t ^ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov. Glas N List slovenskih delavcev v c^meriki aroda The ixTst Slovenic Daily" in B the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. Entered u Second-Olaas Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3,1879. NO. 31. — ŠTEV. 31. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 6, 1906. — V TOREK, 6. SVEČANA 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. V varstvo lastnikov premopviii rovov. Delovanje kongresa. V PENNSYLVANIA BODO LASTNIKI PREMOGOVIH ROVOV VS T ANO VILI POSEBNE VARNOSTNE ČETE. Priprave za štrajk. Zaloga trdega premoga je izredno velika. MEHKEGA PREMOGA JE MALO. I'ilUbui'2. I*a.. 5. febr. Premogarji in lastniki premogovih rovov so so pričeli vsestranski pripravljati na štrajk, kteri se prične s prvim aprilom in kteri bode po svojej velikosti nad kril je v&l vse štrajke, kar jih je bilo do sedaj v Zjed. državah. Danes se vrši tukaj posvetovanje obdornikov pokrajinsko organizacije premogarjev 0 jmlo/.aju. Premolar j i bodo poznali predsednika I )olana naj odstopi, ker je pri konvenciji v ludiauupolisu glasoval v prid lastnikov rovov, dasirav-no mu ni h>i I«» tako naročeno. Med tem, ko se premogarji in delo-dajalei pripravljajo na štrajk. se tudi državne oblasti pripravljajo na velik boj z tem. da vstanovljajo čete kon-Stablerjev. ktere štejejo 240 mož, kteri so služili v vojaki in mornarici. O-rožje dobe i/, državne orožarne v Har-risburgu Oblasti so uverjene. da bodo konštablei u do 1. aprila dovolj podu-čeni, Uc> bodo za mogli med premogarji vzdrževati red. 1ak<». da no bode treba pozvati imlico |»od orožje Pittsbuivki lastniki rovov so so vedno zanašali na to. da jih bode predsednik premo^arske unije. John Mi-tebell |hi.(pital in so mil bili vedno naklon jeni. Toda radikalni del premolar je v ji> I, iiirim vendarle pridobil Mi-tehella na svojo stran. I.astnivi rovov v i/toč ne j strani 1 Vnnsyiv aniji. že več meseeev pripravljali /.a loge premoga, ker so dobro vedeli, dobili na-11 ».ir za aretacijo neeegm mo&cai, kte-ii je odvedel neko mlado žensko, ktera je bči nekega angleškega plemiča, ki je živel na Japonskem. Žensko je odvedel v minulem novembru tt*r jo olne v našem mestu. Dekle izjavlja, da so jo šiloma odvedli na omenjeno vahto, kjer je bila prava jetnica. Priprave za ekspedicijo na Kitajsko. San Francisco, Cal., 6. febr. Semkaj so dosp ii z tan športnim paznikom Loganom iz Manile častniki, kteri je-dnoglasno naznanjajo, da v Manili vsakdo pričakuje v kratkem novih velikih nemirov na Kitajskem. Pešpolk št. 13 in 8. polk konjiče, sta dobila povelje, raj se pripravita za vojno službi vanje. Kam so te čete namenjene je še tajnost, vendar pa vsakdo ve, da so pripravljene za ekspedicijo na Kitajsko kjer je vsaki čas pričakovati velikih nemirov. Častniki prič.ik '.jejo, da bode 'ia ekspedicija v Peking. Proti Američanom. Bojkot na Kitajskem. BOJKOT PROTI AMERIŠKEM BLAGU SE NA KITAJSKEM VEDNO BOLJ RAZŠIRJA. Ameriški šolski ravnatelj v pokrajini Petchill odslovljen. INOZEMCI V SKRBEH. Peking, 5. febr. Podkralj pokrajine Pet chili, Yuan Shi Kaj, je odslovil profesorja C- D. dr. Tennaja inozemskega ravnatelja nauka, kteri je v onej pokrajini uvedel, novi šolski sistem, po kterem se ravna sedaj vsa Kitajska. V novejšem času je bilo opažati na Kitajskem veliko opozicijo proti šolam zlasti pa proti dr. Ten-nevu. ker je rodom Američan. Yuan Shi Kaj dejal je dr. Tennevu, da ga visoko spoštuje, da pa ima on sam mnogo sovražnikov tako, da ga mora odsloviti. Bojkotsko gibanje proti ameriškem blagu se vedno bolj razširja. Ko se je to gibanje pričalo, je ameriški poslanik Kitajce pozval, naj počakajo, da kongres določi, kaj naj se zgodi s kitajskimi zahtevami. Toda kongres se do sedaj za kitajske želje ni zmenil kar je obudilo pri Kitajcih novo ne-voljo. Kitajci sedaj z vsemi močmi vplji-vajo na ]>ekinško vlado, da bi izpo-slovali še odslovitev E. B. Drewa, kteri je carinski komisar v Kantonu. Je-dnako gibanje se je pričeli tudi proti Američanu Robert Hartu. Hongkong, 5. febr. V Kantonu nastanjeni inozenrici so radi domačinov zelo vznemirjeni, kajti tamošnja policija jim ne more jamčiti varstva. ženo, Kosi »»K1 „ tttradafke ter prTatrije v Ameriko vre ti, piši za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSKK, Greenwich St., New Ye-k, N. V, ker ta bodci naj postreien. Fc. aik vseh in^aitniL pajxT Pet hotelov zgorelo. Včeraj dopoludne je v Asburv Parku. N. J., zgorelo pet letoviščnih hotelov; skupna škoda znaša le f45.000. Dva gasilca sta bila poškodovana. Goreti je pričelo v Trenton House, od kjer se je ogenj hitro razširil še na dniga bližnja poslopja, tako, da je bilo gašenju zelo težavno. Od groba svojega moža k — poroki. Svvaiusborough. (Ja.. 5. febr. \rče-raj so pokopali soproga gospe Alice Sev.ellove, ktera ga je spremila do groba. Takoj po pogrebu je pa vdova odšla z Robertom Me. Danielom v urad sodnika Suttona, kteri jo je poročil z Me. Danielom. Takoj po poroki sta odšla na ženit ovanjsko potovanje. Pokojni Sewell. ki je bil zelo bogat je umrl minoli i>etek. Bolan je bil več mesecev. Me. Daniel, ali sedanji mož pokojnikove vdove, je bil njen prejšnji zaročenec. Bolnemu pokojniku je zmerom stremel in je tudi njegovo vdovo spremil k njegovem pogrebu. Požar vsled neprevidnosti. Great Keck. L. I., N. Y., 5. febr. Hiša I. C. Rogersa je včeraj zgorela in pri tem je Mrs. James Grant zado-bila take poškodbe, da ne bode več okrevala. Ko je kurila z gazolinom se je vnela njena obleka na kar je bežala iz kuhinje, da pogasi ogenj. Njen mož je skušal pogasiti njeno obleko toda pri tem je zadobil sam nevarne opekline. Nje^a obleka je u-žgala tudi pohištvo in hišo. Skoda znaša $20.000. Colombijske zahteve radi ločitve Paname. COLOMBIA ZAHTEVA ŽE V DRUGIČ OD ZJEDINJENIH DRŽAV ODŠKODNINO ZA PANAMO. Colombijski poslanik je vročil tozadevno noto državnemu tajniku Rootu. ZJEDINJENE DRŽAVE "NEODGOVORNE". Washington, G. febr. Tukajšnji colombijski poslanik senor Diego Meo-doza vročil je včeraj državnemu tajniku Rootu pismeno zahtevo za plačilo odškodnine radi ločitve Paname od OolPwbije. To je storila Colombia sed~j že v drugič. Sedanja nota je po vsebini talka, kiakoršna je bila prva, ktero je izročil aiašej vladi sedanji colombijski predsednik general Reyes, kteri je prišel v minolem letu v Washington koi p»*>ebni poslanec republike Colo-mbije. Dasiravuo zahteva Colombia sedaj materijal'iio odšlkbdnino za Škodo, k te ro ima radi ločitve Paname, ne navaja v svojej iioti zneska, kberega želi dobiti. Tajnik Root se bavi sedaj s to noto, toda on je mnenja, da se ni nič tacega zgodilo, da bi moral državni oddelek svoje prejšnje sta.išce spremeniti, ker Zjedinjene države niso odgovorne za ločitev Paname od Colombije. ZMAGA PO PORAZU. Zgodovina nas uči, da je poraz najboljša šola za generale, ker jim pokaže grozote, kterim se je lahko izogniti v m nožih slučajih se pa vsled porazov izvujuje popolna zmaga. Ravno tako pravilo tudi velja za navadno življenje. Ako ne gledamo dovolj na našo moč in srečo, nas končno porazi bolezen, kar pa še ne pomenja, da smo popolnoma poraženi. Ako rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino, takoj pri prvih znakih bolezni imamo z ten. v rok .h najboljše orožje v obrambo. ker eno kiralo zopet izpopolni moč in popravi prebftvljalni sistem. Ono vedno pomap., pi. ž-dodanih boleznih, kaki r tudi pri neprilikah vsled krvi. Prvi r.naki takih bolezni so običajno ?guba teka, nereden odpad in- spremenite v teka. Ako rabi'? Trinerjero grenko vino, bodete vedno premagali ^ke bo.eznL V ■ -kamab Jos. Triner, 799. So. Ashland Ave. Chicago, UL Za $3000 blaga ukradli. V nedeljo ponoči so nepoznani tatovi prišli v hišo 31J4 zap. 84 ulica v Xew Yorku. kjer so preiskali vse sobe ter odnesli za $3000 vrednostnih stvari. Odškodovanj je rodbina White. V hiše so prišli skozi okna v pritličju. Nova Carnegijeva knjižnica. Milijonar Andrew Carnegije naznanja, da bode daroval $50.000 za novo knjižnico v Swarthmore, Pa., pod pogojem, da, da mesto $50.000 za vzdrževanje knjižnice. Križarka Tennessee. Boston, Mass. 5. febr. Oklopna križarka Tennessee, dospela je danes iz Crampove ladjedelnice v Philadelphiji semkaj. V četrtek se vrši uradna preiskovalna vožnja ob obrežju države