22. številka.
Ljubljana, v petek 27. jannvarja.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan ivofer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeroan za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. la četrt
leta. — Za ta je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi »Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 27. januvarja.*)
—.r.— Državna tiskarna dotiskala je ravnokar 51 slovenskih tiskovin, ter objavila po okrožnici vsem sodnijam pod graškim in tržaškim nadsodnim okrožjem, po katerej ceni da razprodaja te tiskovine. Slovenske stranke opozorujemo na mali tr napredek, ter pričakujemo, da bodo vselej zahtevale od naših nemških sodnikov, da uporabljujejo slovenske tiskovine, katerih bode sedaj obilo po slovenskih deželah ! Pri tej priložnosti po vsej pravici lehko govorimo o malem napredku, in to v prvej vrsti za tega delj, ker je sedaj pokončano tisto večno zdihovanje, da nij slovenskih tiskovin, in da so še celo slovenskemu uradovanju prijazni sodniki prisiljeni izdavati nemške odloke, za katere imajo nemške formularje, tako, da bi sicer preveč časa potratili, 5e bi morali pisati Blovenske odloke! Sicer pa obstanemo takoj, da ne pričakujemo posebnega prevrata vsled teh tiskovin, ker naše razmere so še vedno take, da beseda in vpliv gospoda "VVaserja več veljata, kot pa pravična, a krotka volja ministra Pražaka. Ravno zadnje čase doživeli smo, da je nadsodnija graška pričela svoje odločbe glede rabe slovenskega jezika meriti po osobi odvetnika, kateri stranko zastopa. Doživeli smo, da se je zakon drugače tolmačil tedaj, če nij imela stranka zastopnika, in drugače takrat, če je advokat branil njene interese! Ko se je pričel boj za slovenščino pred sodnijami, tedaj opazovati imeli smo priložnost, da je gospod Waser v koš pometal vse justičnega ministra naredbe, ter dejal, da justični minister nijma njemu ničesar ukazovati. Potem je postal gospod Waser nekoliko mehkejši in iz koša je zopet privlekel na daii tiste stare naredbe, katere so bili izdali pred kakimi dvajsetimi leti libe-
*) Ta članek bil je pisan, predno smo dobili tamozni ukaz gospoda viteza VVaserja. Uredn.
ralni nemški justični ministri, ki so bili pravičnejši našemu jeziku, kot je gospod Waser.
In te stare justičnega ministra naredbe naglasa sedaj nadsodnija graška dan na dan, ter sklepa iz njib, da so pred sodnijami dovoljeni samo tedaj slovenski protokoli, kadar stranke prisegajo, ali se pa izpovedujejo priče. Vse drugo pa mora nemško biti! Tako se je pripetilo, da narodni advokatje ljubljanski zadnje dni niti jed nega slovenskega protokola več vložiti ne smejo, ker je to nadsodnija graška prepovedala, in ker nij justičnega ministra naredbe, katera bi to dopuščala. Pač pa se sklicuje nadsodnija graška na to, da stare naredbe justičnega ministra taksativno naštevajo zapisnike, kateri se smejo naprav-Ijati slovensko, in da mej njimi nij onih zapisnikov, kateri se napravljajo pri obravnavah o pravdnih zadevah. Kaj se hote, nadsodnija je v formalnej svojej pravici in ker justično ministerstvo vedno molči, potem sodnikom ne ostaje druzega, nego da se uklonijo mogočne j volji gospoda Waser ja. Kdo bode tudi dan za dnevom hotel kvitirati velikanske nosove, prihajajoče iz nemškega Gradca? Vsak sodnik mor;: svoje postopanje pred višjo sodnijo opravičiti, in če ta prepove prevdne slovenske protokole, potem jih nižji sodnik v istini dopustiti ne sme, ker nij ravno naredbe, katera bi take zapisnike odločno dopuščala. Žalostne so te razmere, e konečno vender tudi po-ueljive. Poučljive za tega delj, ker nam iasno kažejo, da imajo justičnega ministra naredbe in ukazi gotovo svojo moč, ker drugače bi se sedaj visoke nadsodnije načelnik v Oradci, gospod vitez Waser, ne sklicaval trenutek za trenutkom na stare naredbe justičnega ministra, katerih pred malo meseci niti za veljavne spoznati nij ho tel.
Zdaj ga morda po vsej Slovenskej nij narodnega sodnika, ki bi glede slovenskih zapisnikov hotel oponirati gospodu vitemu Waserju. Če bi pa imeli justičnega ministra naredbo, katera bi pravdne slovenske zapisnike odobravala, potem bi se stvar silno spremenila. Opozicijo napravljati vitezu Wa-serju je težavno, ali kdor bi ne opiral na justičnega ministra samega, kdor bi se lehko sklicaval na najnovejše justičnega ministra naredbe, temu se nij treba plaziti, niti pred gospodom Waserjem ne!
Pri nas in tudi pri naših državnih poslancih ukoreninilo se je mnenje, da bi napredovanju slovenskega uradovanja prav nič ne koristilo, ako dobimo mi Slovenci jednako jezikovno naredbo, kakor so jo uže davno prijeli Čehi na severu. Dejalo se je, da bi gospod vitez Waser tako naredbo zakopal v prezidijalno svojo registraturo, ter jo popolnoma ignoriral. Ali iz tega, da gospod vitez Waser kak ukaz dr. Pražakov ignorira, iz tega kratko nikar ne sledi, da bodo ta ukaz tudi nižje sodnije ignorirale, pri katerih je gospod Waser zavoljo birokratične in aristokratične svoje osobne ošabnosti slabo priljubljen.
Slovenske tiskovine ignorirale se bodo pri nad-sodniji in morda tudi pri veeini podložnih sodnij; jezikovna slovenska naredba justičnega ministra pa bi se prezirati na dolgo ne mogla, niti pri nad-sodniji niti pri nižjih sodnijah. Slovencem ne bode torej druzega ostalo, nego da prično na vse kriplje zahtevati, da se nam izda ravno taka naredba, kakor se je izdala Čehom! Naša inteligenca in naši odvetniki bodo uže skrbeli, da se bode justičnega ministra beseda spoštovala! Mi-zera glede slovenskega uradovanja odpravila se bi brez dvojbe najhitreje potom zakona in če smo prav poučeni, odgovorilo se je našim poslancem, ki so hodili okrog justičnega ministerstva,
LISTEK.
3SF ©V.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) lf*r* v*i lin j ifcJJi-
VIII.
(Dalje.)
