Posamezni izvod 1 šiling, mesečna naročnina 4 šilinge. slove n sn Jjjudska ajcujT.še.,j Aškerčeva JjJi-ib liana V. 1». 1». GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Zelnik VIII. Celovec, pele k, 21. avgust 1953 Štev. IC (591) V Podljubelju so zabrneli stroji V petek, dne 14. t. m., je bila v Delavskem domu v Podljubelju skromna, a Pomembna slovesnost. Ustanovitev nove slovenske tiskarne namreč ni le za Založniško in tiskarsko družbo z o. j. Drava velikega pomena, temveč za vse koroške Slovence sploh. To je poudaril tudi tov. dr. Franci Zsvitter, ki je kot poslovodja Drave pozdravil najprej v nemškem jeziku došle goste, med njimi šefa Urada za zvezo FLRJ legacijskega svetnika tov. Mitjo Vošnjaka, predsednika DFDL tov. dr. Franca Petka, podpredsednika deželnega združenja grafične obrti g. Bauerja, predstavnika glavne zveze tiskarnarjev g. Kleinmayerja in predstavnike slovenskih narodnih organizacij in izrekel zahvalo boroveljski mestni občini, na čelu g. županu ravnatelju Langu, ki se vsled zadržanosti žal ni mogel odzvati povabilu na ^tvoritev, za veliko razumevanje za podjetje, KESTAG-i za privoljenje priključitve na njen industrijski vodovod in koroški deželni vladi za dodelitev koncesije, se prav posebno pa delavcem in monterjem, ki so tiskarno uredili. Ko je nato še izrazil prošnjo, da naj bi gospodje pristojnih udruženj nudili novemu mlademu elanu pomoč in podporo, je nadaljeval v slovenskem jeziku: »Prepričan sem, da se danes ob dograjeni in za obrat dovršeni in pripravljeni tiskarni v Podljubelju zavedamo vsi važnosti in pomembnosti tega za koroške Slovence naravnost zgodovinskega dogodka. Desetletja smo morali tiskati svoje liste na Dunaju, skoraj stoletje pa ni bilo mesta v našem tisku za napredno misel in teptano pravico delovnega človeka. Iz tega spoznanja se je rodila zamisel lastne tiskarne, ki je ob pomoči vsega našega ljudstva danes postala resnica. Naključje je hotelo, da je tiskarna dobila svoje bivališče v nekdanjem »Delavskem domu« v Podljubelju, ki je pred skoraj 50. leti nastal, da bi postal žarišče prosvete za vso boroveljsko okolico. Menda je poleg njegovega zanemarjenja po naših nekdanjih prosvetnih voditeljih in njim sledečih nacističnih upraviteljih prav teptanje napredne misli vzrok, da je bil Dom v zadnjih dveh desetletjih prazen in naravnost v zasmeh nekdanjemu svojemu namenu. Tem bolj smo zato danes ponosni in veseli vsi, da bo obnovljeni Delavski dom v Podljubelju v bodoče kot tiskarna v veliko širšem smislu služil spet svojemu prvotnemu namenu — resnični ljudski prosveti in vsestranskemu napredku vsega našega delovnega ljudstva. Naj bo vestno izvrševanje te prven-stvene naloge tiskarne najlepša zahvala in zadovoljenje vsem tistim, ki so s svojo materialno pomočjo in s svojim delom pripomogli do ponosnega uspeha. Ne bom izrekal zahvale posameznikom, temveč naj bo izrečena ob tej priložnosti zahvala vsemu našemu ljudstvu, katerega zasluga koncem konca je in kateremu naj koncem konca služi vsaka naša stvaritev! Tega se hočemo zavedati vsi — delavci in drugi, ki smo kakor koli povezani s to našo ljudsko tiskarno. Ko imam sedaj čast, da novo tiskarno otvarjam in izročam v pogon, to storim z iskreno željo, da bi vedno služila le resnici, miru, mednarodnemu sporazumevanju in utrjevanju bratskega sodelovanja med naprednimi silami obeh narodov v deželi v korist in blagor vsega našega ljudstva.« Za tovarišem dr. Francijem Zwitter-jem je nato govoril podpredsednik deželne tiskarske obrti g. Bauer, ki se je zahvalil za povabijo in čestital Dravi k lepemu uspehu, nakar je povzel besedo predstavnik glavne zveze tiskarnarjev g. Kleinmayer, ki je poudaril veliki kulturni pomen tiskarne in izrazil željo, da bi ta edina tiskarna na dvojezičnem ozemlju °b Ljubeljski cesti služila velikemu idealu zbliževanja med narodi-sosedi. Nato so v lično opremljeni nekdanji prosvetni dvorani zabrneli stroji, ki bo-d°> kot nekdaj prosvetaši, v bodoče le še v večji meri sluzili kulturnemu in gospodarskemu napredku našega ljudstva. Miklova Zala na zgodovinskih tleh je spet zadivila tisoče navdušenih gledalcev iz vseh krajev Slovenske Koroške Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu je v soboto, dne 15 av«u-sta zvečer s pomočjo Slovenska prosvetne zvaze uprizorilo na zgodovinskih tleh tradicionalno ljudsko igro „Miklova Zala“. Ob tej priložnosti se je zbralo v Svatnah pri Št Jakobu vec tisočev gledalcev iz vseh bližnjih in daljnjih krajev; navzoči so bili tudi pred-stavnilu koroškega javnega in kulturnega ž vljenja, zastopniki iz Ljubljane in Trsta Misel je šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu legacijski svetnik Mitja Vošnjak s člani zveznega urada, prireditve so se udeležili predstavniki vseh naših organizacij in društev kakor tudi avtor igre Jaka Spicar z ženo. Na prireditvi so nastopili s sporedom slovenskih narodnih pesmi elani radia Ljubljana Danica Filipič, France Koren in Avgust Stanko igrala pa je godba na pihala iz Litostroja. V zgodnjih popoldanskih urah pretekle nbote se je pričelo romanje v rojstno vas •rnklove Zale, v Svatne, kjer so domačini rano zaključevali zadnje priprave za veliko Prireditev „Miklova Zala na zgodovinskih weh“. Mars!katieri izmed prosvetašev-doma-,'hov se je v skrbeh oziral po obsežnem Mitjevem travniku in v mislih računal, za ko-'ko ljudi bo tukaj prostora. Ne le enkrat si i6 Plaho zastavil usodno vprašanje: ali jih v° Prišlo toliko, da prireditveni prostor ne 00 ostal prazen tw'eg0ve skr*>i Pa so bile popolnoma odveč, Podcenjeval je zanimanje in ljubezen našega ir°Keka do sl°venske igre, slovenske pesmi . besede. Zato je bil tem bolj veselo iznena-j. b, ko se takoj s prvim večernim mrakom ^Pregledne vrste ljudi niso več pretrgale: z ntl. strani so se. vile tja, kjer so številni rektorji obsvetljevali nad tisoč improvizira-„1 sedežev sredi velikanskega prostora za j^baloe. Skozi Št. Jakob in Leše pa so še in brnela motorna vozila, prostorni avtobusi, « na kolesa, osebni avtomobili, vmes pa 'Mčki vozovi, kolesa, pešci... .Ko je bil sicer že čas za pričetek, so morali ^ vedno čakati, ker so bile napovedane ve-hik i!Pet nove skuP'ne gledalcev. Čakanje pa Pih i or. n' bilo dolgočasno, ker je godba na i&iai *z Litostroja pri Ljubljani neumorno ko,, ’ ^ala • • • Petdeset mladih igodbeni-Vilo Rekateri _ stari šele 14 let, je napra venskega prosvetnega društva „Rož“ Jože Stornik v kratkih besedah pozdravil navzoče gledalce, goste in predstavnike, ter napovedal pričetek igre. Nenadoma so ugasnili reflektorji in veliki prireditveni prostor je za kratek trenutek utonil v temi brezmesečne noči, takoj nato pa se je v čarobni zeleni svetlobi prikazalo staro obzidje gradišča, pred katerim so še kmetje zbirali k posvetu. Ne bi bilo umestno, da bi tukaj obširno govorili o vsesplošno znani vsebini igre, saj smo o njej pisali že dovolj, zanimivo pa bi morda bilo povedati nekaj besed o nekterih posebnostih letošnje uprizoritve. Kakor smo poročali, že v zadnji številki, so bili posamezni prizori v glavnem narejeni na novo in priznati moramo, da deloma tudi boljši ter lepši kot pred dvemi leti za pivo tako prireditev. Posebno je seveda ugajal harem, tokrat res ustrezajoč svojemu namenu; že samo zanj zaslužijo mizarji in slikar vso polivalo. Nadalje je bilo tokrat mnogo boljše rešeno tudi vprašanje razsvetljave in so raznobarvni lučni efekti smotrno nameščenih reflektorjev znatno dvignili raven prireditve Turiški prizori, letos že na splošno mnogo bolj živahni, so zelo veliko pridobili s tem da je skupina „Turkov“ nastopila na konjih in tako zelo prepričljivo demonstrirala prihod divje turške vojske (sodelovali so člani pred nedavnim ustanovljenega jahalnega društva iz Reke pri Št. Jakobu). Prav tako tudi o posameznih igralcih, ki so v glavnem ostali isti kot pred dvemi leti, (Nadaljevanje na 5. strani) W Za gledalce spremenil v nepregledno dlL čeprav niti tožnik niti njegov pravni ske borbe, sedaj stisnila rep in molčita ko gibajočih se glav, je predsednik Slo- zastopnik pred procesom nista prejela grob. Procesi v ponedeljek so zbudili precej zanimanja, prostor za poslušalce je bil skoraj premajhen. Dočim je del tiska o poteku procesov bolj ali manj obširno poročal, sta klerikalna lista »Volkszei-tung« in »Kleine Zeitung«, ki sta še pred nedavnim tekmovala v blatenju partizan- Ob otvoritvi nove tiskarne Otvoritev nove tiskarne Založniške in tiskarske družbe z o. j. Drave v petek, dne 14. t. m., v Podljubelju pomeni za koroške Slovence velik kulturni dogodek in gospodarski napredek, ki ga ni mogoče dovolj visoko ceniti. Odkar je namreč odšla nekdanja vsenarodna Mohorjeva družba s svojo tiskarno s Koroške, smo bili koroški Slovenci brez lastne tiskarne, ne da bi se nekdanji ozki politični in prosvetni voditelji med obema vojnama kakor koli posvetili za ustanovitev prepotrebnega tiskarskega podjetja. Nasprotno, vse kaže, da so s svojo politiko, da je naj-boljse pustiti ljudstvo v temi, namenoma pustili zarjaveti stroj, ki so ga prejeli iz Celja, in so se potrebe po tiskarni spomnili šele, ko je ljudstvo začelo polagoma kazati hrbet njihovi reakcionarni politiki. Le iz te nuje, torej iz strahu pred med našim ljudstvom vedno bolj razvijajočo se napredno mislijo je nastala tiskarna celovške MD, ki tako na žalost tudi ni mogla postati tista kulturna in gospodarska ustanova, ki smo jo koroški Slovenci četrt stoletja tako zelo pogrešali. Nasprotno je tiskarna celovške MD po zaslugi reakcionarnih koroških, politikantov in s pomočjo celovškega nemškega ordinariata, proti volji večine tudi duhovniških odbornikov, sama postala orodje v rokah belogardističnih beguncev za njihovo politiko razdvajanja ljudstva, sovraštva do nove Jugoslavije, teptanja napredne misli in šovinističnega preprečevanja bratskega povezovanja med demokratičnimi silami ne^lede na narodnost. Nova tiskarna v Podljubelju pa ima po vsem drugi namen. Postati hoče resnično ljudska tiskarna — orodje v rokah našega ljudstva v borbi za lepše življenje. Iz doma, iz katerega se je nekoč širila prosveta med delovnim ljudstvom boroveljske okolice, bo prihajala tiskana beseda med ludi širom vse naše zemlje in vršila visoko poslanstvo posrednika vsenarodne povezave ljudstva to- in onstran Karavank in bratskega sožitja z narodom-sosedom proti vsem sovražnikom narodne enotnosti in miru ter sprave med ljudstvi. To nalogo bo vršila zavestno in ob cesti, preko katere so in bi tudi še danes nekateri nepoboljšljivi šovinisti radi pognali vse naše ljudi »horuk« in nato zgradili »mo-stobran«, odstranjevala in čistila s te ceste vse ovire za čim hitrejše zbližanje in čim bolj prisrčno povezavo. Zato menda ni slučaj, da jo je napadla »Volkszeitung« že prej, predno je začela obratovati. Pa nič za to: sprava je lepša od sovraštva, bratsko sožitje koristnejše od šovinističnega hujskaštva, socialistična