Maine. Vihar na Atlantiku. Parnik Ulunda iz Livepoola in Canadian iz Cadixa sta dospela v St. Johns, N. F., po skrajno viharnej vožnji. Na potu je odneslo valovje iz vsake ladije po jednega mornarja. Ker so v nedeljo praznovali. McKeeoport, Pa., 5. febr. Tukajšnja National Tube Company je odslovila 10 klerkov, ker niso hoteli de-ati tudi ob nedeljah. Vslužberaci raz pošiljaln-ega oddelka imenovane družbe so se domenili, da ob nedeljah ne bodo delali, toda 10 klerkov ni ravnalo ]K> dogoivoru in so prišli na delo. Bik vsmrtil farmerja. Binghamton, N. Y., 5. febr. Pet milj daleč od Cortlanda je včeraj popolu-dne nek bik nabodel na roge farmerja Ferrin Lawrence in ga na mestu usmr til. Bik se je v hlevu odtrgal in ko je Lawrence prišel na prosto ga je na. padel. Kriza na Ogrskem. Razpustitev drž. zbora. CESAR JE ODLOČNO ODKLONIL VSE PREDLOGE KOALICIJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA Vojaški vprašanje bodočega "parlamenta*' bode cesar baje pripoznal. RAZPUSTITEV. Budimpešta, 6. febr. Sedaj je tudi tukaj znano, da je cesar Fran Josip definitivno odklonil vse predloge ogrske koalicije, kajti ono, kar so Madja-ri od njega zahtevali, smatra stari vladar za omejitev njegovega " visočan-stva' Vodje koalicije sedaj žele, da se cesar Fran Josip zaveže, da bode ssklepe bodočega parlamenta z ozirom na vojaško vprašanje pripoznal. Nadalje zahtevajo Madjari tudi, da se po koaliciji spremeni volilna pravica, da se trgovinska pogodba, sklenjena med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, Oklene z Ogrsko posebej, ter da se ustanovi neodivisna oj^rstka banka. Tuikaj pričakujejo, da bode Fran Josip razpustil poslansko zbornico. Tehnično osobje (kraljevega gledališča v Budimpešti je začelo štrajkati ter je pretiš Lavo z nasilstvom prepreči.o, obmetaivši občinstvo z jajci. Ustrelil nevesto. Denarje v staro domovino pošiljam*: za | 20,55 ............ 100 kros, sa I 41.00 ............ 200 kron, za % 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ U. do 12. Denarje ram poslati je najprilifc-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali reci*troranem pismu, večje sneake po Domestic - Postal Mousy Older ali pa Hov York Bank-Draft. j FRANK SAK»*2ft> 109 Gveemvick Street, Tork. '1758 flt Clafa flb, Roy Mcndelhall je v Day tonu, O., ustrelil siv.»jo nevesto, gospo Evo Ken nedyjevo, ktera se ni hotela še v tem mesecu z njim poročiti. Po izvršenem umom je tudi sebi prizadejal smrtne rane. Češki anarhisti. Iz Prage javljajo, da je prijet urednik novega anarhističnega lista "O-mladina" Karel Volirižek in urednik lista "Prace", anarhist M. Kacbe. Prvega so prijeli zato, ker je bil obsojen radi žaljenja policije v Mostovu, pa je pobegnil, a drugega radi nekega članka. Žalosten konec. Worcester, Maiss., 6. febr. Fred Ivimballa, (kteri je bil radi goljufije, ktero je izvršil v Peoples' Savings Bank, 7 let v ječi, nakar je živel tukaj par let, so našli včeraj v njegovej pisarni zadušenega. Pokojnik je bil v novejšem času vedno otožen in je najbrže izvršil samomor. Prijatelj delavcev. Clinton, Pa.. G. febr. V tu&ajšnjej (katoliškej cerkvi sv. Patrick«, je nadškof Kea-ie iz Dubuque prepovedoval o — delavcih. Tem povodom je |x>v-darjal, da je delavec, kteri manj dela, ■nego se je zavezal, povsem navaden tat in da je vsaka unija, »k-tera delavce v tem podpira, navadna, šola tatov. Pri tem pa čuden škof na svoje in "delo" svojih vedno počivajočih tovarišev seveda ni mislil. Razstrelba v kuhinji York, Penn., 5. febr. V hiši George F. Bortnerja v Shrevesburyju se je razletela peč oziroma kotel za vodo, ktera je v njem zmrznila. Razstrelba Razstrelba je bila tako jaka, da so deli peči predrli stene in da je vse pohištvo v hiši razdejano. Ko se je pripetila razstrelba k sreči ni bilo niko-kar v hiši. Zlato rudo je zasledil v hribu Moldva maloruske občine Bereznek n med napadalce ustrelili in jednega usmrtili. Kijev, G. febr. Mnogo ti>k;? !snjih premožnih Židov dobilo je p. št i smrtne obpodbe od strani "vsciiisk1.' lige za obiambo svetega križa". Med tukajšnjimi čifuti je radi tega zavla dal nepopisen strah. Petrograd, 5. febr. V baltiških pokrajinah še vedno brez pardona zas e-dujejo revolueijonarje. V Felllnu s prefeJem sodn ustrelili 53 \odij vsui-šev. Eksekucija se je vršila na prostem. Ob nemškej meji so revolucijonarji z boan-bo j>ogiiali v zrak neko zasebno hišo. Dvanajst osob je bilo i^rmte-nih. Petrograd, 5. febr. Knez Trubeckoj naznanja, da je pričakovati spomladi agrarnih nemirov. Kmetje si namreč ■nameravajo prilastiti razna zemljišča sedanjih veleposestnikov, tako da je pričakovali krvavih dogodfeov. Katastrofo zamo-re preprečiti le takojšnje sklicanje gosudarstvene dume V tem smisut je Trubeckoj poročal tudi carju. AMER2KANSK0-SL0VENSK1 koledar za leto 1906 Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 61 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. X^obi se pri: Frank Sakser 109 Gra«awicb Street New York lTBStChkSt.CbMM.a Drago odlikovanje. Angle/jki kralj je podelil jammske-mu cesarju rod hlačne podveze. Iz An-g.e'zke je ravnokar odpotovala [hm! vodstvom princa Connaughta posebna deputacija ki prinese mikadu angležiki red. Deputacija ostane v* Toki j u ves mesec ter so pripravili za njo celo palačo. Deputacija izroči mikadu obenem kraljevo željo, naj ne nosi nove ga reda na roki, kat'iOr štore to običajno Orientalci, temveč na nogi. Angleška državna blagajna plača za deputa-eijo 120,000 kron. Iz pretekle dobe. Za časa papeže vanj a Nikolaja 1. (85S—SG7) je umoril nadškof v Toie-du na Španskem nekega čevljarja. V svarilen zgled vsem morilcem je obhodil papež nadškofa, da ne sme celo leto ■maše vat i. Ta kazen pa ni ugajala sinu umorjenega, zato jo je popolnil s tem, da je nadškofa zabodel in umi>-ril. Sedaj se je lotil preiskave sam kralj Petei ter razsodil tudi v svarilen zgled, da morilec celo i.e sme čevljev dela ti, t Vid. GeschieUte der Papste von Alex. Patuzzi.) Zmotil se je. Grof Pallavicini, avstro-ogrski po-slajiik v Bukarešti na Rumunskem, je n esto mineralne vode izpil benziu ter nevarno obolel. Dve odlični Ttirkinji ušli. Iz Carigrada sta pobegnili na Dunaj t čeri tuaikcjra ?ent-'*alnega tajnika Nuri-1>ega. Suarcjsa je j>ore-lt. ia. DELiilGATJE VLASTI PRIČAKUJEJO, DA PRIDE MED NEMČIJO IN FRANCIJO DO KONČNEGA SPORAZUMA. Policijsko kontrolo v Maroku naj vrša mednarodni častniki. NA BORZI. Berolin, 5. febr. Francija je od-lo< •no zavrnila nemški predlog, v»led kterega naj bi Francija zajedao s Span-uo Izvrševala v Maroku policijsko kontrolo. Nemčija se p:i nikakor ne z junior e seznaniti z mislijo, da bi Francija sama kont r irala m»n»ka->,->ko |Kdicijo. \ en.lar je pa vedno prič a' ;\>vat 1. da pride med Francijo in Nemčijo tirdi glede te^a vj>raša n j a do končnega s[ntnizunui. Algeciras, 6. febr. Semkaj je do-sik'1 se jelen traneeski tkdeuat, in sicer St. Ii'-Mie Tailandier. kteri je bil za časa franco-ko-utntške krize v Fesu, Manfc . francoski poslanik. Tailandier je dospel s fran-licijsko kontrolo v Maroku poti pogojem, da najame gotovo število inozemskih častnikov. Položaj na borzi je ugoden, ker prihajajo iz Algeeiras ugodna poročila. 2000 steklenic šampanjca. Na Dunaju je ukradel klqtar "Ca-sina de Paris'' ter je šampanjca prodajal židovskim kavaxnaj-jem. Svojemu gospodarju je napravil škode 15.000 kron. Aretovanje v cerkvi. Minolo nedeljo so v cerkvi na Grand St. Jersey City, N. J., aretovali duhovna Rev. Jos. Wesleva v trenotku, ko so se pričele večerniee. Rev. Wesley je obdolžen. da je goljufal gospo R. Sin i t ho vo v P.avonne za $100. Ker nam je zaloga pratk za 1. 1906 jopolnoma pošla, prosimo cenjene naročnike, da naj blagovolijo počakati toliko čaaa, dokler ne dobimo dragib is starega kraja. Upr. GLAS NARODA KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo: Bordeaux iz Havre. Vaderland iz Antwerpena. Eluecher iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola. Prinz August Wilhelm iz Hamburga. Cassel iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Armenian iz Liverpoola. Amsteldvk iz Rotterdaaxia. Caronia iz Reke. La Sa\x>ij iz Havre. Luc an i a iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Armenia iz Hamburga. Celtic iz Genove. Hamburg iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bii-emena. Odpinli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 6. febr. v Bremen. Deutsehland G. febr. v Genovo. Georgia 6. febr. v Trst. Odpinli bode: Teutonic 7. febr. v Liverpool. Noordaan 7. f :br. k Rotterdam. La Gaseogne B. feirr. v Havre, lih 8. febr v Bremen St. Louis 10. fefcr. v Souabamptoo. Columbia 10. febr. v Glasgow. Vaden-aad 10. f^r. v Antwerpoa. Carmania 10. fo-nr. v Liverpool Pretoria 10. febr. v Hamburg. ' ;.!,-. 