Dneva junak bil je Kolja v novej svojej suknji z zlatimi gumbami; dobival je darove in čestitke; na pragu hišnem in na stopnicah poljubljali so mu delalci iz tvornice, sluge, stare babe in kmetska dekleta roke; okolo mize, naložene s pirogi in steklenicami žganja, prepevali so in razsajali kmetje. — Kolja je bil zdaj v zadregi, zdaj zopet ponosen; boječ in vender vesel; zdaj držal se je svojih sta-rišev, a kmalu zopet kam hitel. Pri obedu ukazal je Sipjagin šampanjca prinesti, ter predno je svojemu sinku napil, še govoril. Tolmačil je, kaj znači „državi služiti" — in povedal, kateri pot naj „Nikolaj", kakor ga je denes zval, hodi; potem kaj more od njega zahtevati: prvič — obitelj; drugič — an njegov in društvo; tretjič — narod, da, gospoda
moja, narod! četrtič — vuda. Naposled, na vrhunci svojega govorništva, dal je, kot Robert Peel, jedno roko na rep svojega fraka; a pri besedi „znanostu se je tako razpalil, da je svoj govor završil z latinsko besedo: JaboremiiB", katero je tudi takoj na ruski jezik preložil. Na to hodil je Kolja s kozarcem v roki okolo mize, so očetu zahvalil in vse navzočne poljubil.
Zopet sta si Marijana in Neždanov nekatere-krati v oči pogledala. Oba čutila sta menda jedno ter isto....., govorila pa nijsta ni besedice.
V drugi dan začele so se zopet lekcije in življenje bilo je ono isto kot poprej.
Tako minul je jeden teden. Kaj je Neždanov čutil in mislil, o tem nas pouči odlomek iz njegovega lista, pisanega bivšemu svojemu sošolcu z gimnazije Silinu. Ta Silin nij živel v Petrogradu, nego v nekem daljnem gubernijskem mestu, pri bogatih sorodnikih, od katerih je bil povsem odvisen. Razmere njegove bile so takšne, d* nij smel niti misliti več, da pride kdaj proč; vrhu tega bil je slaboten in boječ človek brez posebnega dani, ali izvenredno plemenitega srca. Za politiko se nij ni najmenj zanimal, le sem ter tja čital je kakšno knjigo, zaradi
dolzega Časa sviral je na flavto in se bal mladih deklet Neždanova imel je strastno rad; takšna je bila njegova nrav.
Nikomur nij Neždanov svojega srca tako razkril, kakor Vladimirju Silinu; kadar mu je pisal, vedno se mu je zdelo, da se z dobrim in intimnim prijateljem razgovarja, — ki je pa stvorenja druzega sveta, ali da se s svojo vestjo meni.
On si nij mogel misliti, kako bi pač s Silinom v jednem ter istem mestu živel. Gotovo bi njijino prijateljstvo ponehalo; bila sta si preveč nejednaka ; ali pisal mu je rad, pisal mu je mnogo in odkritosrčne. Proti drugim nij bil — vsaj ne na papirji — čisto odkritosrčen, proti Silinu — vsikdar! Ta nij bil v pisanji veščak, pisal je kratko in slabim slogom. Neždanov pak nij potreboval dolzega odgovora: vedel je itak, kako željno njegov prijatelj vsako besedico čita, tako kot cestni prah dežne kaplje popije, da njegove tajnosti hrani ter, v svojej samoti žalostno živeč, samo zavoljo tega še dalje vegetira. Nihče na svetu n\j znal za to prijateljstvo mej Silinom in Neždanovim, kateri je to za svojo najslajšo tajnost smatral.
„Stari mi  prijatelj," pisal mu je Neždanov,
(
da bi le zakon mogel poboljšati razmere glede Blovenskega uradovanja. No to je krasna teorija, ali v praksi bi mi bili tudi z odločno nar-dbo zadovoljni ! Videti je, da se iniuisterstvo boji izdati take naredbe, ker ravno nečo razkaditi starega svojega oponenta v Gmdci, gospoda viteza VVasi-ria. Zategadelj govore gospodje v justičnem mitiisterstvu vedno o zakonu ter nočejo ničesar slišat« o jezi-kovnej slovenskej naredbi. Ali naši slovenski poslanci uže toliko čas.i zvesto in z romantično uda-nostjo ministerstvu Taaffejevemu vodo podajajo, tla so si pač uže -lavno prislužili ponižno plačilo, katero bi bila slovenska jezikovna naredba justičnega mi nistra. Do gla smo uže siti teli večnih veksacij, s katerimi nas preganjajo naši nemški sodniki in nad-sodniki, m krvava resnica je, da je uže skrajni čas, da nas justični ministei prične podpirati ne samo s tiskovinami, temveč tudi z mogočno svojo besedo!
Interpelacija dr. Vošnjaka in tovarišev
do gospoda naučnega ministra barona Conrada.
Po izkazu krške S konje za leto 1882. šte/e Koroška 108.0112 Slovencev v 117 župnijah s slovenskim cerkvenim jezikom in zraven 20.282 duš v 17 župnijah a pomešanim nemškim in slovenskim cerkvenim jezikom, tedaj m vsem 120.000 Slovencev, kateri zdržema vso južno Koroško zasedajo.
Koroški deželni šolski svet je z ukazom od 24. julija 1872. št. 1842 ljudske šole na slovenskem Koroškem v tri vrste razdelil:
1. v šole s samo nemškim učnim jezikom, mej katere pak so bile tudi nekatere šole v čisto ali večinoma slovenskih okrajih uvrstene, namreč: Žrelee, Gospa Sveti, Šent Martin, Blatni grad, Otmanje, Poreče, Čajnče, Velikovec, Podklošter in Vrata;
2. v šole s slovenskim učnim jezikein v prvem začetku, a nemščina se mota u/o v prvem letu učit < in če mogoče, uŽ3 od 2. leta naprej izključljivo učnim jezikom postati, n
8. v Me s slovenskim učnim jezikom in nem« scino kot učnim predmetom.
V poslednjo vrsto pa nij bila nobena šola UVTBtena, ampak vse tako zvane slovensko-nemske v drugo vi sto, da si so mnoge občine se izrekle, da sicer z ozirom na koristno znanje nemškega jezika žele pouk v nemščini, pa samo kakor učni predmet, pouk v <.iskih predmetih sploh pa more uspešen biti samo v materinem jeziku.
Koroški deželni so.ski svet pak se nij brigal za pritožb«! nekaterih občin: Šentjakobske, v Svečah, na Jezeru, v Bistrici itd. zarad zanemarjenja Slovenskega materinega jezika v šolah, ter smatra kot jedini cilj ljudske šole na slovenskem Koroškem učenje nemškega jezika.
