so vabljeni na odborovo sejo, ki bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 3. uri po-udne, v „Slovanski Čitalnici." Predsednik. Bilanca zimskega športa v Bohinju. Bohinj vedno bolj stopa na pozorišče in nadejati se je, da v najkrajšem času doseže med svetovnimi zimsko-športnimi kraji uva-ževanja vredno mesto. To se je pokazalo zlasti minolo zimo. Vsa Europa je trpela radi izredno neugodne zime. Ravno ta zima je bila za Bohinj najboljša preskušnja, ki je pokazala, da se nade, stavljene v Bohinj glede razvoja zimskega športa, morda v najkrajšem času nad vse pričakovanje izpolnijo. Kljub skrajno neugodni zimi je tudi letos obiskalo Bohinj pozimi nad 2000 tujcev. Seveda je k temu pripomoglo mnogo tudi ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ki je, vpoštevaje pozornost kranjske deželne zveze za tujski promet in delavskega ministrstva, uvela iz Trsta posebne športne vlake. Vsled tega se sme pričakovati že v najbližji bodočnosti najugodnejši razvoj Bohinja po zimi. Ravnatelj državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik Galambos in pod-ravnatelj vladni svetnik dr. Auredniček sta se osebno zanimala za razvoj Bohinja in železniških zvez, ki bodo v doglednem časn tudi državnim železnicam donašale dobička. Kljub slabi zimi torej lahko trdimo, da je minola sezona jako ugoden napredek za Bohinj. Zanimivo je gotovo, da se je v Bohinjski Bistrici tamošnji kolar takorekoč že špecijaliziral za izdelovanje bohinjskih sank, ki so našle priznanje v vseh Športnih krogih in ki jvsled tega obetajo postati izvozno blago. Želeti bi bilo le, da se vsi na zimskem športu v Bohinju prizadeti krogi kar najbolj zanimajo za nadaljni razvoj in po svojih močeh pripomorejo k temu, da se čim prej na vsej črti izvedejo že zasnovane zimsko-športne naprave. S tem ne bodo koristili samo sebi, koristili bodo celokupnosti, ker na ta način dosežeta blagostanje ljudstva in svetovno ime kraja. Narodna delavska organizacija opozarja na današnja dva javna shoda, prvi se vrši v R o j a n u v prostorih „Konsumnega društva" ob 9. uri zjutraj. — Drugi na O p č i n a h v prostorih „Kons. in posojil, društva" ob 4. uri popoludne. Dnevni red: Volitve v okrajno bolniško blagajno. Okoličani! Prihitite na ta dva shoda v polnem Številu. Notarski izpit je napravil pred tukajšnjo višjo deželno sodnijo gospod Tamo Sauli, notarski kandidat v Ajdovščini Čestitamo ! V sredo dne 20. t. m. ob 10. uri predpoldne se bo vršila v skladišču za oddajanje blaga na južnem kolodvoru štev. II. v 2 nadstropju javna dražba nedvignjenega blaga. Predmeti, ki se imajo prodati, se prisodijo tistim, ki ponudijo največ položijo takoj zdražnino in odpeljejo blago takoj. Seznam teh predmetov je pribit v vestibuli osebnega kolodvora. Pod vzklicno ceno se blago ne odda. „Parlament v deveti deželi" toliko vspelo delo našega Mirka, se bo igral jutri v veliki dvorani konsumnega društva v Ro-janu. Kakor že objavljeno, nastopijo v tej operni parodiji izvrstne pevske moči, pevci „Glasbene Matice v Trstu"; isti jamčijo za gotov vspeh. Menimo, da je ta opera privlačna sila tudi za take, ki so jo že slišali, kaj še-Ie za one, ki niso imeli še prilike, se diviti lepim melodijam, ki niso imeli še prilike, poslati od smeha res pristnih do-vtipov, ki prevevajo vso igro. Pred „Parlamentom" se bodo pele moderne skladbe znanih skladateljev. Da so iste res lepe, v srce segajoče, so najboljši dokaz imena: Adamič, Krek, Ipavec, Parma. — Po koncertu bo ples do polunoči. Začetek koncerta točno ob 6. uri. Vstopnina k istemu 60 * I* Cenjena družina Mikelič je darovala pevskemu društvu „Zarja* 4 K. [Srčna hvala ! Srpske razglednice. XpncToc uocicpe-ce dobiju se u Slavenskoj knjižari Josipa Co-renjec, ul Valdirivo 40 krog kavarne „New-York". Sinočnji orkestralni koncert elitnih društev se je obnesel nad vse pričakovanje sijajno. Zbran je bil cvet slovanske inteligence Trsta. Gledališka dvorana našega „Narodnega doma" je bila še redko-kedaj tako nabito polna; gotovo pa ni bilo v njej še nikdar zbranega toliko odličnega občinstva, kakor sinoči. Prepuščajoč svojemu navadnemu muzi-kalnemu kritiku, da pove o koncertu svoje z umetniškega stališča, se omejimo za danes na prosto konstatacijo, da je zbrano občinstvo kakor zamaknjeno sledilo glasovom, katere je izvabljal mojster Ondriček iz strun. Zdelo se nam je, kakor da bi bila kipela iz gosli sveta molitev mej tem ko je vladala sicer grobna tišina v dvorani. Glede gospe Nordgartove moremo reči za danes, da imamo v Trstu le redkokedaj priliko čuti kak tako obsežen in vsestransko izvežban »las, kakor je njen. O orkestru c. in kr. pešpolka št. 97 in kapelniku gosp. Teply-ju bi bilo pač škoda zgubljati besed. G. Teply je imel kakor vedno, tudi sinoči popolnoma v oblasti orkester, ki je pokazal ponovno svojo uzorno disciplino. Toliko g. Ondriček, kolikor g-a Nord-gartova sta morala dodati vsak po en komad. Prvemu je bil poklonjen lovorjev venec z narodnimi trakovi, drugi buke z isto-takimi trakovi. Gotovo ostane sinočnji večer vsem udeležnikom v neizbrisnem spominu. Ostane pa ta večer tudi nepozabljen v zgodovini tržaškega slovanstva, ker so bili napravljeni sinoči prvi kulturni stiki med vsemi v Trstu bivajočimi slovanskimi narodi. Sicer smo bili Slovenci in Hrvatje v Trstu že dosedaj kakor eden v dveh telesih, s Čehi smo imeli že poprej vedno najtesneje stike, a oficijelne zastopnike tržaških Srbov smo imeli včeraj prvikrat priliko pozdraviti v našem „Narodnem domu". In nadejamo se, da jim ni žal, ker so prišli, ker so se imeli priliko prepričati, da so prišli med brate in da se zato še povrnejo in sicer večkrat povrnejo, tako, da postane konečno naš skupni „Narodni dom", kakor je že danes, ravno tako češki in hrvatski, kakor slovenski, konečno tudi srbski. V to pomozi Bog! Tržaška mala kronika. Poskušen samomor zapuščene. Z opisom na notico pod tem naslovom v „Edinosti" od 15. t. m. smo naprošeni popraviti, da mestni uradnik Metlica ni zapeljal Marije Guardjančič, ki torej tudi ni v blagoslovljenem stanju. Tudi ni res, da jej je Metlica ponudil 50 kron. V ostalem je res, da je deklica poskusila izvršiti v obupu samomor, ker jo je Metlica zapustil, potem, ko jo je vodil dve leti za nos. Tajstvena afera v bolnišnici pri sv. M. Magdaleni. Pred dnevi so bile odpuščene iz te bolnišnice tri deklice, stare od 7 do 12 let, ki so se nahajale v bolnišnici radi nalezljivih bolezni. Ko so prišle na svoj dom, so stariši kmalu zapazili, da so bile deklice bolne na spolovilih. Zdravniki so konstatirali pri vseh gonorrheo, toda deklice niso bile deflorirane. Da pridejo na sled tej .ir rii Hl l ITI LTM i i i » PREMIJO VE VLOGE 4'"'" VAOIJE ii KAVCIJE MENJALNICA •: V Trstu, dne IT. aprila 1910 »EDINO0T« št. 106 Stran III tajmstveni aferi, so toliko uprava bolnišnice, kolikor policija uvedle strogo preiskavo. Zakonska ljubezen. Ker je večkrat pretil svoji ženi s smrtjo in jo tepe!, je bil včeraj aretiran premogar Fran Zoni, stal 48 let. Priznal je deloma in rekel, da je storil to iz ljubosumnosti. Junaki noža. Na Uoydovem parniku „Maria Te resa" je bil včeraj aretiran 20-letni natakar Alojzij Floremin iz Mernega, ker je po hudem prepiru ranil premogaija Matevža Juriča z nožem tja .. . kjer hrbet zgubi svoje pošteno ime. Predsinočnjem je v kavarni Rosa 44-letni težak Mihael BurŠič iz Komna hudo razsajal in žalil vse goste. Zidar Fran Ma-rinič ga je posvaril in mu je slednjič zasolil • klofuto, ki jo oni povrnil. Buršič pa je tudi potegnil dolg nabrušen nož in mahnil z njim proti desni roki zidarja. Redar ga je odvedel v zapor. Loterijske številke, izžrebane dne 16. aprila: Dunaj 59 11 38 3 54 Gradec 9 59 47 27 73 Koledar in vreme. — Danes: 3. po-veliknočna nedelja J(Varstvo sv. Jožefa.) — Jutri: Apolonij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 18° Cels. — Vreme včeraj: Semtertja oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo [s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. _ Nase gledališča. Danes popoludne ob 4. uri torej bo v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu zanimiva in velezabavna predstava „Pereant možje" ali „Svet brez mož in žensk". Kdor se hoče dobro zabavati, ne sme prezreti zanimive in duhovite burke. Ta čedna igraje dosegla v našem gledališču najboljši vspeh, gotovo' je zato, da bo tudi pri sv. Ivanu dosegla svoj namen v največji meri. Letos te igre ne vprizorijo več, kdor jo hoče še videti, naj se potrudi k Sv. Ivanu v prijazni Narodni dom. Začetek predstave je točno ob 4. uri popoldne. _ Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer Puccini-jeva opera „To s ca." FENICE. — Danes popoludne opereta „Ločena žena" (Die geschiedene Frau), zvečer opereta „Grof Luksemburški." Društvene vesti. Legijonarji. To najlepšo narodno igro s petjem uprizori Št. Jakobška Čitalnica prihodnjo nedeljo 24. t. m. v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu. Iz prijaznosti sodeluje g.ca lanova. Sviral bo popolni društveni or- kester. Po predstavi bo ples do polu- noči. _- DAROVL — Za družbo sv. Cir. Met je poslal g. Josip Živic posestnik in gostiln, v Skopnem pri Trstu iz nabiralnika 12 kron 30 stot Hvala 1 — Ob priliki 25-letnice CMD. zložili učenci iz otroškega vrtca v Rocolu po 25 stot. (nekateri tudi več) ter so skupno svoto 9 K 47 stot. poslali ljubljeni CM. družbi v Ljubljano. — Mesto venca na krsto pok. Ljudmila Švara darujejo Ricmanjski Ciril. Met. zidari 12 kron 11 stot. za moško podružnico. V isti namen poslal gosp. Drago Komac 2 K ker se ni mogel vdeležiti občnega zbora društva „Hajdrih" na Prošeku. Neimenovani Kraševec veseleč se zmage dr. Gregorina daruje za Cirilmetodarijo 5 K. Z geslom: „Za slov. deco" nabral g. Dragotin Petelin v Gorjanskem 3 krone 24 stot. Te svote hrani uprava. — Za slov. šolo pri Sv. Jakobu se je nabralo v gostilni gosp. Gregorja Pavliha 12 K. Darovali so g. Franjo Dobrila 2 K 8 stot., Alojzij Povh 2 K 4 stot., N. N. 1 K 4 stot., Dragotin Predlog 1 K 60 stot., |osip Prelog 1 K, Hinko Štolfa 1 K, Franc Povh 50 stot., Ivan Gruden 26 stot., Hum-bert Simčič 20 stot., Dobitek na „Tronfo" 1 K, dodal krčmar 48 stot. Denar hrani uprava. — Tržaško podporno in bralno društvo je pristopilo obrambenemu skladu CMD. ter plačalo potom moške podružnice v Trstu takoj 50 K. Isti podružnici je vrnila SI. Šolska Matica členarino za Šolo pri Sv. Jakobu. Srčna hvala! — Dar raznih rodoljubov v Herpeljah je pomotoma dvakrat izkazan, 10. in 12. t. m. To je le ena svota.. — Popravek. V protest proti „Slovenče-verau" napadu so darovali: Jos. Štolfa, Drago Vatovec, Ljudmila Vatovec in Krajne Fran po 1 K, pa ne po 80 stotink, kakor je bilo po pomoti javljeno. — Iz Kozine. Za Ciril - Metodovo podružnico na Kozini se je nabralo: pri občnem zboru Ljudske hranilnice in posojilnice na Kozini K 9*32, Nada Dekleva nabrala K 240, neimenovani daroval 1 krono, Ivan Dekleva daroval dobiček „mav-šla" K 5— Denar hrani blagajnik podružnice. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dalje darovali : gg. 80 K: dr. Fr. Jesenko na Dunaju; 40 K: Posojilnica v Logatcu ; 30 K : okrajni odbor, Laški trg; po 20 K: Josip Dobida, c. k. dv. svetn. Ljubljana in Jos. Bole, Reka ; po 10 K: Jos. Pauer, Braslovče, dr. Sernec, Celje, Fr. Sadnikar, Celovec, c. k. šol. sveta. Ant. Fras, Ivan baron Roscher-Roth in prof. Jak. Zupančič v Gorici, Rajko Arce in ravn. Lovro Požar v Ljubljani, inž. agr. Jak. Lah in dr. Jos. W0fan v Trstu, okr. sodnik dr. Val. Flerin v Žužemberku; 8 K: vlad. svetn, Andrej Senekovič, Ljubljana; 6 K: dr. Fr. Žižek, Dunaj; po 5 K: Franjo Kavčič, ka-varnar v Idriji, dr. Andrej Korenčan, Pulj, dr. Mihael Truden, Dunaj in c. in k. stotnik Jos. Velkaverh, Banjaluka; 4 K: dr. Jak. Toplak, Ljubljana; po 3 K: Dora Klobovs, Gorenjavas in Franc Ilovar, Brun a-G; 2 K: Miha Žmavc, Rajhenburg. Darove sprejema Ivan Luzar, nadrevi-dent juž. žel. v. p. na Dunaju III., Reisner-strasse 27. Vesti iz Goriške. x Proti razdiračem ptičjih gnezd. Goriški magistrat je sklenil, da bo kaj ostro postopal proti mulariji, ki razdira ptičja gnezda v ljudskem vrtu i drugod. To je prav! Pa tudi na deželi ne bi škodilo, če bi se take nepridiprave pošteno potegnilo za ušesa. Župani, duhovniki in učitelji naj bi poučili in svarili poredno mladino! x Živinski semenj v Gorici minolega četrtka je bil precej živahen. Na prodaj je bilo 20 konj, 550 volov, 80 telet in 90 prašičev. x Vojaški nabori so se vršršili minolo sredo za mladeniče iz Vrtojbe, Oseka, Vito-velj, Tribuše, Mirna, Št. Petra, Prvačine in Vogrskega. Predstaviti bi se bilo moralo 174 fantov, a prišlo je le 150. Od teh je bilo potrjenih v vojake 47, v nadomestno reservo pa 11, skupaj torej 58. x Prekanjenec. ki je|moral v zapore. , Neki Filip Kolauti iz Mariana, star 68 let, je imel navado, da ni nikoli kupoval drvi. Ko mu jih je bilo treba, je hodil ponje v gozdove in jih je prenašal lepo na dom, prav kakor da so njegova last. Malo se je brigal za opomine redarjev in poljskih čuvarjev. Nekoč leta 1908 so zasačili Kolautija, ko je ravno nosil običajno butaro drvi iz nekega tujega gozdiča. Stražar in poljski čuvaj sta ga aretirala in dobil je zasluzeno kazen, posebno za to, ker se je pričkal in je opsoval čuvaja. Septembra meseca minolega leta pa je j bil vnovič zasačen, ko je prenašal butaro drvi iz nekega drugega gozdiča. Ko so ga hoteli aretirati, se je zopet postavil v bran in žalil stražo. Radi teh prestopkov je moral Kolauti te dni odgovarjati pred sodnijo. Zvijal se je sicer na vse načine, kar pa mu ni nič pomagalo — prisodili so mu 15 mesecev u de ječe. Žal, da v zaporih ni gozdičev — v teh petnajstih mesecih bi se utegnil Kolauti prav pošteno preskrbeti z drvami! x Slovenska Čitalnica v Gorici je ! preložila svoj izredni občni zbor na dan '17. t. m. (nedeljo) ob 10 in tri četrt zjutraj. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad se je prijavila med drugimi tudi okrajna posojilnica v Kobaridu. Kakor čujemo, se pripravljajo slovenski goriški trgovci, da spravijo skupaj deset obrambenih kamenov, kar bi značilo 2000 K. Će je temu res tako, potem bomo smeli reči, da goriški slovenski trgovci umejo vsestransko naše zlato geslo „Svoji k svojim" — torej, da ne j e m-1 j e j o samo, ampak tudi nekaj d a j a j o! \ Slava jim! x Semenj krompirja za seme v Gorici. Minoli četrtek je bilo na prodaj 50 kvintalov krompirja za seme. Cena je znašala po 5 K kvintal. Trgovsko in obrtno društvo v Gorici vabi svoje člane na letošnji redni občni zbor, ki se bo vršil na podlagi § 6. društv. pravil v nedeljo, dne 24. tek. meseca v dvorani pri „zlat. Jelenu" v Gorici ob 10. uri predpoludne z naslednim dnevnim redom: 1. poročilo tačasnega odbora o društvenem stanju po pravilnem redu; 2. volitev novega odbora; 3, slučajnosti. Želeti je, da se to koristno toda omalovaževano društvo še bolj oživi in razširi zanimanje zanje med trgovci in obrtniki. Zato naj bi prišli na to zborovanje vsi društveniki in tudi tisti, ki bi želeli postati, bodi iz mesta, bodi z dežele. Šmarje pri Ajdovščini. Dne 1. maj-nika t. 1. priredi Bralno in pevsko društvo „Školj" v Šmarjah veliko veselico. Kajti ravno 1. maja bode obhajalo 10-letnico svojega obstanka. Društvo je imelo do sedaj redno vsako leto svojo veselico, in je pokazalo vsikdar lepe vspehe, toliko kakor pevsko kolikor kakor bralno društvo. Uka-željni ljudje segajo radi po knjigah in časopisih. Cela vrsta let v katerih smo se morali bojevati za obstanek, je minula. Zatoraj smemo z veseljem pričakovati dan 1. maj-nika, ko društvo proslavi desetletnico svojega obstanka. Vabimo torej vseh v obiske k nam na dan 1. majnika — ob lepem spomladanskem dnevu v cvetju in zelenju si ni mogoče misliti kaj bolj rajskega. Za prijatelje planinstva bo tudi krasen užitek, kajti 20 mjnut nad vasjo se dviga proti nebu naš „Školj". Razgled z njega je krasen: vidiš na ponosni Nanos, na sivi Čaven, Furlansko ravnino in čez Kras do sinje Adrije. Pot je raznamovana od ajdovske podružnice Slov. planinskega društva. Na razpolago bodo tudi voditelji. Vabimo torej še enkrat vseh najprisrčneje na bratski sestanek. Birokratizem ravnateljstva državnih Železnic v Trstu. — Iz Podbrda. Kak birokratizem vlada v ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, dokazuje sledeči dogodek: Dne 6. m. m. je zahteval neki 72-letni vseskozi pošteni in znani tukajšnji posestnik vozni listek za tja in nazaj iz Podbrda v Bohinjsko Bistrico. Uradnik je vsled velikega dela preslišal omenjeno zahtevo, in je dal za že pripravljenih 60 stot. 2 listka za tja. Naš mož, meneč, da je retur listkov zmanjkalo in da bo eden od obeh listkov za ! tja veljal tudi za nazaj, je listka vzel, spravil jadranska banka v trstu Vabilo na subskripcijQ. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000*— in izdati 2500 delnic po K 400 t. j. K 1,000.000 — nom. errvsre pod sledečimi pogoji: . „ . , „ _ . .. . , . „ . , . a) Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih de'nrc 1 delnico nov po kurzu K 420-— po delnici. , . f „ A A .. . ... .. , . . b) Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi .rnejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada po kurzu K 445'— po delnici. Prijave na nove delnice sprejemajo se do 30. aprila t. 1. in sicer je treba plačati za vsako podpisano dtinico takoj pri subskripciji K 100 — kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. 1. Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5%ne tekoče obresti <^1 nom. zneska od 1. januarja t. i. do dana izplačila. « Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. _ .. , , . , .... . Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med suDskriDente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu. Poslovno leto Gotovina menica in vred pap. Dolžniki Bančno poslopje in inventar Trans, stavke Vloge in upniki Delniška glavnica Rezervni fondi Čisti dobiček Skupni promet Dividendu .Kron Kron Kron Kron Kron Kron Kron • Kron Kron 1806 2,414.413 — 2,293.401 — 275.393 — 72.569 — 2,813.475 — 1,000.000 — 1,000.000 — J 38.100*— 97.166 — •311,002.571-82 1907 2,555.400 — 4,865.073 — 292.870 — 84.611- 5,435.456 — 2,000.000 — 107.135 — 160.186 — 457,800.741*06 1908 3,286.358*— 8,956.508 — 289.320*— 155.T43*— 9,068.969 — 2,000.000*— 1,000.000*— j 160.500*— 200*340 — 608,206.892*58 6"/. 1909 3,796.489*— 10,242.898 — 287.502*— 237.432*— 10,611.143*— 3,000.000*— 208.000 — 257.816 — 717,205.923*38 6'/. V TRSTU, dne 31. marca 1910. JADItAflSitA BfltfKA. Strma IV. „EDINOST" it. IO* T Tisto, 17. aprila 1*10 Uzdrže« zdrauesa želodca obstoji posebno t pospeševanju in ur»Tn»nju prebavljeni* ter odstranitvi nadieine rapećnostl. lz-ku*e o domače rdrariio, ki obstoji i* i*bramh najboljih zdraviifikih eelišć, ter pospeSuje elas*, prebavi j - nje in odvajanj e, nblainje posledice ne-zmernosti, alabe dijete, prehlajenja in nadletne zaprčnosti, kakor n. pr. reravica, napihovanja in krt ne boledine, je —————— Dr. R0SY-jev balzam želodec ^m iFrmgnOT ^ADTin I Vsi deli embalage no-I • illllJjU ! sij o varstveno znamko . Giavna zaloga :-- Lekarna B. Fra$ner 1 Pri črnem orin PRAGA Hali ;trai 203 Vogal Nerndovib ulic. 1 cela stekl. K 2, pol stekl. K 1. Po poŠti se poilje proti predplačilu Kron 1-50 mala steklenica; Kron S-80 velika steklenica, Kron 4-70 dve vedki steklenici, Kron 8.— #tlrt velike steklenice, Kron 2St* - Štirinajst velikih steklenic poštnine prosto na vsako postajo Avstro - Ogrske monarhije. Zaloga v a\/stro- ogr lekarnah. Pristno brnsko suKno Pomladila in poletna sezona 1910 liM brez tonkurerice Velika zaloga z manifakturnim blagom ulio« Mam It 36t Tagal ni 8. Lauaro, s poArnialoa aL 8. Laiiiro * si dmljnjs oktesttti slamo «MbstW Id senjsns odjemi0*, da js jsko ponmofiTs srojo so-l«CO ksksr tati poveOte piMto* s M, da » ustanotCa arnaj «WKM podruttico sate, is note t pobi Mri »biti sahtetaa c*nj. o^obmIost. V obeh prodajalnicah doUte te nano Hmo bolji« tatovo* ta ^jfiL^ISi posetmo » snovi sa molke ta fkmsk* egs&s, srajce. OTiateike, ov^tntse, j^mAS i tek* T bombafeeta blag* Prtov 1» prtifev, tov Tsake fiste bo«hjlaf ali plate* t fluB koltre lastaega isdelka. »^aJke, . TKIKANSKI IZ&R BNOVD ŽA suaaOTOK n? a* »AitODirrH TRAKOV ZA DBUSIVBNE ESAKE. Kupljeno bla*o, katero sN*a«*no nI ugajalo, sa zamanja ali pa so vrna d«n»« braz ni kak I h zadrikov. PMkulatl la »r^pričatL »tetaegft to bombatoega 1 velfld izbcr vttakoTTFteik mtai otaufci ta tfvilje in _ gARSKfi ZASTAVE V novem kine- matografu ■ ^ JBOi Irst, via Piazza ficcola (za magistrateo palačo, Srsi. Od scbote 16. oo tcrka 19 aprila: 1) Jezero pri Brlsnsl, krasra Blika po naravi. 2) Peveo l* 14. stoloma, velika ganljiva drema. Spremljanje mandolinista. Spremljal bo izvrsten mandclimtt. 3) Oa diplomata do polloijske služb«, Velika veselost. 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron | 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (j°Pie» hlače in telovnik ::: stane Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpoSilja po tovarn, cenah eolirtna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel-lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima 8 tem, da natoči blago naravnost Iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velite razprodaje -vedno STfeže blago. — Stalne, agodne ceno. — Tudi mnjiine naročbe se izvršijo takoj in solidno. Via delle Poste štev. 6 — vogal Via Nicolo Machiavelli- SO °|o Ker pmo nakupili na Dunaju veliko partijo manu-far.turrega blaga, izdelanih oblek ter ženskih in mo-žkih čevljev, se ponuja slavnemu občinstvu prilika z zuižaujem eeii za 30°lo Via Peste 6, vogal m Nicolo MaciriaTelli. 500 Kron zaslužka pl&čam :: tistemu, ki dokaže, da ni moja čud zbirka 300 kosov ZA SAMO KRON 3 90 Cjlas gre po deželi! Praktične gospodinje kupijo dobro zanesljivo belo blago (perilo) le pod znamko: Cesarsko, Papeževo, Ciril-Metodovo, Škofovo, Madono, Štefanie, Giorgina, Glo-ria, Holland, Austria, Primorsko, Creas, Consum, Wassertuch, Jekleno, Narodno, Kneipovo platno itd. Celo opremo (balo) za neveste (novice) kakor tudi razno drugo modno in manufakturno blago v veliki izberi in nizkih cenah priporoča slavnemu občinstvu : tvrdka Hedžet & Koritnik : Y Veliki Kinematograf f ,Colosseo41 Ul. Rossetti 4, vogal Giotto. Soboto 16. in nedeljo 17. aprila 1910: Veleinteresanten (gX§) vspored (§)© ■ t. prostori st. 30; Otroci In vojaki 20 II. prostori st 20; Otrool In vojski 10 Usl oni bolniki ki nimajo alaati do jedi, oni, ki trpć ca slabi prsbavl. zapiranju, žgraravlcl, nabiranju prekmernlh kislin v želodcu, sla obolo in kron, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčno kapljice iekar^e sv. Ciril?, in Meto dija v Pazinu ter pcotsnejo zop«?t Sak: ln artil. Cena 6 Bteklenic K 2.CO _ 12 n n ♦.»O ki trpe na kailju, ploeme-ma kat VSBM Oldifelf m a"katar u, težkemu dlba nju, slabosti ln ble«Wcl, prlporoća se ialaati Olje od polonovko pripravljeno z železom. Isto J« tako dobro *«a lavi leno da ga lamore piti tudi najis-blrćljivl bolnik. — Cena steklenici Kron 2 — Posebno priporočljivo ra male otroke, blede, slabokrvne. — Vsa nart^ dena zdravila dobijo so samo v lekarni $». Cirilo In Metodo o Pazinu (I8TOA) ter se poiljej po postnem povsetja aU pa proti predplačilu- — HavoAllo za uporabo _ j« priloženo sekl stcklenlol lata lekarna priporoča avoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 la 2, mazilo proti kostobolju K 1. Železnato Kka-Vine K l 60 \td. Vzorci no razpolago- OZorci na razpolago. Hrvat.-s!ovesi. papirnica Stjepana Turina, Trst ===== TEST, nlica Sv. Sebastljaiia Ster. 6. - Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, !! yi ZXA>JE PEKOM !! Naj bolj šil Trsta malea SILESR in wmm «e dobiva pri ANDREJU SCHLEII^ER ulica Stadion štev. 12, Trst Glavni ssotopnik z salogo moke Is ananega m lina bratov NECMANN v Aradu ia tovarne čokolade ln sladčis : L. SCHMIDL v Gjor. — dobra Rupno priliko 1 pristna Roskopf-Patent rem. žepna ura švicarskega 7interna, natarčno idofia z triletnim jamstvom, 1 ameritan&ka doubl* - verižica, 2 ameiispns^a donble - pretana (za gospoda in g. sp ) 1 argl. p zlačena gsrnitura. obstoječa iz «,vratnl§tih nianšetnih in prsnih gumbov. 