3.,-v SlkS r •. • _ J; -f|. .. "GLAS NARODA" ItiSt slovenskih delavcev v Ameriki. d'Sednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Aiastlik; Publish«: FRANK SAKSER, t09 Greenwich Street, New York City- ^a leto velja list za Ameriko " pol l"ta.......... Ta Evropo, za vse irto . . . . " «« pol leta 44 " " četrt leta . . . . $3.00 . 1.50 . 4 50 . 2.50 . 1 75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. je v PeTmsylvaniji 85,000 premogarjev mertkiega premoga; v Ohio je 38,000; v Indiani 17,000; v West Virginiji 30,000; v Iiliaoisu 60,000; v Iowi 16 tisoč; končno v Michiganu, Kansasu, Missouri, Texasu in Arkansasu je 60 tisoč premojrarjev. Vsi ti premogarji zahtevajo,- da se prične boj. Delodajalci so že pri zaikljueku zadnjega štrajk a izjavili, -da pričakujejo leta 1!)0U še večji tit raj,k, na ikterega so se — kakor zgoraj rečeno — dobro izrise acuiij zajnore pri- lUUkJlr UU XJLAS NARODA ..shaja vraki dan iz-vzetnši nedelj xn praznikov. «GLAS NARODA* O'Voice of the People") lued every day, except Sjndays and Holidays. Subscription yearly $3.Ui Advertisement cn agreement. Za oglase do de^et \rstic se plača X oentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ic natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Dopisom in pošiljatvam "GlaiS >N«r-oci»" ■09 Greenwich Street, New York City. Tsluf&ns 3798 Cortianti. Pred štrajkom premo= garjev. A k-1 ide spomladi v resnici šLrajka ifremogarjev, kti-ri bode po j \c! \i>sti mdkrilj ?val vse do-sedaa druire stranke, Posredovalni od-1*>r seda. r.<* lunle več d<»segel sprave jjhM deli.diijalei in delavci, kajti v to wdaj ne h. do privolili niti prvi, niti n i! j«■[ i!:ii poraz preanogarjev, kakor pred par leti, 'ko se je šlo tudi za •republika:'.-.'^ zmago pri takratnih predsedniških volitvah. A ko se nt- oziramo na zahtevo grlede «ripo/tiar;ja unije — "zaprte delavnice" — v kar delodajalci ne bodo nikdar privolili, potem se nam dozdeva, da >e iri 'innlarji zahtevi glede povišanja plače za po-vpreenih 50 centov jvi toni ne upirali mnogo. Tekom asadnjih t eh let so imeli ogromne dobičke in s > vse izguibe, ktere so nastale radi zadiijeiru štrajka, več nego jhj-ravuali, i.i .-in r radi |X>draženja prc-r: - .. k.i ■ jim Inxle tudi v nadalje, 9i" "r!f i ■ i »retevi Štrajk, domašalo dniji. . \ tu se je pri sedanjej si;-'i i • -: i • * i: i " indianapoiisu povdarja-1", /!a-;i • i -c dejstvo, da so se tudi '•i v ilri : -c druge potrebščine i»iulji- » {> " a/iie. Iver toraj delodajalci -».mi ;> (M.znajti. . Ak<> ne računamo prvih štirih tednov strajka, v kterem slučaju se bodo mo-cli Štrajkiarji preživljati na stojo lastne trojko, bode premoga r-Hka unija po preteku te kratke dobe potreboval.! vsak teden najmanj milijon dolarjev za podporo štrajkarjev. Ta svota ao bode nekoliko pomanjšala, bor lK»de mnogo štrajk ar je v iskalo delo ir. zaslužek v drugih krajih in ker jih bode mnogo odpotovalo v Evropo. Aiko ni organizacija " Federation of Labor" jx>vs«m navaden "bluff", potem hode i ona Št rajksirje podpirala — in njej je pri tolikih članih lahko darom t i na teden po $1.000,000 potem asee*rotolfcov. Toda to je naravno le domnevanje, k two se r.ajbrže ne bode Kar se pa tiče lastnikov premogovih rovov, moram,, izjaviti, da so na boj dobro pripravljeni. Povsodi v Zjedi- njenih državah imajo velikanske zalo- ee premog, l, kterih se spočetka št raj- ka ne bodo niti dotaknili. Štrajk se • namreč v aorilu in potem na- i 1 stopi kmalo poletje, ko se ver ne potrebuje to ike količine promogar ka-koii «edaj. O raznih drugih točkah, ktere bodo prieetka strajka zelo važne, spre-eovorimo v drugem ilan'-ru. Kooeno naj še povem^o, da bode ifcrajkalo kaeih 560,000 promogarjev, fcterih mnogo ima velike rodbine. ( U^h je odvisnih na tisoče Tgoreev, katerih trgovina Hod ■ nli št.ajl^a skrajno slaba. V okrajih t»deg i pr»amoffa je kacit 150,000 pranogsrj* i; nadalje Carinska zveza med Bolgarijo in Srbijo. Sofija, Bolgarska, 15. jan. Dober sosed je zlata vreden; a gorje onemu, ki ima slabega soseda. Včasi se soseda skregata, a pride zopet čas, 3co razvidi ta, da je le v min> in spravi med sosedi pogoj za obstanek in napredek. Srb in Bolgar sta si soseda in .brata: bila sta si to%'ariša (socii do-lorum) pod turškim robstvom, pomagala sta si. kolikor sta mogla; a bila sta oba preslaba in nista bila v stanu otresti se turškega jarma. Moral jima je priti najstarši in najmočnejši brat na pomoč. Postala sta svobodna — in zopet sta se deloma iz zavisti, deloma pod-šuntana od ptujih narodov, sprla, spopadla in bila. To žalostno dejstvo je še obema in tudi drugim bratom v živem spominu. Vendar je Bolgara in Srba sikmšnja izučila, da " sloga jači, a nesloga tia-ei'\ Pojavili so se med obema narodoma dižavniki, kteri so se več let trudili odstraniti nesporazum in nezaupanje med njima, ter so počasi tudi to dosegli Glavnih zaslug so si pridobili v tem obziru general Sava Gru-ie, procesor Gjaja in Simič od srbske strani, a od bolgarske mnogi članovi rusofilske (narodnjaške) stranke. — Xjiin se je zahvalili, da so se ustanovili ne samo normalni odnošaji med Srbijo in Bolgarijo, nego da se je v zadnji dobi doseglo zbližanje, fktero je dobilo konkreten izraz v carinski zvezi, sprejeti v bolgarskem sobranju z aklamacijo od vseh političnih strank. To je bil vzvišen trenotek: cela zbornica je vstala in ploskala, srbski poslanik Simič pa je vstal ves ginjen s svojega sedeža v diplomatski iožt in se priklonil predsedniškemu mestu. Vsakdo je bil prepričan, da se zacT'e s tem aktom nova zlata doba vzajom nosii med Bolgari in Srbi. Tela Bolgarija je bila vznesena, a ravno tako tudi razumni m jništeni elementi me 1 srbskim narodom. Ampak to ni do'^ trajalo. Javil se je zopet ptujec, in>>-r-au in hud, ktereanu ta zveza nikakor j i i [ki volji, kteri hoče zopet uveljaviti svoje geslo: divide et impera! (dea in vladaj!). Začel je naj ore j podpi-!i■ ■ \;»1 i v Srbiji, kjer se žal -bog nahajajo vsikdar ljudje, ki so pripravljeni i/ t rmogkwos-ti ali pa iz drugih vzrokov podreti vse. kar je storjenega brez njihovega sodelovanja, ali pr. ne ugaja njihovim egoističnim težnjam. Trgovci ^ibski, ne srbski drža\Tiiki ali rnisleč-i politiki, — kramarji in kros-njarji so se zbrali v Belemgradu ter rešili, da se jx>stavijo proti carinski zvezi ter da začnejo v svojem ^ako razširjenem organu " Trgovskem Vjestniku" borbo proti njej "na ce-;ej črti". Vsled tega je gla\"ni urednik profesor Gjaja, bi\*ši diploma+:eni agent v Sofiji odstopil od ure hiistvn lista, kteri je do včeraj še mo.'nn branil carinsko zvezo Glede Bolgarov moramo pohvalno .