enotnost močnejša od nacionalistične razprtije, mednarodno sporazumevanje večji garant za mir v svetu kot vojno hujska-štvo z mostobrani in železno zaveso! Vsem tem visokim človečanskim ciljem hoče služiti nova tiskarna v zavesti si nepremagljive moči tiskane besede! ___________j______________________________ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA DOMA IN PO SVETU Naša kmetijska šola raste V zadnjih dveh številkah smo seznanili! naše bralce z ureditvijo kmetijske šole v Podravljah ter poročali o delu in perspektivah na področju dveh glavnih vprašanj, to je, o organizaciji dela in ukrepih na področju povečanja delujočega premoženja ter dviga donosov rastlinske proizvodnje. Živinoreji bodo posvečali v Podravljah največjo skrb Kmetijska šola v Podravljah ne bi služila svojemu namenu, če se odgovorni ljudje ne bi trudili, da postane njena kmetija centralno vzrejališče plemenske živine, in če ne bi posvetili potrebne pozornosti za ureditev in obnovo naših kmečkih gozdov. Za uresničevanje prve zahteve, ki jo postavljajo naše prilike in razvoj v naših živinorejskih zadrugah, to je, ureditev centralnega vzrejališča plemenske živine, ni bilo v Podravljah nič srečnejših pogojev, kakor na področju poljedelstva in rastlinske proizvodnje. Brez dvoma je osnovna potreba za dvig naše živinoreje skrb za dobre molznice in za dobre svi-nje-plemenice, zakar v našem okviru nihče ni bolj poklican, kakor prav naša kmetijska šola. To pa predpostavlja, da ne stojijo v njenem hlevu le dobre, marveč najodličnejše živali po poreklu, molzno-sti in rodovitnosti. Vse to pa so vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti čez noč, še posebno pa ne pri taki čredi, kakršno je našel sekretariat SKZ na kmetiji ob prevzemu. V hlevu je stalo 14 glav goveje živine, od tega 7 krav in 7 glav jalovine. Živali so bile mršave in sestradane, vsled česar ni bilo mogoče ugotoviti njihove sposobnosti za molznost.. Molzna kontrola se ni bila izvajala, mleka pa ni bilo niti dva litra povprečno na kravo. -Sc 20 dni /e časa za prispevke v zbirko za našo kmetijsko šolo! Nc varčuj na napačnem mestu! Prispevaj, kolikor ti je le mogoče — gre za tvoje koristi! Zbiralci! Pospešite svoje delo — v svojem območju zbrane zneske pošljite z zbiralnimi polami vred takoj na sekretariat Slovenske kmečke zveze v Celovcu, Wulfen-gasse 15. Prva skrb je torej morala biti, napolniti vamp živali, jim dati toliko krme in hranilnih snovi, da bodo nadoknadile izgubljeno substanco in da bodo krave ustvarile pogoje za dajanje mleka. Vse krave so se dale za mesec dni na poskusno dobro krmljenje. Tri krave, ki niso pridobile ne na teži in ne na mleku, so po tem času romale k mesarju (izkupiček za vse tri je bil le 4.300.— šilingov). Preostale pa kažejo sedaj boljše znake za izkoriščanje krme in bo mogoče nekaj napraviti iz njih, ker je že na razpolago naj-izdatnejša domača krma v dovoljnih količinah. Postavljeni zahtevi pa ne bo mogoče zadostiti brez dokupa potrebnega ple-menskga materiala, s čigar pomočjo bo šele postavljen temelj in vir, iz katerega bodo črpale koristi naše živinorejske zadruge in preko njih vsi slovenski kmetje na Koroškem. Plemenska živina pa je draga. Uresničitev zahteve bo stala precejšnje investicije, ki so neizogibne, ki pa bodo slednjič vendar v korist donosnosti vsega našega kmetijstva. Ob sprejemu nemškega pooblaščenca za avstrijske sejme dr. v. Kisslinga je vodstvo celovškega velesejma priredilo v nedeljo, dne 16. avgusta 1953, v modri dvorani glasbene palače v Celovcu slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili poleg župana g. Grafa zastopniki koroške deželne vlade, posameznih zbornic in tiska. Ob tej priložnosti je prezident koroškega velesejma mestni svetnik Novak pozdravil nemškega zastopnika za avstrijske sejme kot ljubega gosta, prijatelja in pospeševalca koroškega velesejma, ki ima velike zasluge tudi za uspešna pogajanja pri ministrstvih na Dunaju. V zaključnem poročilu je gospod mestni svetnik Novak naglasil, da je letošnji sejem pokazal še večje zanimanje od lanskega, da je razstavljalo več tvrdk in je bilo zajetega več prostora. Približno 147.000 obiskovalcev je posetilo sejem, ki so mu dali v povpreševalnih polah prav dobro oceno. Tudi trgovski zaključki so bili proti pričakovanju dobri, da razstavljalci želijo v bodoče še večje kontingente, pri katerih prednjači Zapadna nemška republika in ji sledi potem Italija. Z zahvalo vsem oblastem, sodelavcem in tisku je zaključil g. prezident velesejma mestni svetnik Novak svoj govor. Nemški pooblaščenec za avstrijske sejme dr. v. Kissling je v svojem odgovoru V teh dneh so dokončali v Podravljah tudi gradnjo dveh silosov, v katerih se bo lahko hranilo 120 kubičnih metrov sočne krme za zimsko krmljenje. Poskrbljeno je tudi za zeleno krmo v jeseni in spomladi. Potrebno pa bo še povečati pašni-ke-črednike, da na področju živinoreje ne pozabimo na obnovo pri svinjah za zadostitev potrebi po naglorastnih in hitro pitajočih se živalih. Vse to je povezano z visokimi stroški. Ker pa bo služilo v prvi vrsti koristim naših kmetov, ker je to nujno potrebni korak k splošnemu povečanju molznosti naših krav in k rentabilnosti naše svinje-reje, to ni in niti ne more biti samo vprašanje uprave šole, temveč vprašanje vseh naših kmetov. Ta za napredek našega kmetijstva zelo odločujoči korak podprimo vsi v okviru zbirke za ureditev naše kmetijske šole in naše kmečko-gospodarske centrale s prispevki. Od njih je v glavnem odvisno, da bomo lahko čimprej in v dovoljnem obsegu pričeli zboljšavati našo živinorejo, s tem pa dvigati njeno produktivnost. poudaril, da je koroški velesejem nanj napravil močan vtis in • obljubil, da bo tudi v bodoče koroški velesejem imel v svojem vidiku. GOSPODARSKI DROBIŽ MNOGI PREDMETI IN SUROVINE V FRANCIJI DRAŽJE KOT DRUGOD Francoski list »Figaro« je objavil nekaj statističnih podatkov, s katerimi razlaga vzroke, zakaj so številni predmeti in surovine v Franciji dražji kot drugod po svetu. Nekaj primerov: razkladanje 7.500 ton premoga z ladje stane na Holandskem 1000 dolarjev, v Belgiji 1700, v Franciji pa 3200 dolarjev. Avtomobilski amortizerji stanejo v Angliji 600, v Franciji pa 1300 frankov. Za sestavo traktorja porabijo v Angliji 59, v Franciji pa 136 ur. VEDNO VEČJE ZANIMANJE ZA BLAGOVNO IZMENJAVO Z JUGOSLAVIJO Prijave za zagrebški velesejem, kjer bo razstavljalo dvajset držav, dokazuje, da je čedalje večje zanimanje za blagovno izmenjavo z Jugoslavijo. Razen že prej prijavljenih držav so se priglasile tudi Indija, Izrael, Columbija, Guatemala, Honduras in El Salvador. Sprejem pri nemškem pooblaščencu At •• | • | T7" 0 1* za avstrijske sejme dr. v. Kisslingu Slovenski javnosti v vednost Delegat uvoznih-izvoznih podjetij Slovenije v Celovcu, g. dr. Boris Zidarič nam je poslal naslednje pismo s prošnjo, da ga objavimo-. Dr. BORIS ZIDARIČ delegat uvoznih-izvoznih podjetij Slovenije Celovec P. n. Celovec, 18. avgusta 1953 Uredništvo „Naš tednik-Kronika“ P. n. Uredništvo ..Slovenskega vestnika" Celovec Prepričan sem o tem, da lahko resnici in pravilnemu obveščanju javnosti koristijo polemike v resnem in poštenem tisku. Mislim pa, da tokrat ne bi škodovalo, če izjemoma odgovorim tudi na javno vprašanje akviziterja lista „Naš tednik-Kronika“ dr. Janka Tischlerja. Ker bi želel, da slovenska javnost dejansko tudi izve za ta moj odgovor, ga iz previdnosti pošiljam redakcijama obeh slovenskih listov. Radi večje preciznosti in da se izognem dolgoveznosti, odgovarjam kar po točkah: 1. Razgovora o oglasih slovenskih izvoznih podjetij v »Tedniku-Kroniki" prav gotovo nisem načel jaz, ker niti jaz, niti podjetja nismo prav nič zainteresirani zanje, pač pa jih je zelo ponižno prosil že v uvodu omenjeni akviziter. 2. Klavcev v redakciji ,,Tednika-Kronike“ nisem niti iskal, niti omenjal, nisem pa seveda mogel mimo dejstva, da ponuja »Tednik-Kronika" na svojih straneh kup imen, ki jih zelo pogosto srečujemo tudi v Sajetovi knjigi ..Belogardizem':. Če je prišel na osnovi takšnih pripomb gospod dr. Tischler jun. do zaključkov o morilcih v svoji redakciji, je to njegova in ne moja stvar. 3. Pojasnil bi rad, da se za prošnjo za oglase v „Tedniku-Kroniki“ nisem mogel navdušiti, ker bi bilo škoda dobrega jugoslovanskega denarja za slabo reklamo v listih, ki sistematično klevetajo politično in gospodarsko ureditev naše države. To moje mnenje je gospod dr. Tischler jun. v svojem vprašanju seveda zamolčal. 4. Ne vem, kakšno zvezo bi imelo moje stališče s trpljenjem koroških Slovencev. Najgloblje spoštujem junaštvo koroških partizanov, trpljenje slovenskih izseljencev, kri ubitih žrtev fašizma in vse ostale žrtve v borbi za zmago demokracije. Razumljivo pa je, da ne morem čutiti pietete do članstva v Hitler-jugendu, do medvojnega zapečkarstva in lagodnega študija ter podobnega ..trpljenja". 5. Sicer nimam posebne ljubezni do akademskih naslovov, vendar sem za principe. Ali morda misli gospod dr. Tischler jun., da so postali neveljavni! vsi doktorati, odkar je pred kratkim on dosegel svojega? Nisem pa na jasnem zakaj me je gospod dr. Tischler jun. poskušal strpati med diplomate, kar nisem. Ali je hotel tako kompenzirati prejšnjo ..krivico", ki mi jo je prizadejal, ali pa je poskušal tudi to priliko mladeniško neresno izkoristiti za napad na jugoslovansko predstavništvo v Celovcu? Za konec jia še pripomba v interesu naših izvoznih podjetij: ..razmeroma dobra vina" so dejansko najboljša vina, pri razmeroma visoki carini pa jih seveda ni mogoče prodajati po tako „ljudskih cenah" kot pritihotapljeni Chianti. Dr. Boris Zidarič 1. r. delegat izvoznih-uvoznib podjetij Slovenije. Kmečka gospodinja v luči stvarnosti V organizaciji kmetijstva, posebej pa š'e naših kmečkih gospodarstev je organizacija dela eno izmed najbolj perečih. V premnogih primerih je to sploh osnovno vprašanje uspeha ali neuspeha kmetovanja. Tako skrčeno število ročnih delavcev, kakor ga naletimo v naših primerih, ko mora brez najnujnejših tehničnih naprav obdelati en ročni delavec povprečno po 5, v mnogih primerih pa celo po 7 in 10 ha kmetijsko izkoriščene zemlje, zahteva resnih razmišljanj o odpomoči. V naši stvarnosti pomeni to skrčenje ročnih delavcev, da delata povprečno le še kmetovalec in njegova žena na kmetiji. Sicer je na prvi pogled podoba, da smo o tem vprašanju in pa o odpomoči na letošnjih visokošolskih tednih Slovenske kmečke zveze in pozneje tudi na tem mestu dovolj govorili ih pisali. Če se torej danes povračam nazaj na ta vprašanja, potem zato, da bi spričo ugodne letine, ki bo dala več izkupička kakor lanska, opomnil dostopne naše kmetovalce, naj pri letošnjih investicijah upoštevajo v prvi vrsti take, ki bodo pomagale olajšati delo kmečki gospodinji. Na sploh pa bi s tem v zvezi poudaril, da vprašanje organizacije in olajšanje de- la kmečke gospodinje ni samo vprašanje med možem in ženo v kmečkem gospodarstvu, temveč da je to v veliki meri eno najbolj perečih vprašanj za nadaljnji razvoj, obstoj in napredek naših kmečkih gospodarstev. Vemo, da prekomerno delo človeka utrudi in izmozga, da škoduje njegovemu zdravju in da ga — žal prečesto — napravi brezbrižnega in otopelega za vsa dogajanja okoli njega. 