1 amer. žepni nožič, 1 elegantna, svil- kravata, harva in fazona po želji, 1 krasna kravama iala z Mmili brilantom, 1 k;aam damska broža. 1 potna garnitura, 1 eleg. usDjat moiojiček, 1 • i-r airerik:anskih gumbov z imitiran, brilanti, 1 salonski iilburn % najlepšimi razglednicami, I krapni vratni ali lasni collier z orijent. peri, 5 indijskih prorc ških hudičkov, zabavaj, vsako družbo in še 260 drugih k< sov raznih predmet«.v, korif>tnii» za \shko hišo. Vse skupaj z u j vrea stane samo K 5-9v. - Naroča »e ---_ po povzetju na naslov: = S. Urbach, eksp. tvrdka Krakov 22 NB. Ako se naročita 2 paketa, se priloži 1 brivna britev ali 6 žepnih mt.---Ako ne ugaja, se vrne denar. X XJOQCOQ0IC-:vX5O Ker sem prisiljen v kratkem Mčsr* se preseliti prodajalo Ee bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. HE!!!! po niskih cenah. : ulica Nuova ste*; 36 Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PRE- PfHČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI ! MBBBggi^ ::: ZNAMENITA : VODA (nntiseptlRofl) : pa^ta in prak s ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz neškodljivih beovI, ki ne pokvarijo zobne beline, marveć jo olej *tjo in ji dajo posebno naravno svetlost. Delujejo antiseptično in odpravljajo neprijeten duh ir ust. Okreplja tudi roimo 4t-ljust, ako ista oSlbi. Prodaja se v sUdeČih lekarnah : SERBAVALO, Piazaa Čuvana ; ZANETTI, via Nuova, BIASOLETIO, via Poste-Ponteroaso, I^EI-TENBUHG, via S. Giovanni, VIELMEITI PLaa. delL;i Corsa, CBEVATIO, via Poste 3. ROVIii, Piar.ra Goldoni, Rera: »FARMACIAARCIDD-CALE«, PRODAM, Corso 4. «ei»n»: LEKARNA GREGOR BRELLICH - ANTONlAZZO po 2 Kroni buteljka. Sketija PASTE kron 1-60, »katlja PRAHU kron 120 v Jufl«St^-o-.. ^"'-I^^SŠŠPS^^^Ma^ ■J ~ ■ - ■ ^r-i v '"t?- ~ F. P. VIDIC & C o m p., Ljubljana ^^^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino :ESEE5 Zarezanih strešnikou sistem Hnrzoln, zidakov pruc vrste. Peči, štedilnike itd. TakoSnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj. m V Trstu, 17. aprila 1910; ,EDINOST" št. 106. Stran V Slovanstvo v Trstu leta 1848. O snovanju Slovanov v Trstu leta 1848 smo čuli zanimivo predavanje prof. Ilešiča, i mi smo v spopolnilo slike priobčili že par zanimivih prispevkov. Naj sledi danes tu še er tak zanimiv dokument, prepuščen iz prijateljske roke. To je poziv, sestavljen in izdan v slovenskem in hrvatskem jeziku. Slovensko besedilo se glasi: OZNANILO slavjanskiga družstva v Terstu slavenskimu ljudstvu jadranskiga primorja. ' Slavenski bratje! V Terstu se je slavjansko družtvo ustanovilo, in pervi dan tekočiga mesca svoje opravila začelo. Udje so mu sinovi vsih jcolen avstrijanskiga sjavjanstva. Slovence, ^erbe i druge llirce, Cehe in Poljake ste sogiasna misel in enako iskrena ljubezen do slavjanskiga živetja v terdno zvezo zedinile, de bodo kakor jedno telo se gibali, kakor jedno serce čutili, kakor jedna roka delali, kakor jedne usta govorili za sveto dobro svoje in vaše narodnosti, in posebno za dušni in telesni blagor prekrasniga ilirsko-slavenskiga primorja ob Jadri. Vi, mili bratje, imate do prašanja, kaj to družtvo namerava, popolno pravico, in na tako pra-šanje vam slede razložni odgovor damo. Pred vsim bo družtvo v izbah svojiga staniša novice in dnevnike, knjige in zemljopise k občni vsakdanji rabi in k podučavanju svojih udov o časnih okoljnostih in o djanju znanih narodov pripravne imelo. To bo perva stopnja, domače opravilo, potrebno pripravljanje družtva k višji in so-sebni namembi zunainiga djanja, ktero se začeti misli, kakor hitro bo družtvino premoženje enakim potroškam doraslo. Potem se bo družtvo trudilo, po slavenskih tisko-pisih, po razglasu dobrih knjig moralniga in scer podučivniga zapopadka, ter če bo mogoče, po izdavanju primernih novin za ljudstvo izvedrivne misli razširjati, zavednost slavenske narodnosti prebuditi in okrepčati, pomenku ravnopravnosti vsih narodov popolno veljavo uterditi, in primorskim slave-nam njih pravice in dostojnosti umljivo razjasniti. Poglavitna namemba družtva je tedaj literarno podučivna. Ktr pa v konštitučnim življenju tudi književno djanje politični pomen ima, razjasni družtvo svoje verospoznanje tako, da so tri visoke misli nepremenljivi cilj njegoviga poželjenja in truda, namreč: Popolna ravnopravnost vsih v Avstriji živečih narodov — Obstoj neodvisno samosvoj-niga, ustavno slobodniga, krepkiga, neraz-delivniga avstrijanskiga Cesarstva — Neo-majljiva terdnost Habsburg-Lorenskiga vla-darstva in trona. Nej se tedaj njegovo djanje kjer in kakor bodi političniga okrožja dotika, zmir in zvesto bodo te misli vodnice njegovih korakov. Te misli, dragi bratje, niso nove. Vsim avstrijanskim slavjanam so znane, ker so le obraz ali izrek slavjanskiinu sercu globoko urašeniga čislanja tujih pravic in tiste slavjanske zvestobe, ki je od nekdaj prigo-vorna v dogodivšini sredno-evropejskiga Cesarstva. One so priljudnimu slavjanu med evropejskimi narodi od veke do veka slavo bratinske shajavnosti in serčniga sosedstva ohranile. One so slavjanske plemena v ne-brojnih bitvah za vero in pravdo, za Cesarja in domovino kri prelivati in hrabro zmagati dale; one so naše očete nadihnule, ko so se pred 35 letmi v razrušenje tujiga zatiranja kakor eden edini možak dvignuli; one so 60 tisuč slavjanskih sinov pred nekimi mesci v premaganje nezveste zakletbe in hinavskiga v njej zapleteniga kralja na italianske boriša spremile; one so sedaj druzih 60 tisuč o puntarskimu po tujim šuntanju zapeljanimu Beču, kteriga je nekdaj veliki slavjanski vodja, Jovan Sobieski, iz turške oblasti otel, v teku nekoliko dni združile, de so ga zopet oteli, in scer iz hujši oblasti nespametnih brodivcov in divjih proletarjev. Te tri visoke misli bodo, ako potreba pride, še tisuče in tisuče gotovih junakov na boriša tirale, in neprenehama vodivne zvezde slavjanstva ostale, dokler le še en sam dihlej zadnje slavjanske persi dvigal bode. To, mili bratje, vas bo razjasnilo, kaj po mnenju in duhu slavjanskiga družtva v Terstu popolnoma zaupljivo, pričakavati smeste. Nasprotno pak se družtvo od vas nadja, de se čete ne le posamezni, timveč enakoserčno vsiskup kakor slavenski narod zdramiti; de se boste v slavenskim duhu čutiti, spoznavati, in obnašati pričeli; de nećete zanaprej kakor vrana v basni v okrožje tujih vad siliti, ampak de hočete svoje lastne na nar višji stopnjo izobraženja in veljavnosti dvignuti; de si boste prizadevali, vrednost in visoko pomembo svoje narodnosti in svojiga lepiga jezika razumiti in ceniti; z eno besedo, de boste vsih strani in po vsi svoji kreposti resnični in pravi slavjani. Srečniga se slavjanski zbor ceni, de mu ni potreba opomniti, kako imate prirojeno zvestobo do ustavniga cesarekiga prestola vedno čisto ohraniti, postave in red višje k.o vse drugo čislati, z vami in med rami prebivajočih narodnosti, kakor teles enacih pravic, se nikdar in nikakor dotikati. Slavjani ste, in brez opombe se boste o temu verlo obnašali: zakaj, slavjansko geslo kaže: Kar tebe rani, ne stori drugimu! Vsim tistim, ki družtvu pristopiti mislijo, ali scer sledeče opombe brati želijo, se na znanje da, de imenovano družtvo v 2. nadstropju Tergesteja na 2. stopalicah prebiva, de v Terstu živeči udje po 12 for. na leto in sicer semestralno naprej, zu-najni pa le polovico plačati imajo, in de je pristop tudi prijatlam slavjanskih druzih narodov dovoljen. Od slavjanskiga družtva v Trstu 20. Listopada 1848. Gospodarske stvari. x Perutninarstvo. Vzreja piŠčet. — Par ur pred -zlezenjem iz lupine tre pišče z vzbočenim kljunčkovim delom ob notranjem delu lupine. Na ta način dobi lupina razpoke in polagoma odpadajo koščki. Tudi lupinina^ notranja kožica se pretrga in pišče izleze. Če pa je lupina ali pa kožica pre-trdna, ne more živalica izlesti. Tukaj moramo pomagati z največjo previdnostjo. Ne da bi ranili notranjo kožico, olupiti je najprej v majhnih koščkih lupino. Na to namočimo spodaj ležečo kožico z mlačno vodo. Le v skrajnem slučaju je smemo nekoliko odpreti. Zdrobljene lupine je odstraniti iz gnezda. Mnogokrat izlezejo piščeta neenakomerno. V takem slučaju je prvo izlezle previdno odvzeti v kakšno pripravno posodico, napolnjeno z gorkimi snovmi (volno) in staviti v gorak kraj. Pozneje dajmo vse zopet kloči. V prvih 25 do 30 urah ne potrebujejo piščeta nikake hrane, ker živijo še od jajčjega rumenjaka. Kmalu jih začne kloča voditi. Vendar pa je držati nežne živalice, posebno zgodnje, še kakih 8 do 10 dni notri. Držimo jih popolnoma za-se, ker večja perutnina poškoduje ali celo pokonča mar-katero pišče. Tudi pred mačko jih je čuvati. Dober svež zrak in pred vsem gorkota so prvi življenski pogoji za piščeta. Prostor, kjer se nahajajo, mora biti suh, ker mokrota je njih največji sovražnik. Paziti je na največjo snažnost. Če jih puščamo ven na plan, pazimo, da ne pridejo v mlado travo prej, dokler niso solnčni žarki posušili roso. Določimo jim tudi prostor, kjer so varna pred dežjem. V prvem času so za piščeta primerna krma drobno sesekana trdo kuhana jajca, fino zdrobljena ajda, dobro prepečen bolj star kruh, ki ga zribamo in namočimo nekoliko v mlačnem mleku. Kakor prvo pijačo jim je dajati kuhano, primerno gorko, sladko mleko. Pozneje ne smemo zabiti na zeleno krmo, kakor so mlada trava, fina salata, mlade koprive in kiselice. Tudi pridajmo krmi vedno nekaj klaj-nega apna, ki je potrebno za napravo kosti. Prehod k bolj težko prebavljivi krmi je iz-všiti prav polagoma. Po malem začnemo pridajati kuhan krompir, otrobi, kuhan riž, majhno pšenično zrnje, ječmen itd. Krmiti je večkrat, 5 do 6krat na dan, vendar pa ne preveč naenkrat. Mleko tudi nadomestimo polagoma s svežo vodo. Po 2 do 2 l/g mesecih naj dobivajo piščeta takšno krmo kakor druga odrasla perutnina. Kakor pridatek je zelo priporočati kostno moko. Kakor hitro so začeli mladi petelinčki peti, jih je ločiti od pišk. Mlado perutnino je potem kmalu natančno pregledati. Vse živali, ki imajo kakšno telesno napako, ali pa, ki so slabo razvite, je izključiti iz reje. Pri mladi perutnini se zelo rada sključi prsna kost, če začne prezgodaj hoditi na gredelj. Zategadelj ne dajmo mladim piščetom v uporabo gredlja, temveč jim napravimo ležišče na tleh, kjer jim posteljemo s kratko zrezano otavo ali pa rezanico. x Gnojenje travnikov. V nekaterih krajih gnoje travnike z gnojnico ali s stra-nišnico. Po takih gnojilih, ki imajo v sebi mnogo kalija in dušca, pa prav malo fos-forove kisline, se dobiva sicer veliko sena, katero pa ni mnogo vredno, kajti v njem so le slabejše trave, ker se vsled pomanj-kujoče fosforove kisline dobra trava ni mogla razviti. Ako se že gnoji travnike z gnojnico ali straniŠnico, je pa neobhodno potrebno, da se gnoji obenem tudi s fosforna-timi gnojili. Da bi se gnojilo travnike s hlevskim gnojem, tudi ne kaže, ker se to ne izplačuje, kajti trava potrebuje kalija in fosforove kisline. Kakor fosforovo gnojilo naj se rabi Tomaževo žlindro, ker se nahaja v njej tudi apno, ki zemljo obenem zboljšuje. x Kuščarice so kmetovalčeve do-brotnice, ker so jako požrešne, a hrana so jim Škodljive žuželke, črvi, lišinke, gosenice, muhe, hrošči in polži. Naravoznanci priporočajo cel6, naj se kuščarice kakor pokon-čevalke škodljive golazni udomačijo v vrtih in na polju. x Proti polžem se priporoča cesarski tulipan (Frittilaria imperialis). Polži to rastlino, ki cvete jako lepo, prav radi glodajo, ker je pa rastlina strupena, poginejo po nji. Rastlino je razrezati na majhne košček^ ter jo potrositi tje, kjer delajo slinarji škodo. SLOVANSKA KNJIGARNA TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih' slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naročila. :::: J07IP G0R6HJ6C Trst, ul. Valdirivo 40. :::; (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) :::: Poštna naročila obavljaju se isti dan. Brzojavna adresa: ::: ::: ::: GORENJEC - TRST. TELEFON 21-15. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij. molitvenikov in Časopisov. alcanton it. &ONKURZNA MASA MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji inv prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domaČega. wr TRST, Via Nlalcanton štev. 9, TfllST, f Nova slovenska manufak-g - turna trgovina v GORI I lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občin it vu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko spadajoč gi raznovr:tn. bltl a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnitvi pošiljaj? poštnine prosto vsakemu na dom. r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano T „M Rlpinista" sfln^sEBfl- I STIflflO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^ za hribolazce in potovalce sploh. Udani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Ounaju. fredmetl pripravni za darila. - Nepre-močijivi angleški plašči tvrdke Boujjh-tof P. Frankeastein &. Sons. MUHa za bolesne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o j učiti. Udiikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z aad |j 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni osu* Lekarna Serravallo - Trst V mirodilnici ist. JTI Ferlirj Magd. Zgornja št. P. 8 TOffal nlice đslT Istri*, blizo fiol g« VELIKA IZ BERA KRAMENU, BARV, fil? ŽEBLJEV, PETROLEJA, praJ*k ca »ltaoj* ivicj, kr*T, k«aj, U4. Uit T^aracSOZT-J« v LJaMlRitf. Fr«d*1» b* drobno i* TRST, nI. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat m dan. - Postrežba tična In na dom Prodajalaica VmCBnC-a PibroStS Trst, ulica Peate nuovo Stav. 3, Trat VELIKA IZBEEA HIŠNIH EN KUHINJSKIH POTSEBaClN. Q Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera < <3 <3 predmetov, pripravnih z>» darove. O > > ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah. ALEKS. FRANC MATER - TR8T žgaimca kave TELEFON 1743. V^ollH *tr s* doMvaaJe Delniška glavnica : K 40,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad : ::: K 12,000.000.— . Centrala v Pragi Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjcvicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podrui Živnostenske banke pro Čechy a ilorauu (Obrtna banka za Čeiko In Moravsko) $ Bančni prostori : VIA «« S. N1COLO Štev. 30. v TELEFON Trstu štev. Z*. Menjalnica: VIA NUOVA štev. 29 ** 21-57. Izvršaje vse bančne posle. rentni po | Obrestnje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rei davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU dogovora, na 30P ŽIRO-RAČUNU 3VI< Knpnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje i PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zav&raje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA] Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Stran VI. „EDINOST" Št. 106. t V Trstu, 17. aprila 1310 IVAN KRŽE Trst - Flazza S. Giovanni St. 1 7ol/>no kuhinjskih in kletarakih potrebšfiD &alUUd 0(j lesa in pletenin, škafov, brent tebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsano viatuih košev, jerbas°v in metel ter mnogo dragih * t* stroko spadajo- DnnAPAAd svojo trg o-tih predmetov. — ■ lipUlilUa vino s kuhinjsko posode vsake vrste bodi od porcelana, zemlje eaoaila, kositeija aii cinka, nadalje paaamanterje kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Pohištvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. vse po nizki ceni. Izgotovlj. moške obleke ..... in šiualni stroji ..... na obroke ln ceno. — Proda IVANKA DOREGHINi, Trst (Zaloga pohištva) ul. MadonninaE it 4411^ « i* TRST : lonnzlD Potmula: na roiain nnce Rioorp in Beccnerie. .. Izbera oblek .. za moške in otrok«. Soecllall eta ehlek iz platsa I« lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejše --sukno za moike obleke.-- izdelovanje oblek po meri. Odlikovana tovarna glasovirjev E. WRRBIMEK TRST, Piazza Carlo Goldoni 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Yorku, Schweighofer itd. Električni Bianini, ortestr. barmoniji. IzpotojuJ«. - Henjuje - Daja na obroka. - Popravlja. = Akordira po zmernih oenah. - Neverjetno!!! Si ^-.sr.rit- r Na Barrieri štev. 20 se proda velika partija izdelanih oblek, moških in za dečke po priličnih cenah. P. T. občinstvo je naprošeno, da obišče to trgovino, prepričalo >e bo o ugodnosti vsa-kega nakupa v tej trgovini. VAMOS. Slovenci, kupujte cfoleke t trgovini V. Dobauschek Trst, ulica Biosue Canducci II = Zalog* lzgotovljesih oblek ln parila za moik«. — Kapaj em v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male str jške ter mi je tako možno prodajati po neverjetno nizkih cenah. Za novo sezone, velikanski prejemi blaga. 5000 oblek za moike ln d«6k« od X 14>'— dO K 60. Izven tega bogata izbera kostumov, površnikov, jopičev. telovnikov, hlač, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, kravat, naramnic, robcev za nos, čepic, dežnikov, halj, montur, (terlis) itd. in vseh dragih predmetov za moške. — Specijaliteta lastnega Izdelka za delavoe : »rajoe » kormonskega ozforta, ter modne hlače ln »podnje hlače. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojačnica. Govori se slovenski. Priporočam se najtopleje za Vašo blagohotao podporo. Z naj odličnejši m spoštovanjem V. DOBAU3CHEK. 3S3ESZ3CS23S52S ——i Cene brez konkurence! Cene brez konkurence! Interesantno naznanilo I V dobro srnini prodajnlaici izfcntovlierah th-elr v Tratn, ulica Arc&ta it. 1, bo ob nnLki pr**oiko* n& ras&olog^ |C VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulflter, jop, hlač iz bombaievine in volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur ulica Are ta I biizu gostilne Ali' Antico Ussaro. Tržaška posojilnica in hranilnica v lastni hiši Zobni ambelatorfj Dr. flleRs. Martinem ordinira od 9.— 1. 3.-7. Trst, ni. Barriera vecchia 33 — II. nad. — Ima na razpolago leKleno uarnostno celico in je varna proti vlomu in proti požara, v kateri so ehzambloe, ki Be oddajejo strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec ,, 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. jjgfiF* Oddaja hranilne pusice :: MlHODlIiHlCA :: H. Cociancich Trst. ulica Ugo Foscolo Fiiailka : ulica deli' Industria itev. 668 TELEFON *9-C Zalog* pristnih, kemično Izdelanih barr, posebna orfime za 61i6enje poda PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. Mirodllnlca flnton (Jrsich Sarriera vecchia st. 14 ZALOGA ^•rt, čopičev, povtak ia mazil zt P&dc, izrezov z* slikarje (stampov), zamaikov in dišav. Pekarni in slaščičan^^f^EEE BIAGIO MADON, TRST ot. čhega 11 7 in «1. Caserna st. 12 •ta preskrbljeni s sve 4im kruhom 4-krai aa dan, kakor tudi s slaščicami in sladkkai — prepečenci prve vrste. ■■ postrežba na dom. Prodajalnica usnja : trst, uL JNKoliao a Orala 7. bogata izbera telečjih barvulh kož, izboraj kozjega usnja in francoske teletine kako; tudi tu- in Inozeanke krznine e-c cenah* da se nI bati konkurence Gotov, da me sL občinstvo počasti, bilj«ih» udani AGOSTINO di LIBERTI. della Caserma št. m (Vhod po slavnih stopnicah) mmm Telefon 952 katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco ' 1 •vm&asv ——■ - Nadaljna pojasnila daje zevod ob navadnih urah. iraoo.- obrtna zadruga v Jrjtu^ via S. Francesco d' Assisi 2, I. g. kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Peitee-braelleiiB! raiee 74678. TELEFON 16 04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje 4 "I \ Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tajih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na rasne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 ed vsakih K 100, tako, da ee posojilo odplača v petih. - Doleti so po K 29 ln po K 2 VaAaljns pojuolla m dajejo v urada aed uradnimi mami, ki so : « delavnikih od 9. do IS. dop. In od 3. d* S. pop. b TRGOTSKO-OBRTHA ZADRUGA S™ K, lllll T I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO |S* PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - V'A MALCANTON - TRST : MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje IV pekarne in aladčičarne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJ1LNIC0 SLANINE v katerej se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gujati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. — V dobroznanl žganjarni - FERDINAND PEČENKO v ulici ftiramar štv. 1 dobijo se vedno pristne pijace I. vrste, kakor n. pt, žganje, slivovec in brinjevec :i kakor tadi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in aa obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodoir svršuje naroČbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vine špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, msraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne -joiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenifee. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 Kari SMltzl avtorizovani kamnoseški Trst, ulica flell' Istria 574! vis-a-vis angl. pokopališča j :: Delalnicst in zalaga _ spomenikov] in nagrobnih kamnov. Mehanična deialnica Alorik Laiiischner i zapriseženi cenilec © Trst - ulica Goppa St. 12 - Trst S* Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznraie tovarne keles (bicikljev in jC^ motociklet STIKIA tvr-dke Juch Pueli & Co. v Gradcu HUrkopp 4 Neuminn kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti klm. Zak-ga in upsijava ^ elsktr. zvoncev. — Sprejme kakorJnosibodi ^ jJopravo v svoji stroki. V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin m kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih — cenah. — 13» Krčmarji in --- sag a -v ID i - - gostilničarji! V ul. Giizlia St. 16 se je odprla velika zalega na drobne, stekla in porcelane, namiznih kozarcev in kozarcev za nivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani ^ Gustave Marco^ I Bednarz Ferruccio! _ trst ==e=ee tehnični zavod - Ulica San Cazzaro it. 16 Motori na plin, benzin, nafto in pefpolin. Centralni toplovodi. V* Trstu, 17. aprila 1910. „EDINOST" St. 106. Stran VII HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZUERNE. j. KOGL. HOTEL BALKAIf NOVA ' URARNA Stajmund Bizjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera št 12 Campo S. Glacomo št- 4 nasproti uhodu v cerkev, blizu „Društvene krčme". Velika izbera moških in ženskih žepnih ur, srebrnih, kovina^tih itd., kakor tudi verižic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 2'6o. Posebnost: Kronometrićne ip stenske ure. — Poprave se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah. Točne ur* prodaja j ,t Smilio JCfiUer i § asjifU4b^4r ta ujita^k fn k dMAtlnlc* m t TMTt? vta Poatiroseo, f|st Kfftvi ^ VEIIlTTzBE&A j verižic, alati h In srebrnih ur, kakor tuel stenskih ur vsak* vrste ; i Murni m rtniitiii Oe Rossit TRST, Ulica Nuova št 5. ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA S PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, robcev, pletenin Cene da se ni bali koakarence. Pošiljatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izfadsk. platna žepnih robcev, moških aogovic itd. itd. K. CVENKELl^i Corso 32 Cene zmerne. Narodna trgovina. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina Zobni aunbulatory I HANS-a SCHMIDT ——— prej so druga ■ • - Dr. A. Mitt&k-a--- ulioa della Zdnta 7, I. nadstropje. ! Krasne novosti! JšST vsakovrstnih : izgotovljenih : oblek za gospode in dečke kakor tudi za dame in deklice. Podpiaanl priporoča elavnemn občinstvu svojo dobrozaano gostilno 99 Al DUE RASPI" uiica deti' istituto št 2 kjer toči najbolje rlpanko in črno istrsko vino. Ivntna domača kuhinja. Postrežba točna. • •ene zmerne. Za obilen obisk JCoJriC« Priporoča se slavnemu slsv. občinstvu gostilna „Alla Stella" Trst, trg Carlo (K i doni it«v. 7, ki ima na razpolago ^patensko ia marčno pivo kakor tudi ^oroznana vina istrsko, dai-! matinsko in f ur lansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. V prcdajalnici manijaktumega blaga v ul. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Naetf se dobi raznovrstne blago kakor na primer bati sta, pleteniie, nogavice, izdelano perilo in na meter. — Velik izbor drobnih predmetov. — GENE BREZ KONKURENCE. : ANTON MIHEUC: M tTfOTOC • jMtTlliai Hi Rojan it. 8 (pred cerkvijo) Priporoča sva]« bsgato z najbaljilm blagem vuki vrsto PRESKRBLJENO TRB0-VIIO. Ma razpalli« Ima najbolji« vrat« Kavo, tMUata«, oljt,ailn«r»ln* vO4«, vino In pivo v buteljkah Itd. Cen« smerno. Postrežba točna Trst ul. delle Torri 2, ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Solidno postrežbo. - - Najnižje stalne cene- elegant. obleke pomeri izvršujejo prvi krojači. Zaloga koruzne moke iaa*..ega pridelka ■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■ 01. Hedlo liliiilj z? iiiiii H1RSCH & Co. TRST Mehanični mlin in žaga. Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mleuje dišav, žita, kresnic, gumija itd. Popolne napeljave uode, plina In : ; acetilena = : ZALOGA vseh v to stroko : : spadajočih : : predmetov. SPECIJALITETA: svetilke za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestaištva. ::: Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. Telefon 22-70 Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo piaaren. ■■■■ Telefon ||||i| 22-30 m Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 (hiša Tuii) bogato naložena prodajalnica manufaktur. blaga ■ in drobnih predmetov m bogato isbero blaga sa ZIMSKO sezono I ■ Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic gg in nogovic po najzmernejših cenah. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ulioa Belvedere it. 7 kjer toči najizvrstneja črna In bela dalmat vina, Istrski refošk, bel« vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obilen £ obisk se priporoča udani Anton Vidakovio. Tomo Kelemenić == krojač ■ ulica Giulia št. 31,1. nad. priporoča tvojo moderno urejeno kro- jačnioo, v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško s-troko. Cene zmerne. "91 Svoji k svojim! Ugodna prilika! Z dnem 26. februvarja 1910 se je otvorila Mova : trgovina. :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, raznih hlač, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Ul. IHIadonnina 8, I. nad. Nova prodajalna zlatarja - urarja jfHessandro camaro, £rst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In sre- & brne ure, stenske ure Itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Cene zmecne. Pozor! M. LEVI Pozor! Trat - nI. Ombrelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohldtvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom mn**XM*n* P. Hormann, Trst * g ulica Giosue Carducci 20, Trst TELEFON 808. Velika zaloga steklenih Sip ter navadnih in dvojnih zrcal. Krimali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896. ZaUgaielj s>avb. podjetnikov nuunuuHnmMH n * n m. -A K Civilna in vojaška krojač ni e. FRANC NEDVED Trst, al. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzćmskega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic.- in fin. Btraže ter železničarje. Gene ŠIRITE „EDINOST (C Giuseppe Jeach Trat, ulioa Iim.i D'Azeglle 3 telefon 16—9« Podružnica v lxoli (Piazza al Porto). trgovino Joki b Bombič v trstu nlioa CHnlla štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIl; Viktor Schenk priporoča svojo zalogo fj : raznovrstnega: |j obuvala si gospo, gospodo In otroke. Prodaj* najboljši bik« Fredin, globin, oavalier In Ciril - Metod, mazilo. Trst, Belvedere 32 * EDINOST« št. 106. V Trstu, dne 17. aprila 1910 pyyy»y>yy y ran«*** Lastna detalnloa. Angelini & Bernnrdon TKST, ulica San >Ticold 13 Uvoz ln izvoz ^^ orožja m tfi Na želj« se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. M * X * H ¥ ¥ K 8 i Veliki moderni Kinematograf ulica Medla 40 Eflii ? Trstu za privlačne I prostori 2 O etotink; » - Najvocia nepremičnost II. prostori 10 stotink Oglase, poslana, osmrtnice, zahvalo, Bab •«isss !■ v obes kakorinokoli vrsto sprejfrs „Inssrstnl oddelek" v ullol Galattl it I« (Narodni dom) polunadstropl Urad Js odprt od 9. zjutraj do 12. la »i S. do 8. popoludno. Po aočl so vsprsJssM i ,Tltk»rsj Edinost*4. : e, aiai« OflaSOV fiisrsti Istropjs Fraielli Bauber: Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrar.te) Zalogo ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijalitet* potrebščina z sedlarje. Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! thefon' edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45 — naprej. Dvojno plošče (25 centimetrov) „ 250 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 „ Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. ploSČ. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOII", Trst, Corso št. 26 F i c v IOVO POGREBNO PODJETJE 1; f^T? KST 2 bcgčto opremo za vsako > I vrstni pogreb. "M in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsa-| kovratnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Vtelika zaloga v osteni sveč Prodaja na debeio In drobno, Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel. 1405 Poskusite Fi- Salutin" «ie.*"aj~ GOVO KAVO ffOalUUII fmejši in na jzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Hidravlični cement za zidanje temeljev, kanalizacije, uliti kosi za okrasitve po matrici za kopelnice itd. Kron 3 — °/0 kg SILVIO MALOSSI Trsi. ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 1889. Kvadreli iz barvnatega csmenta v velfkosti 25 tm* in 20 cm*. Velikanski : dohod : za : novo : sezono Lastna kro-: jačnica. : Delo so-:: lidno. TRST VJ.Caricci32 ^ vogal Santorio) Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brns&r, via Belvedere St 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. . U NI ® n CD =3 izborno in točno po nizkih cenah Pravi in pristni r.ajboJjsi za čiščenje in krepča je krvi SIRUP PAGLIANO kx\VV\S i Naš Sirup Pagllano se prodaja v bol nih lekarnah monarhije. Isti je i/delan strogo po originalnem receptu iznajditelja pok. prof Pagliano. rnnmin 1 Naznanjamo da nimamo nikake skupnosti z ravno jVitKILU S tako imenovanimi tvrdkami, ter opozai3»mo In svarimo p. n. odjemalce na škod jive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, V J>m tvrdke prof. ERtfESTO - -PAGLIANO, NE A PEL J - -(lastna hiša) Calata S. Marco 4. ................ ■iiii wiiiimiiii t\ini mit ter se skuša prodajati z raznovrstnimi sredstvi reklame. Vsled večje garancije, da se dobi pristno znamko, ki se razlikuje od drugih te vrste; svetujemo, da se obrne vsakdo direktno v Neapelj ali pa k glavni -logi MflRI0 LflNG Iekapnar __ trst. „ t? Jure Karaman jtJ Zaloga vina: V. Tintore 10, Gostilne: * Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. M --- jfcg Gosp. Jurp Karaman iz Krla (Jesenice) Dalmacija irlož Ije na zsdDii mednarodni razstavi v Pariz svoja izvrstna dalmatinska vina (črno, belo, opolo in refoSkJ in bil cdlikovsn z diplomo /late kolajne in častnim križcem (Diplome de Mćdaille d' or avec Croix d' Honneur du Mćrite Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardacci 1140 (prej Torrente*. Tam dobite Moške ^obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga arajo, hlač ln; dragih predmetov m delevoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA ClTTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardacci ste?. 40 (prej Torreme) ss»esse9c«t«s Tvrdka vstanovljena Jota 1877. ■rwwMiw Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraj z) Urad: ulioa Sfficclo Machia^elli st. 351, Skladišča: ulica Gioachino Rosaini, Naslov za bncojavke: .Universum" — Trst. Telefona: urad: SI. 14-09. — Skladišče: 3t. 61. Prodajajo po zmernih cenah: Setaljke za vino In vodo na tran8K„sljo In na roko. Cavi vsake vrsto za napeljavo vode, pilna In pare. Pipe, guarnicije In tehnični predmeti vsake vrsta. Motorji, stroj! io kotil na paro. — Priporočalo svoj tehnični nrad za izdelovanje In oskrbUenle vsakovrstnih strojev za obrat ---Ceniki iMtonJ.--- frva slovenska zaloga ia tovaru pohištva Andrej Jug, Trst OB OD DUVUia. *M sv. Lm#« it is cn ml STOJI I n«ll! Zanimiva novica za vse! V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter —hišnih potrebščin ... j. - ■ ■ •• dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - coni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2*50 komad. UMB£RT0 CESCA, Oaaerma 11. Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilno „Pri stari breskvi" l^t dere štev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Joflipina Fiier. go stile iČ&rka. X Prilika! KŽGZ Prilika! ££ v prodajalnici izgotovijen. oblek in krojačnlci ulica Oiacinto Gallina 8 (ex ul. Legna površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago.---= Cene čudovito nizke. Pozor na naslov. ZaZoga izgotovljenlh oblek in ■55 maaifak'urnoga ^^ Prekaljena Iz Barrlere št. 33 v ul. del V 3stria slev. 3 (Sv. 3$kob) ^ Velika Izbera moikih, deSkih la otrolkih o-bltk. Zalog« blaga sa obluke po tueri. Srajce spodnje hlače, nogovlce, pletenine, ovratniki zapestuiki, ovratnica iul. itd. v bogati izberi. Zžioga najboljših modrih, rume- f^ nih in belih jop za mehanike itd. 3 Specijaliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. Sirite EDINOST r*H s«ic*fliy3« 5arriera vecchia štev. 8 ima veliko zalogo mrtvašMli predmet o T ggr venci ^m iid porcelana in biserov vezanih i. medeno žico, od umetnih cvetic s tra ko vi in napisi. Slike si porcelanastih ploščah za spoa^ikt HajnižJ* konknrasčna otn*. Bogomil Fmo MvSi nrar t Sežani ima svojo noro prodo-jDlnlto v or v TRSTU, ulica Viocen. Beillni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov. cenah. 1 FILIP IVANISEVIČ saloga dalmatinskega vin« lastai pridal ak ▼ JMenJcah pri O mi in ▼ mU«t Taldlrlr« ftl 17 (T«l«f«a 14«t) r kmUri prvdaja na m al« ia rillho. — Vadatf« »Mlsatra rroj« rostiia« JtlTAtrU tilM Vun it. U ia yJkl fTataUl «11 se hiiMka It. a t kmtaiUi %o& ovoja tIm L v»a*» ViTmt, 17. aprila 1910. »JEDINOST" it. 10«. | 1 ran IX DANIELE PILLIN TEST - nlloa Aoqnedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega ln == živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. GtUIDO & UGO C O EN lOO.OOO bat«Uk od tempaajoa za refoik. Prodajajo in knpnjejo se buteljke vsake vrste za refoik, Šampanjec, bordeauz, rensko Tino, konjak, itd. — Velika zaloga Ira-tetyk od pol litra la od odan la pol litra. Damjane lz itekU opietene Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kapuje razbito steklo vseh vrst Slavni zastopale za Trst, Istro in Gerliko. Virgilio Ctallico TRST. via GHrfla St. 17. — T*lefoo 197 S u anta: JRr LffiMEMT.raKttl nadozmeetek sa ^nkar-PaSn- je spleta« priznano kakor bližujofis Misijo pri pnU^i M. — SO stot», K 1-46 (a X 9; dottva ee * k-tarnat. Pri atkaponvja tega por« ljubljenega domačega artditva naj ee la originalne stakleniv H rtljali i zaičitne mmko: „SmttO" potem je valeč lotero prejel origioeM MM. Dr Rtchter-a teteraa pri Mm tam v PRAGI JKLISASETUCA ĐLKA Mn S (nova) ■i ensvno razpoHljanJ«. k&pr»- POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško — priporočeno. IHSTITOT „SflUlTflS VELBUR6 P. 345. BAVARSKO. Prodajaln, ur in dragocenosti O. BUCHBE (ex drug Dragotina Vekjeta) TrSi Prejšnje prodaj. D. Vekjet) Corso Ste«. 36 Si Bog-ati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. —bbbmi if i aia. i Av9trij>ka epecij ilita I. vrste sa svetovnoznan Maršnerjeul Sumzčl = Umonodn bomboni I ° .5 » |> OlffO Restavracija Aurora 7rstf uL Cardncd št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes in nadalje na renomirano ometniSko TAMBURAŠKO DRUŠTVO Rodoljub pod hvalevrednim upraviteljstvom STJ. HEGJI 5 gospodičen, 4 gospodov; izbrani glasbeni program s tamburicami in Xifo-nom ; plesanjem in pevanjem nar. pesmi. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Ob nedeljah In praznikih MAT-TINČE od 10. do 1. ure pop. !n Vstopnina prosta. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Arturo Modricky jalslos aassfaktsrsega Vega le drsbsfb ---—* Trst, eliea Belvedere 32 FuStanj bel in barvan, maje LAWN-TENNIS, fuštaojaste spodnje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, Barpe volnene in židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za moške in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse drage potrebščine, ki spadajo v krojaško o RogaSka Mselica TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. NajboljSI min. vodi ---ZASTOPKIK:--- LACKO KRIŽ. PULA Lahek zaslužek s za vsakogar 4 do 10 kron na dan potom prodaje vsakomur potrebnega Bredstva. Pošljite naslov in 75 stot. v znamkah in dobite uzorce n prospekte. Tvrdka F. P. 206 Dunaj VIL Mariahilferstrasse štev. 76. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom iRt&rnaoljoĐ&lno prova sanj o in aelitr* ---na vse kraje--- s pose&uiml zaprtimi vozovi. 3 T« « % U a A & e » rr s S 9 — T3 g ž 3 Itlef. 16-27. Jrsl - Ulica Carradori 15 - Jr$i HERCULES zararuje osebe :: brez razlike vere, narodnosti in atacu, katere niso na dan upisa tnlajle od 15. ter at&rejie od 80. teta. - Vsakdo tamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo oiebo v lastno korist in to brez zdrarniSk. preglada. Vaa pojasnila daje za Goriiko glavno zastopstvo zadrugo Hartules v Ooriol ali pa tudi Ravnateljstvo podporne zadruge „HEBKULE8" na Reki (Flnme). Dobijo ae povsod, kjer so nabiti lepaki s ta znamko. Tudi vsak bonbon nosi to znamko. Vsakoletno ae jih porabi nad €0 milijonov, La-Sln, parfum i rani, Klairun, najfinejša svetovna delikatesa Bouchće* a la Rein?. Fep-permint-Lozen-Ges. Vse vrst« mlećnate, kuhinjske čokolade najboljše kakovosti priporoča Prva češka akoljtka riružba orijent. sladćičarskih (n čokoladnih tovarn, KRA- UEV,V",0QRADI prej A. JIAKSNEK Glavna zaL na Dunaju: JOSIP KATZ, VI. Thoobaldgass« 4. w S.2 CO A CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. g \a obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, nI. S. Glovonnl 16, L n. zraven „BUF ET AUTOMATICO" POZOR! Skladišče ni v prt U-6Ju, aeipak v prvem nadstropju. A POZOR! Skladiš6s nI v pritličju, ampak v prvem nadstropju. 2. i ff CD ca — »> g. —r CO S *■» 0» A) ca V _ 2E ALEKSANDER 2GUR Prodajalnka jcsfvia in fcolonljalncg* blaga l^it, al. S. Lazzaro dt £4 S filijalko, na bovo opremljeno v ulici Acquedotto C>6 Sogata izbora je3fevin. kave, čaja, naponsko kakor tudi specijaliteta kranjski?) kloban. Fi a ravno sveže vipavsko iraslo. Požiljatve po dežcii » po&tninu .^»»j/ . Ugodna prilika! za poročence, kuhinjska posoda, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove - In TORBICE ZA TRG. - Pfazza Ponterosso 7. Najboljša češka tovarn. Posteljno larla po zt&ernift cenah. 1 kg sivega dobrega oglajen^ga Kron i, l oljSega K 2 4U, pri:ra ptil- n . . : oijsega tv r-vu, pri.ra piii- 'SŽ^:, belega K 2.80; belega R 4. be- vi^^fr- leg« puha^fja K5-.0; I fcg — "*" nsjflnej. Buninu ielega HJijllncj. b n « 1111>'' e 1 e g «lajenega K 0 4-1», K a ; 1 kg mehVega perja (puha^ »'.Tega K ft, 7; finega i>elega K. 10; ii»jfln#jeg» prsnega p«ha K Ji »1 f> kilogramov a»pr*-j, poAtnite prosto. fgg^""* Nart y e poEfteije. le go«ton:t:.«ga rdeće^a, modre«! in b-lega aii ruaieuj»ti ali vrujti. Za kar te u^'k' > Sije denar n a a a i. — ObSiriii cen.ki ^;«tooj. S. HEM1SCH » Mmm & m^ CuOft Ces. m kr. priv. Zaloga moke pr«« vrata. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih poželo j nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria Štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolnd. a s t Ms. Rupnlk i C.e - trst ulita Scfuero nuovo it 1L Zastopstva In Slavna zalosa nfiJflBeJSIh vrst pSenlčne moke In taman izdelkov ■■■ poznat««« valjčnega »Una — VINKO ^IftJDlČ-a v Krapju Brzojat : Aleks Rupnlk — Trat Zaloga Mik« prvi vrst« 9 o ar Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Stavnica iR reservo 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Plaz?a Nuaya št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje mzr JsSsieae varnostne eelka stm Izdelale ®d svetovne tvrdke Arnheioi v Beroliau preti požaru in vloma, pohra-ao o; jcpiavljanjo vrednot, kakor tadi aa io Lrftjaio zaprtih savojev, t?r d^ v dotičnih ;ekle ak celicah v najem y3rn&sicie shramblc@ C^a^s) rasifinih velikosti, v katerih se lahko shranijo V76d- noatnl papirji, listine, dragulji: itd. (Varnostne cf-iice ne inore nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z bank«. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižica in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/« Rentni davek plača direktno zavod. Bavi ae tudi z vsemi bankovnim! posli, te zavarovanjem proti z gubam na žrebanja 4less. Giordani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23, L Ozdravi takoj navadna zantarana kurja oč^aa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reze nohte vsaKe debelosti. Na zahtev« pride tudi na do« © 0 © Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salom) j« prevzel zastopništvo velike ŠVICARSKE URARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure ------- po torarnli cenah. Potrebščine za ura rje se prodajo ponajzmernejšlh cenah. HmKBaHUBtđB VELIKA ZALOGA apnertega karbida *odčeki od lOO ker kron 31 ; SO k* kron 32-20; zrnati K 34-20 z > lOO kilogram, filste teke, embalaža zastonj. j — proti takojšnjemu plačilu ali poštn. povzetju, — * „FRANKO ZALOGA TRST- PAOLD PA'S^IZI, TUST ulica San Lazzaro štev. 3 Stran X« »EDINOST« St. 106. V Tratu, dne 17. aprila 1910 in se peljal na svoj cilj. Nazaj grede je dal, ■ič hudega sluteč, sprevodniku listek, da ga preščipne. Sprevodnik ga je pričel pestiti, da mora plačati 6 K globe, češ, da se je hotel tihotapski peljati. Mož je vso stvar pojasnil, kar pa ni nič pomagalo. Prisedšega na postajo Podbrdo, so ga začeli goniti od Poncija do Pilata zahtevajoč, da mora odšteti 6 K, kar pa mož seveda ni hotel. Dotični uradnik v Podbrdu se je spomnil na svojo pomoto. Oduzeli so možu usodepolni listek in smatrali stvar za končano. Dne 14. t. m. pa je dobil mož od ravnateljstva drž. žel. v Trstu poziv, seveda nemški, naj v 8 dneh plača globo 6 K. Seveda je naš mož vrnil poziv z zahtevo, naj se mu dostavi slovenskega. Ta bi bila lepa, da bi moral mož plačati 6 K vsled neumnosti sv. birokracija po nepotrebnem) in po nedolžnem. Postajenačelnik je stvar sicer pojasnil na pristojnem mestu, a tam nočejo verjeti. Lepa reč! Mesto da bi pojasnili, hočejo človeku krvavo zasluženi denar vzeti, ne meneč se, da je mož za svojo nevednost itak dosti kaznovan s tem, da je postal predmetom zijanju ljudi kakor kak „bandit". Stvar seveda s tem še ni končana. Vesti iz Istre. Iz sodno-kancelijske službe. Kance-list Natal Ladić je imenovan kancelijskim oficijalom pri ces. kr, okrajnem sodišču v Puli. _ Gospodarstvo. Subskripcija delnic Živnostenske banke. Subskripcija delnic Živnostenska banke emisije 1910 je imela do sedaj izvrsten vspeh. Od števila delnic določenih za privatno subskripcijo 50.000 kosov v skupnem znesku 10 milijonov kron je do sedaj vpisanih Že 54.000, kar dokazuje jasno, kakšno prednost uživajo delnice Živnostenske banke. Supskripcija te emisije se bo končala 18. t. m. Natančnejši pogoji glede supskripcije so razvidni med inserati tega lista. Iz Kozine. Dne 10. t. m. se je vršil pod predsedstvom g. Fr. Šturma prvi redni občni zbor „Ljud. hran. in posojilnice na Kozini", registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Tajnik g. Ivan Dekleva je poročal o delovanju zadruge v prvem upravnem letu, a učitelj g. Anton Gregoretič imenom nad-zorništva. Iz računskega zaključka, ki je bil soglasno potrjen posnemamo: Zadruga je imela v prvem upravnem letu K 75.637-44 prometa. Zadružnikov je pristopilo 73 s 150 deleži po 10 K. Posodilo se je 49 zadružnikom skupaj K 30.686. Hranilnih knjižic se je izdalo 26 za kron 36.252. — Rezervnemu fondu se pridalo K 181-26. Ako uvažujemo dejstvo, da so v naj-bližnjih vaseh, poleg naše še tri novoustanovljene posojilnice, moramo biti z vspe-hom prvega leta zadovoljni. Temelj je postavljen, ter lahko zremo z najboljimi nadami v bodočnost. _ Književnost in umetnost Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, wki jo je objavila „Edinost" pod naslovom: „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim,,ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. Razne vesti. Koliko stane potovanje po zraku ? Sedaj je stalno določeno, da se bodo iz Monakovega do Oberammergava v času od 15. maja do 1. oktobra 1910 vršile za pa-sižirje vožnje po zraku. Te vožnje se bodo vršile z največim tipom Parsevalovih zrakoplovov. Vožnja iz Monakovega in nazaj bo stala 550 mark. Zrakoplovi bodo vozili tudi v druge kraje bavarskih planin in sicer po enakih cenah. Kratke okrožne vožnje v okolici Monakovega stanejo za osebo 220 mark. Zrakoplovna družba „Parseval" v Monako-vem posoja balon tudi družbam za eno- ali večdnevno vožnjo in računa za to 5500 mark na dan. Menažerija na parniku. Parnik „Bra-silia" Hamburško-Ameriške proge je te dni iz Vztočne Azije priplul v Marsiljo. Na parniku je bila cela menažerija divjih zveri, kakoršna se pač redkokrat prevaža po morju iz Azije in Afrike. Na parniku sta so na površja razna mnenja. Tako je znan! afriški raziskovalec David G. Longworth trdil, da afriški tropski kraji ne bi bili nikdar naseljeni od kulturnih ljudi, da ni tamkaj levov. To svoje mnenje je obrazložil nastopno: Levi uničujejo antilope, gazele in slične živali, ki se hranijo z rastlinsko hrano, a s tem koristijo kolonistom, ker jim tako čuvajo polja posijana raznimi žiti in drugimi plodi. Ogromne čede antilop in zeber, ki bivajo na planoti vztočne Afrike, naravnost uničujejo nasade in provzročajo s tem silno škodo. Radi tega je naseljencem nepojmljivo, da zakoni ščitijo te živali, dočim se sme leve, sovražnike njihovih sovražnikov, brez milosti poubijati. Lev potrebuje za življenje na teden najmanj dve antilopi. Nedavno so lovci v okolici Nairoli ubili 346 levov. Ta hekatomba ne znači nič drugo, nego da se je 36.000 do 40.000 antilop in zeber rešilo j od uničenja. Longworth meni, da je treba' v prvi vrsti spremeniti lovski zakon v Afriki, ako se hoče, da se i kolonisti stalno nastanijo v Afriki. V naselbinah kroži peticija, da se zaprosi od tozadevnih vlad zaščito levov, a vsak lovec, ki želi ustreliti leva, mora prej pokazati dvajset antilo-pinih repov. Nadalje pripoveduje omenjeni učenjak, da se je on pri Ugandi sestal z Rooseveltom, ki je v petih dneh ubil tri leve. Longworth ceni škodo, ki jo je Roose-velt napravil s svojim lovom, na več milijonov, ako se sploh da proceniti izguba živali, ki so koristne za rastlinstvo in za napredek dežele. Zbesnel radi nesrečne bolezni. V Troyesu na Francoskem se je 29-Ietni Peter Sotte zaljubil v gospodično Ivano Ve-yand, ki pa ni hotela nič slišati o njem. V trenutku nekega ljubezenskega napada je Sotte zahteval od gospodične Veyand, da se mora poročiti ž njim. Ker je ona to zahtevo tudi takrat odbila, je potegnil sabljo, ter jo smrtno-nevarno ranil na hrbtu. Potem i je ustrelil z revolverjem mater gospodične; in konečno pognal samemu sebi kroglo iz j revolverja v glavo. Gospodična Sotte ni umrla, mati je ostala na mestu mrtva. Največ! „Dreatnought". V soboto so v ladijedelnici v Clydeu v navzočnosti 200 tisoč oseb spustili v moije deveti „Dread-nought" angleške mornarice, največo vojno ladijo, ki so jo do sedaj zgradili. Ladija se zove „Colossus" in ima 22.000 ton, to je 4000 ton, več nego zadnji „Dreautnought". j Ladija je dolga 180 metrov. Dogotovljena j bo do meseca septembra 1911. Tedaj bo v| aktivni službi britanske mornarice 