•meniti,* da ni med njimi nobenega protirnika niti med polit »ki, nit. med trgovci, niti med drža\"Tiiki, ak<> tudi prva ideja o carinski zvezi ni vznikla države v drago. Bolgarija izvaža v Srbijo svoje žitne pridelke, nekaj vina in tkanin (siikno ali "šajak"). Srbija pa uvaža v Bolgarijo svoje vrvi in druge konopljinske proizvode, nekaj sliv in doge. S takimi proizvodi vendar Avstrija ne more in neče tekmovati. Avstrija se trka na prsa in veli: meni jamči berolinsiki dogovor prednost pred drugimi državami v trgovskih odnošajih z balkanskimi državami. Dobro, naj jej to bode! A zakaj ne dopusti nobenih trgovskih olajšav tem državam? Ako se hoče okoristiti z njimi, mora jim tudi možnost, da se one Okoriste vzajemno, potem bode njena obča korist tem znatneja. Avstrija se protivi tudi uvozu goveje živine in drobnice iz Bolgarije ter neče skleniti z njo veterinarne konvencije. SSibijo ima konvencijo, a takšno, da jo Avstrija lahko napravi iluzorno, kadar hoče: čim je v Bel-gradu na krmilu vlada, ktera ne pleše, kakor jej igrajo na dunajskem '1 Ball-piatzu", precej se 1 'konstatira", da je v Srbiji živinska kuga, in polni tovorni vagoni srbskih ovae in svinj se povrnejo v Srbijo po ogrskih železnicah. Takšne veterinarne konvencije si seveda Bolgarija ne želi. A želi si imeti reden izvoz svoje živine v Avstrijo, ker ga> drugam nima v toliki meri, kolikor ima izobilja. Sploh pa si želi živeti dobro z Avstrijo v trgovskem in političnem obziru. Na železniškem stroju. Ruski spisal Niemojevskij. ijimi. ampak pravzapra/ med Vsakemu priznajmo, kar mu med Srbi gre. A, zakaj je "teta" Avstrija — kakor jo tukaj imenujemo — tako protivna tej narodno-gospodarski zvezi ? — Politično pobratimstvo brez realne osnove je — platonična ljubezen, kitera ni nevarno niti velikim, niti maim. A čim so trgovinski in gospodarski odnošaji med sosednima državama dobro urejeni ter vzajemni interesi '-igurani, ]m»U*iii bode politična zajed-niea postavljena na jako osnovo, ktera bode trajala cele generacije. A ravno tega se boji _iaša "teta" Av-st rija ! Premotrimo trgovsko stran te zadeve z objektivnega stališča in prepričali se bodemo, da ni pravega vzroka za A vstro-Ogrslko strašiti se carinske zveze med Srbijo in Bolgarsko. Iz Avstrije se vnaša v Bolgarijo vsako leto razne robe in proizvodov za 30 milijonov frankov; v Srbijo še za nekaj več. Tako da je Avstrija že navajena smatrati balkanske države svojim trgvifcim Jwk»nijam. Naj jej to bode: saj narob^ne more biti. A iznos Bolgarije za Srbijo dosega letno samo 300,000 frankov, tocaj stokrat manje. In iznos Srbije za Bolgarijo okolo jeden milijon. To res niso številke, kterih bi se mogla kakšna velika država prestrašiti. Še man je pa je opravičen strah, da bi se naa-ušili trgovski interesi, ako se vzame v post ev, kakšna roba se izvaža iz jedne Vlak se je odpeljal iz železniške postaje. Bila je temna noč in bril je mrzel veter. Stroj je pihal in se stre sal, vozeč seboj mnogobrojne vozove. Že so izginile luči na železniški postaji. Pazno sta motrila strojevodja in njegov pomočnik daljavo in pot pred seboj, ktero je razsvetljeval odsev luči na stroju na več sto metrov razdalje. A v daljavi? V daljavi je bila temna noč in stroj je drvil v noč no temo. Pomočnik je postrani pogledoval strojevodjo. Niti besedice še nista izpregovorila. V jezi sta se bila spo-rekla, a od takrat =>ta bila v razporu. Vlak pa je neprenehoma drdral dalje in dalje. Podnevi in ponoči hodili so po železniškem t i mi delavci v bližnje rudo-kope. Vlak vozil je ravno ob griču navzdol. Ustavili so mu paro, a železniški vozovi so Ikljub temu drdrali vedno hitreje in hitreje. Pomočnik je zrl nepremično skozi malo okence, skozi ktero je bilo mogoče pregledati železniški tir. Kar se mu je zazdelo, da vidi v daljavi na tiru ndkb stvar, majhno kot črno piko Zamižal je in zopet pogledal ter zrl v da je. I)a, gotovo! Tista stvar postala je vidno večja, a bila je še zelo daleč od prostora, kte-rega je razsvetljevala luč svetilk. Ali jo je strojevodja opazil? Če ne, ali ga naj opozori? Pomočnik se je ozrl nanj z vprašajočim pogledom, toda ko je videl v polteani njegov oso-ren obraz, opustil je vsako opazko. "Naj se zgodi, kar se hoče!" si je dejal. Saj je za vse odgovoren strojevodja, ne jaz! Morda sem se pa le varal ? V tem slučaju bi me strojevodja še zasmehoval. Pomočnik se je še enkrat ozrl na pot, a tiste temne pike ni ugledal. Ali sedaj slabe je vidim? Morda sem se pa res zmotil. — Vesel je bil, da ni strojevodji ničesar omenil. Zopet se je ozrl na železniški tir pred seboj. A kaj je to---saj menda strojevodja vendar ni slep! Tista temna stvar postala je že velikanska. Senca je bila, senca kakega človekia! Pomočnik ozrl se je zopet na strojevodjo. Ali ta v resnici ničesar ne vidi? Tam, prav sredi tira: videl je čisto razločno, ravno pred vlakom je korakala stara žena... Hodila je počasi, sključeno, oprta ob palico; gotovo je bila srhih a... Nič več ni bilo časa premišljevati. Pomočnik je iztegnil roko, začul se je oster, zategnjen žvižg lokomotive in vozovi so zaškripali. Tedaj je še le opazil strojevodja nesrečno ženo. Naslonil se je na okno ter zmerjal m kričal na vse strani. Luč svetilk je že obsevala starko. Vlak pa je dr-vif venomer naprej. Nič več ni bila mogoče ustaviti stroja. Med žvižganjem in ropotom kbles drvil je dalje, razdalja je bila vedno manjša, starka je bila vedno bližje... Sedaj je še le zaslišala sopihanje in dr dr an je za seboj. Ozrla se je, povzdignila roki, palica ji je odpadla iz njih. Minuto še--le še pol minute-- umakni se vendar, starka! Ah I — Kdo maj pa pri tem vražjem ropotu kaj sliši! Svetilke gor^ svetlo, vražji stroj drvi dalje, že je v neposredni bližini starke... Za Boga! Pomoeuiik na stroju je zamižal, vlak pa je drdral po bliskoma« dalje — čez starki no telo, izpustil še sopare in se nato usttfviL Vsi narodi v Ameriki poznajo In hvalijo Doktorja LEONARDA LANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človefttva, kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bml v časnikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda v Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito" in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizem, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vge bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, perhuto, heme-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje ner. oznih bolezni ima najboljše in najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LAN DE S daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Torkn. 140 East 22ndiStreet živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo (bruh), »lato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SL0YENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči nii_lov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 z j. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop: do 3 ,op. Slovensko katoliško Os podp. društvo O 1 = 3 svete Barbare ===D Za Zjwvtiii)ene državo Severne Amerike. Seaez: Forest City", Pa. dne a«, januarju 1902 v Uriavi Pcnn*ylv "»rMftb ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELE AN, Box 3, Moon Bun, Pa, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, iox 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W, Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. Dopisi naj se poialjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Bos Wt, F«ntf O***« . . DroStveno glasilo je "GLAS NARODA". Potegnil je ledenomrzel veter. — Strojevodja skočil je raz stroja, pomočnik za njim. Ta pa ni mogel iti dalje, hodil je le krog stroja, postajal pri svetilkah in se strahoma oziral na zavore--Stresel se je groze: zapazil je bil kri! Starlkia je gotovo hotela v zadnjem trenotku skočiti čez tir, a bilo je prepozno. Vlak jo je zagrabil in vrgel pod kolesa. Strojevodja se je vrnil. Oba moža sta zrla drug na drazega s srpimi pogledi. Vlak se je začel zopet premikati in odpeljal v notno temo. Ustavljal se je na postajah, izpužčal paro kot vedno, odpeljal 'kot po navadi ter drdral dalje in dalje — Kmalo po tem dogodku je "bil strojevodja premeščen drugam ter ni več vozil skupno s svojim dosedanjim pomočnikom. Čas je tekel kot po-prej. vse >e je vršilo kot po navadij izpreme-nil se je le pomočnik; Postaral se je vidno; postal je suh in mo' ter se izogibal \sem znaueem. Le ^edmeonu je nekoč povedal, da nima niti jedne mirne noč L "Čestokrat", pravil je, "zdi se mi. kakor bi se vozil na stroju brzoviaka n gledal skozi okence. Pred vlakom • daljavi vidim starko, ki oprta ob palico koraka po železniškem tiru: svetloba vsvetilfc! jo že obseva; sedaj, ta liip jo podere vlak--" 'Zdi se mi, da se obrača starka proti meni, dviga roki in mi kliče s strašnim glasom; zdi se mi, da eujem med hrupom in ropotanjem stroja njen las: "Ti si sme umoril!" "Vsakokrat se zbudim ntrujen, obliva me znoj in vsled strahu ne morem več zaspati." Najstarejši evropski časopis. Te dni je v Amsterdamu na Nizozemskem obhajal časnik "Oprechte haarlemsche Courant" svoj 2501etni jubilej. Časopis je začel izhajati dne 8. januarja 1656. Do leta 1793 je list prav dobro izhajal, a prinašal je bolj zabavno kakor politično berilo. Od tega leta pa se je oprijel gesla: Edin-stvo, enakost, bratstvo. — Ko je Nizozemska prišla pod francosko cesarstvo je ta časopis prinašal le še razne oglase, a še to tndi v francoskem prevodu. Ko pa se je Nizozemska osvobodila, povzpel se je tudi "Coiu-ant'* do prejšnje