'Ne da bi kaj dosti razmišljal, je preobremenjen človek zarit v svoje delo in ti pravi samo še: bo šlo, kakor dolgo bo pač moglo iti. Ali ne naletimo na nebroj takih primerov med našimi kmečkimi gospodinjami? In ali ni to najčešče vzrok rakove poti v kmečkih gospodinjstvih? Kmečka gospodinja podpira tri ogle hiše, so rekli včasih. In to dandanes še bolj drži, vsaj so njej zaupane dragocene vrednote kakor vzgoja otrok, dobrobit, zadovoljnost in zdravje družine, gospodarski uspeh v perutninarstvu, prašičereji in v mlekarstvu. Toda, ali more ona še vse to v redu in uspešno opravljati, pri tem pa biti deležna Še potrebnega počitka in razvedrila, ali more ostati še zdrava in prožna? Že za leto 1931 so na primer na Bavar- skem — torej v nam zelo sličnih okoliščinah ugotovili, da dela kmečka gospodinja v poletnem času na 9 od 100 kmetij 12 do 13 ur, na 47 kmetijah 14 do 15 ur, na 38 kmetijah 16 do 17 ur in na 5 kmetijah celo po 10 do 19 ur na dan. Tudi v Švici so ugotovili poletni delavni dan kmečke gospodinje s povprečno 15,5 urami. Odtok ljudi iz kmetijstva pa gre svojo pot naprej, z njim vzporedno pa se slabša tudi položaj kmečke gospodinje in v zadnji konsekvenci: majeta se trdnost naših kmetij in zdravje kmečkega prebivalstva. V naprednejših deželah severne in za-padne Evrope delujejo že leta in se uspešno širijo zavodi, ki imajo namen po eni strani raziskovati probleme kmečkega gospodinjstva in določiti naprave, ustanove in pripomočke, ki ustrezajo potrebi razbremenitve kmečke gospodinje od vsakdanjih skrbi in dela. Po drugi strani pa obstojajo zavodi, ki na ustrezen način prenašajo nova izkustva in dognanja na podeželju in ki jih širijo propagandistično in s stvarno pomočjo. Tako imajo vpeljane skupne vaške pralnice, likalnice, šivalnice in pekarne, skoncentrirane navadno v eni stavbi, v »domu, kmečke gospodinje«, kjer je tudi vaški otroški vrtec. V pomoč kmečki gospodinji v primerih poroda ali pa bolezni v hiši je nastal nov poklic »vaških pomočnic«, ki priskočijo gospodinjam na vasi na pomoč, če je potreba. To so v gospodinjstvu izšolana dekleta, ki jih je spočetka plačevala država, sedaj pa občina. Posebno skrb posvečajo kmečki gospodinji kmetijske zadruge, bodisi pri ustanavljanju zadružnim koristim gospodinjstva ustreznih ustanov in naprav, bodisi z vzdrževanjem potrebnih strokovnih moči ali pa vaških pomočnic. Na Švedskem se je organizacija dela kmečke gospodinje in notranje gospodarskih del sploh razvila že tako daleč, da je gospodinja sproščena vseh hlevskih in poljskih opravil. Zaprli bi si oči pred resnico, če bi rekli, da nas to vse skupaj nič ne briga, in da naj to opravi vsak sam, kakor ve in zna. Čas je, da začnemo — najprve res vsak in vsaka v svojem primeru — ukrepati za olajšanje in razmestitev dela, ki odpade na kmečko gospodinjo. Pri tem pa borno morali reševati v širšem krogu vprašanja, kjer se bo treba spoprijeti z zaostalostjo in mišljenjem, ki »slavi« kmečko ženo samo ob materinskih dnevih. Naša kmečka gospodinja mora delati in je potrebna opore in pomoči dan za dnem, ona ima v produkcijskem procesu kmetije iste dolžnosti, kakor vsak delovni človek. Zato imamo do nje tudi kot skupnost posebne dolžnosti. Blaž Singer VLADIMIR DEDIJER: JOSIP BROZ TITO S posebnim dovoljenjem avtorja pričenjamo objavljati odlomke iz Dedijerove knjige „Josip Broz Tito“. Knjiga, ki je pred kratk im izšla tudi v slovenskem prevodu, je vzbudila povsod po svetu veliko zanimanje, saj so prevodi doslej izšli v knjižnih izdajah že v Ameriki, v Angliji, v Franciji in v Nemčiji, v odlomkih pa po vsem svetu. TITOVA MLADOST Kumrovec Josip Broz-Tito se je rodil v vasi Kumrovcu v Hrvaškem Zagorju. Vas Kumrovec, v kateri so živeli Brozovi že skoraj štiri sto let, leži sredi polja ob izhodu iz soteske Zelenjak, okrog petdeset kilometrov severozahodno od Zagreba. Majhna reka zelene barve, Sotla, se vije skozi kumrovško polje, skozi gozdiče ter mimo ličnih hišic pastelno rnodre barve, s strehami od domače opeke, slame ali skodle, pokrite z mahom. Na zahodni strani polja se onkraj Sotle dviga nekaj verig visokih hribov, poraslih z gostimi gozdovi. Tam je že Slovenija. Oče in mati Franjo Broz je bih suhljat človek, črnih kodrastih las, z orlovskim nosom, »pravi tip Di-narca«, kot se ga spominjajo njegovi sinovi. V svojem štiriindvajsetem letu se je Franjo oženil. Kmetje iz Kumrovca in iz vsega tega predela Zagorja so hodili preko r^ke Sotle na pogozdene slovenske hribe in tam naskrivaj sekali drva, ki jim jih je primanjkovalo. To je delal tudi Franjo Broz. Ko je hodil čez Sotlo do vasi Podsreda in Trebče, se je seznanil s šestnajstletno Slovenko Marijo, hčerko Martina Javerška, ki je bil premožnejši kmet. Imel je okrog trideset oralov zemlje, v glavnem gozdove, a se je ukvarjal tudi z obrtjo — pletel je košare, žgal aPno in oglje. Javerškovi so starokmetiška slovenska družina v tem kraju. Marijin oče, Martin Javeršek, je bil oženjen z Marijo Postržin lz Trebč, sosednje vasi. Imela sta štirinajstero otrok. Franjo Broz se je poročil z Marijo Javeršek 31. januarja 1881. Svatje so iz Kumrovca prišli Po nevesto s petimi sanmi — kakor se tega spominja materina sestra Ana, teta Josipa Broza. Težko življenje je čakalo Franja in Marijo Broz. 2 osmimi orali skope zemlje, ki se je še KUMROVEC, TITOVA ROJSTNA VAS naglo krčila, se družina ni dala zlahka preživljati. Franjo je bil po naravi mehak, dobrodu-,en človek in ko so pritisnili prvi dolgovi, mu Je upadel duh, začel se je izgubljati, popivati, Vse družinsko breme pa je padlo na pleča njegove žene Marije. Le-ta je bila delavna, ener-§lcna, polna ponosa. Z otroki je bila stroga in jjsako nedeljo je hodila v cerkev. Franjo se je £edalje bolj odtegoval kmetovanju. S svojimi *°hji je poleti in pozimi prevažal blago. Franjo in Marija Broz sta imela petnajstero °tr°k, izmed katerih je večina pomrla že v jjrvih letih življenja. Josip je bil sedmi otrok. *vako strašno je divjala umrljivost med otroki v Zagorju, najbolje kažejo naslednji podatki iz uheljske fare, ki ji pripada Kumrovec. Od v '0. pa približno do 1910. leta je od celotnega ,tevila otrok, rojenih na teritoriju župnije Tu-eB> v starosti do dveh let umrlo po 60% °Jr°k. Do petnajstega leta starosti je umrlo ■ r°g 80% otrok. Franju in Mariji Broz jih je uted petnajstero otrok odraslo vsega skupaj edmero. V Vsa družina Franja Broza je stanovala v hiši ^ Cv- 8 v Kumrovcu. To je trdno zidana stavba p Vclikimi okni, sezidana nekako okrog 1860. ranjo Broz je delil to hišo z enim svojih so-.unikov, z Blažem Brozom. Predsoba do °dnih vrat je bila skupna in vsak sta imela , ‘ obeh straneh po dve sobi, medtem ko je bila ^■nja z odprtim ognjiščem prav tako skupna. Tito pripoveduje Žin'^°ia otro^a leta so Bila težka ... V dru-he • Je Bilo mnogo otrok in ni bilo lahko skr-'j.anje. Pogosto ni bilo niti dovolj kruha in pr a.1 tega se je dogajalo, da je mati, da bi nno razdelila rezerve koruzne moke, ki jo je imela, morala zaklepati shrambo, v kateri je bil kruh, in smo mi otroci dobivali toliko, kolikor se ji je zdelo, da nam ga more dati, ne pa, kolikor smo ga mogli pojesti. Že januarja meseca je moral moj oče Franjo kupovati kruh oziroma koruzo, kajti za pšenico naša hiša ni imela dovolj sredstev. Kupovali smo »preko«, v Sloveniji, v Šentpetru . . . Otroci smo izkoristili prihod sorodnikov, tet in drugih, da smo v njihovi navzočnosti izprosili od matere nekaj kruha vrh tistega, ki smo ga že prej dobili. Mati je bila ponosna ženska in ji je bilo neprijetno, da bi nam v pričo sorodnikov odrekla, zato pa je bilo potem, ko so sorodniki odšli, dovolj ošte-vanja in tudi batin... Bil je nekoč nekak praznik in roditelja sta odšla nekam v goste. Bili smo lačni. Na podstrešju je visela suha svinjska glava, ki smo jo hranili za Novo leto. Bratci in sestre so jokali in jaz sem snel to glavo, jo del v kotel z vročo vodo, natrosil malo moke, in vse to se je kuhalo kake dve uri. Najedli smo se, da je ,vse pokalo’. Toda jed je bila tako ma- TITOVA ROJSTNA HIŠA V KUMROVCU srna, da smo vsi oboleli. Ko se je mati vrnila in smo mi samo molčali in stokali, se je razžalostila, a nas ni nabila zaradi tega ... Nato pa je prišla bera. To je neka obveznost še iz fevdalnih., časov, ki se je obdržala v Kumrovcu do mojega detinstva. Po Božiču se je pred Novim letom pred vrati vsake vaške hiše prikazal frater iz Klanjca s križem v roki, za njim pa mežnar z vrečo. Frater je napisal na vrata s kredo »Anno domini. ..«, to je, čestital nam je za Novo leto, gospodar pa mu je moral dati nekaj litrov koruze ali pa klobčič (povesmo) lanu zlate barve, ali dva forinta, kar je tiste čase pomenilo dve dnini... In mi smo po Božiču vedno morali kupovati koruzo in lahko si je zamisliti, kako smo mi, večno lačni otroci, gledali mežnarja, kako tlači našo koruzo v svojo vrečo.« Ded Javeršek Največji del svojega zgodnjega detinstva, skoraj vse do odhoda v ljudsko šolo, je prebil Tito onstran Sotle v Sloveniji, pri dedu po materi, Martinu Javeršku, majhnem, žilavem človeku, kjer je pasel živino in prinašal vodo za hišne potrebe. Javerškovi so bili premožnejši kakor Brozovi, zato je imel Joža bolj vesela otroška leta pri dedu kakor v hiši svojega očeta. »To so moji najmilejši spomini iz otroških let!« pravi Josip Broz. Ded Martin je živel v Podsredi, gozdnem kraju na gorskem pobočju onstran Sotle. Ko je bival tam, se je mali Jože najrajši igral v gozdu in rezal palice ter si delal konjske biče iz njih. Igrati se konja, biti okrog konj, mu je bilo od najbolj ranega detinstva njegova najljubša za- TITO KAŽE V SVOJI ROJSTNI HIŠI 2MRLJO (ROČNI MLIN), S KATERO JE MORAL V MLADIH LETIH DOSTIKRAT MLETI bava. Ded je opravljal svoje delo s konji, njegov oče je imel dva čila konjiča in kočijo, nasploh je v Zagorju imeti konja mnogo pomenilo. Babica po očetu, ki je bila iz družine Bla- žičko, je nenavadno ljubila konje. Josip Broz pripoveduje o tem: »Moja pokojna babica, ki je bila v mladosti krepka ženska, je večkrat rada govorila: kakšne so te ženske danes ta dan. Ko sem bila jaz mlajša, sem zajahala konja in jahala v galopu. Grof Keglevič pa, ki tega nikakor ni prenašal, je ukazal, naj ustavim konja in razjaham. Taka so bila dekleta v mojih mladih dneh. Toda danes pa, saj se še k teletu ne upa blizu stopiti... Drugače je bila babica prav stroga. Večkrat nas je tudi natepla ... Moja babica je bila zelo ponosna, ker njeni starši niso bili tlačani, marveč svobodni kmetje. Značilno je, da se družine svobodnih kmetov po miselnosti silno razlikujejo od tlačanskih družin. To se je opažalo tudi na njihovih potomcih celo po odpravi fevdalne odvisnosti leta 1848 ...