12 „Dre-; adnoughtov". Znani pisatelj May tat, ponarejeva- j lec, goljuf in vodja roparjev. Iz Berolina poročajo : Velikansko pozornost vzbuja tožba, j ki jo je vložil znani popotni pisatelj Karel . May proti pisatelju Rudolfu Lebrusu, ki jej očital Mayu, da je plagiator, ponarejevalec,; goljuf, tat, ropar in hudodelec. Pri razpravi; je bil toženi Lebrus oproščen, ker se mu je j posrečil dokaz resnice ! Sodišče je po za- ■ priseženih pričah in po rekviriranih uradnih, spisih dokazalo da jo bil že Karel May ob-' sojen zaradi tatvine in navadne goljufije v, 4-letni in enomesečni zapor! Nadalje je pa j bil May še obsojen zaradi tatvine in golju- j fije z obteževalnimi okolnostmi zaradi pona-j rcjanja v nadaljnji 4-letni zapor. Nadalje jej sodišče smatralo kot dokazano, da je bil! May že v svoji mladosti roparski glavar in; da je bil v svoji mladosti kot seminarist in učitelj navaden tat. May je moral z ozirom! na izpovedbe prič priznati, da je trdil Lebrus t resnico. Priznati je moral tudi May, da je; v sedemdesetih letih izvršil na Saksonskem ! in na Severnem Češkem več roparskih činov, J ki so imeli precej romantičen značaj. Mays je imel kot roparski stotnik tudi svojega; adjutanta, s katerim sta vojaškemu kordonu, ki ju je zasledoval, le tako ušla, da se je preoblekel v kazenskega paznika, ki je tiral pred seboj v kaznjenško obleko preoblečenega zvezanega adjutanta. Ker je May takrat SVOJI K SVOJIM!? KrižmanCiC & BrešCak Prej Luka Hazze \\\m NllOV3 37 P^J Luka Hazze obvefičata si. občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakturnim blagom na drobno in na debelo. V zalogi se nahaja bogata izbera vsakovrstnega modnega blaga za spoml. in letno sezono za možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge, zavese itd. - Velikanski izbor čipk in vsakovrstne drobnarije za šivilje in krojače. —— Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. ————— Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obisk. Križmančič & Breščak bivša pomočnika trgovine M. Aite. Alfred Frfinhcl {Deln. dražba) Nasledniki Tovar, obuvala Modling Irst, Corso StW. 21 Podružnica: ulica Gavana št. II Visoki in '." nizki čevlji :a za možke ženske in otroke. Blago lastne- UMETNI ZOBJE Plombiranje %obov. Izdiranje lobov brez vsake bolečine Pr. ). Ctrnrik :: zobozdravnik V, Tuscher koncesij, zobni tehnik - TRST • ulica della Gaierma it. 13, II, n. =" I==»PI Strudiel i Hentsch Trat, Fiaasa Nuova --vos?a! ulica S. Catorlnra Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. =1 r=im Tvrdka A vmmom « TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazzs Gianbattista Vico po jako zmernih cenah zefir angleških m naučnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima pernice, kakor tudi drobne predmete. TRŽAŠKO PODP. IN BRALNO DRUŠTVO vabi na 3 osli, 2 orla in 104 drugi razni tiči, skupaj torej živih živali 448. Prve zverine so ukrcali v Colombu, ostale v Berberi, Džibuti in Port-Saidu. Med vožnjo so te živali pojedle 24 volov, 14 ovnov in 8 koz. Ta transport, namenjen za znano tvrdko Hagenbeck v Hamburgu, sta spremljala dva Evropejca, 1 Singalez, 13 Indijcev in 40 So-malijev. Vse živali so v Marsiliji izkrcali zdrave. _ Roosevelt opustošitelj Afrike. Že dolgo časa se vodi prepir, so li levi vsaj v nečemjkoristne živali. V tej polemiki prišla redni občni zbor ki se bo vrfiil v nedeljo ine 24. aprila ob 2'|2 ari pop. : v ulici Stadion Stev. 19. ===== 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izjava pregledovale«v računov in odobrenje za leto 1909. 5. Sprememba društvenih pravil. 6. Slučajnosti. 7. Volitev novega odbora. ODBOR. OPOMBA. Predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom. ■ J. KRASA &Go.fl Prva praflka reklamna ln oprana J J ■I tvornica v Pragi N 0 Bogato tovarniško skladišče ^ B reklamnih vrvic a ■ za vezanje paketov. — GLAVNO ZA- A STOPSTVO S SKLADIŠČEM H ■ UGO KEYA, Trst Hi MonlTort 10 g P_ Totofoa itr. 11 «79. || PT po zmernih cenah "Vs - STALNE CENE' » natisnjene na podplatih. ■■ 109 podružnic v Avst.-Ogr. Nemčiji in Srbiji. Ho teden se Izdeluje 16 000 paro« fenlleP. DraJniio? in ielaTce? je zaposlenih 1200 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. D. Dr. L HELLHER In A. LUKE! - Trst Via fluova št. 13, I. EUGENIO VENUTI Skladišče kož barvue, vMh vrti riiBitnt Ib trn« n iivljtrji Ib MllMji i Prodajalnica pohištva in ma- ^JT^IT. SSLSSIISUS nifakturnega blaga ; mi« vrtte» km« - (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu. ¥»• kraja jtltlt livrMt Mn Ib plačilu kolikor^na obroke^ _ GIACOMO FREOMUI M & trst, piaua S. Catcriaa it 3. I. nadstropje. Mtr* TritdCmrai II {pel>j V novi prodajalnici obuvala G. Scubich Trst - ulica Giosue Carducci 15 - Trst (nova palača) in ulica Oiulla št. 22 __ dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- H' V Trstu, 17. aprila 1910. „EDINOST" št. 106. Stran XI ušel, ga niso mogli kaznovati. Sodišče seje tudi prepričalo, da je zagrešil May več pla-giatov in da je v svojih mnogoštevilnih delih naravnost oplenil dela drugih potnih pisateljev. Sodišče je Maya tudi obsodilo, da mora nositi sodne stroške. BRZOJfflJNE UESTI. Važni dogodki v parlamentu. — Poljaki proti vladi. DUNAJ 16. Poljsko kolo je po poročilu listov v svoji včerajšnji ponočni seji po govoru načelnika Globinskega in odgovoru finančnega ministra Bilinskega, kateri je, kakor se govori, naznanil novo posojilo 44 milijonov za pokritje proračunskega deficita, sklenilo sledeči resoluciji: Poljsko kolo je pripravljeno glasovati za 182-milijonsko posojilo, eventualno tudi za pokritje proračunskega deficita, zahteva pa odločno od vlade, da po votiranju posojila vse zapostavljene točke v budgetu za 1910 oživi in deželne finance začne že letos sanirati. Ako vlada tega ne stori, je Poljsko kolo ne more več podpirati. — Druga resolucija se glasi: Poljsko kolo obžaluje, da se vlada nič ne prizadeva, da bi parlamentarne razmere potom ustvaijenja parlamentarne delavne večine sanirala. Včerajšnji dogodki v poljskem klubu so napravili na „Slovansko Unijo* velik utisek. Pa tudi na vlado je napravila velik utisek resolucija, odkazana parlamentarni komisiji poljskega kluba, v kateri se vladi izraža obžalovanje, da ni storila nič resnega za ureditev parlamentarnih razmer in trdne večine. — Ta resolucija se smatra za izvršitev obljube, katero je dal „Slovanski Enoti" predsednik poljskega kluba, Glom-binski. DUNAJ 16. Vse kaže, da bo imel vče-rajšni sklep poljskega „Kola* važne posledice za bodoči razvoj razmer v parlamentu. V „Kolu" je samo skupina Stapinskega glasovala za vlado. Globinski je nastopil jako oj stro proti vladi in posebno proti Bilinskemu. Vlada je poparjena in govori se, da bo stavila „Slovanski enoti" konkretne predloge za vstop v vladno večino. Vlada skuša ublažiti sklep poljskega „Kola." DUNAJ 16. (Uradno.) Razni jutranji listi so prinesli o včerajšni seji poljskega kluba poročila, ki ne odgovarjajo povsem dejstvom. Proračunski odsek državnega zbora. DUNAJ 16. Početkom seje je predlagal posl. Korošec, naj se razpravo o predlogi glede posojila odgodi do torka. Ta predlog je bil v poimenskem glasovanju odklonjen z 23 proti 20 glasom, nakar je odsek pričel razpravo o posojilnem zakonu. Ministra Bilinski in Georgi sta poročala o stroških, ki so bili potrobni v vojaške svrhe povodom bosanske akcije ter sta prosila, naj se o tozadevnih podrobnostih razpravlja zaupno. Popoludne se bo razprava nadaljevala. — Prihodnja seja v torek. Fallieres pojde v Rim. DUNAJ 16. „Pol. Cor." poroča iz Pariza, da se od dobroobveščene strani potrjuje, da se predsednik Fallieres tekom 1. 1911 poda v Rim. Grof Tisza na volilni agitaciji. ŠOPRONJ 16. (Ogr. biro). Grof Štefan Tisza je popoludne dospel semkaj z velikim spremstvom. Socijalistični delavci so metali gnjila jajca na grofa, ko se je peljal s kolodvora. Neki demonstrat je enega redarjev pretepel do krvi. Grof Štefan Tisza ni bil zadet, le v njegovo kočijo je padlo nekoliko jajc. Ob 5. uri se je na planem in na ograjenem prostoru vršil shod narodne stranke. Na shodu, katerega se je udeležilo, 1500 oseb, je imel grof Tisza dolg govor, ki je bil pohvalno vsprejet. Srbska skupščina. BELIGRAD 16. Zbornica je pričela razpravljati zakonsko predlogo o spremembi maksimalnih in minimalnih postavk avtonomnega carinskega tarifa. Turška zbornica. CARIGRAD 16. Zbornica je razpravljala vojni zakon in je sklenila povišati službeni čas od 20 na 25 let, mej temi dve v aktivni službi. Perzija. TEHERAN 16. (Nem. kab. družba). Ministerstvo je odstopilo. 80 let stari regent je nevarno obolel — in je prepustil sestavo kabineta parlamentu. Avstralski parlament. MELBOURNE 16. Poslanska zbornica novega zveznega parlamenta obstoji iz 30 antisocijalistov in protekcijonistov pod vodstvom ministerskega predsednika Deakina, iz 41 členov delavske stranke in 4 neodvisnih členov. Bolgarija in Turčija. SOFIJA 16. (Bolg. brz. ag.) Vlada je obvestila turško odposlanstvo, da je vojno ministerstvo ukazalo divizijskemu generalu Večovu, majorju Markovu in enemu poročniku, naj se koncem aprila podajo v Carigrad, da se prično z otomanskimi delegati pogajati ter da se z njimi sporazumejo o vseh vprašanjih tičočih se turško-bolgarske meje. Solun. SOLUN 10. Glasom nekega uradnega poročila je bilo doslej v Prištini in okolici aretiranih 40 prvakov. Obdolžuje se jih, da so ščuvali deloma proti sultanu Mohamedu, deloma proti oblastnijam. Prebivalstvo v Prištini, Ipeku in Prizrenu podpira prizadevanja oblastnij, ki se hočejo Čim prej polastiti vseh provzročiteljev nemirov in olah-čati preiskavo. Voincem knttfli kmečkih OKll! Na volitvi zadnje nedelje ste me tretjič izvolili svojim poslancem ter s tem izrekli, da soglašate z načeli, katere sem skušal zastopati z goriškem deželnem zboru. V imenu stvari, za katero ste se zavzeli z mojo zopetno izvolitvijo, se Vam prisrčno zahvaljujem, kakor se tudi zahvaljujem na zaupanju do moje osebe. Sprejmite obljubo, da storim za Vas vse, kar bo v mojih močeh, da opravičim to zaupanje. Ako ne bom mogel vsega storiti in doseči, kar od mene pričakujete, pripišite to mojim slabim močem in razmeram, ki vladajo v deželnem zboru, ne pa moji volji. V TRSTU, dne 16. aprila 1910. Dr. GUSTAV GREGORIN, deželni poslanec. cenah. TiorT»e"po^)o mtoij..... SVILE po NOVOST : Eoline, Grenadin, Shantung, Orepon, Ottoman itd. sa obleke in bluze v velikan ■ki izberi. ČRTANA SVILA za bluze v krasnih barvah po E 1*45 n aprej. Vsakdanji novi dobodi Šivilje, krojači, modistinje, kožuhov., trgovci ZAXO€rA SVILE dobivajo blago po niiailk cenah. ZALO G A SVILE UU 0TTA' Dl LIONE, TRST, NOZZO delili BORB SteO. 3, TRST >EOI ---|=""a EOII Na obroke! Velika Izbera Na obroke I izyotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga po jako zmernih conah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n. I DOHODI ZA LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Jiiiova je bogato založena z veliko izbero ar Zadnjih nOVOStl Z8 LETNO S0Z0B0 po jako zmernih cenah. — SPECIJAUTETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Mera srajc, ovratpiioT, omtnic, zapestnic itfl. - Na željo se sofiljajt) uzorci- i J/i kdo ne bi mislil, da se dajo „PEKATETE" na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica, ki jo vsakomur brezplačno pošlje Prva kranjska TOVARNA TESTENIN v Ilirski Bistrici. Poslano*) Ker se mene, podpisanega od več strani napada radi „Tržaških pisem4 v nekem ljubljanskem listu, izjavljam, da jaz nisem od dne 1. t. m. veC so-trudnik onega lista, ter da je z istim dnem stopil na moje mesto gospod A. Ekar, strokovni tajnik N. D. O v Trstu. TRST, dne 16. aprila 1910. FRAN PIRMAK *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja, le toliko, kolikor mu zakon veleva. Glavni pogoj pri zdravljenju nerednega prebavljanja je reguliranje potreb e. Premočna odvodna sredstva so kakor znano, škodljiva. Zato se uporablja bolj šibko odvodno sredstvo, ki pospešuje in okreplja prebavljanje, namreč želodčni balzam dr. Rose iz lekarne, B. Fragnerja, c. kr dvornega zalagatelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Upozoravamo naše čitatelje na oglas G. Simsich et A. B o s c h i n, kateri se nahaja na XI stranici našega lista ter ga našim čitateljem toplo priporočamo. NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši prl-datek za kavo „.ZAGREBŠKI pravi FRANCK41 s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.