slave. Šola za kočij aže. Dunajski kočijaži so se soglasno izjavili, naj se osnuje šola za njihov poklic, da se ga dodobra izuče. S tem se onemogoči raznim nepoklicanim elementom, ki ne znajo kočijaške stroke, da se ne vmešavajo v ta poklic. Za voznika ni dovolj, da ana voziti, temveč mora poznati celo mesto, da zna pravilno negovati konje itd. Nepričakovana zabava v gledališču. V lomibardskem mestu Calibrate, so nedavno peii v gledališču Donizettije-vo opero "Lucia". Pred začetkom zadnjega iejanja je stopil pred zagri-njalo gledališeni ravnatelj ter naznanil, da je tenorist nenadoma zbolel ter ne more več peti; da pa ne bode občinstvo prikrajšano, se je ponudil neki sloveč tenorist s čudovitim glasom, da nadomesti obolelega tenorista. Sloveči tenorist pa je komaj začel peti, ko je izbruhni! po gledališču tak smeh, kakoršnega pač še nikoli ni bilo pri tako resni operi. Smeh se je lotil tudi muzikantov, tako da so morali inštrumente odložiti. Pevca s tako neusmiljeno hreščečim in cvilečim glasom še ni nihče slišal. Že po prvih glasovih je pribitel ravnatelj na oder ter "slav-lega" pevca obzirno odvede z pozori-šča, nakar je nastopil režiser ter izjavil, da je bila vse skup le šala. Gledališeni tenorist sploh ni bolan ter bo takoj sapel v zadnjem dejanju. Ponudil se je bil namreč neftd mož iz ptu-jine, ki se smatra za mogočnega pevca ter je čutil potrebo, da ee pokaže en-kbrat s svojim glasom prod ptujim občinstvom, kar ura jp po dolgem moledovanja ravnatelj dovolil. Kakor se je.poinejo izvedelo* je bil čudni pevec neki upokojeni vojaSki zdravnik, ki je zelo bogtcb ter je moral svojo Salo gotovo drago plačati. Kje je JOSIP UCMAN? Doma je iz Hrušce, stanoval je v Bernieah in se nahaja sedaj v Ameriki. Za njegov naslov bi rad zvedel Anton Ko-strive, Box 172, Broughton, Pa. '31-1—6-2 ^ ZDRAVISC El DR. J. E. THOMPSON. 334 W. 29th. St. NEW YORK. TJ slučaju vsake, bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdraričše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za uobra zdravila. Ivje je moj brat JOSIP JERMAN? Zadnji cas je bival v Butte City; Mont. Rojalke prosi za naslov: Matija Jerman, Box 25, Mohawk, Mich. (2-S—2) Kje je FRAN HRIBAR? Mož je velike postave, bolj debel in ima črne brke. Od tukaj je odšel dne 16. januarja. Kufra nima nobenega. Je jaiko priljudnega obnašanja in lepih besed, samo da spelje koga na limaniee. Meni dolguje $25.00 na boardu. Kdor ve za njegov naslov je naprošen, da mi a s tem ne more iz- I- potrp' * na : cvcrovzbodn?li in južnih krajih. bazenske obravnave p/ed deželnim set"Iščem v Ljuo'j?iu. Hada žena. Ob-«-i • L ki sluga na •! ss »nieah France Tver-s je prinesjl nekega popoldne .Vi jiji Družnik, delavčevi ženi, poziv ok- a j nega soJiŠ'.» \ Kranjski gori. V sfbi je sedel Kuiol Kunstelj, ki j° pod p<:!ii*ijskim na i'/»Tstvouci in lii mu jc pit povedano zahajali v hiše, kjer se t o,-i žganje. K-?* se pa ravno tu po-p ;e mnogo žgan i, ga je zapodil slu-ii iz hiše. To Je Marijo Dražaik tako ujtzilo, da je :ai 'a zmerjati Keištan-j •. z "barabo" tir je la z mollo udrihati po njem. Obsojena, je bila na »ri tedne ječe. Zaradi nenravimsti je bil obsojen Alojzij Slatner, delavec pri Sv. Ambrožu, na tri mes^co težke ječe. Denarnica jo je izdala. Antonija Jurjec, dekla v Ravnah, priznava, da je, ko je pri tamošnji graščini služila vzela iz spalne sobe drugi dekli denarnico, v kateri je bilo 10 kron denar ja. Denarnico je vrgla v ogenj, pa so jo mod pepelom našli. Obsojena je bila na 14 dni ječe. Orožnikom se je protivil. Andrej Bajželj, delavec na Mojstrani, se je nekega večera tako vpijanil, da ni vedel, kaj dela. Prikolovratil je v stanovanje Mine Iiabič in tam uganjal take nerodnosti, da ga je njen oče dru go jutro ovadil orožnikom. Orožnika sta Bajžlja aretovala k zaslišanju. Bajželj je pa jel sedaj razbijati in se zoperstavljati orožnikom ter jih pso-vati. Obdolženec, ki ni hotel o tem nič vedeti, je bil obsojen na tri tedne zapora. Vsled preveč zavžitega žganja je nenadoma umrl 22 let stari posestnikov sin Franc Hribar. Prijeti vojaški begun. Domobranca Andreja Vičiča iz Ilotiea, ki je o Božiču dezertiral so prijeli te dni. PRIMORSKE NOVICE. Novi pomol v Trstu. Kakor znano, se je pred nekaj meseci udri v morje v Trstu pomol. Zdaj so ga na novo zgradili in so ga izročili predvčerajšnjem prometu. Novo zgrajeni pomol je dolg 127 metrov in širok 25 metrov. Pri pogrebu svojega očeta umrl. Na pogreb svojega očeta v Trstu je prišel mornar Josip Klauer iz Pulja. Ko je pa šel čez neki trg, se je zgrudil in v par trenutkih umrl. Aretovan Ljubljančan. Tržaška po- llicija je aretovalo 18 letnega pohaj-kujočega peka Karla Dolenca, ki je pristojen v Ljubljano. Dolenc je vlo-' mil pred kratkim v neko stanovanje in ukradel tam žepno uro, pred včeraj-šrjim pa v cerkvici tržaške bolnice potegnil neki gospi denarnico iz rok in zbežal. 1 Iznajdba. 21 letni tehnik Pavel Wei ler iz Trsta je iznašel novo metodo za dobivanje bakra iz bakrenih rud. Ta metoda je jako preprosta in omogo-'čuje tudi mnogo cenejši izedelek. "VVei-ler se je bavil s to metodo že tri leta in je zdaj dobil patent na svojo iz- hajati, mora turi kot večni popotnik semtertja nekoliko potrkati na vrata in če ga zasačijo, ga dajo, kakor se mu je z godilo v Ljubljani, k sodišču da se i koliko odpočije. Mrtvega so našli v hlevu Ivana Sku biea v Debecah 471etnega berača Matijo Skubiea iz Šmartna pri Litiji. Skubie je bil zelo žganju vdan in je najbrž to pospešilo njegovo smrt- Cerkvena tatvina. Ko je hotel na Primskovem pri Kranju cerkovnik s cerkvenima ključarjema izprazniti cer k vene pušice, v katerih bi moralo biti f)0—70 kron denarja, so bile večinoma prazne. Pušiee je izpraznil najbr-že Jožef Prek, ki se je dne 5. jan. potikal r-o Primskovem in so pri njegovi aretaciji dobili 1442 komadov po 2 vin. in 551 po 1 vin. Najdeno zmrznjeno truplo. Nedavno s onašli nabiralci drv v gozdu pri Sv. Joštu nad Polhovim gradcem zmrznjeno žensko truplo. Ponesrečenka je bila stara 60 do «55 let in defektno oblečena ter je najbrže, kolikor se je do sedaj dognalo, 71 letna mestna nboira Marjeta Jesenkovieeva, katera je dne 21 decembra m. 1. odšla iz nvstne ubo/.nice na Karlovski cesti. Navo-denka je bila nekoliko slaboumna. Potresno zibanje — tako se nam poroča iz Novega mesta — traja, če se natanko opazuje, še vedno dalje. Posebno močno se je občutilo v noči Iti jan. od polnoči proti jutru. V noči od 16—17 se je to zibanje Je do polnoči lahko tudi na trdih tleli čutilo. Ker je to zibanje brez sunkov i:i običajnega lmbnenja se ga navadno splošno niti ne opazi. V včerajšniera poročilu je pomota; namesto 13 naj s.j eita V noči od 15—16. Dne 17. jj-n. je trajalo -ribanje celi dan in se jc občutilo nb 11 no noči celo na cesti ob Krki. Do sedaj je bilo to sicer mirno in sa-nv na sebi nedolžno zibanje tal le predoznanjevalec večjim, dalejim potresom. Z dne 18 t. m. se nam poroča: Včerajšnjemu meglenemu dnevu je sle di danes krasen topel dan. Popoldne pa so se hipoma pridrvile ogromne iurožice megl«, po jugu iu prev!ada-j<5cmu severovzhodniku. Hud boj med ohema se je boieval na Ki 1:1 v bližini l-iofta. — Danes popoldne so se pojavil' tako interivni potr^m predznaki oa smemo v k t r\ tke m skUpati na več- na j dbo. Koliko ljudi prebiva v Trstu? Dne 31 decembra 1905 so našteli v Trstu 194.749 oseb. V petih letih se je pomnožilo tržaško prebivalstvo za 16.-622 oseb. V Ricraanjih v Primorju se je za- vršilo 18 jan. tretjo leto, odkar žive brez cerkvenega življenja, odkar je ta-mošnja cerkev zaprta. In zakaj? Ker so bili Ricmanjci toli zavedni, da so rekli: v našem jeziku lahko boljše in udanejše častimo Boga nego v nam nerazumljivim latinskem. — Nedavno v nedeljo so imeli civilni pogreb in ta je bil že štiriinšestdeseti civilni pogreb. Vdeležba je bila ogromna — nad 5000 ljudi. Pokopali so 671etnega moža Andreja Kureta, svaka vaškega župana Iv. Berdona, ki je tudil vodil sprevod. Zanimivo naklučje pa je, da je ta pokojnik stric onega mladeniča, ki so ga pred ravno tremi leti zagrebli na prvem civilnem pogrebu. ŠTAJERSKE NOVICE. Zastrupila se je v Ljubnem na Gor Štajerskem zaradi nesrečne ljubezni 231etna šivilja Roza Šetina. Zgoreli so 16 jan. ponoči v Št. Jur-ju v Slov. goricah hlevi župniku Antonu Sijancu. Ogenj je opazil poštar Kranj okro polnoči. Hlevov ni bilo mogoče rešiti. Živino so rešili. Škode je 2000 k. n, zavarovani so pa bili hlevi le za 600 kron. Sodi se, da je nekdo zažgal. Kazenske razprave pred mariborskim sodiščem. Vzoren član "Mlade-niške zveze" Frane Frangež iz Bre-zule pri Mariboru rad moli in v cerkev hodi, a je ob enim tudi divjak, da mu ni enakega. Posestnika Žumra je 11. novembra 1905 pobil najpreje s palico na tla in ko se je ta pobral, zgrabil je Frangež za nož in mu ga zasadil v glavo. Žumer je bil pa trdne narave in je utekel nasilniku k njegovi materi. Ko je Frangež prišel potem domov in zagledal ondi Žumra, zapodil se .je vanj. Žumer je ibgžal, Fran-! gež je pa zgrabil sekiro, razbil z njo vrata in divjal, da je bilo treba kup ljudi, da so ga ukrotili. Frangež bo sedel 4 mesece za svojo divjaštvo. Razburljivi živci. 