« Smisel za humor Po Brozovih je podedoval Josip še eno črto v svojem značaju in to je humor, zdrav zagorski humor. »Že kot deček sem se rad pošalil,« pripoveduje Josip Broz. »Ko se mi je možila sestra, sem neopazno vzel njen venec in ga obesil na kokošnjak. Iskali so ga po vsej hiši in so ga na HIŠA V SISKU, V KATERI SE JE IZUČIL TITO ZA KLJUČAVNIČARJA V LETIH 1908—1011 koncu našli tam, kjer se ga niso nadejali. Smejali so se, toda ne spominjam se, ali sem se na koncu tudi jaz smejal... A glej, kako so se nekoč pošalili z menoj. Ko sem bil pri dedu Martinu, sem večkrat hodil na kraj, kjer so sosedi žgali apno. Nekega dne me eden izmed njih vpraša: Joža, bi se ti rad oženil?’ Odgovoril sem, da bi se in nato mi je obljubil, da mi najde dekle. In res me pošlje na hrib k mojemu ujcu ter me pouči, kako naj napravim. ,Ko prideš tja,’ me je poučeval, ,reci najprej: ,Dober večer, dober tek!’ Oni ti bodo na pozdrav odgovorili: ,Daj no, prisedi k nam.’ Ti pa reci: ,Hvala, ne bom, sem že doma ...’ Potlej te bodo vprašali, po kaj si prišel. Rekel boš, da si slišal, da imajo v hiši dekle in da bi se rad oženil z njo.’ A to dekle je bila pravzaprav moja sorodnica. Storil sem tako, odšel in resno povedal, po kaj sem prišel. Na moje besede so vsi okrog mize bušili v smeh. Šele zdaj me je postalo sram, kajti, majhen kakor sem bil, vsega tega niti razumel nisem. Ujec pa me je prijel za roko, mi pokazal dekletce in rekel: ,Glej, ta tu je tvoja nevesta!’ Nato sem moral povedati, kdo se je tako pošalil z menoj.« Tuje kritike! o tej knjigi NEW YORK HERALD TRIBUNE, 1. februarja 1953. Jugoslovanska študija o Titu in njegovem pomembnem dvoboju s Stalinom „Dedijerova knjiga temelji odkrito na iskreni predanosti Titu in vladavini, ki ji je on na čelu. Vendar v nji ne najdemo strahospoštovanja, malikovalstva ali klečeplastva. Maršal Tito je prikazan kot politični in vojaški voditelj izrednih zmožnosti, velike bistroumnosti in poguma, ne pa kot „nezmotljiv“ voditelj na nedostopnem piedestalu. Redkokdaj se je kakšen politični voditelj na višku svoje kariere izpostavil tako odkritemu in realističnemu portretiranju. Nemara je nastopila v tem ali onem stadiju tega dela, ki je bilo napisano s skupnimi napori, močna skušnjava, izgla-diti dejstva z nepomembnimi opravičili. Namesto tega je gospod Dedijer z izredno veščino podal probleme, odločitve in čustva, ki so oblikovali težko vlogo Jugoslavije v zadnjih desetih letih njenega dolgega boja za obstanek. Iz tega izvira študija, ki je senzacionalna", kolikor odkriva kremeljske cilje in metode, toda trezna po svojem prijemu in silno resna glede na luč, ki jo meče na ta največji problem našega časa." NEWS CHRONICLE, 11. fe-februarja 1953, Vernon Bart-lett. „Vladimir Dedijer pa bi ne glede na svoje junaško vedenje med vojno ne mogel izkazati svoji deželi večje usluge kakor s to knjigo. Na tej strani železne zavese bo razpršila mnogo dvomov; na oni strani te nedotakljive, toda grozne pregraje pa jo bo s skrivno zavistjo bral marsikateri komunistični voditelj, ki mu manjka bodisi Titovega poguma bodisi njegovih možnosti." THE TRIBUNE, 13. februarja 1953, Jennie Lee „Prva poteza te zgodbe je kaj preprosta. Gre za storijo o Jakcu, ki je ubil velikana. Mali se je postavil po robu velikemu, preživel spopad in čeprav ni dejansko ubil velikana, ga je vendar oropal njegove varovalne čarovnije. Komunizem, kakor ga je razlagal in izvajal Stalin, je doživel smrtonosen moralen neuspeh pri svojem jalovem poskusu, da bi zastrašil Jugoslovane". Vladimir Dedijer izjavlja v svojem bleščeče napisanem življenjepisu Tita, da je Tito Stalinova vest, vfest, ki jo je Stalin izgubil." NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE AGRARNI SVETNIK FRANC VERNIK %>Hg9 hi največ daje ~ cuzimni ječmen V prvih letih po vojni, ko je pridelovanje žita za domačo preskrbo igralo pri nas še večjo vlogo, je bilo tudi pri članih SKZ zanimanje za pridelovanje ozimnega ječmena prav živahno. Ostre zime z dolgotrajnim snegom so vendar navdušenje za to hvaležno žitarico, ki marsikje močnega mraza in dolgotrajnega snega ni prenesla, močno zavrle. Pred par dnevi se je vendar mimogrede zopet zglasil pri nas stari Velfl iz Lobnika pri Železni Kapli, ki leto za letom prideluje ozimni ječmen z najboljšim uspehom, ki pa ga vendar seje pretežno šele v — zgodnji spomladi. Priklicujem zato v spomin moje tozadevno poročilo iz leta 1949 in pripominjam še, da so v minulem letu vzgojili odlične, izredno donosne štirivrstne sorte oz. ječmena n. pr. Bruckergerste, da tudi v pivovarske namene lahko sejemo Čer-mak-ovi dvovrstni, sicer občutljivejši ozimni ječmen, da pa v ostrejših in vlaž-nejših legah zadovoljuje bolj Wieselbur-ger dvovrstni. Bruckergerste je pridelal letos tudi nek poljedelec v okolišu Grab-štanja in je prodal seme Združenju seme-narjev v Celovcu. Tudi znani koroški se-menogojec dr. Lasser je vzgojil posebno trdno sorto ozimnega ječmena, katerega pa se bo letos posejalo baje šele 2 ha površine. Mimo dejstva vendar, da doslej Še ni uspelo vzgojiti sorte ozimnega ječmena, ki bi prenesle več kot — 15° C golomra-z i c e in delj kot 120 dni trajajočo snežno odejo sedaj enkrat ne moremo iti. Mogoče da bo Lasserjeva vzgoja kaj trdnejša. Poizkuse z raznimi sortami pa kljub temu lahko tudi letos izvršimo. Zato danes ne bom vsesplošno priporočal setev ozimnega ječmena, toda smatram za svojo dolžnost, da opozorim na potrebo večjega pridelovanja te najdonosnejše ozimine v onih krajih, kjer imajo milejše zime in ne preostre in predolge zgodnje pomladi. Pri nas je že precej razširjena setev ozimnega ječmena v Podjuni in severno od Drave v velikovskem okraju ter celo v kapelskih hribih, kjer ga pa pretežno sejejo zgodaj spomladi, meseca marca in tu in tam celo začetkom aprila. Vsekakor pa pravijo, da mora ozimni jec- Kot zadnja leta potujejo tudi letos agenti nepoznanih sadnih drevesnic po naših dolinah predvsem pa po naših gorskih krajih in zbirajo naročila. Slovenci smo preveč zaupljivi in premalo podkovani v sadjarstvu in radi tega le preradi nasedemo prijaznim besedam agentov. Lepe slike posameznih sort omamijo naše ljudi, da nasedejo agentom in naročijo drevesca. Naši nemški sodeželani niso tako zaupljivi do nepoznanih agentov, oni se držijo domačih drevesnic, ki jih že poznajo. In ravno radi tega preplavljajo agenti s sadnimi drevesci naše vasi, ker so spoznali, da z našim človekom lahko napravijo zase dobro kupčijo. Na tisoče in tisoče so prodali agenti po naših vaseh sadnih drevesc in znesek denarja, ki so ga ti odnesli iz naših krajev, znaša nedvomno stotisoče šilingov. Mi pa imamo vendar svojo drevesnico, katere sadna drevesca odgovarjajo našim razmeram. Važen razlog, da ne naročamo iz tujih drevesnic je že to, da ne roma naš denar v tuje kraje, temveč da ostane med nami. Zelo važno za kupca, ki mora drevesca drago plačati, pa je, da bodo le-ta res rastla in se ne posušila že v prvi pomladi. Tozadevno nam je znanih dosti slabih izkušenj naših sadjarjev. Naj navedemo samo primere z drevesnico Fuchs na Semmeringu. Za spomladno sajenje leta 1952 je njen agent obhodil zgornjo Podjuno in kazal lepe slike sadja. Kmetje so pridno naročali in izbirali v splošnem one sorte, ki so se jim zdele najlepše, neglede nato, ali prenesejo dotične sorte naše podnebje ali ne, ali so v koroškem sadnem izboru ali ne. Agent je napravil izvrstno kupčijo. Kmetje so po vrsti podpisovali naročilni- men, ki ga sejemo 'spomladi, v zemlji še nekoliko omrzniti. Pa tudi v pliberškem okraju so ga z uspehom sejali v zgodnji pomladi. Prednosti ozimnega ječmena so: 1. Razmeroma znatno večji pridelek. Na Sloven. Štajerskem bi n. pr. nikomur ne padlo na um, da bi sejal jari ječmen, kajti ta da — kakor pravijo — polovico manj pridelka kot ozimni. Eden prvakov slovenske poljedelske literature, g. Rohrman, računa višino pridelka jare-ga ječmena na 1 ha v najboljšem primeru z 21 do 34 hi, ozimnega vendar s 30 do 50 hi. Svoječasno sem vendar v Gor-tschitztalu ugotovil pri nekem gospodarju edinstveno visok, rekorden pridelek ozimnega ječmena in sicer 50 met. stot. na 1 ha. Naravno so ta ječmen pridelali na najboljši zemlji z uporabo vseh umetnih gnojil, ki so stala takrat v vojnem času na pol zastonj na razpolago. — Srednja evropska povprečja računaju naslednje pridelke zrnja na 1. ha: pri oz. rži 12—30 q, pri oz. pšenici 16—38 q, pri oz. j e č m e-n u p a 18—40 q. 2. Pridelovanje ozimnega ječmena deluje zelo ugodno na razdelitev d e-1 a. Ker ga sejejo v krajih z milejšo zimo ga sejemo znatno prej kot ozimno rž ali pšenico in sicer od kvatrnega tedna dalje. V Bistrici pri Pliberku ga sejejo v septembru. Sejali pa so ga tudi že v začetku oktobra. V prav neugodnih okoliših pa ga sejejo celo konec avgusta. Sejati ga moramo pač tako zgodaj, da se d o z i m e z a-dosti obraste. Kakor že rečeno, ga sejejo tudi spomladi kot prvi posevek. Poleti pa je ozimni ječmen med vsemi žiti prvi zrel. Spravili smo snop pod streho, zdaj nas pa čaka mlačev. Pri tem delu češče premišljujemo, kako bi poenostavili delo na skednju. Kljub veliki brezposelnosti primanjkuje kmetom delavcev, posebno pri mlačvi, ker se vsakdo boji prahu. Za poenostavitev dela se-je dobro obnesla metoda mlačve rezanice žita. Delo se odvija sledeče: Ako imate na razpolago krmoreznico ce in sicer za veliko število drevesc in plačali zahtevano polovico cene že v naprej. Prvo razočaranje je prišlo za naročnike že pri prevzemu blaga. Plačati so morali zavojne in transportne stroške, ki so znašali za eno drevesce okoli 5.— šil. Namesto 18.— šil. so jih drevesca stala 23,- šil. Drugo razočaranje je prišlo, ko so doma zavoj odprli. Drevesca so bila samo 1.20 do 1.40 m visoka. Za naše kraje so takšna drevesca radi visokega snega prenizka. Ob visokem snegu zajec doseže drevesno krono in jo ogloda. Tudi paša in delo pod tako nizkimi drevesci je onemogočena ^ali vsaj otežkočena. Sploh pa so bila drevesca — sicer lepe rasti — komaj 2 leti stara in še zelo tanka. Najhujši udarec je pa sledil v teku leta po sajenju. Drevesca niso hotela kljub pogostemu zalivanju ozeleneti in so se pričela zaporedoma sušiti. Pd. Povcar v Straži vesi pri Škocijanu pripoveduje, da je naročil in nasadil 30 drevesc. V je*ni so mu ostala le še 4 drevesca in letošnjo spomlad samo še dvoje drevesc. Pd. Rove je zdihoval pred svojim prijateljem iz Vesel, da mu je od 20 drevesc ostalo samo 1 drevesce in to drevesce je iz neprevidnosti letos pokosil s kosilnico. Gostilničar Mohar v Št. Vidu je naročil tudi veliko drevesc. Njemu so se skoraj vsa drevesca, kot pravi sam, posušila. Tolaži se še samo s tem, da bo agenta, če mu zopet pride pred oči, pošteno ozmerja!. To je pa tudi edina tolažba nad veliko škodo. Navajamo samo teh par slučajev, ki naj bodo opomin zanimancem za drevesca, naj se obračajo na domačo drevesnico ing. Marka Polcerja v Sp. Vinarah, p. Št. Vid v Podjuni, da ne bodo metali težko prigarane stotake zastonj skozi okno. Nihče naj ne pozabi: Nakup sadnih drevesc je stvar zaupanja in izkušenj. Sekretariat SKZ. 3. Za ozimnim ječmenom sejemo lahko poleti ne samo še vse strniščne sadeže (s posebnim uspehom graši-čno mešanico, ki rabi ob setvi zadosti vlage), marveč tudi nekatere glavne sadeže kot peso in krompir. 