Učiteljem se o vsakej priliki zabieuje, da se morajo, kar se da, uže v 1. letu pri pouku uem-Škega jezika posluževati in deželni šolsKi svet je z ukazom od 11. aprila 1877, št. 807 dovoljenje pet
letnih učiteljskih priklad odvisno storil od uspehov, s katerimi se učitelji izkazujejo v nemškem pouku.
Koroški deželni šoiski svet je celo učiteljem razposlal neko od njega na svitlo dano knjižico: nAnIeitung zur gesprachvveisen Einftihrung slovenischer Kinder >n die deutsche Spracbe", v katerej se učiti I|<mh na slovenskem Koroškem ukazuje, da morajo slovenske učence precej po vstopu v šolo začeti nemški poučevati, ter z otroci le nemški govoriti. 5e prav jih ne razumejo. Posamezni učitelji v svojej nemškovalnosti tako daleč gredo, da slovenskimi otrokom naravnost prepovedujd, mej seboj slovenski govoriti in da na šolsko tablo zapisujejo stereotipni Stavek: „Ti smeš tuk;n le nemški govoriti."
Ker na celovškem inifelji-či slovenščina celo za slovenske kandidate nij obligatna, se tedaj tudi ne »zprašuje pri izpitih, nastopajo učitelji svoje službe v slovenskih krajih, ne da bi znali dovolj jezika svojih učencev, nekateri so ga celo popolnem nezmožni. Od 157 učiteljev in učiteljic, nastavljenih na slovenskem Koroškem, 53 ne zna n»> besedice slovenske, ostali pa v večini slovenski k večjemu za s:.lo govoriti, a prav malo mej njimi i pravilno pisati.
Vedno huje se prikazujejo slabi nasledki ta-cega nenaravnega pouk;:, ker učenci iz šole izstopi vsi, svojega materinega jezika ne znajo brati niti pisati, nemščine se pa tudi nijso toliko naučili, da bi razumeli nemški tiskane knjige. Vsled tega za-o staje občna, omika, verski in moralni čut se osla-buje, gospodarstvo peša in ljudsko blagostanje ginja.
Z ozirom na te žalostne prikazni je 97 kate-hetov iz slovenskega Koroškega 11. marca 1878 se s temeljito prošnjo do deželnega šolskega sveta obrnilo, da naj ukazuje učiteljem pri pouku do 5. šolskega leta se posluževati slovenskega učnega jezika, vaditi učence v slovenščini do popolnega znanja materinega jezika in še le od 6. leta naprej nemščino gojiti. Gg. katebeti v svojej ulogi dokazujejo, da jim je nemogoče veronauk uspešno učiti, ker učenci ne znajo brati slovenskega katebizma, nemškega pa ne rammejo. Knezo-škofijski ordinarljat je prošnjo gorko podpiral, a deželni šolski svet in učno ministerstvo je nij uslišalo, poslednje z opazko, da so tudi pred letom 1848. vse boljše šole bile nemške in da naj slovenski duhovniki ne motijo upe-Ijanega reda.
Glede na navedene nedostatke ljudskega šolstva na slovenskem Koroškem, s katerimi se žali duh in jasna beseda šolskih in državnih zakonov, usojajo si podpisani vprašati Nj. ekscelenco gospoda c. kr. naučnega ministra:
1. Ali je Nj. ekscelenci znano, da za 120.000 Slovencev na Koroškem nij ne jedne slovenske ljudske šole in da od 157 na slovenskem Koroškem nastavljenih učiteljskih močij 53 ne zna prav nič slovenski, ostali pa v večini le nepopolno govoriti, a ne pisati V
vsled tega zavira duševni razvoj in gojenje versko-nrav3tvenega čuta ter zadržuje občno blagostanje? in 3. Ali je Nj. ekscelenco volja, na to delati, da se ljudske šole tudi na slovenskem Koroškem oddajo svojemu pravemu namenu, označenemu v šolskej postavi in da se za ljudske šole na slovenskem Koroškem le taki učitelji in šolski nadzorniki nastavljajo, kateri znajo slovenski jezik popolnem pravilno govoriti in pfsati?
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. januvarja. O l>o«au»k.o - hopce>ifrt v* Stoj zadevi se izraža ,Cz»s" ta'o-le: „Vsakdo čuti, da se mora negotovosti glede okupiranih provinci) konec storiti; dozdauje razmerji- je na dalje nemogoče. Danes pripada Bosna in Hercegovina še nekoliko k Turčiji in nekoliko uže k Avstrij in ob jednem se uklanjajo te provincije vladarskemu izreku velesil, katere so Avstrijo kot oskrbnika v nje postavile. V Avstriji zopet, ne pripadajo provincije ni Cislajtaniji ni Trans-lajtaniji — one ne pripadajo nikomur. Ta bosausko-hercegovska fikc'ja more veliko zmešnjavo pravnih pojmov in naposled celo pogubno anarhijo v okupiranih deželah prouzročiti .... Vsakakp bode v tem vprašanji zdaj in v bližni.j prihodnosti se moral poskusiti avstrijski vpliv na jugu .... Zdaj ne ostane drug izhod, kakor aneksija, ker. vender Avstrija čisto nič na to ne misli provincije zapustiti, čd pa se aneksija posreči na podlagi vsestranskega sporazum-ljenja, potem je naloga Avstrije, da svoj vpliv na jugu na primeren način utrdi, kateri smoter se pa gotovo ne bode dosegel, če se Avstrija misli osla-njati ra mohamedanski element."
Rusko časopistvo govori jako previdno o bo-sansko-hercegovskej zadevi. Oficijoznih poročil o tej zadevi še nij, a nezavisni list „(rolos" pravi, da nijso ruska ščuvanja uzrok nezadovoljnosti in nemirom v Bosni in Hercegovini, nego le dozdanja uprava. Prebivalstvo teh slovanskib dežel se more trpežno le pomiriti z modrim spoštovanjem njihovih svojstev in s primerno deželno avtonomijo.
„Pol. Corr." pa izjavlja, da ruski vladni krogi prav vročo željo gojijo, da bi Avstrija kmalu mir naredila v Krivošijah in v Hercegovini. Odločno pa odbija ta list sumnjo, da Rusija podpira vstajo in zelo obžaluje, da more Avstrija priti ao tacih mislij; isto tako odbija ta list tudi vsako sumničenje na Črno goro in Srbijo.