26 novembra zvečer je šla rodbina Kumpleževa iz Ce-lestrina, občine Št. Peter pri Mariboru z nekega ženitovanja domov. Pred domačo hišo je stari Ivumplež zaukal. Ukanje so slišali štirje fantje, ki so prihajali iz Traguša. Bili so tako razburjeni vsled tega, da so naskočili Ivumpleževo hišo in silno kričali okrog Ko je stari Kumplež stopil na prag, kaj da je zunaj, je letelo kamenje nanj in z noži so ga napadalci obdelovali, da se je ves krvav zgrudil. Sinova sta mu hitela na pomoč, a tudi ta dva sta jih dobila po plečih. Stari Kumplež je čez dva dni umrl, ker je imel pljuča prebodena. Orožniki so izsledili storilce, ki so bili pred sodiščem obsojeni in sicer: Frane Neuwirth na 2 leti, Ivan Neuwirth (že 7krat predkazno-van) Anton Sclianperl in Ivan Ribič pa vsak na 18 mesecev. "Marburge-riei" se vidijo ti napadalci sami "bindišarji", če se pa pogleda priimke teh junakov, se spozna, da so prvi trije sinovi matere Germanije in le četrti slovenskega rodu, ki se je pa na lezel lastnosti svojih nemških tovarišev. Z ljubeznijo se ni igrati. 351etni hlapec Matija Tišlerič iz Hermanea pri Ormožu je ljubil z vsem čarom fantovske ljubezni Marijo Petrovič, ki je služila pri Mariji Smodiš v Ljutomeru. Dne 2. decembra p. 1. je prišel Tišlerič k svoji ljubici, katero je pa našel v živahnem pogovoru s hlapcem Francetom Škorjaneem. Kot bi mu nož zasadil v prsi tako ga je zbolelo o-krog ljubečega srca in silna ljubosumnost se je vzbudila v njegovi notraj-nosti. Ko so ob 11. uri zvečer nehali pri Smodiševih koruzo luščiti, je prišel Tišlerič nekoliko pijan z nova k svoji ljubici, katero je spet našel v intimnem pogovoru z Škorjaneem v kuhinji. Njegova jeza je prikipela do vrha in vnel se je prepir med njim in nezvesto ljubico. Ker se je Škorjancu zdelo, da zna kaj pasti, je šel pred hišo stat, kamor je prišel kmalu Tišlerič ves jezen. Petrovič je zaloputnila za njim vrata in jih zaklenila. To pa je Tišleriča še bolj razjezilo, da je razbil vrata in z odprtim nožem planil na punico, katero je zgrabil za vrat in kričal, da jo mora zaklati. Zadnje besede so pa obudile v Škorjancu skrb za ljubljeno dekle, vsled če sar je skočil k Tišleriču in ga potegnil od ljubice proč. Petrovič se je na to skrila v svojo sobo pod posteljo. Ker je pijani ljubimec ni mogel najti, je šel nad Škorjanca v hlev in ga po kratkem besedovanju sunil z nožem v obraz. Sodišče mu je prisodilo za vse to 4 mesece ječe s postom vsakih 14 dni. KOROŠKE NOVICE. Koroški Slovenci in volivna reforma. "Mir" na podlagi statističnih po datkov dokazuje, da mora vlada dati pri novi volilni reformi koroškim Slo- IJIM vencem najmanj dva mandata, do tretjega pa imajo ravno tako pravico kakor Nemci. — Vseh mandatov na Koroškem bo deset. Dva dečka sta utonila v Krivivrbi. Prišla sta preblizu odprtine na jezeru in sta izginila v vodi. Doslej trupelj še niso dobili. Med poukom se je obstrelil na celovški realki neki učenec tretjega razreda. Pod klopjo se je igral & samokresom, ki je bil nabasan. Naenkrat se samokres izproži in zadene dečka v nogo. Mestni zdravnik mu je obvezal rano. Zagovarjati se bode pa še mogel radi nedovoljene rabe orožja. HRVATSKE KOVICE. Nov hrvatski list. Meseea aprila pri čne v Novem Sadu izhajati hrvatski tednik pod imenom "Fruško gorac' Izdajal ga bo lekarnik v Petrovardi-A. Brodski, urejeval pa hrvatski književnik Jovan Hranilovič. Hrani-lovie bo priobčeval v tem listu svoje memoare, v katerih se bode tudi dotaknil vzrokov in detajlov grozne katastrofe kraljevske hiše Obrenovičev. BALKANSKE NOVICE. Brezpravno stanja v Bosni. Po opoziciji se širi vest, da bode nastopilo sedaj tudi v Bosni in Hercogovini brezpravno stanje, ker se niso odločili v delegacije za skupni državni proračun. Posledica tega je, da niso dolžni prebivalci Bosne in Hercogovi-ne plačevati davkov. Združeni vladni nasprotniki se bodo okoristili s to o-kolnostjo in bodo opozorili prebivalce dotičnih pokrajin na to, da jim ni treba plačati davkov. Kdo bo bodoč predsednik mestne občine v Belgradu? Za župana, ali kakor pravijo Srbi, za predsednika bel-gradske občine kandidujejo samostal-ni radikalci dosedanjega župana Ko-sto Glaviniča, stari radikalci drja. Mihajla Popoviča, socijalisti pa drja. Dragišu Gjuriča. Vojaško vrhovno poveljstvo v Srbiji. Belgradska "Štampa" poroča, da se namerava v Srbiji zopet uvesti institucija vojaškega vrhovnega poveljstva. Mesto vrhovnega vojaškega poveljnika je svoje dni zavzemal raz-kralj Milan, v zadnjem času je pa bil vsakokratni vojni minister obenem tudi vojaški zapovednik. Vsled tega je došlo opetovano do nesporazumljenj, zlasti ker je bil vojni portfelj cesto v civilnih rokah. Z vrnitvijo princa Arzena se je pa našla sposobna oseba za vrhovnega poveljnika srbske vojske. List naglaša, da bo princ Arzen že v najkrajšem času imenovan za vrhovnega zapovednika srbske armade. Princ bo rezidiral v Nišu. Občinske zgradbe v Belgradu po ljupbljanskem vzoru. Belgradska mestna občina zgradi letos novo sirotiš-čnico za 150.000 dinarov in ljudsko kopališče za 130.000 dinarov — po ljubljanskem vzoru. Načrte za te zgradbe je namreč belgradski mestni upravi brezplačno prepustila občina ljubljanska. XAHAVNA C ALI FORNIJSKA ViNA na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino co centov galona. Reesiing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnlk od $3.25 do $2.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem ■Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN KRACKER hiVVSt Clair St., ? Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadfkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) [>o 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBJNJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE C $2.50 galona. D ROŽNIK $2.75 gc Iona. — Najmanje posode za žganj« so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 8t Glair St., Cleveland, Ohio. NI GL0VEKA 9 KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD BI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. !., ker je ta slavni profecsor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ..Zdravje", p katero je dokazal, da ni človeške bofle, trpljenja ali bolezni, katere bi 011 popolnoma in temeljito no poznal. a Knjiga: ZDRAVJE. Tstnrdl I ojaki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, aivO sten«1-LalUldJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k« r "V am 011 edini garantira, da Vas v najkrajšeiP ^asu popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni mošk» In ženske. Ozdravljen. Reuma- OzdraTUeaaglavobola. Ozdrarl^e tkašija, Ozdravljen: živčne bo tiziiia in kronične belega toka rr. bolezni bolezni želodca* notranjih ženskih organov. slabine in jetike. lezni,pokvarjene krvi in izpadanja las. I a FJ P Marko Lepetich, Olga, La. Alojzfa Slama, Clarkson, Nebr. i n Janez Zabukovec, Jolin Krnae, .Box 86 Butle, Mont. Box 14 Connorville, O. Poleg teh imamo na rozpolago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti. ^ Qnioki f Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nllj d lil ■ pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte 11a sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS MEDICAL !40 West 34th Street,, INSTITUTE, NEW YORK, N. Y 3 B $ & n I?! :r? Potem smete biti z mirno du5o prepričani ▼ kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. VABILO NA NAROCBO! Staro leto je minolo4 prosimo 'vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalc poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja sa četrt leta 7 S centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI UST. Naročnino je plačati vnaprej. "OLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". BRATOM Slovencem in Hrvatom]! naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 45c. z posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, drugapolo-ft) vica se pa plača pri sprejemu vina. A Za obilna naročila se toplo pri-JT poroča | Prank: Stefanich, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, Cal. Comoapie Generale Transatlantiqos. francoska parobrodna družba.) MAX FLEISCHER, 258 Grove St., Memphis, Tenn., Velika trgovina za S0DARSK1 LES in FRANCOSKE DOGE. Dela pogodbe za naprej in daje na plačo pri izdelovanju dog po Šumah. Za Arkansas in Texas potrebuje več spretnih in izvežbanih delavcev. , Pišite na gori, označeni naslov! (v d — 28 fbr) Kje je IVAN ŽITNIK, po domač Ščitnik f Doma je iz vasi Vino, fa ra Šmarje pri Ljubljani- Zanj imamo neko važno, poročilo. Naslov b? rado zvedelo: Uredništvo "Glasa Nwoda". (—1—2V DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMK! SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ,, ...................1'2,(HM) „ "25,(HK) ,, ,, "La Touraine" „ „ „ ...................10,000 „ 12,000 „ "L'Aquitaine" ,, „ ,, ...................10, „ lf.,000 ,, „ "LaBretagne"..................................H,(MK) „ 9,000 „ „ "La Champagne" ..............................8,000 „ 9,000 „ „ "La Gascogne".................................8/MKJ ,, y,000 „ „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. rri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N. I. La Gascogne 8. febr. 190»! "LA LORRAINE 15. marca 1906. •LA SAVOIE 15. febr. 190ti La Bretaj,ne 22. inarca 11)08, La Bretagne 22. febr. 1906 *LA SAVOIE 29. marca 1906. •LA TOURAINE 1. marca 1906 .LA TOURAINE 5. aprila 1906. La Gascogne 8. marca 1906. .LA LORRAINE 12. apr. 1906. __ ,I!YWdo zaznamo i^ajo po dva vijaka. Kozmmski, generalni agent za zažari, __________Dearborn St., Chicago, 111,"" Nil Infl dobivamo vsaki dan, ktere priobčujenio ]>o llU I UU časopisih. Zahvalnice dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem nrarju t celej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Um s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega tino pozlačena verižica in prstan z le-_ ^ kamenom poljubne veličine. Vse to stare pri nas samo 4 dolarje. ^iltfJMkk i^S Rojaki, ki še nimate take ure naročite -■^aitfn.-- i si 01,0 l,ri nas?her sp Vam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar š*illllilir več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu en dolar, a drugo plačate na ekspresu "" Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen Naš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY" E- 87th Street, New York. Bell Phone: South 143 • 9 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD.BREWING CO. !2de!oje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St. Cleveland, O. Alojzij Češarek 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in pod učljivih knjig. grehe. In prosil sem Boga, naj mi pokaže vidno znamenje, in naj mi na vse jutro pošlje moje hlapce, da me odneso iz tega kraja. Zgodilo se je tako, in sam Bog je preprečil, da ne pride v nevarnost moja duša. Bila bi mi pač najbridkejša usoda, da bi se zaradi krivoverne ženske pogubilo večno moje zvelieanje!" Zadnje besede je govoril sam sebi, malone šepetaje. Vendar jih je začu-!a Katarina, in vsa kri ji je zavrela k sreu ki ji je takrat trepetalo v velikih iuulvj.ll. '4 Stopi zopet na planico pred hišo iti poglej, ali že dohajajo! Dozdevalo -t* mi je. da sem enkrat ali dvakrat že čul pasje lajanje!'' Stopila je pred hišo. Solnee je sijalo na visokem nebu. iii iz bližnjega tiuga se radostno oglašale ptice pev-I !-<•. V n je duši pa je bila tema, in sr-J <»e ji je omahovalo pod težo tega trenili, ka. Oni so zahajali po zeleni tra-' rini v k reber. Živahno so se razgovar-jali ter sme joe in s sirovimi kletvami gonili p-e seboj. Bili so to belopisani lovski psi kanonika Amanda. Katarina ni ueakala njih prihoda. Splašila se je sirovih hlapcev in je zato pobegnila k bolniku. Tik vrat i/osiane rekoč: "Že dohajajo in tudi pse imajo s sabo." "Je li kaj rose po travi?" vpraša Amaud 7. živim zanimanjem, "V kapljah visi po zelenju, da se vse lesketa od solnca." "Sveta nebesa, ali bi bila to gonja danes! Pa kaj hočem, ko sem vendar sam v gonji, in se bleda smrt kakor razljueen pes podi za menoj!" Tedaj vstopi stari Konrad, kanonikov sluga. "Na v>e svetnike. Conrade!" zaječi bolnik, "kje vendar tičiš toliko dni ? Kdaj sem te že pričakoval, pa te :ii bilo, kakor da si do eela pozabil svojega gospodarja, sluga nezvesti!''* "Prej nisem utegnil priti." odgovori Konrad ponižno. " Loški ranar. !:i Vam je prvi obe/al rano, je govoril rudno, da smo se vsi prestrašili in da si- je piestrasil (udi gospod oskrbnik. Poslal me je v Ljubljano po boljšega zdravnika, ki se ne napije vina vsak dan. kakor se ga nalija loški ranoeel-n i k. In danes sem Vam pripeljal ra-inarja, ki sinje po vsej Ljubljani in je ! že leči] gospoda deželnega glavarja in gospoda vicedoma!" "Če mi Bog ne pomaga, tedaj me ne • »zdravi tuli tvoj ljubljanski ranar, Conrade!" Zdajei stopi v hišo nekdo izmed do--lili hlapeev. Bil je ndad človek lepe-jii obraza. Prišel je bržkone po ukaze ^osp -da kanonika. Pri vratih v sosedni mizi opazi lepo domačo hčer. in takoj se mu razvname mlado srce. Iver pa je bilo v bolnikovi sobi precej temačno, ni opazil niti bolnika niti slu-:■<• pn d ležiščem. Videl je samo dekleta in kakor strehi je bil pri njej. rekoč: "Duša zlata, na tvojem obrazu vse je. te. in tako si govorim, da bode nekaj tega cvetja tudi zame!" Da! si je opraviti z roko okrog nje lica, dasi je takoj vsa zbegana vzkliknila: '"Pusti me! Pusti me!" Pa bi .je ne bil pustil, da ji ni pomagal kanonik Vmandus. Ko je zapazil grešno in drzno početje svojega hlapca, ga je pretresel srd. da takoj niti ni mogel i/pregovoriti. Kakor živo oglje se mu je zažari!o oko, potem pa je zakričal: "Roko z obraza umazani hlapec!" V tistem hipu je odskočil prestra-M-ni birič in si neutegoma poiskal izhoda i/, hiše. "Ko bodemo v Loki. Conrade me spomni te zverjadi. Dvanajst ur naj >t<>ji na sramot nem odru. ta zverina! Ta zverina!" Ko se umiri, zapove slugi, naj pokli če ranoeelnika. Skoraj na to stopi dro-'»en. precej telesnat možieek in se globoko pokloni pred bolnikovo posteljo. Niti ni čakal, da bi ga kdo nagovoril, kar sam je pričel govoriti in govoril je neprenehoma, tako, da nihče v sobi skoraj ni mogel črhniti besedice. " Kako je kaj, reverendissime!" je pričel. "No, to rečem, takega pota ne-če.jo več prevzeti moje kosti in naj se »i« P.t-u ponesreči nečak samega rim-sk'".';a papeža!" Ne da bi čakal odgovora, je nadaljeval takoj: "Torej poglejmo nekoliko kje tiči tista rana! In po teh potih, amice, ste lazili in se plazili za divjo živaljo in po življenju ste ji stregli? Pa Vas je vsekala — ali bi ; storil < lo\ k drugače, če mu hočejo vzeti življenje? Vse na svetu brani pa bi se medved ne!'' "Ali ste donesli moje orodje?" se obrne h Konradu. "Morda bode treba kaj žgati, kar bi se bilo moralo storiti že iz prič«tkn ! Jaz, Paulus Secundus. sem vedno za to, reverendissime, da se vsaka rana naprej nekokko izšge, da ne požene tisto nevarno divje meso in da ne pritisne prisad, orijatelj prisad! Ka' o nas je učil v Pudovi pr. davni Hicronymir Mereurir.lis? 'Pri sad, to je smrt,' tnko nam je go-.ri!, in jaz, Paalus Sec -idus, poLdic. mu te besede pičice!" Ko mu jrii.ešo t, odj^, stop: bliže in odvezuje rano. Pri tem nabere rie-{Vini fizik Paulus Serundus okrogli svoj obraz v re.