4. Ozimni ječmen je za krmo in žgance znatno redilne j š i kot jari, ker je bolj klen in vsebuje več beljakovin. Dober pivovarski ječmen bi naj imel kvečjemu 8 do 9 odstotkov beljakovin, dočim jih ima zimski ječmen 9 do 18%. 5. Ozimni ječmen (ako ga sejemo jeseni) izmed vseh žit najboljši izrabi hlevski gnoj. Vendar bi priporočal (kakor sicer k vsakemu žitu) da mu proti poleganju in za boljši razvoj zrnja damo še kako fosforno umetno gnojilo. 6. Ker zori ozimni ječmen 2 do 3 tedne preje kakor jari, uide on še vsem pri nas tako pogostim sušnim dobam in tudi toči. Pripominjam še, da bo deležen v primernih toplejših legah vseh velikih prednosti ozimnega ječmena samo ta, kdor ga bo tudi primerno oskrboval in mu primerno gnojil, čeprav je ozimni ječmen glede zemlje celo manj zahteven kot jari ter uspeva tudi na plitvejših, ka-menitejših zemljinah. Ozimni ječmen za-more namreč še zimsko vlago dobro izrabiti. Vsak napreden gospodar pa danes uvidi, da se mu izplača pridelovanje samo onih semensko dobrih posevkov in sadežev, katere bo po vseh predpisih dobro in temeljito gnojil. Stroški obdelovanja zemlje in oskrbovanja so v glavnem enako visoki, pa če pridelamo na 1 ha 10 ali 30 ali 50 met. stotov. s puhalom (Silohaksler) se ta pritrdi na mesto, kjer so zloženi snopi. Usmerjevalno koleno na koncu odnašalne cevi se uravnava v ustje mlatilnice na zgornjo polovico bobna. Odprtina od konca pu-halne cevi do ustja mlatilnice se v obliki lijaka skrbno zadela z deskami. Važno je, da v tem delu slama, oz. žito ne zastaja. Ko smo postavili navedena stroja skupaj, pričnemo z delom. Snopje s prerezanim pasom polagamo enakomerno v vlagalno korito slamoreznice, od koder jih podajalna veriga vleče v ustje pod rezilo. Puhalna priprava odnese zrezano slamo z žitom v mlatilnico. Tukaj se mlatijo klasi, slama pa pada na tresilo (redosejo). Vsled enakomernega podajanja snopja v krmoreznico je olajšano delo tresi!. Prednosti, ki jih imamo s kombiniranim delom so: 1. Za to vrsto dela prihranimo eno delovno silo. 2. Delo se lažje in hitreje opravlja. 3. Tresila so enakomerno obremenjena, vsled tega je tudi čiščenje izboljšano. 4. Rezano slamo lažje spravljamo na določeno mesto. Marsikdo si bo mislil, saj je lepo, ampak koliko škodo bom trpel zaradi zdrobljenega semena? Na to bi vam lahko odgovoril tov. Andrej Polcer p. d. Vazar iz C>00<>000000<^<^000 Prispevajte v fond Slovenske kmečke zveze ■o>ooooooooooooo<^>^>^- Št. Vida v Podjuni. On je preskusil to metodo. Krmoreznico s puhalom je uravnal v široko mlatilnico (Breitdrescher znamke Jenbach), ki je stala na skednju ob odprtini v stelno uto. Napol suho žito je pripeljal v skedenj in iz voza mlatil. Polcer trdi: »Prejšnji način mlačve bi me oviral pri delu. Slama bi se motala okrog bobna, ali pa zamašila med redosejo. Na ta način pa je delo potekalo gladko. Klasi so bili v redu zmlateni. Zrnje pa se je v krmoreznici zdrobilo le okrog 2%.« Priporočam, da bi kmetje, ki imajo primerno mlatilnico in krmoreznico povezano s transmisijo, preizkusili ta način mlačve sami. Tov. Polcer vam pa bo ra-devolje dal nadaljna pojasnila. Kmet. tehnik F. Hobel Kaj bomo delali . . . ... na polju 1. NADALJEVANJE SETVE KRM- SKIH RASTLIN Na vlažnejših globljih zemljinah sejemo sedaj še kot strniščno krmilo gorčico (senf) v čisti setvi in sicer 18 do 20 kg na 1 ha. V manj globokih in manj vlažnih legah sejemo kot strniščno krmo mešanice obstoječe iz 8 do 10 kg gorčice in 8 do 10 kg poletne repice ali ogrščice (Sommerriibsen, Sommerraps). Lahko sejemo za krmo tudi še mešanico iz 8 do 10 kg gorčice in 25 kg ajde. Kot zeleno krmo za jesen in prihodnjo spomlad sejemo tudi ozimno repico in ogrščico in sicer po 10 do 14 kg na 1 ha ter kr insko r ž v čisti setvi po 180 kg na 1 ha ali v mešanici z grašico ter vzamemo v ta namen 120 kg oz. grašice in 60 kg rži. Sejemo tudi g r a š 1 j i n k o (Landsberger-gemenge) in sicer v razni količinski sestavi za različne zemljine in namene. Vzamemo n. pr.: kilogramov na 1 ha: grašice 30 25 40 40 inkarnatke 20 a 1 i: 20 a 1 i: 10 a 1 i: 5 laške ljulke 20 10 15 25 2. PRIPRAVE ZA SETEV OZIMIN Pripravljamo za setev ozimin kakor navedeno v zadnjih Obvestilih. Ne pozabljamo na primerno pravočasno čiščenje oz. sortiranje in p a j c a n j e semena ožim. žit. Po potrebi že sedaj naročimo v naši zadrugi novo priznano seme, če nam je staro žito že opešalo ali se preveč pomešalo ter nazadovalo v pridelku. Naročimo in pravočasno posejmo ter srednjegloboko zaorjimo mešanico tomaževe žlindre in kalijeve soli za ozimna žita. 3. SPRAVLJANJE KROMPIRJA Dozorel krompir s porumenelimi in odmrlimi listi izkopavamo. Sicer pa vse pozne sorte kakor n. pr. akerzegen p u-stimo tako dolgo v zemlji, kakor dolgo je cima (zel) še zelena. Predvsem v primeru, da letos v krompiri-šče nimamo namena posejati kako ozimi-no. Dokler je cima z listi še nekoliko zelena, tako dolgo se krompir še debeli. S spravljanjem dozorelega krompirja z odmrlo cimo vendar ne odlašamo po nepotrebnem, ker so dnevi vsak dan krajši in verjetnost neugodnega vremena vedno večja. Pri spravljanju moramo paziti, d a gomoljev ne ranimo, ker ranjeni gomolji močneje dihajo, večajo toploto v skladišču in so manj odporni za bolezni-Zato izoravajmo krompir s takimi plugi ali stroji, ki čim manj poškodujejo gomolje. Pri tem zlasti pazimo, da že spočetka zastavimo plug ali stroj tako globoko, da ne bo rezal gomoljev. Že pri pobiranju na njivi krompir po večjem sortiramo, puščamo na njivi nagnite, namrzle, ranjene in drugače poškodovane gomolje; poberemo jih nazadnje in posebej. Najprej poberemo take, ki so videti zdravi in sposobni za vkletenje oz. vskladiščenje — ali pa za prodajo za izvoz. 4. ZATIRANJE POLJSKIH ŠKODLJIVCEV Na še zelenih krompirjevih nasadih po' svečajmo povečano pozornost nevarnosti krompirjevega hrošča, ker se iz jajčec, kj jih je zalegla prva generacija, razvije sedaj drugi rod hrošča. Sedaj je tudi čas za boj proti mišim f>3 polju s strupenim zrnjem kot n. pr. Mu' scid — strupena pšenica, Thalium in p°' dobnimi fosfornimi pripravki. ... na travnikih Kosimo otavo. Pri tem glejmo, da ne bomo kosili preveč v živo. Kjer imam0 kaj gnojnice odveč, tudi to, primerno z vodo razredčeno, še polivamo. ... v hlevu Če še nismo, je sedaj zadnji čas, da P° pravimo vse, kar se je pozimi in med lf tom pokvarilo, okna, vrata, jasli, tla stene. Očistili in razkužili bomo z apj1^ nim beležom hleve, svinjake in kurnic » da bodo imele živali za zimo zdravo 1 snažno bivališče. SVcv način mlačno žila: Kupujmo sadiko za sadna dvovesca v> domači deovosnioi mssmsBM Petek, 21. avgust: Ivan Fran. Šantal Sobota, 22. avgust: Filip Benic Nedelja, 23. avgust: Timotej Ponedeljek, 24. avgust: Jernej Torek, 25. avgust: Ludovik, kralj Sreda, 26. avgust: Cefirin četrtek, 27. avgust: Jožef Kal. SPOMINSKI DNEVI 2P 8. 1635 Umrl v Madridu španski pesnik Lope de Vega, začetnik španske dramatike — 1680 Rojen v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem slavist Jernej Kopitar. 8. 1850 Umrl nemški pesnik Nikolaj Le-nau, s pravim imenom imenovan Niemsch von Strehlenau. 8. 1851 Rojem, češki pisatelj Alojzij Jira-sek — 1866 Avstrija se je morala v praškem miru odpovedati Benetkam — 1944 Kapitulacija Romunije ■ 8. 1581 V Ljubljani začela zasedati protestantska komisija, ki je dala navodila za ureditev slovenskega pravopisa. Po teh smernicah je sestavil Adam Bohorič prvo slovensko slovnico — 1778 Lovro Willo-mitzer, ranocelnik v Fužinah pri Bohinju, se je prvi povzpel na vrh Triglava — 1849 Umrl prvi slovenski univerzitetni predavatelj dr. Mažgon. 8. 1900 Umrl v Weimarju nemški filozof in pesnik Friedrich Nietsche — 1938 Umrl Vinko Poljane. 8. 1688 Avstrija zavzela Beograd — 1945 S sklepom Ljudske skupščine FLRJ je bila Istra priključena k Jugoslaviji. ■N- 8. 1567 Umrl v Benetkah italijanski renesančni slikar Tizian. Celovec Stotisoči obiskovalec koroškega vele-Sejnia, kmet Josef Plattner iz St. Lorenza v Gitschtalu, je v soboto zjutraj prispel z avtobusom iz Šmohora in seveda ni niti ^Jtoanj pričakoval da bo kupil stotisočo Stopnico. Direktor velesejma Gutschmar 1,111 je izročil velesejmsko darilo in sicer 5juči tvrdke Mletschnig iz Kožentavre. UP tej priložnosti so bili deležni vele-Sejniskih daril prvi štirje obiskovalci ki s° načeli novi stotisoč. Prvo darilo za jtotisočim sta prejela zakonca žagar Va-^ntm Labek in njegova žena Terezija. sta imela srečo gospodinja Helga Nropf iz Celoyca in prevoznik Rudolf j^neidenberger. — Vsi obiskovalci od 00.000 do 100.004 so poleg prvih daril Prejeli še buteljčna vina in pecivo. Godbeniki Litostroja iz Ljubljane, 56 številu, so ob svojem bivanju na Koškem obiskali v nedeljo popoldne tudi Otoški velesejem. Ob Hasner-šoli so se raZporedili in nastopili s koncertom, kjer j? Predvajali vrsto glasbenih komadov. Nbialu se je zbralo na stotine velesejmskih 0°iskovalcev', radovedni kdo tako prijet-110 igra, ker učinek predvajanja je bil nad Vse močan. Dokaz temu so bile navduše-?.e ovacije in pritrjevanja navzočega ob-Clnstva. Na dvorišču deželnega dvorca je bila v °kvirp velesejma velika tombola. Na ti-s°Ce dobitkov željnih ljudi se je tombole Udeležilo in bi seveda vsak rad zadel gla-Vtle dobitke. Toda med mnogimi jih je le paj tako srečnih, da zadenejo prve Šbvne vrednostne dobitke. Takšna sreč-izjema je bila neka trinajstletna Wal-^aud Geiswinkler, ki je zadela Puchroller. avto šoli Zobernik so. ji zagotovili ^tudi Pr°sto mesto, kjer se bo lahko izvežbala 1 tootociklistko. Na beljaški cesti, ki jo že imenujejo *cesto smrti«, se je na področju med Pa-lernionskim mostom in Plattenwirtom primerila težka prometna nesreča. ;Vutiuli torek zvečer je na desni strani ce-?