Iz li.riv4i.Cij se poroča, da so se Krivošijanci odločili, da se ne udado; oni pa so tudi izjavili, da ne bodo postopali ofenzivno, marveč hote še nekaj časa počakati. Ko je avstrijska parnica šla skozi luko Kotorsko, razvili so Krivošijanci na gorah srbske zastave, a zdržali so se sovražnih demonstracij, da-si bi bili lehko napadali na več krajih parnico. — Zanesljive vesti v „Narodnem listu" poročajo, da je Tripko Vukalovic, vojvoda Zubčevski, na herce-govskej meji formiral četo vstašev. Kaže se, da Vu-kaloviča podpira vojvoda Tamaževic iz Sutorine. Vukalovic daje vstašem puške in strelivo, oskrbljuje jim hrano in jim plačuje po dvajset krajcarjev na dan; vender je njegova četa še majhena, ker obiie
.cesarske čete v Hercegovini vstašem ne dajo miru. 2. Ali so Nj. ekscelenci znani  slabi  nasledki j _ y 19. t. m. napadle so avstrijske čete pri Vrhanji tega poučevanja,  katero  zanemarja materini jezik,' vstaše in jih zapodile v beg. Deset vstašev je ostalo
„Ti, čisti moj Vladimir" — tako ga je navadno zval | in to po pravici — „čestitaj mi: kakor se konji v spomladi na pašo ženo, tako sem tudi jaz iz hleva semkaj prišel, kjer se morem izpočiti ter nove moči zbrati. Pri nekem bogatem dostojanstveniku, Sipja-ginu nazvanem, učim njegovega dečka, obedujem izvrstno — kakor še nikdar ne do zdaj — spim dobro in se po svojej volji po krasnej okolici spre bajam; in kar je glavna stvar: za nekoliko časa znebil sem se petrogradskih svojih prijateljev; ako-pram sem se iz začetka strašno dolgočasil, je to uže prešlo in jaz se jako dobro počutim. Žalibože, moral bodem zopet iti in se v stari jarem upreči, to je, ker sem uprežen, moral bodem pošteno vleči (za tega delj dobil sem odpust!); — ali za zdaj smem se krasnega življenja veseliti in si trebušček malo zrediti ter naposled tudi verze zlagati, ako me ravno mika. Tako zvana „opazovanja" odložil sem za boljše čase. Posestvo je dosti dobro urejeno, samo v tvor-nici nij vse tako, kakor treba, da je; kmetje, zdaj osvobojeni, so nepristopljivi; sluge — imajo neobično dostojne obraze, ali kakšni so v resnici, izvedel bodem kasneje. Hišni so ljubeznivi, liberalni ljudje, gospo-
dar sc rad uljudnega dela, jako ulj ud nega — a naposled govori strašno nabuhlo; inače je izobražen mož! Milostiva gospa — je,lepa kot slika ter vrlo prebrisana; ona ve, kaj hoče ter gleda človeka tako srpo — in ob jednem tako žametno mehko! Uprav, kakor da bi nobenih kostij ne imela. Jaz se je bojim; saj znaš kakšen kavalir sem v ženskem društvu! Tu je dalje še nekoliko pustih sosedov in neka stara osoba ženskega spola, ki me ne trpi .... Bolj pa, kot vsi ti vkupe me zanima neka mlada devojka, nekakšna družica, ali kaj; — Bog zna! kdo je — jedva sem ž njo nekoliko besedic govoril, ali preveril sem se uže, da je našega polja sad.....M
Na to opisal je Marijanino vnanjost in njeno obnašanje ter tako-le nadaljeval:
nDa je nesrečna, ponosna, polna samoljubja,
malobesedna, a v prvej vrsti nesrečna.....o tem
sem uverjen. Zakaj nesrečna — tega še do zdaj ne vem. Da je poštena — sem prepričan, a je-li dobra — to še nij dognano. Da, ali ima sploh povsem dobrih žensk v svetu — ako nijso slučajno glupeV In, ali jih je v obče treba V — Toda —jaz poznam ženski svet vrlo slabo. Gospa Sipjaginova te devojke
ne mara.....a ona jej to vrača.   Kdo izmej teh
dveh žensk ima pravo na svojej strani — mi nij poznano. Meni se vidi, da gospa Sipjaginova nijma
prav.....ker je z njo preljubezniva, a onej se
obrvi od nervoznosti tresejo, ako s hišno gospo samo govori. Nervozna je silno; njej se po tem takem godi, kakor meni — samo na drug način.
„Brž ko se mi to malo razbistri, ti pišem ....
„Kakor sem uže omenil, ona skoro nikdar z menoj ne govori; ali one besede, s katerimi se je do zdaj — vedno nenadejano — do mene obrnila, mi svedočijo, da je robate odkritosrčnosti in to se mi dopada. — Da, zdaj sem se spomnil: poroči mi veuder, je-li se ti pri tvojem sorodniku še tako slabo godi kot poprej in — ne misli se li on kmalu na oni boljši svet preseliti?
„Je-li si v ^Evropskem vestniku" čital članek o zadnjem pretendentu? Prijatelj, stvar vršila se je leta 1834.! Meni se te novine ne napadajo, njih urednik je konservativec; toda stvar sama po sebi
je zanimljiva ter vzbuja različne misli.....u
(Dalje prili.)
mrtvih, iz avstrijskih tet nobeden. — Nekateri Črnej gori sovražni avstrijski listi še vedno ne morejo priti do miru, vedno še hujskajo proti Črnej gori, osobito zato, ker baje črnogorski knez nij hotel izročiti avstrijskim vojakom nekaj na njegova tla pribeglih vstašev Tako zahtevo do črnogorskega kneza pa je mogel staviti le kak duševno^reven okrajni glavar, ki ne pozna pogodeb mej Avstrijo in Črno goro. Črnogorski knez nij bil nikakor zavezan jih izročiti, ker mej Avstrijo in Črno goro ne eksistira taka pogodba. Vse je le hujskanje proti Črnej gori.
Viijinjr države.
V <-g«|id<>\ nkeiii vprašanji postavila se bodo baje Rusija popolnem na stališče Ne:nčije in Avstrije. „Regierungsbote" pripoveduje, da bode Rusiji pri reševami tege vprašanja gledala le na svojo lastno korist. Kakor Nemčija, tako tudi Rusija ne čuti potrebe, da bi se udeleževala korakov Anglije in Fraucije; Rusija pa ne bode pustila, da bi se prestopale v Egiptu mejnarodie; pogodbe brez dovoljenja vseh velesil.