-sne gube in se dela, kakcr bi iz svo^ ga rok ava zdr.jc leh-ko iztresel ali smrt ali življenje. CUNARD LINE PARNIK1 PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIN SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o^ bolečinam v prsih, proti I* glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. fimma dluo jiio obsežen pokrit prostor ^ KBOTU ZA SETANJB POTKIKOT TRETJEGA RA2BEB& k CAEPATHIA •MM^. OLTONIA MONIA 2T— rtTOKU, 8LAT0N1A in PANNONIA so parniki na dva vi iaka Ti pamiid ao napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikladn la tretj? razred, JEDILA en dobra in potnikom trikrat na dan par fltal postrežemo Vožnja listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Gunard Steamship Co., Ltd., SB Brarifvaf, Hew Tort 126 State St., Boston 67 Dearborn SL0 Chicago. j --BANČNA PODRUŽNICA-- | CLEVELAND, O. | 1752 St Clair Street. ! LastniV: Frank Sfilcser, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek. ....prodaja..,, parobrodne I i« t k o ! za razne pre".iOmc>rske črte po izvirnih cenan. ... i osiija.... de-- -'rh v etaro domovino y najcencje in najhitre:e. , Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! V Zali. (Nadaljevanje.) "Ali v va*i liiii," je nadaljeval, vendar ne morem ostati. Izprašal sem vest, in la mi pravi, da moram oditi re itaj ostanem zvest oltarju, ki sem se mu posvetil." "Saj Vam ne bodo več stregli po življenju! In sedaj ne prebijete dolgo te |x»li, ker sle tako bolni tako slabotna' I'i i nas se Vam nič ne zgodi, l ;-' hlupee si Inhko ^obdržite "Ni mi za življenje," ji odg. oi zamolklo, "ker vem. da me varuje 1 M imt' !& iok3, I: /ti . 111 »rt ■! t* »»tati?" vpraša Katarina in se nehote zardi, da je b. kol roža cvetoča. " Morda sem že greši!, in ker ni iz-povednika, zakaj bi se ne izpovedi tel.if (ireši se v dejanjih, toda še mno pi vee se greži v mislih. In tako sem V -il tudi jaz. najsi sem brez moči le/al na tem ležišču. Meso je bilo slabo, ali duli je bil še slabši." I molknil je in tudi dekle se ni upalo i/pregovoriti. "Prav ni bilo," je pričel zopet, <_• n^ila -i za vedno, ko si v prejšni 110-i i | >ritiskala svoje liee k mojemu obrazu. In čutilo se mi je tvoje lice kakor voljan in mehak žamet, in pregrešen o-.enj mi je prepregel dušo, in premaga!« me je moč satanova, ki nam, božji tu služabnikom, neprestano nastav-] ju mrež.e svoje. Ko ste me iz mraza pr nesli v i/bo, tedaj sem hitro zaspal in imel sem čudne sanje. Prišel je ine angelj božji in me vzel v visočino, i 1 ;iU>re .-m i;!«- ne diMoli?"' Tedaj mi je že težko p ihajalo sive, in ko sem vprašal an-tre!-i, zakaj -e pmsivcu prošnja ne u-s' i. nisem upal pogledati njega y' rre-j.i nelw-Akega obličja. — "Kako i' ij -i' run dovoli, ko je prošnjik poma- jen 7 oljem odovim in je že skle ir I y.akoii s sveto Cerkvijo!" — Utripalo mi je srce, da st*:n menil zdajei ir ret i, ko sem začni ta odgovor an-!_• 'a. "Kilo je?" vprašam še; dolgi i i: >ni lasje mil pokrivajo obraz, da ■ • n** morem sjn>znati, tega brezve^t- II ra dnhovnika, dasi mi je znana njc- |K>doha in dasi seri ga mora! že Kje videti!" — 1' Videl si ea že, odgovori angel, ali spustiva se niže. da sm »znaš tistega, ki v teh hritkih dobah ii'i e pohujšanje dajati Cerkvi sumi. 1'iula sva uizdolu in obstala tikoma n i I cerkvijo svetega Petra. Na rde-*( 'fj pivstolu jt- še vedno sedel sveti (»■'e, in okrožali so ga njega rdeči kardinali. Pobožna množica je polnila sve ti orostor. in sveče so gorele pri olta-r h. in svete maše so se opravljale. I'r d rimskim papežem pa je klečal n 1 idi duhovnik in prosil, da bi se mu dovolilo vzeti žensko v zakon. In ko j' .h iunil obraz proti pogla'ai ;u -svete erkve. sem spoznal ta obiaz! Ugledal sem kanonika Amanda, kako je prosil rimskega papeža, da bi mu privolil skleniti zvezo, ki je prepovedana služabnikom Oospodovim! Obšla me je tolika groza, da sem se zdajei zbudil. Vidiš, to so bile moje sanje!" V njej pa je kipelo luteranstvo, in odločno mu je odgovorila: "Te sanje niso bile od Boga, temuč od peklenskega zmaja! Nikjer v Pismu ne stoji, da bi se ne smel zlužabnik božji poiskati družice, kakor jo je Bog dal tuli Adamu v raju. Vsaj tako so govo rili oni, ko so učeni in poznajo Sveto pismo od prve do zadnje besede!" " Krivoverstvo govori iz tebe", de-je kanonik, "toda govo ila I i Im-m-če. da zajemaš iz čistega in m skaljeni-ga vira prave vere. O moj Bog. kri-v o verstvo še globoko tiči v tebi, zato govoriš tako!" "Prepovedovali so mi tudi" — deklici s;< ni bolela vdati brez upora — "dostikrat so mi pripovedovali, da so se duhovniki v prvih časih krščanstva t udi ženili. In sodil bi človei . da je bili. tedaj ustno poročilo sv-te vere žive j se nog d i sedaj, k"> malone že vsak človek uči svojo vero. A!' takrat so se duhovniki ženili, in tudi . imski papež jim tega n1 branil." "Ti nosiš satana na jeziku, deklina!" se rasdjuti kanonik, "in drugega ti nečem odgovarjati nego: rnnHcr ta-eeat in eeelesia! To pa se pravi po nase: ženska molči v cerkvi! Ali s tabo se ne prepiram več — pot mi je določena.! na stezi sem, ki drži do pre- AUmO-AMERICAN UMI i Regularni potni parniki ( "FRaNCESCA" odpluje lS.feb. 1 odpluje febr. { "SOFIA tlOHEMBERG" odpluje 10.marca j v ožijo med Mew Vorkom, Trstom in Rek i.]' j { f*j«jpnpravm ID uajctLfjža pi rooroona črta v LjatIJr.no :d sploh na Slovensko. Železnica velja do LjobJ ( Ijane le CO "centov- Potniki nos]>o isti dan na paraik. to od doma gredo]; i Železniške cene iz New Orlearsa so zelo nizke na vse strani. I5ee se IZURJEN PEVOVODJA za slov. del. pevsko drnžtvo "R!eo' v Conema'.igh, Pa. Za plaeo tpr pogoje se dogovorimo pismeno. Josip Bricelj, P. 0. Box 91, Conefiiaiigl*, Pa (v d napr) Čast mi je naznaniti slavnemu -občinstva v ZL'^-jl^I, IV... tudi rojakom po' Zjed. arzavah, da sem otvoril novo urejeni saloor, pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Chicago. III., Wizu 19. ulice, kjer točim prist^o uležar.o Atlaa-pivo, izvrstni w^key. vina in dišeče smodkeso pri med na razpolago. _\ada!je ie vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in izredna mize. (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, * 617 So. Center Are., Chicago, I1L Domače oodietie.; Vsak Slovenec ali Hrrat pije f naj v korist svojega zdravja I <4Trlglav*' zdravilno grenko j vino in 4 Ban Jelaeič gren- 1 čico". ktero je vse narejeno iz 1 pristnih zelišč in pravega I vina. * Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", CHICAGO,CILU J Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Ht ▼atom. V brivnici so vedno trije brit cL Eoitki, toraj *'svoji k tvojim" ( JOHN KRALJ, f 1778 St Clair St., Clevelap-\. 01>»« (H3-6—tor Čet sobi V A Ž N O t f * ■ ----------=—---—- v e- . i- / ••Sfer™^^;- bu. | 432 South Santa Fe Avt^ Paebk C . 'o Velika zaloga vina in žganja I Matija Grili; i Prodaja belo vino po 70c ga^on „ rrno „ o(k> Br.«žnik 4 ^llone za.......811.00 Brnjevec l- steklen^! r.i S12.00 ali 4 gall, (sodček) za........810.00 Za obilno nuročilo sc priporuia j Maitiia Grillv | 1548 St. Clair St. . CLEVELAND, O. j THE FOREST 6IH BBEWIHS BO. - Jedina Češko-Slavjanska - protitrustna pivovarna družba ============= v Clevelandu, O. ========= Tari Iz najboljšega amerikaDskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'^ Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo «PrazdroJM. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Homeweod St. • Matej Bečko, kolektor. == Nišje podpiiana pripora 3am potujočim Slovencem in Hrvatom avoj....... Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via The GreatWabash železnice« Vozovi za turiste ali imetnike vsak torek, četrtek in soboto s izbornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mast., ob 1. ni popolndne in je v sveži istega dne po polu dne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Torka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti Vstavi se v NIAGARA PALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorade, Los Angeles, San Pracisco, Portland, Tacomr. in vsemi točkami onstran srednj ga /olu-dnevnika. Informacije gledi voinjih eea, oskrbljenja Ptilmanevih in tnristi-skih vagonev dohiti J« vrt H. B. McCT . NRW YORK v c ▼ kateiem točim vedno pivo, doira ^.rešara in iropor*irana vina, fine likerje ter prciajan> iz^ vr?tne smooke., . .. Imam vedro pripravljen dober pKgnzek. Potujoči ^lo»enci 3s. »atje dol o. . ...... stanovanje h hrano pro; nifkl otni. i ostre žba h ilitlna............. Za obuen poset ae priporoča FR1DAV0N KROGE !«7-IW9 Greet wV* Street, New Voriu Rojakom p<*: r.aznanjam, da j." za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB Z A BUKOVE C, 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od J7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo prii^oročam. Frank Sakser.