£ obstal s svojim motornim kolesom Hučavničar Franc Gutonig iz Moosbur-Iz neznanega vzroka pa se je z vso ' ° Zaletel v njegovo motorno kolo nek j"e Duhovnik pa je obležal nezavesten ter r\j»a v življenjsko nevarnem stanju pre-■/ Pli v celovško bolnišnico. ^dajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc lij Zlikovec. Uredništvo in uprava: Ce-^Vec, Gasometergasse 10- Telefon 16-24. Za Zai*^0 Ogovarja: Rado Janežič. — Tiska: Oaio^k3 ln tiskarska družba z o. j. Drava, Vec- —■ Dopisi naj se pošiljajo na naslov Nlagenfurt 2, Postschliefifach 17. Primorska vabi na svoj veliki praznik Primorska letos slovesno proslavlja deseto obletnico vstaje primorskega ljudstva, ustanovitve primorskih in prekomorskih brigad ter obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji. Proslave teh zgodovinskih dogodkov bodo desegle svoj višek na velikem partizanskem taboru in vseljudskem shodu, ki bo 5. in 6. septem-. bra na Okroglici blizu Nove Gorice. Vsi kraji Primorske so spričo bližajočih se slovesnosti živo razgibani, a tudi po vsej ostali Sloveniji se z veseljem pripravljajo na to veliko praznovanje, kjer bo slovensko ljudstvo slično kakor lani v Dolenjskih Toplicah manifestiralo svojo narodno zavest in enotnost ter predanost svoji socialistični domovini. Po dosedanjih pripravah računajo, da se bo partizanskega tabora na Okroglici udeležilo okrog 110.000 prebivalcev primorskih okrajev, t. j. 60% vsega primorskega prebivalstva. Z veliko udeležbo pa računajo zlasti tudi iz Gorenjske, postojnskega okraja, Ljubljane, Maribora, Celja, Trbovelj, Prekmurja in mnogih drugih mest in okrajev širom vse Slovenije. Proslave se bo udeležilo tudi ljudstvo iz cone B. Iz koprskega okraja je doslej napovedano že 8.000 ljudi, iz bujskega okraja pa bo prišlo okoli 2.000 istrskih Hrvatov. V Trstu organizira Zveza partizanov množični izlet na proslavo, in tudi iz Gorice je slišati, da se bo kljub težavam s potnimi dovoljenji udeležilo pro- Trio ljubljanskega radia, solistka Danica Filipičeva, tenorist Franc Koren in harmonikaš Avgust Stanko so ob koncu minulega tedna s posredovanjem Slovenske prosvetne zveze gostovali v okviru petih Slovenskih prosvetnih društev na Koroškem. Niso neznana imena tega tria, koroški Slovenci, ljubitelji slovenske pesmi, jih poznajo iz ljubljanskega radia, deloma pa že osebno, ker sta dva izmed njih že gostovala na Koroškem ter sta s solistko Koritnikovo zapustila v vseh vaseh, kjer so koncertirali, nepozabne vtise. Solistko Danico Filipičevo pa smo letos tudi osebno spoznali. Imena priznanega tria so že sama vabila, da so ljudje povsod radi prišli na koncerte. V petek zvečer so nastopili pri Miklavžu v Bilčovsu. Bilčovščani so umetnike slovenskega petja sprejeli nad vse navdušeno ter so z burnim aplavzom in odobravanjem sprejemali vedno lepo slovensko narodno pesem. Trio je podaril Bil-čovščanom prelep in užitka poln večer. V soboto popoldne so gostovali pri Cingelcu na Trati, kjer jim čudovito lepega užitka nikakor niso mogli dovolj nagraditi z navdušenim ploskanjem po slave na Okroglici več sto Slovencev iž Italije. V celoti računajo, da bo 5. in 6. septembra zbranih na Okroglici 150.000 do 200.000 ljudi. 5. septembra zvečer bo ljubljanska opera uprizorila Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, predvajali bodo jugoslovanske filme, poleg tega pa bodo na Okroglici in v okoliških vaseh nastopi dramskih skupin, pevskih zborov in godb. V Novi Gorici bo nastopilo koprsko gledališče s »Težko uro«, postojnsko gledališče bo ^v Šempasu izvajalo Finžgarjevo igro »Nasa kri«, tolminsko gledališče pa bo v Prva-čini nastopilo s Klinarjevo igro »Vida Staša«. Razen številnih manjših godb je najavljenih tudi 12 večjih godb iz vseh krajev Slovenije, iz Ljubljane, Postojne, Idrije, Kopra, Jesenic, Trbovelj, Hrastnika in drugih krajev. Na glavni proslavi v nedeljo, 6. septembra, bo nastopilo ogromno število pevskih zborov. Posebno zanimiv bo nastop 2000 pevcev iz Primorske, nastop slovitega zbora »Srečko Kosovel« pod vodstvom znanega partizanskega skladatelja Rada Simonitija ter nastop 8 pevskih zborov iz Trsta. Primorsko ljudstvo je povabilo na proslavo tudi maršala Tita v goreči želji, da bi skupno s svojim voditeljem v borbi ob desetletnici čimbolj slovesno proslavilo najsvetlejše obdobje v zgodovini Primorske. vsaki točki bogatega in izbranega sporeda. Zvečer istega dne pa je neutrudljivi trio sodeloval s • svojimi pevskimi vložki pred več tisočglavim občinstvom na prireditvi »Miklova Zala na zgodovinskih tleh« v Svatnah. In v nedeljo so gostovali v Podjuni. Popoldne so koncertirali pri Brezniku v Pliberku. V iskreni domačnosti so tudi v Pliberku navdušili zbrane poslušalce in želi iskreno priznanje hvaležnega občinstva, ki je redkokdaj deležno tako krasnega umetniškega užitka. Poslušati bi jih hoteli še in še. Toda čas je hitel in odpotovali so v Žitaro ves, kjer so v Prosvetnem domu tudi že čakali številni ljudje, ki niso hoteli zamuditi priložnosti, ki se jim je nudila. In zares, za vse je bil ta večer doživetje, ki ga ne bodo kmalu pozabili in bo vsem ostal v lepem spominu. Koncerti priznanega tria radia Ljubljana so povsod predvajali našim ljudem vso notranjo lepoto iz neizčrpne zakladnice slovenske narodne pesmi, ki jo je narod zbiral skozi stoletja in jo ohranil do danes. Zaradi dovršene interpretacije te- Partizani, mladina, prosvetaši, bralci Slovenskega vestnika! Zveza koroških partizanov pripravlja skupni izlet na mogočno proslavo 10. obletnice vstaje primorskega ljudstva, ki bo 5. in 6. septembra t. 1. na Okroglici pri Gorici. Odpeljemo se z vlakom v soboto, 5. septembra, ob 18.14 uri iz PodraŽčice, kamor se bomo vrnili v nedeljo, 6. septembra, ob 19.21 uri. Vsak udeleženec naj si kupi na svoji domači postaji povratno vozovnico (Retour-kare) do državne meje pri Podrožčici. Stroški za vožnjo z vlakom na jugoslovanski strani (tja in nazaj s 50%-nim popustom) in za oskrbo skupnih potnih listov bodo znašali vsega samo 40.— šilingov. Kdor se želi udeležiti izleta k rodnim bratom v osrčje Slovenske Primorske, naj vsaj do sobote, 29. avgusta, predpoldne odda svoj potni list ali pa osebno izkaznico „Identitats-ausvveis" ter 40.— šilingov pri Zvezi koroških partizanov v Celovcu, Gasometergasse 10. Za oddajo dokumentov in navedene vsote lahko poverite enega izmed udeležencev iz vašega kraja, da si ostali prihanite pot v Celovec. S prijavami ne odlašajte do zadnjega dne, da bo mogoče pravočasno oskrbeti prostor v vlaku. Vsem bivšim partizanom, ki so se že ali bi se še prijavili za nameravani izlet na morje, sporočamo, da ta izlet odpade. Vsem pa svetujemo, da se vključijo v izlet na veliki partizanski tabor na Okroglici. Ne zamudite te edinstvene priložnosti; za veliko doživetje! Zveza koroških partizanov. Lipa nad Vrbo Kakor domnevajo, je zaradi kratkega stika izbruhnil minuli teden v gospodarskem poslopju Huberta Kuchlinga v Potoku pri Lipi požar, ki se je s silno brzi-no razširil. Močan vzhodni veter je zanesel iskre na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Matije Faschinga in je plamen tudi to poslopje takoj zajel. Oboje poslopij je do temeljnega zidovja pogorelo. Tudi ostala poslopja v vasi so bila ogrožena. V skednjih so se nahajali dragoceni gospodarski stroji in razno kmetijsko orodje ter velike zaloge krme, kar je vse uničil ogenj. Edino le živino so mogli rešiti. Po požaru nastalo škodo cenijo na okoli 30.000 šilingov, ki je pa k sreči skoraj povsem pokrita z zavarovalnino. Na pomoč so prispele vse požarne brambe iz okolice, med temi tudi požarna bramba iz Beljaka. S skrajnimi napori se je požarnim hrambam posrečilo preprečiti še večjo katastrofo. Delo požarnih bramb je bilo silno otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Majhen bazen je vseboval mnogo premalo vode za krotitev tako velikega požara. Zaradi tega so morali poklicati tudi požarno brambo iz Celovca, ki je prispela s tanki za vodo. Skupno je sodelovalo pri gasilni in reševalni akciji dvanajst požarnih bramb, ki se jim je v trudapolnem delu posrečilo, da so obvarovale vsaj druge objekte. ga zaklada, ki je ves naš, je bil učinek na vse globok in močan, vse je bilo vsem tako blizu in toplo domače. Navsezadnje je bil tudi osebni kontakt med dragimi gosti in koroškimi Slovenci najprisrčnejši in vsi iskreno želijo čimprejšnje ponovno svidenje. Koncerti tria radia Ljubljana na Koroškem Miklova Zala na zgodovinskih tleh (Nadaljevanje s 1. strani) ne bi govorili preveč. Omeniti pa moramo Mirkota in Zalo, ki sta letos prvič nastopala v teh vlogah. Kdor je gledal Sgrajnikovo Micko v vlogi Miklove Zale, nikakor ne bi verjel, da je to preprosto kmečko dekle komaj petnajstih let, ki poleg tega prej tudi še ni sodelovalo v nobeni drugi igri; zato lahko rečemo, da je za to vlogo kakor rojena, čeprav se je kritičnemu gledalcu še tu in tam razodevala njena mladost in bi morda za njeno Vlogo malo več odločnosti le ne škodovalo. Isto velja tudi za Mirkota (Jože Štornik), ki je sicer dobro pokazal bistvo kmečkega fanta, ni uspel pa s svojim igranjem dovolj izrazito povedati, da so ga ro-žanski kmetje izvolili za svojega vodjo v boju proti Turkom. O Almiri, starem Serajniku, Serajnici, Mikli, Besedniku, Tresoglavu in Turkih ni treba še posebej govoriti, saj poznamo njih igralske vrline še iz drugih uprizoritev, omenili bi pa Zalikinega strica Marka (Lipej Prunč), ki je prizor v haremu igral tako čutno, da so njemu samemu solze zlomile glas, kakor tudi Davorina, katerega vlogo je moral v zadnjem trenutku prevzeti Franci Razinger, čeprav je igral tudi še drugega turškega poveljnika Sulejmana. Vloga Davorina je nedvomno ena najtežjih pri tej igri, kljub temu pa jo je podal vsaj tako dovršeno kot dosedanji njen nositelj, ki je tokrat kratko pred nastopom odpovedal sodelovanje. Na splošno pa bi o igralcih in igranju poudarili le toliko: dve leti sta minili od prve uprizoritve Miklove Zale v Svatnah in v teh dveh letih so imeli igralci ha prostem le eno na predvečer prireditve in iz raznih vzrokov predčasno prekinejo vajo, kljub temu pa je njihov nastop preteklo soboto jasno pokazal, da so se mnogo naučili in pridobili tako v igranju kakor tudi v igralski disciplini. To potrjuje tudi dejstvo, da so dolgo trajanje prireditve, ki je pri prvi uprizoritvi leta 1951 zelo neugodno vplivalo na gledalce, tokrat skrajšali za celo uro. Da so se tako igralci kakor tudi gledalci med posamenimi priori nekoliko odpočili, a to so skrbeli godba iz Litostroja ter pevci radia Ljubljana z izbornim in navdušeno pozdravljenim sporedom. Ko naštevamo tukaj uspehe sobotne prireditve, pa ne smemo prezreti vseh tistih, ki so s svojim požrtvovalnim delom izvedli vse tehnične priprave in tako v veliki meri prispevali k zadovoljivem zaključku prireditve. Posebno velja zahvala Franciju Cvitniku in Tonetu Samoniku, ki sta vodila obsežna dela na prireditvenem prostoru, ter vsem onim, ki so pomagali pri dobavi potrebnega materiala. Enako pa tudi ne smemo prezreti načina, kako dela za tako velike slovenske kulturne prireditve, kakor je tradicionalna „Miklova Zala na zgodovinskih tleh“, reklamo listič, ki se od časa do časa tudi hoče imenovati slovenski časopis. V mislih imamo namreč „Naš tednik-Kroniko", ki je že dovolj pogosto dokazal, da se njegov idealizem, o katerem ve toliko povedati, pričenja in končuje pri — denarju. In to je dokazal tudi pri reklami za letošnjo Miklovo Zalo, ko je na prošnjo SPD „Rož“ v Št. Jakobu, da bi po možnosti brezplačno objavil vabilo na prireditev, v eni izmed