---- l«4ioiatf«ilni se ISče. — Pojasnila iziirjovaica daje Inseratni odde lek Edinosti. (721 Trst, Scala Belvedere št. 4,1, via- A-via južnega kolodvora se prodajo po prav nizki ceni eledeti predmeti: 1) dobro ohranjen otroški voziček: nov K 80, sedaj 30. 2) Skoraj novo nW&ff«oradu-kolo — prosti tek — kontrapedal in jako trpežno: n jvo 300 — sedaj 150 K. 3) Hov Patto-gramofon z dijamantom: nov 600 — sedaj 150, zraven 27 plat dopelt 64 različnih komadov po K 2. 4) 9O stoklonfto ksvanliUh finih likerjev (fiampanja, maraskino itd.) l(j*/t pod tovarniško ceno. 5) 00 O ivai močno „Luftpump-lampe" na retino. Porabi v 36 urah samo 1 do 1 in pol litra petroleja. Jako pripravna za velike vrtove, plesišča itd. in 6) ravno tam ae odda j ako elegantno moblovana soba u 1 ali 2 gospoda. Okno na ulico. Gena za 1 osebo 22—24, za dve 30—32 kron. Ako sta1 ni nekaj ceneje._630 CENIKI GRATIS II FMMKO. sor najnovejša SIloeroId-anKčr-remontolr-ura. Elegantna ! Solidna! Kras-n močan pokrov, platiran z brušenim robom, posrebrnjenim kazalom in pozlačenimi kazalci po K 7 po povzetju pošilja J. Schonberttr Duna] ixil, Porzellangasse 45133 Štev. 490. Razglas. Občinska hiša v Jelšanah št. 24 se bo dne 8.|5.|1910 na prostovoljni javni dražbi prodala. Ker je ista v neposredni bližini župne cerkve, je jako pripravna za trgovino. Pojasnila daje podpisano. Županstvo občine Jelšane dne S. aprila 1910. Župan: j. Valenčič. Štajerca vina S (pripravna za miš-maš) 9 kakor tudi pristni Opolo ln belo z Tisa sladko, ah pa pristni Istrski teran domače vrste, Izbore« refošk in Aati spnmante se dobivajo samo v zalogi buteljk E. Jurceu, Trst, Acqnedotto 9. _ SPREJEMA POŠILJATVE. ~~~ Proda se po nizki ceni hiša z 2 nadstropji 8 prostorov in klet, 200 kvad. m. zemlje. Pri hiši pitna voda. Lep prostor za gostilno ali prodaialno jestvin. Za obvestitev obrniti seje do Antona KreSevič, Sv. M. M. zgor. §t. 10._621 7filnii4 Krompirja, zelja, česna, čebule in sladke £.aiuya repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulica deli' Olmo Ste. 12. (2001 Polagatelja varna Fiume). parketov sprejme v trajno delo Ivan Primožič Reka (Ka- 616 Gostilno s kuhinjo vred, imajoč od litra, se išče za mesec maj Posredovalci iz* kljuČeni. Naslov pri upravništvu „Edinosti". (615 llhll70n slovenski visokošolec išče dobrotnika, UUU2vll ki bi mu posodil nekaj denarja, ker je v veliki revščini. Ponudbe na Ins. oddelek Edinosti pod Štev. 272._572 V ulici Arcata 7 rednih cenah velika partija izgotovljenih oblek in hlač za delavce. Lastna krojačnica. 592 Rešitev Prie+Ita Uilia vipavsko lastnega pridelka, r I Idili« wma istrsko in o poletnem času kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, lastnik gostilne „Pri Vipavca" v ulici Industria, zraven ulice Giuliani. 375 hišo na Korzu v Gorici s pritličjem in nadstropjem, vsako štiri sobe, proda L e-ban Peter, Šempeterska cesta 7, Gorica. (579 ftovo Javna zahvala. Vsem onim, ki so na kateri-koli način izkazali sočutje o priliki smrti najine nepozabne hčerke lajubice Milene umrle dne 9. aprila ob 7. uri zvečer v otroški bolnišnici r Trstu v nežni mladosti 5 let in pokopane na pokopališču v Bolj uncu, izrekava najtoplejšo zahvalo. 6e posebno se zahvaljujeva Č. usmilj. sestram, č. g. Cvejn-u, Župniku v Borfitu, čast. uč.teljstvu, pevovodji g. Venturini in pevsk. društvu „Prešeren" za ganljivo petje dekletom in mladeničem ter sploh vsem udeležencem pogreba. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju in še posebej g. Stibil-u za izborno poslužbo in vodstvo sprevoda. Boljunec, dne 12. aprila 1910. Marija in Anton Pavel Sancin. Lepa kupna prilika! Radi preselitve M? dere štev. 55. 632 Zemljišče na prodaj &SS Rojan._ 633 Prorioioin CD sledeči letniki Ljubljanskega rrooajajo se zven*«: i&96,1397, ter od 1902—1909 po K 4 — ter naslednji letniki „Slovana" 1902—1903, 1905 do 1909 po K 4 50. Vsi letniki so v najboljšem stanu, nekateri niti prerezani. Ponudbe pod „Zvon" Poste-Reatante Gorica. 631 Prevzel sem od tovarne, zadete po elementarni katastrofi naravnost v razprodajo več tisoč komadov lepih težkih flanelastih ode! po krssnih najnovejših uzorci h in barvah, ki so s svilo bogato obrobljene, brez napake in pripravne za vsako boljšo hišo v svrho pokri an;a oseb in postelj. So zelo fine, gorke in močne, 180 cm dolge in 130 cm široke. — Pošiljam po poštnem povzetju 3 komade s svilnatim robom........ 4 komade brtz roba........ • • * 4 komade gospodarskih odej, rumenih ali karir. 12 K 4 komade flanelastih zelo finih ....... 12 K 4 komade trojerakih in mrrnarskih odej . • . 9 K 2 komada prešivanih odaj z vato, velikih, svetlo modrih ali ................... Zelo lepe potne odeje »li za voz po.....12 K Težki salonski tapeti 10 metrov dolgi . ... 10 K Vsakega, ki z zaupanjem naroča, zagotovljam da bo presenečen od lepote in nizke cene. Naslov: B Bolera, torar. skladišče in eisjori, Soluce. Cefto je za mnogo boni kov elektrika, a vendar se jih toliko poslužuje raznih sredstev, kopališč, masaže itd. in ne vedo, da je galv. trajna elektriciteta sredstvo, ki vapešno deluje proti sploSni oSibe:'ostl živčevja, revma- tizmu, glavobolu, nespečnosti, mrtvoudnemu stanju, nevralgiji, nervoznemu motenju prebavljanja, otožnosti, Šibkosti vsake vrste, malokrvnosti In raznim žen. boleznim itd. Opisali smo to metodo v jako interesantni brošuri, katera pošljemo vaakoTour brezplačno in poštn. pro&to Še nikdar se ni nudila v Avstro-— Ogrski taka knjiga zastonj. — Elektro-terap e v tič aa ordinacija Dunaj I., Sohwangasse št. I solun&d edd 83. Coupon za brezplačno knjigo SI. 17/4 910. Etetro-lerajeflična ordinacija Dunaj I. Sohnvangacsa it I mezzanln odd. 83. Prosim, pošil ite mi knjigo: „Eine Abhandlung Obar moderna Elafctro-Tberapia" ▼ zaprtem kuvertu brezplačno in pođtniue prosto. Kaalov Austro-M. Parobrodar, društvo na dionice u PUNTU traži za svoju poslovnicu u Puntu wm- pomoćnog činovnika koji mora poznavati potpunoma hrvatki jezik. Prednost imajo oni, koji poznavaju i italijanski i njemački. Ponudbe upraviti najdulje do 30. 4. 1910 na Ravnatelj stvo ! Austrog Hrvatik«g Parobrodar« kog društva u Punta j_(PUNAT — KRK) KBSiSBimbS Stran HI. »KDUfOfiff« *L 10Sj T Testu, dne 17. aprila 1910 - Živnostenska banka pro €echy a Jfioravu v praze. - o EMISIJA 1910. [ Subskribcij. doba do vključno 18. aprila 1910 K 10.000.000 novih delnic Živnosten. banke. SUBSKRIBCIJ A. Vsled sklepa rednega občnega zbora Živnostenske banke pro čechy a Moravu z dne 17. marca 1907 in upravnega sveta z dne 2. aprila 1907 pristopa Živnostenska banka pro čechj a Moravu k povišanju svoje delniške glavnice od štirideset na petdeset milijonov kron Z izdajo 50.000 novih delnic po 200 — kron nominalne vrednosti t skupnem zneska DESET MILIJONOV KRON in si dovoljuje pozvati s tem gospode delničarje, kakor tudi vse osiale interesente na vpisovanje teh delnic pod naslednjimi pogoji: Vpisuje se na posebnih vpisovalnih polah pri centrali Živnostenske banke v Pragi in pri njenih podružnicah : v Brnu, Bndjejovicah, Iglaii, Krakova, Lvova, Olomucu, Mor. Ostravi, Pardftbicah, Piznju, Prostjejovu, Tabora, Trsta in na Dunaja. — SabskribJja bode zaključena v pondeljek dne 18. aprila 1910 ob 5ih popoldne. — Subskrlbcijskl tečaj je za delničarje K 240 — in za nedelnlč&rje K 248-—. Na vsake 4 stare delnice pripade v principu 1 nova delnica. Gospoda delničarji, kateri se vdeležijo subskribcije naj pri vpisovanju predlože svoje stare delnice (brez pol z odrezki), katere jim bodo po zaznamovanju izvršenega vpisa takoj povrnjene. — Izrecno povdarjamo, da se bode tudi lahko vršila na podlagi delnic lanske emisije (1909) pravica na vpisovanje delnic letofinje emisije (1910). Istočasno s zglasilom za nove delnice mora biti položena tudi kavcija K 60 — v gotovini in sicer za vsako vpisano novo delnico. Ta kavcija se bode obrestovala s 4°/0 p. a. in po končani reparticiji se zaračuna z obrestmi vred vpisovateljem kot prvi obrok za prideljene delnice, eventualni ostanek se povrne v gotovini. — Reparticija vpisanih delnic pristoja upravnemu svetu. — Drugi obrok K 100-— bodi vplačan najdalje do 30. junija t. 1. — Popolno vplačanje, prideljenih delnic ima se zgoditi s plačilom zadnjega obroka K 80,— resp. K 88*— najdalje do 31. avg. 1910. Nove popolnoma vplačane delnice izročijo se P. T. gg. subskribentom začetkom leta 1911 in sicer samo proti povrnitvi blagajniškega potrdila o vplačanih obrokih. — Kdor ne bi v določenem času izplačal nove delnice, zgubi na nje vsako pravico in kavcija, katero je položil pripade v korist rezervnega zaklada banke. — Vplačani obroki se obrestujejo od dne vplačila do 31. avgusta 1910 s 4 odstot. — Za prideljene delnice nadomesti banka 4°/0 obresti p. a. od emisij, kurza delnic od 1. sept. t. 1. do 31. dec. 1910. — Za upravno leto 1911 bodo nove delnice imele enako pravico na dividendo kakor stare delnice. = Za vpisovanje potrebne tiskovine s prospektom se dobe zastonj pri blagajnah ŽIVHOSTEMSKE BRHKE v PRRQI In njtnik podružnicah, na zahtevo tudi po poŠti. ===== v pragi, dne u. aprila i9io. Živnostenska banka pro Čechy a PHoravu v Fraze. 3BE 3E -H—Ii=i@i^=ii=ir m dE □L ;3Ea Moške obleke a odrasle in otroke * 1 po najnižji ceni dobi se samo v prodajalnici GIUSEPPE CESCA TRST, ulica San Giacomo štev. 8 (Riborgo) nasproti pekarni In slaščičarni M. STOPPAR. =»E «2« Svoji k svojim! Jfov prihod. Svoji k svojim! ## Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir za bluze, pisan za srajoe. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnoga blaga Brosch & Laureneie ulica Nuova 6t. 40 (vogal ulioa 8. Giovanni). Umetni zobi t zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskom sistemu in po lastni patentirani metodi. K rodi □ z* zobe iz zlata ali aluminija. □□ Plombe iz zlata, porcelana srebra itd. vse po uajmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zo-□ □ b o v brez vsake bolečiae. □□ AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRAČEK Trst, Corso štev. 17. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New - Torku. Ordinuje od 0. — L, In od 3. — 6. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New - TTorkm. Ordinuje od 9. — L, in od 3. - 6. Pjarost ■ Poskušaj* a Paadre- Zaaenta-m se dopošlje zaatonj. j Nagnenje do opojnih pijaC zamore se za, vedno uničiti. I Sužnji pijanosti se sedaj lahko leSljo proti »roji lastni volji.V IznaSel se je neikodljiv prašek Poudre Zenento Imenovan ; jemlje se lahko, ter je pripraven za vsako starost In spol, ter ae pomena v jedi in pijači, ne da bi dotićnik sa to ___ vedel. J/^^^BbbSHHBS^: ' Pouđre Zenento je zajamčen kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi v družini ali v krogu znancev, naj ne zamudi zahtevati brezplačne poskuSnje s Poudre Zenentom-Isti se pošlje v pismu. — Dopisovanje v nemškem Jeziku. POUDRE ZENENTO Co. 76, Wartfoar Strast, London 271 PoStnina za pisma 25 stotlnk, za dopisnice 10 stotink. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice r Celovcu, Sarajevea ii Spljctu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in o?e ortfe denarja - Uloge nn knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroka. i Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - uliea Giosue Carducci št. 40 Nizke cene. Delo solidno in trajno Prevzemajo ee del« po meri fina in tudi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. i