V m*iii.*§U«»m državnem zboru izjavil je povodom debate o cesarjevem razglasu knez Bismark, kakor tudi Puttkamer, da ta razglas ne namerava prouzročiti kak konflikt. Minister Puttkamer je govoril o tej priliki, da so na evropskem obzorji preteči oblaki, da se bode Nemčija pri notra-njej krizi izkazala kot zavet)« pravice in svobode. Kaj pač pomenijo te besede ministrove o pretečih oblakih, je težko uganiti. Morda je minister mislil pri tem na Francijo, — ali pa je bila to le fraza v zadregi.
Dopisi.
1% Caorice 24. januvarja. [Izviren dopis.j Pri nas delijo juho (mineštro) mej uboge uže nekaj let sem, in v ta namen bila sta dva koncerta v gledališči. Prvi koncert je osnoval municipij s pomočjo „čez vodo došlih" (Italijanov od onkraj meje: di la dell' acqua). Drugi koncert tudi v ta namen je pa priredilo društvo gospij. In v prvo je v gledališči nastopila gospa Podgornikova (urednika „8očeM), izvrstna pijanistinja, žela največjo pohvalo od izbornega občinstva, goriških meščanov — Avstrijcev. Gospa je Dunajčanka, a iz Nemke postala Slovenka, kar je mej nami Slovenci, ki imamo neslovenske žene, redka prikazen. Itolijanisimi so s tem demonstrirali, rta so bili njihovi prostori v gledališči ta večer prazni. („S:irdeloni" so v tem podobni našim nemčurjem. Ur.)
O „hotel pension" zdaj vse molči, nij denarja, pa še menj kaže, da bi gospodje osnovalci dobiček ime'i ž njim. Gorica je uže razvpita in tujci ne marajo za našo „NizzoH. In kdo je tega kriv V Prejšnji rogovileži italijanisirai. Tudi kupčija dan na dan v Gorici vidljivo peša in če bi udobila Pre dilsko železnico, gredo tukajšnji trgovci iehko senice lovit, kajti znano je i našim lahonom, da jih le oni hribovec redi, katerega prav radi še vedno z „moštro di šklaf" pitajo. Zato pa iz srca privoščimo Trstu ter Kranjskej Ložko!
V predzadnjej „Soči" je nekdo omenil, da bi morali goriški Slovenci o novem letu po kavarnah itd. slovenska voščila zahtevati ter posnemati necnga Boštjana. Jaz in moj prijatelj B. sva si dobra pri jatelja. Ko je slednjemu pred leti marker „kavarne Evropa" prinesel na ploščeku iz Vidma privandrani italijanski koledarček, zapodil ga je ter zahteval, če uže druzega nijma, naj mu prinese „ slovensko pra-tiko"; zgodilo se je in sleherno leto se mu pomoli poštena Bleiweisova pratika za 1 gld.
Tudi nekdanja stara kavarna upeljala je po zahtevi brata mojega prijatelja slovenska voščila.
Sedanji gospodje Slovenci ne porajtajo na take malenkosti, katere so pa vender važne po mojem mnenji.
Minolo sredo smo izročili materi zemlji vrlega narodnjaka 25 letnega Jak o ba Lasiča v Vrtojbi. Bil je ranjki jurist in vojaška suknja donesla mu je hudo bolezen. Prvaški in Šentpeterski pevci so mu zapeli nagrobnico in tako v miru počiva Jakob, ki je bil, kakor njega sestrici in brat, vedno pripravljen tudi v goriškej čitalnici pri besedah v igri pomagati. Bodi mu blag spomin mej prijatelji in znanci!
Goriški italijanisimi jako simpatizujejo z uporniki ter zibljejo se v sladkih sanjah,  sedaj, ko je
stari Garibaldi v Neapolji, da se izpolnijo njih vroče želje, ter da v tej zmešnjavi Italija poseže po Pri-morji : a bes te plentaj, kaj mislite, da jim je dovolj do Soče V Kaj še, oni hočejo, čujte! imeti svoje meje tam gori pri Savi nekje. Pa jaz kot pameten človek jim pravim: „spetta cavallo, che erba cresce!" Čakaj konj, da trava vzraate! B.
'i. I>iiii tja 24. januvarja |Izv. dop.j (Glasovi o Vesteneckovej pravdi). „Gazeta Na-rodowa" priobčila je o izidu Vesteneckove pravde proti „Trbüni"' sledeči dopis z Dunaja: .... Ako bi mi imeli energično in svojih eiljev svesto si vlado, ne trebalo bi dolgo časa, da se neraško-tevtonske gobe popolnom.; zadušijo. A z lanji vlada je 2 lehko dirinicijo nekaj, kar je težko dilinirati. Grof Tnatle kot minister notranjih zadev tokruje za okrajne glavarje take Vestcnecke, kateri agitujejo z naj nedopustljivojši.ni sredstvi proti kabinetu, kateri javno jezik slovenski „Sausprarhe" imenujejo, in pod vlado justičnega ministra g. Pražaka je možno, da je urednik „Tribüne", glasila, ki podpira zdanjo parlamentarno večino in deloma tudi vlada, zaradi objavljenja dokazane zlorabe svojega urada kot je to storil Vesteneck, obsojen na šest mesecev zapora! Uprav čudno, da taki vlada res ek/.istuje, ki vse stori, da sama sebi čim preje pripravi konec. Pravda Vesteneckova proti uredniku „Tribüne" g. Hamanu je zelo zanimljiva, ker prejasno dokazuje, kaj je vse mo*no mej vladanjem zdanjega kabineta. Kdor vlado brani pred napadom steklih Tevtonov, kdor svari pred zlimi Čim, ki jih zvršu-jejo c. kr. uradniki, ta ima lepo perspektivno bodočnost — sest mesecev ali leto zapora! Denes pa je celo „Wiener Allg. Ztg.", ki je najhujša nasprotnica „Tribüne", povedala, da jo je kazen, kakor se je izmerila za g. Humana, »prestrašila". In včeraj je „Tag blat t" isto povedal.
..Tribüne" na Dunaji nij bila konfiscirana, ko ie dne, ko je še vršila se pravda, prinesla fulminanten uvoden članek proti pristranosti sodišča. List nij bil konfiscirnn od državnega pravdnika — L a m e z a n a !