zadnjih številk „opozoril“ svoje bralce, da „bodo Šentjakobčani tudi letos ponovili Miklovo Zalo"; opozorilo je bilo na zadnji strani, enokolonsko in visoko cele tri centimetre. Reči moramo, da res zelo velikodušno, če pomislimo, da je prinesel prav tako pred prireditvijo kar cele strani inseratov in poročil nemških firm in podjetij — vprašanje je le, če tudi zastonj, gospodje kronični idealisti? Pa še nekaj smo ob tej priložnosti spoznali, namreč, da se Tednikarji očitno sramujejo imena „slovensko“, ker se niso upali povedati niti tega, da prireja Miklovo Zalo — o groza! — Slovensko prosvetno društvo „Rož“ (kar je — da omenimo le mimogrede — objavil celo nemški dnevnik). Uspeh prireditve pa kljub temu ni izostal, nasprotno, bil je še mnogo večji in lepši kot leta 1951. To veličastno dejstvo bo moral končno vzeti na znanje tudi g. dr. Vinko Zwitter, spoznati in priznati bo moral, da je bila letošnja prireditev kljub temu ali pa prav zaradi tega še bolj uspešna, ker tokrat niso mogli pomagati" (beri: nasprotovati!) ne on in ne vsi oni, ki so leta 1951 pod njegovim slavnim in izkušenim vodstvom še v zadnjem trenutku skušali razbiti itn preprečiti prvo uprizoritev Miklove Zale na zgodovinskih tleh. Tokrat so mu Šentjakobčani in zlasti igralci odgovorili z odločnim rožanskim dekletom, ki v igri zabrusi v obraz divjemu turškemu poveljniku: ... naša vera nas uči, da pokleku-jemo lle pred bogom, ne pa pred ... “. Letošnja prireditev „Miklpva Zala na zgo-govinskih tleh" je torej za nami in lahko smo ponosni, da je doživela tako veličasten uspeh. Vsi tisoči gledalcev pa so nam porok, da bodo Miklova Zala in Svatne tudi v bodoče tista privlačna točka, kjer se bo enkrat v letu zbiralo ljustvo vseh naših občin. Slovenskemu prosvetnemu društvu „Rož“ v Št. Jakobu in Slovenski prosvetni zvezi čestitamo k uspešni prireditvi in jima želimo tudi v bodoče mnogo uspeha pri plodovitem delu za kulturni napredek koroških Slovencev. Pomen soli za organizem Kuhinjska sol je za življenje prepotrebna začimba. V krvi je kroži pri zdravem človeku vedno stalna množina, čeprav jo stalno izločamo v urinu in z znojem. Če ne bi telesu dovajali s hrano soli, bi je telo s stalnim izločanjem toliko izgubilo, da bi postalo to za naše življenje usodno. Če se na primer zniža količina soli v krvi na manj kot polovico normalne vrednosti, se zgodi, da človek zgubi zavest. Ni dvoma, da je sol za življenje neobhodno potrebna, saj še celo žival, predvsem divjačina, želno liže sol, če pride do nje. Sol nam služi kot začimba, saj napravimo s soljo jedi okusnejše. Vendar se zdi, da ljudje prerazkošno uporabljajo sol. Dnevna količina soli pri nas znaša ■ 1 * : nekako 15 do 20 gramov, čeprav je zadostuje samo 5 do 6. Ne smemo pa se tega slepo držati, temveč moramo vedeti, da je količina porabljene soli odvisna od sestavin hrane. Znano je, da ljudje, ki se pretežno hranijo z mesom, ne potrebujejo toliko soli kot na primer ljudje, ki se hranijo predvsem z rastlinsko hrano. Ljudje, ki se hranijo z rastlinsko hrano, torej rabijo več soli kot oni, ki zauživajo mesno hrano. Vzrok je to, da se oglikovi hidrati ob prisotnosti kuhinjske soli lažje prebavljajo in pa da je v rastlinski hrani manj kuhinjske soli. Napačno je, če pod besedo sol razumemo le kuhinjsko sol, ki je kemično natrijev klorid. Telo potrebuje namreč poleg te tudi še druge soli, kot so kalijeve, magnezijeve in kalcijeve soli. Učinek kalija je na' primer nasproten učinku natrija. Kalij zmanjšuje vzdražljivost mišičnih vlaken, natrij jo zvišuje. Da povemo to z drugimi besedami: krčenje in popuščanje mišic zavisi od teh dveh soli. V telesu mora biti med posameznimi solmi neko določeno razmerje, kot je v krvi. Dognali so, da so v krvi na sto delov natrija štiri deli kalcija, dva dela magnezija in štirje deli kalija. To razmerje je podobno razmerju, ki ga dobimo pri analizi morske vode, ki jo imamo za zibelko vsega živega. Če hočemo, da ostane organi-• zem zdrav, se razmerje med solmi ne sme preveč spreminjati. Pri ledvičnih boleznih se zbira v tkivih telesa voda in krvni tlak naraste, ker se kuhinjsko sol ne more izločati iz telesa skozi obolele ledvice in na ta način veže preveč vode, kajti organizem hoče obdržati vedno enako koncentracijo soli. Če imamo torej v telesu veliko soli, rabimo za to tudi veliko vode, da sol „razredčimo”. V takem primeru je sol škodljiva, zato predpiše zdravnik takim bolnikom neslano dieto. Kuharski recepti POROVA JUHA Potrebuješ por, dva krompirja, malo klobase ali svinjine, mast, sladkor, moko, kis ali paradižnike. Na masti zarumeni košček sladkorja in ko se speni, prideni narezanega pora, ga malo prepraži in duši do mehkega. Nato ga potrosi z žlico moke, pusti zarumeneti in zalij s kostno ali zelenjavno iuho. V juho lahko zakuhaš na kocke narezanega krompirja. Prideni malo na kocke narezane kuhane svinjine ali klobase. Po okusu odišavi s paradižnikom ali s kisom. London je prikazal svoje jesenske kolekcije-Zgoraj plašč v kroju raglan za hladnejše dni, katerega perzijanski ovratnik se prijetno odraža od rjavo-belo progastega twed-blaga. (AND) OCVRTI PARADIŽNIKI, NADEVANI Z JAJČNO JEDJO Potrebuješ dobro zrele, še trde paradižnike, jajca, mast, drobtine in moko. Paradižnike olupi, jim odreži kapico, odstrani seme in sok, napolni z jajčno jedjo, pokrij nazaj s kapico, zašpilji, povaljaj v moki, raztepenem jajcu, drobtinah in jih v vroči masti rumeno ocvri. Ocvrtim odstrani zobotrebce, s katerimi si jih prej zašpiljila. Paradižnike naloži okrog riža, testenin ali mesa. Potrebuješ poljubno količino jajc, mast, sol, poper ali drobnjak. SADNE PLOŠČE Potrebuješ 14 dkg presnega masla, štiri jajca, 20 do 25 dkg sladkorja, eno osmino mleka, 28 dkg moke, pecilni prašek, žlico ruma, limonovo lupino in kakršno koli sadje. Presno maslo mešaj z rumenjaki in sladkorjem, da naraste, prideni limonove lupinice, mrzlo sveže mleko, rum in 14 dkg moke. Naredi sneg iz štirih beljakov in ga z drugimi 14 dkg moke in enim pecilnim praškom rahlo primešaj k prejšnjemu. Deni testo za prst visoko v namazano pločevino in potrosi s poljubnimi marelicami ali olupljenimi in enako zrezanimi češplji, lahko tudi z rozinami. Daj v pečico in počasi peci. Pečene potrosi s sladkorjem in zreži na koščke. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Sladkorna bolezen ni monopol bogatih V prejšnjih časih je na splošno veljalo mnenje, da je sladkorna bolezen nekakšen »monopol« bogatih ludi, ki se preveč dobro hranijo. V resnici tudi revni ljudje niso varni pred njo. Vzrok sladkorne bolezni je motnja delovanja žleze pankreas, ki leži ob dvanajsterniku tik pod želodcem. Povprečno tehta žleza pankreas pri človeku okrog 70 gramov, medtem ko je pri nekaterih živalih težja, na primer pri prašiču 100 gr., pri govedu 250 gr. itd. Žleza pankreas izločuje sokove, ki se iztekajo v tanko črevo in razstavljajo hrano v osnovne sestavne dele. Razen tega ima žleza pankreas še posebne Staniče, ki so posejane kakor nekakšni otoki med drugimi stanicami in ki izločajo hormon insuiin. Hormon je dobil to ime zaradi tega, ker se otok v latinščini imenuje insula. Prav od tega hormona je odvisno, ali ostane človek zdrav ali pa ga začne mučiti sladkorna bolezen. Če primanjkuje insulina, pride do hujših motenj v presnovi, tako da organizem ne more več presnavljati sladkorja in zato potrebuje več beljakovin ter masti. Sladkor je pa zelo pomembno hranilo vseh stanic in zlasti nujen za redno delovanje živcev. Zdrav organizem presnavlja hrano tudi v sladkor in v jetrih je nekakšna zaloga sladkorja, od koder potem kri prejema v primernih količinah obroke sladkorja. Ko pa primanjkuje v organizmu insulina, jetra ne zbirajo več sladkorja, ki ga zato prihaja preveč v kri. Pri sladkorni bolezni navadno prihaja v kri toliko sladkorja, da ga organizem v večjih količinah izloča tudi z vodo. Ker organizem nima koristi od sladkorja iz hrane, marveč uporablja predvsem beljakovine in masti, bolnik zelo hujša. Ker se v vodi topi mnogo sladkorja in z njo izloča, so bolni-kj_s sladkorno boleznijo stalno žejni in mnogo pijejo. Šele leta 1922 so znanstveniki zagotovili, da je sladkorno bolezen mogoče zdraviti z žlezo pankreas. Najprej so z žlezami, to se pravi z mesom, zdravili pse. Med nadaljnjim razvojem se jim je posrečilo izločiti iz pankreasa čisti insuiin v obliki prahu, ki so ga potem začeli uporabljati za injekcije, raztopljenega v vodi. Dandanes število bolnikov s sladkorno boleznijo narašča po vsem svetu. Računajo, da je v naprednejših deželah okrog 2 odstotka prebivalcev s sladkorno boleznijo. Dandanes ugotavljajo, da je mnogo bolnikov s sladkorno boleznijo zlasti med mestnim prebivalstvom. To pojasnjujejo tako, češ da sodobni način življenja, ki zahteva hitro in naporno delo, terja velike živčne napore, kar potem povzroča živčne motnje, ki vplivajo tudi na delovanje žleze pankreas. Bolezen je nedvo- mno tudi v zvezi z nerednim načinom prehrane in prav tako slabo vpliva, če se človek dovolj ne naspi in na splošno pre-napenja živce. ^ V današnjem času imajo zdravniki t rokah sicer učinkovito zdravilo, ki je pa vendar razmeroma drago in ga primanjkuje. Insuiin pridobivajo iz živalskih žlez. Iz ene žleze je mogoče pridobiti razmeroma zelo malo insulina, kar pomeni, da bi bilo treba klati zelo mnogo goveje živine. V vseh klavnicah bi morali zbirati žleze in jih tudi primerno hraniti, tako da bi se insuiin ne izgubil, dokler bi farmacevtska industrija žlez ne predelala. Uporabljajo predvsem telečje žleze. Čim mlajša je žival, tem več insulina vsebuje pankreas. Tako ima žleza teleta štirikrat več insulina kakor starejše goveje živali. Iz tisoč kilogramov žleZ je mogoče pridobiti največ okrog 100 gr. insulina. Proizvodnja insulina na svetu je mnogo premajhna, da bi bilo mogoče uspešno zdraviti vse bolnike. Zlatenica je lahko tudi nalezljiva bolj bo- Zlatenica ni bolezen, temveč lezenski znak, da nekaj z jetri, oziroma z žolčem ni v redu. Tako na primer pride do zlatenice, če zapre žolčni kamen žolčevod in žolč ne more v dvanajstik, pri čemer se zopet izliva v kri ter jo porumeni. Seveda niso s tem še vse možnosti izčrpane, kajti v zvezi z zlatenico so lahko še razne druge težave kakor srčna slabost, zastrupljenja, krvne bolezni, ter rak na jetrih in žolčevodu. Zato ne zanemarjajmo zlatenice in pojdimo k zdravniku, da nam poišče pravi vzrok bolezni. Danes bomo govorili o tisti zlatenici, ki se javlja pri mladih ljudeh in kot epidemija. Te vrste zlatenica se pojavi navadno poleti zaradi hrane. Prvi znaki bolezni se pojavijo dva do tri tedne po oku-ženju. Začutimo skoraj iste bolečine kot pri gripi: najprej glavobol, vročina in splošno slabost, nato pa še črevesne in želodčne motnje. Po nekaj dneh pa se pa- PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Nekaj iz davčne prakse „Ko država te varuje, davke plačaš ji za to; ker pa človek davke kuje, pazi, da preveč ne bo!“ Ko pregleduje davčni predpis, se marsikateri takoj praska za ušesom, ker se mu davčni zahtevek na vsak način zdi previsok. Pa se tolaži s tem, da si bo že na kak način pomagal: ali, da bo sam skušal davčne uradnike prepričati o napakah pri ugotovitvah davčnih podlag in o krivičnosti predpisa, ali pa, da bo že napravil pritožbo in če ne gre drugače tudi do zadnje instance. Mogoče se pa take pritožbe v ustmeni ali pismeni obliki ne posrečijo, ali pa zamudi preveč obdavčeni davkoplačevalec celo pravi, to je predpisani čas za pritožbo, kajti skoraj vsak zakon ima pripravljene tudi take pasti, da se človek, ki ne pazi, vendarle ujame. Za take že čisto obupne slučaje, bi danes hotel obrazložiti še eno in to nekako zadnjo pomoč, to pa samo tedaj, če so dani sledeči pogoji, katere navaja »zakon o iztirjanju zapadlih davčnih plačil« iz leta 1951. Mogoče je namreč, da davki, zaradi katerih so brez uspeha tekle pritožbe, pozneje pri spremenjenih gospodarskih prilikah postanejo pretežki in krivični, ali pa, da se važne okolnosti prej niso dovolj ali pravilno poudarjale, ali da sploh ni bilo pritožbe, ali pa, da so bile zamujene in tako dalje. Mogoče je torej iz enega ali drugega razloga, da bi celotni davčni predpis in njega iztirjanje postala težka, za davkoplačevalca neznosna gospodarska škoda, ki bi ogrožala gospodarsko eksistenco davčnega dolžnika, kakor pravi nemško besedilo zakona: »die Zahlungsfahigkeit des Schuldners ernstlich gefahrden«. Ta zakon omenja tudi slučaj, da bi pomenilo iztirjanje davka za dolžnika posebno neusmiljenost ali trdoto (po nemškem besedilu »eine besondere Harte«), recimo, da bi dolžnik v svojem obratu utrpel tako škodo, ki bi je na noben način ne mogel izravnati, tudi ščasoma ne. Poseben slučaj je seveda tudi ta, da bi bile že pritožbe pomagale, če bi se bile sploh, ali pravočasno vložile, ali pa pravilno izpeljale. V vseh takih slučajih naj davkoplačevalec poskusi zadnji način pomoči, in napravi nekako predstavko ali ugovor na davčni urad z vsemi temi trditvami. Stvar potem preišče odmerilni oddelek davčne oblasti, če so pogoji sploh dejansko dani. Nato pa odredi s posebnim sklepom, če se kaj popusti, koliko in na kak način. Da pa pomeni ta zakon resno voljo, postopati v krivičnih in pretežkih slučajih vendar le še s kako popravo prvotno previsokega predpisa, je razvidno tudi iz tega, da mora davčna oblast tak sklep natančno obrazložiti, posebno, če predlog zavrne, kar je že za bodoče slučaje podučno. cient zopet dobro počuti in neredko zapusti posteljo, ker mu preneha tudi vročina. Toda polagoma se zlatenica zopet pojavi in bolnik izloča temno vodo sivkasto blato, polt mu porumeni in ga srbi. Splošna utrujenost in onemoglost ga prisilita, da gre zopet v posteljo. Šele čez dva do tri tedne zlatenica zopet pojenja in edina nje posledica je velika utrujenost, ki traja še nekaj tednov. Le v redkih primerih se zgodi, da se bolezen zopet pojavi ali da pusti posledice na jetrih. Morda bo kdo vprašal, od kod izvira zlatenica? Gre pravzaprav za neko infekcijsko bolezen, katere bacil povzroča vnetje in s tem okvaro jetrnih celic. Bolnik z zlatenico spada v postelj, ne sme jesti mastnih jedi, pač pa mnogo sladkorja in sočivja. Zanj velja pravilo, naj ne zapusti prezgodaj bolniške postelje! ŠE NEKAT O POSEBNIH IZDATKIH DAVKOPLAČEVALCA (»SONDER-AUSGABEN«) KI SE PRI ODMERI UPOŠTEVAJO Večkrat se pripeti, da mora kdo plačevati svoji ženi, od katere je ločen, ali pa svojim otrokom, domenjena plačila, odnosno taka, na katere je bil obsojen, in skuša potem take dajatve in izdatke uveljaviti kot odbitvene izdatke, ki bi jih morala davkarija upoštevati. To mnenje pa je napačno, ker nimajo taki izdatki s poslom ali obratom, ki je davkom podvržen, nobene veze. Samo dogovori med takimi osebami glede plačil, ki so v tesni vezi z gospodarstvom ali poslom obdavčenega, se lahko upoštevajo. KAJ POMENI ODTEGLJAJ ZARADI IZGUBE (»VERLUSTABZUG«) Pravica za tak odtegljaj pristoja samo tisti osebi, ki je izgubo utrpela in to izgubo — razume se — tudi primerno dokaže. Izjema so samo vdove in otroci umrlega upravičenca, ki nadaljujejo posel ali obrat in dokažejo, da so do smrti upravičenca ali davčnega zavezanca živeli z njim v istem domačinstvu. Sme se pa tak odbitek ^uveljaviti še^ v drugem davčnem letu, če ga je davčni dolžnik v prvem letu kril z drugim svojim dohodkom in če to dokaze. Hre/encc /e nova liskama Samostojna slovenska tiskarna je že davna želja našega ljudstva. Ko se je ta želja izpolnila, ni odveč, če podamo kratko okvirno sliko njene uresničitve, to je nastanka nove tiskarne: Izhajajoč iz poznanja ljudske želje po tiskarni in iz zavesti da obstoji tudi dejanska potreba po njej, so se zbrali dne 5. marca lanskega leta družbeniki Drave na ustanovnem občnem zboru in sklenili, da ustanovijo založniško in tiskarsko podjetje kot družbo z omejenim jamstvom. Mlada gospodarska ustanova, Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava si je na prvem svojem občnem zboru zadala kot prvo nalogo, da pripravi, ustanovi in nredi tiskarno kot najnujnejšo potrebo. Po mnogostranskem proučevanju je prišlo do dogovora med »Dravo« in Slovensko prosvetno zvezo, da se tiskarna namesti v Delavskem domu v Podljubelju. V zadnjih tednih lanskega leta je Slovenska prosvetna zveza začela popravljati Delavski dom v Podljubelju, katerega prostorna dvorana bo trenutno služila tiskarni. Pri tem so v skladu z dogovorom z »Dravo« seveda od vsega začetka bile upoštevane specifične tiskarniške potrebe. Tako Slov. prosvetna zveza kot s svoje strani »Drava« sta se pri dodelitvi potrebnih del posebno ozirali na naše domače obrtnike in je tako nova tiskarna že ob njenem prvem razvoju in nastanku brez-dvomno pomenila gospodarsko pomoč številnim podjetnikom, obrtnikom in njihovim delavcem v neposredni okolici. Najstarejša slovenska puškama Ludvik Borovnik BOROVLJE izdeluje najmodernejše lovsko orožje, tudi po posebni želji naročnikov, nabavlja daljnoglede, municije in vse lovske potrebščine, priporoča se za popravo vsake vrste lovskega orožja. Trgovina z mešanim blagom Jožef Renko BOROVLJE Podjetje za špedicijo in tovorni promet RAUSCH - BOROVLJE Telefon 302 Preselitve dnevno Borovlje — Celovec dvakrat tedensko Borovlje — Dunaj Vsa gradbena dela je izvršil zidarski in tesarski mojster Schiitz v Borovljah, medtem ko sta si potrebna tesarska dela delila prav tako Schiitz in mladi tesarski mojster Franci Gasser iz Bilčovsa. Steklo za okna je dobavila tvrdka Josef Potzl v Celovcu, steklarska dela pa je opravila steklarska delavnica Gerhard Eichler v Borovljah. Tvrdka Harlander v Celovcu je vgradila centralno kurjavo in za vso električno instalacijo je skrbelo elektrotehnično podjetje Hans Schilcher iz Wolfsberga. Mizarska dela so bila poverjena Mihiju Gabrielu v Št. Janžu v Rožu, prav tako kot je prevzel slikarski mojster Mihael Valentin v Borovljah pleskarska in slikarska dela. Končno je svoj delež k ureditvi Doma za tiskarno doprinesel še kovač Ibounig, ki je nekdaj dolga leta skrbel za ta dom. Pripravljalne ureditve v Domu so tako napredovale, da so se meseca februarja letos že lahko začeli postavljati tiskarniški stroji. So to: veliki brzotiskalni stroj, dva J -i 1 -j F H — L I—1 L v kjtk/i timjludjuolljejjsu zim), ki qcl ju pJdbpxxmii elomk t% delan tuni sonje misli tmidnurui od. imiann, (la. pnsejje. z t ujim tujim snuje. kultuze ul da tnjamn mutvj iz dudke jetja žmljeiija.. dozidat Hozkn mala tiskalna stroja, rezalni stroj za papir in stroj za zlaganje časopisov, knjižnih pol itd. — Kot zadnjega je tiskarna še dobila velik štirikrovni stavni stroj »Li-notype«, tako da razpolaga z njenim razmeram odgovarjajočim kompletnim strojnim parkom. Vse te stroje je dobavila tvrdka »Viktoria« za tiskarske stroje Robert Reichi na Dunaju. Ves črkovni material je tiskarna nabavila pri tvrdki Berthold & Stempel na Dunaju in je njen izbor črk tak, da lahko ugodi naročilom vseh vrst in oblik. Najmodernejše in po zadnjih izkušnjah naj-pripravnejše izdelane regale za črkovni material za ročni stav pa je dobavila tvrdka Zobal na Dunaju. Tiskarna se je tudi že založila z zadostnimi količinami papirja za vse različne potrebe tiskarne in vseh kakovosti, ki ga je dobavilo podjetje Funder v Št. Vidu. Zavarovala je tiskarna svoje stroje, ostalo opremo, zalogo materiala in stavbo pri zavarovalnici »National«, ki je pogodbeni zavod naše Zveze slov. zadrug. V teku mesecev in zadnjih tednov so se uredile še vse podrobnosti, izvedene so bile zadnje priprave za začetek obratovanja in danes nova tiskarna v Podljubelju že dela. Jakob Gekoni izdeluje moderne nagrobne spomenike Borovlje, Waidischerstrasse 1 Tovarna pušk Josef VVinkler FERLACH — BOROVLJE Telefon 285 Štedilniki in peči orodje za kuhinjo in dom Hans Napotnig BOROVLJE 000000000GČ0OO0OO0OOOO0OCO0OOOOOOOOU c7cscf PoizI % CELOVEC Karfreitstrasse 12 — Lidmanskygasse 13 telefon 17-81 • . steklo, porcelan, keramika, belo-prstena posoda, kuhinjsko orodje, stavbeno in portalno steklarstvo, veletrgovina s plošče-nim steklom NATIONAL11 Allgemeine Versicherungs AG. ustanovljena 1845 pogodbeni zavod Zveze slovenskih zadrug deželna poslovalnica za Koroško CELOVEC Lidmanskygasse 9, telefon 2307 Mi prevzamemo: Zavarovanje proti ognju, vlomu in nezgodam, odgovornostno zavarovanje zavarovanje nepremičnega pohištva in motornih vozil vseh vrst. i L Delavnica za tiskarniško opravo Josef lobaf Bien-afzgcrsdorf, Hittcrcfas.se 16, Telefon H Ustanovljena 1873 Izdeluje in ima na zalogi vse vrste črkovnih omar kakor tudi vseh drugih tiskarskih lesenih izdelkov 21. avgust 1953 Pri ureditvi in opremi tiskarne so sodelovali i Kot dobavitelj celokupne strojne naprave te nove tiskarne pošiljamo naša najboljša voščila za uspešno poslovanje in dobro napredovanje novega tiskarskega podjetja Robert Reichi Wien VII. Schottenfeldgasse 63 Vsi stroji za knjigotisk, offsetni tisk, knjigoveznice in kartonaže. Vsi specialni stroji za izdelavo blagajniških blokov, stroji za izdelovanje pečatov ter stroji za anilinski tisk Delavnica Vsa tesarska dela kakor tudi za svinčeno steklo, steklarstvo strokovno kritje s skodlami po za gradnjo in slike najnižjih cenah prevzema Gerhard Eichler Borovlje ^lajjpr tesarski mojster cSli k anto o Mihael Valentin rP)iJh%m Borovlje GRADBENO PODJETJE Anton Schiitz Mestni zidarski mojster in tesarski mojster Borovlje Klagenfurterstrasse 34 Vse električne naprave tudi v južnem delu Koroške HANS SCHILCHER podjetje za elektrotehniko WOLFSBERG Herrengasse 182 ADOLF FUNDER Tovarna papirja, papirnatih vreč in lesovine Veletrgovina papirja • * Tovarniško podjetje Mdlbling Pošta: Treibach Koroška Telefon: 340 in 341 Centralne kurjave, naprave za pripravljanje tople vode HANS HARLANDER & SOHNE CELOVEC, Villacherstr. 4 - Poreče-ob j. 228 sanitarne naprave črpalne naprave