Druzega dne, ko je vršila se Vesteneckova obravnava t. j. 13. januvarja, sešlo se jena Dunaji društvo „Freisinn", katerega društveniki so samo nemški, liberalni Dunajčani. Dr. Josef Kopp, zastopnik Vestenecka o tej pravdi, dobil je od tega nemškega, liberalnega, Slovanom nika-jkor prijaznega političnega društva — neza-i upnico! Ta Kopp izvoljen je bil iz njih sredine v i državni zbor ter je, kakor znano, jeden vodij levičarjev. Pa kai je bil uzrok tej nezaupnici? Dr. Kopp tira le svojo strankarsko politiko; on se ne briga za gmotna vprašanja; kadar je takov predmet v državnem zboru na dnevnem redu, takrat ga navadno „nekako čudno vrat boliu — tako se je utemeljila nezaupnica. Jeden govornikov je celo poudarjal, da Kopp svoje dolžnosti kot državen poslanec zanemarja, ima pa dovolj časa, da „im grauen Hause" (t. j. v deželnem sodišči za kazenske zadeve) „sijajnimi govori" porotnike slepi, da aRo pijan ncm§k okrajni glavar okna ponija, nijma to nič kaznjlvega na sebi.**
Pri tem govoru bilje uavzočeu c. kr. policijski komisar, a govornika nij opomnil na red. —
Izpred porotnega sodišča na Dunaji.
Vesteneck proti „Tribuui".
(Dalje.)
Mej obravnavo opozori se od porotniko? na intenziven smrad po plinu. Predsednik predlaga, naj se obravnava za nekoliko ur pretrga. To pa se nij zgodilo, temveč ugasnili so vse plinove svetilnice; samo dve sveči razsvitljali sta na pol temno dvorano.
Za pričo je pozvan komi Vincenc Vecek.' On ne ve druzega povedati, kakor da je truič slišal; pravili so mu, da so gospodje, ki so prišli iz Št. Martina, prouzroeili škandal.
Predsednik sodišča pokliče sedaj dr. Josipa Vošnjaka za pričo. Na vprašanje predsednika odgovarja dr. J. Vošnjak ad generalia.
Predsednik: Kaj vam je znano o kratenji volilne in peticijske pravice po tožniku, in o tem, da je razširjal demoralizacijo V
Dr. Vošnjak:  Naravno, da  si   povsod stoje nasproti stranke. A ljudstvo je navajeno, da vidi v uradnikih dne posredovatelje vlade, ki uradujejo ne glede na  politična nasprotja.   Ako pa vidi,  da okrajni  glavar pri svojih odredbah nijma samo postave v očeh,  temveč da vsled samo svojih političnih nazorov jed nem u daje prednost, druzega pa zopet Šikanuje, potem izgubljeva ljudstvo zaupanje vvlado in se fleinoraliziijc Ker so uže prejšnje priče mnogoštevilna tokova takta navele,   povedal bodem samo dva slučaja,  ki atl mi prišla do znanja kot deželnemu odborniku. Jedeu slučaj dogodil se je v Velikem Gabru (Grossgagern), občini litijskega okrajnega glavarstva.   Občinski  predstojnik bil je Ignac Kriecher. Ta je samo v smislu Vesteneckovem deloval.  Ko je čas nove volitve župana prešel, župa-noval je dalje. Občani bili so ž njim nezadovoljni ter zahtevali so nove volitve; a volitev le nij bila  razpisana,  tako,  da je ta župan I. 1879. brez vsake nove volitve vpetem ali šestem letu še vedno bil župan.    Ker okrajno glavarstvo  pravičnemu zehtevanju občanov  le še nij hotelo  ustreči,  prosdi so občani pri deželnem predsedništvu v Ljubljani, naj se razpiše nova volitev. Stvar ravno ne  bi imela mnogo na sebi, ako se vsled nezmožnosti in neprevidnosti tegu  župana ne bi bila pripetila velika nesreča za Kranjsko.
L. 1871) nastala je na Hrvatskem živinska kuga. Tudi na Kranjskem je ta bolezen tu in tam prikazala se. Bati se je bilo, da postane epidemična, ako dotični občinski predstojniki ne pazijo na vse predpise. Okrajnim glavarstvom se je strogo zapovedalo, da morajo vse slučaje, koder bi se pokazala bolezen, takoj naznaniti. Nekemu Zorcu zbolel je po nesreči vol. Naznanil je to takoj županu. Temu pa se je stvar dozdevala celo malenkostna. Po nekoliko dnevih poginil je vol in Zoreč je to zopet koj naznanil Itt-panstvu. Ta pa pravi: „Zakopljite vola v hosti; ako se to naznani, imeli ni samo sitnosti." To se je tudi zgodilo. Živinska kuga razširila se je in posledica je bila velika epidemija, ki stala je državo in deželo mnogo novcev. Posamezniki, ki jih je nesreča zadela, trpeli so velike izgube. Samo Zorcu poginilo je U živinčet.
Župan bil je na 300 gld. obsojen; posestnik pa kaznovan za 50 gld. Županu se je kazen znižala na 50 gld.; poškodovanemu posestniku pa ne, moral je plačati polno.
Predsednik: Kateri je drugi slučaj, o katerem ste govorili V
Dr. Vošnjak: Pri pobiranji davkov ravnaio se je z nekako jednostransko strogostjo.
Vesteneck: Ali vam je znano, da se na temelji postavne novele od 2. dec. 18G9 v istih okrajih, kjer se to nij posebno zahtevalo, volitve tudi posebno razpisavale nijso posebno v Novem mestu ?
Dr. Vošnjak: Kolikor je meni znano, so se volitve vender razpisavale.
Vesteneck: Ali vam je znano, da v nekaterih občinah 7 do 8 let nijso, razpisane bile nove volitve ?
Dr. Vošnjak: O vladnej naredbi, da se ne bi razpisavale volitve, mi nij ničesa znano.
Vesteneck: Ali vam je znano, da je vladni zastopnik, ko je ta stvar leta 1870 bila v obravnavi v kranjskem deželnem zboru, objavil, da vlada le tam nove volitve razpisuje, kjer to zahtevajo občinarji?
Dr. Vošnjak: Vender so vsaka tri leta bile razpisane nove volitve.
Dr. Kopp: Ali je oni župan, ki je čez obrok županoval, bil slab predstojnik občini ?
Dr. Vošnjak: 1'rav slab, kajti njegova nemarnost zakrivila je veliko nesrečo na Kranjskem.
Dr. Kopp: Kdo je kazen proti županu znižal od 300 gld. na 50 ?
Dr. Vošnjak: Deželna vlada.
Dr. Porter: AH yam je znano o tem, kako je nekemu bila pošta vzeta?
Dr. Vošnjak: Da, to zadeva nekega Coia, ki je imel pošto. Vesteneck mu je rekel: Vi ste prav za prav državen uradnik in imate v našem smislu voliti. Čoš pa je dejal: Da, a jaz vender smem voliti po ^vojej vesti. Nekaj dnlj potem mu Je bila pošta odvzeta. On sicer nij imel gmotne izgube, a žalilo je starega moža, ki je uže dolgo vodil pošto. Dr. Vošnjak pristavil je tudi: Gospod predsednik, cital sem v časnikih, da se v tem slučaji tiče časti nemškega moža. Proti temu moram vender izjaviti, da g. Vesteneck in njegovi prijatelji nijso se nikdar imenovali Nemce, temveč pravili so na Kranjskem vedno: Mi smo Kranjci.
Predsednik: To nij važno.
Dr. Vošnjak: One, mi smo tuv nemškem mestu in lehko bi se dozdevalo, kakor da bi mi proti njemu kot Nemcu bili hoteli ščuvati. Jaz pa hočem le uradnika opisati kot agitatorja.
Dr. Kopp: Mislite-li, da je okrajni glavar zakrivil razširjenje živinske kuge?
Dr. Vošnjak: Posredno gotovo, ker nij odstavil nesposobnega župana.
Vestenek: Ali vam nij znano, da se je vladni komisar podal naj prvo v Litijo?
Dr. Vošnjak : To mi nij znano.
Vesteneck: Ali vam je znano, da je vladni zastopnik ministru sledečo "depešo brzojavil: „Ako se v vseh okrajih Kranjske naredbe proti živinskej kugi tako točno in energično izvajajo kot v tem okraji, potem bode živinska kuga kmalu pri konci."
Dr. Vošnjak: Meni o tem nij nič znano. Slišal sem to prvikrat. V časnikih to nij stalo nikjer.
Predsednik veli prečitati dekret, v katerem vlada okrajnemu glavarju Vestenecku izraža zahvalo.
Dr. Kopp predlaga, da se prečitajo spisi, ki tožnika opisujejo v najlepšem svitu.
(Dalje prib.)
stilni „Schwechater-Bierhalle" (Sackstr 27). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Predavanje g. Bezjaka: BDunav v maloruskej na-rodnej poeziji". 3. Kritika. 4. Razgovor o bir.ko-štnem izletu. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zve čer. Gosti dobro došli!
Domače stvari,
— („ Narod ni dom".) Kakor Čujemo, pristopajo prav pridno deležniki temu za naše narodno življenje tako važnemu podjetju, tako, da bode društvu mogoče uže v nedeljo dne 5. februvarja t. 1. definitivno se konstitujirati. Ker nij mogoče vsa-cemu domoljubu v mestu in na deželi poslati posebno povabilo, pooblaščeni smo od začasnega odbora izjaviti, da bi ga jako veselilo, ko bi se usta-novljaiočega občnega zbora udeležilo mnogo domoljubov od vseh krajev naše domoviue. Z ozirom na to, da po pravilih „Narodni dom" postane potem, ko se amortizirajo vsi deleži, popolna in izključljiva lastnina „Matiee Slovenske" ter da se bode polovica dohodkov porabila za ustanove slovenskim pisateljem, umetnikom in dijakom, — nijma to podjetje le lokalnega, temveč splošno naroden pomen. Nadejamo se torej, da bodemo o prvem obenem zboru dne 5. februvarja t. 1. imeli čast pozdraviti v Ljubljani domoljube iz vseh dežela, po katerih prebiva naš narod.
— (Narodne volilce) opozorujemo na včerajšnje oznanilo mestnega magistrata, da je namreč zapisnik volilcev v ekspeditu do 22. februvarja na ogled ter da se morajo do tega časa reklam acije predlagati ustno ali pismeno. Ker je volitev v zastop mestni velevažna, naj vsakdo izpolni svojo narodno dolžnost o pravnem času.
— (Imenovanje.) Gosp. dr. Anton Jeglič, podravnatelj v tukajšnjem semenišči, imenovan je kanonikom v Serajevem.
— (Delavsko izobraževalno društvo ljubljansko) po svojem predsedniku izjavlja, da je bila pri občnem zboru večina za kazino, a ne za čitalnično restavracijo, a da to ne iz narodnostnih, nego iz druzih uzrokov. Mogoče!
— („Akad. društvo Triglav") ima prihodnje redno zborovanje v soboto 28. t. m. v go-
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 27. jamivarja. Vsi klubi interpe-lirajo vojnega ministra zaradi podpore ubogih družin v vojno službo poklicanih rezervistov izmej deželnih brambovcev. Minister obljubi potrebno podporo iz vojnega fonda. Dr. Vošnjak interpelira ministra Conrada zaradi ljudskih šol za koroške Slovence. Nabergoj vpraša načelnika železniškega odseka o peticijah zadevajočih zi-
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
<• > 0 a B » «5 C*	Ob T. ari ijatraj ob 2. uri ■opolodn« •b J. iri ueier	750-41 um. 749 91m. 751 02 m.	-f- 08° C -1- 0-6° C — 0.8° C	ilabotna borja slabotna bnrja ilabotna burja	oblačno oblačno oblačno	ooo m
tt 'C et > 0 O (M	•b 7. uri ijilraj ob 2. uri popoludni ob 9. nri titln	75067 on. 75106 mm. 753-36 mu.	— 0-6° C — 10» C — 14« C	slaboten goreojec ilabotna burja ilabotei-goreijee	oblačno oblačno oblačno	0 00 ms.
25. januvarja	ob 7. ari ijatraj ob 2. ari popoludne ob ). nri	764*50 mm. 754-32 um. 754-86 mm.	— 2-4° C ... 1.40 c — 30° C	slaboten izhod slaboten sorer ilaboten gerer	oblačno oblačno oblačno	0 -00 mm.
26. januvarja 1	ob 7. nri xjntraj ob 2. nri popoludne ob 7. nri min	754-98 mm. 753- 76 mm. 754- 20 mm.	— r.-4° c br": Tdtnje _ ,j.£0 Q ilaboten gorenjec _g.£0 Q tlaboteo sever		megleno oblačno jasno	000 mm.
B. V Avstriji sploh:
V primeri s pretečenimi dnevi se je zračni pritiBlc zopet nekoliko vzdignil. Zračni pritisk je bil zadnjo dni po vsej Avstriji zelo jednako razdeljen-, razloček mej makm-mom v vzhodu in mej ininiraom v zahodu znašal je samo 5 mm. Vetrovi so bili de zmironi precej slabotni; sploh so se pa zelo menjavali in nij nobeden posebno prevladoval. Nebo je bilo večjidol oblačno, sem pa tja časih tudi me-gleno. Temperatura je bila povsod precej normalna in je v
danje Rudolfove železnice v Trst. Načelnik železniškega odseka, baron Godel, obljubi, da se bode kmalu rešila ta zadeva. Za delegacijskega uda za Trst izvoli se Nabergoj, za namestnika baron Godel. Zakadi bolezni Taaftejeve se bode na interpelacije odgovarjalo v prihodnjej seji, katera se bode zaradi zasedanj delegacij vršila v 3. dan meseca februvarja.
Pariz 27. januvarja. Ker je zbornica vladno predlogo o skrutiniji po listovih zavrgla, demisijoniralo je ministerstvo Gambettino.
London 27. jan. Večina jutranjih listov javlja iz Dublina, da je irska vlada izvedela po ovaduhih o ekzistenci daleč razširjene, nevarne zarote v grofijah Clark, Limerick in Cork.
primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko pala: največji razloček mej temperaturami različnih krajev ob jednem in istem času je znašal 17° C. Vreme je bilo povsod ves čas mirno.
jDio.3n.aij sl-ra, "borz;si
dne 27. januvarja.
Enotni iližaviii dolg v bankovcih ... 73 gld. 45 kr.
Enotni državni dolg v srebru 74 „ 80 „
Zlata renta........... 90 , 75 ,
1860 državno posojilo....... 130 , — 9
Akcije narodne banke....... 805 „ — w
Kreditne akcije......... 270 , —
London............ 119 „ 60 „
Srebro............ — , — B
Napol.............. 9 „ 52 V, »
C. kr. cekini........... 5 „ 61 „
Državne markel......... 58 . 55
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi oče, oziroma sin in brat, gospod
Franjo Slovša,
mesar,
dane-« 26. januvarja popoludne ob 7« 3- ari po dolgej in hudej bolezni, v 29. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti zu umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto 28. januvarja popoludne oh 4. uri iz hišo št. 25 na Prljanskej cesti na pokopališče sv. Krištofa.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah
Drazega umrlega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 26.januvarja 1882.
(51) Žalujoča rodbina.
Si
.s s
13
o
H
ao
H i
2 a
s ja
<1> 12
o
Bi
O n •m
« i
ms m
i 1
a
8-a
rt ._, M C
3 tj)
qo
11 « ¿2 I
o •o
-J
0 a a ta
01 v tüO*J
= Z I .
X > ° bi
Bf] 3
»S3 (M  S S „ O O*
« 2 o
if -u-
31
«S3
'm
S
2? 6
o«
nT1«
j i a o ~ .o
* S3 3 * •
O
« S.«
> > r. —. O  S 3
f 00 P
rt »-3
.* S*" o S S-3 «?
ta
S tt o .2
^ I O
^ S 3 M
< 4 P 'S
c« -O. ■
3 KO
a v
.rji * M «r
SI
ü? o C rt u cs
¡1 g
rt -* rt
^1 }G
o «
Lnfilinn nr>rlnnu fini zlato-briljantnl ordni, 100 kosov za 80 kr., I\U UIJUM-UI UIIUV, Kid. l, 1.50, 2; zelo fini briljantnl in komični ordni, 100 kosov za gld. 4, 5, 6-, zelo fini ženski crepe-ordni, gld. 4, 5, 6, 8, 10, dalje gld. )2.50, 15 do 20 kosov 100. Plesni programi, prosti, 100 kosov Khl. 2,'elegantnejši gld. 3, zelo fini gld. 8. jjmW~ Žametne maske, 10, 15, 20 kr., atlas 40, 50 do 75 kr., norske kapioe, sortirane, 10 kosov, št. 1 60 kr., št. 2 gld. 1, št. 3 gld. 1.50, jt. 4 gld. 2, št. 5 gld, 3, in envelope, 25 kosov, gld. 1.50, 2, 2.50. fini gld. 5. ii^T" Noreka znamenja, 10 kosov 50 kr., gld. 1, 2 do 5. ya^~ Nosovi, 1 kos 6, 8, 10, 15, do 30 kr. Odborniika znamenja, bel ali barvan atlas, 20 do 30 kr. ljk%^~ Kotiljonski lampijoni s svečami in palicami, 12 kosov gld. 2.40. Kotiljonski cvetlični iopkl, zelo elegantni, 25 kosov gld. 1.25, 1.75, 2.50. Kotiljonsko tnre v 150 vrstah, 1 tura 30, 50, 75 kr., gld. 1, 1.50 in 2.50, zelo fine olepševalne ture gld. 3, 4, 5, 9. Žakeljna tura gld. 1.20, 180. Sladkorno-klobuona tura, noč no-stražarska tura gld. 2.25, nove papageno ture gld. 1.80. Premikajoče se karte gld. 2 80. Bobnarska tura za 12 parov, gld. 2.50.
vsak s finim creppom ■9    in brilj. ordnom,
1 sortiment, 50 kosov, to — leto le Štev.    0     I.     IL     III.     IV.     V.      VI.     VII.     VIII.     XI. X.
4,
gld.       I,   1.50, 2,
15.
2.50,      3,       4,        5,      6.50,      7.50, 10,
O ril ni i nI 1*11 vin posrebreni, pozlačeni in fino T M um   uu JIK   emajlirani, 60 kosov sortl-
ranih: gld. 1, 2 do 4; fini veliki križci. Malteški ordni z verižicami, 50 kosov, gld. 6, 8, 10, 15 in 17.
■V Velika juks-tombola,
obstoječa iz 77 kosov raznih stvarij, mej temi efekti, glavni in postranski dobitki, vkup gld. 10, z zabojem gld. 10.60. iy Palialjice, partim, kravate, lepotičje i. t. d v zalogi. S/k\f~ Snežene kepe za bombardiranje v plesno dvorano — vse pleše potem mej snežinkami, 12 kosov malih 50 kr., velikih gld. 1. Jedna partija živalskih mask, naglavniee, karikature, politične osobnosti, 10 kosov sortiranih gld. 1, 1.50, 2; dalje gld. 2.50, 3, 4 in više.
Jediuo le pri : (23—3)
iE »ITAKI* WITTE, Wien, Kiirntnerstrasse 59.
Telegr. ntatilov: Witte, Wien, K artner (»trasite.
Pošilja se proti poštnemu povzotju. Cenilniki c turah, juksuih rečeh itd. sedobč zastonj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".