OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Številka: 6/1-1-63/87 Datum: 18. 03. 1987 POROČILO O DELU UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1986 I. UVOD 1. Upravni organi in strokovne službe občine so bili ustanovljeni z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju uprav- 21 nih organov in strokovnih služb občine Ljubljana-Siška, ki so ga sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine na svojih sejah dne 25. septembra 1986. S tem odlokom je namesto dotedanjih 7 ustanov-Ijenih 6 upravnih organov in 3 štrokovne službe ter opredeljeno njihovo delovno področje. Sekretariat za občo upravo, sekretariat za Ijudsko obrambo in upravo za družbene prihodke in gospodar-stvo, komite za urejanje prostora in komite za družbene dejavnosti pa kot kolegijski upravni organi. Sekretariat izvršnega sveta in kadrovska služba sta kot strokovtii službi organizacijsko povezani v sekretariat za občo upravo. služba za proračun in finance pa v komite za družbeno planiranje irt gospodarstvo. 2. Upravni organi občine v mejah pravic in dolžnosti občine: - izvajajo določeno politiko iu izvršujejo zakone, druge pred-pise in splošne akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter predpise izvršilmh organov in izvajajo smernice skupščin ter načelna stališča in smernice izvršilnih organov - odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni - spretnljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj na teh področjih - odločajo o upravnih stvareh - opravljajo nadzorstvo in druge upravne zadeve - pripravljajo predpise in druge splošne akte - opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in statut in zakoni ter opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet. Občinski upravni organi izvajajo le tistc pravice in dolžnosti občine, ki niso s statutom mestd prenešene v pristojnost mesta Ljubijana kot posebne družbenopolitične in samoupravne skup-nosti. 3. Z dolokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovih služb občine pa so občinski upravni organi tudi dolžni: - v zadevah, ki jih je občina s statutom mesta poverila mestu sodelovati z ustreznimi mestnimi upravnimi organi, upravnimi , organizacijami in strokovnimi službami ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati nji-hove pobude, mnenje in predloge^ usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno izvajanje na mesto prenešenih nalog na območju občine, - organizirati reševanje in soddovati pri reševanju problemov in vprašanj, ki vplivajo na življenje in delo občanov v posameznih krajevnih skupnostih tudi v primeru, ko posamezne naloge in aktivnosti opravljajo organizacije in skupnosti, ki imajo svoj sedež izven občine. - zagotavljati potrebno strokovno pomoč organom upravljanja krajevnih skupnosti pri uresničevahju skupnih interesov in potreb v krajevnih skupnostih s svojega delovnega področja. 4. V upravnih organih in strokovnih službah občine je bila koncem leta 1986 naslednja kvalifikacijska struktura zaposlenih STOPNJA STROKOVNE Po sistemizaci- Dejanska stro- IZOBRAZBE ji del in nalog kovna izobraz- ba zaposlenih 1. visoka 35 25 2. višja 65 43 3. štiriletna srednja 65 42 4. Triletna srednja 18 26 5. Dvoletna srednja • 4 5 6. Osnovno šolska 16 53 Skupaj 203 194 V letu ] 986 je prenehalo delovno razmerje 19delavcem,od tega 5 z visoko, 6 z višjo. 2 z štiriletno srednjo in 2 s triletno srednjo strokovno izobrazbo ter 4 dclavcem z osnovnošolsko izobrazbo. V dclovno razmerjc pa je bilo sprcjetih 24 delavcev, od tcga 8 z visoko, 3 z vjšjo. 1 z štiriictno srednjo. 4 s triletno srednjo in 1 z dvoletno srednjo strokovno izobrazbo ter 7 z osnovnošoisko izo-brazbo. 5. Delavci upravnih organov in strokovnih služb občine so samoupravno organizirani v skupni dclovni skupnosti, politično pa v osnovni organizaciji sindikata in osnovni organizaciji ZSMS. Clani ZKS so organi/irani v štirih osnovnih organizacijah (OO ZK Uprave /.;> družbcnc prihodke. OO ZK sekretariata za občo upravo. OO ZK kolcgijskih upravnih organov, OO ZK individual-nih upravnih organov). II. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO I. V sckrclariatu za obeo upravci sc opravljajn zadcvc. ki sc nan;iš;ijo na nadzorstvo zakonilosli samoupravnih splošnih aktov in na uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združe-nega dela ter.v drugih samoupravnih orgariizacijah in skupnostih na zagotavljanje zakonitosti in pravne pravilnosti odlokov, sploš-nih aktov in drugih predpisov, ki jih sprejema skupščina občine ali njen izvršni svet, na evidenco in nadzor nad izvajanjem predpisov, ki jih sprejema skupščina občine ali njen izvršni svet ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih podpisnik je skupščina občine ali njen izvršni svet, na družbeni sistem informi-ranja ter na informacijski sistem in avtomatsko obdelavo podatkov za potrebe upravnega delovanja. na delovanje krajevnih skupnosti in delo njihovih organov upravljanja, na nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju v upravnih organih in pooblaščenih organizacijah, na matične in državljanske knjige za občane izvenmestnih krajevnih skupnosti, na medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, izdajo delov-nih knjižic in na overovitve dokumentov. na sprejem, odpremo in arhiviranje pošte in drugih dokumentov, na upravljanje telefonske centrale, na razmnoževanje in fotokopiranje gradiv, na nabavo, evidenco in vzdrževanje osnovnih sredstev, na nabavo evidenco, skladiščenje in izdajo drobnega inventarja. pisarniškega in drugega materiala, na zagotavljanje, varovanje in vzdrževanje poslovnih prostorov ter na upravne in druge naloge, ki ne spadajo v izrecno pristojnost drugih uravnih organov in služb občine. 2. Pregledana je pravna pravilnost in zakonitost vsph normativ-nih zadev, ki jih je v preteklem letu sprejela skupščina občine in njen izvršni svet ter nudena potrebna strokovna pomoč upravnim organom in strokovnim službam s področja pravnih in normativnih zadev. Za sprejem v skupščini občine je bil izdelan poslovnik skupščine, odlok o delegiranju delegatov in odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo posamezne konference delegacij na seje zbora združenega dela ter odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področjuupravnih organov in strokovnih služb občine in odlok o organizaciji indelovnem področju sekretariata občinske skupščine. Izdelano je bilo tudi poročilo o delu upravnih organov in skupne strokovne službe za leto 1985. Poleg tega so bila pripravljena vsa strokovna stališča do gradiv, ki jih je z delovnega področja sekretariata obravnavala republiška in mestna skupščina. 3. lzvršen je bil pregled zakonitosti in pravne pravilnosti temelj-nih samoupravnih aktov 27 organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pregled usklajenosti samoupravnih aktov z temeljno zakonodajo v vseh organizacijah združenega dela, ki so imele v preteklem letu reelekcijo poslovod-nih organov. Pri pregledih samoupravnin splošnih aktov ugotav-Ijamo, da imajo organizacije združenega dela v glavnem svoje temeljne samoupravne akte usklajene z zakonodajo. razen z zako-nom o razširjeni reprodukciji in minulim delom. Pri usklajevanju s tem zakonom pa ugotavljamo, da so organizacije združenega dela v svoje samoupravne splošne akte vključile le določiia o gospodar-jenju z investicjskimi sredstvi, določila o uveljavljanju pravice delavcev do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela pa le v manjši meri, ampak še naprej uporabljajo kot izključno mcrilo. delovno dobo. Vzrok za tako stanje je predvsem v pomanjkanju strokovnih podlag. Poleg tega je bila pregledana zakonitost in primernost 5 samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizaeij in skupnosti posebnega družbenega pomena za uveljavitev katerih je potrebno soglasje občinske skupščine in 2 za uveljavitev katerih je potrebno soglasje izvršnega sveta občinske skupščine. ¦ 4. V zvezi z volitvami delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in v skupščine samoupravnih interes-nih skupnosti so bili pripravljeni vsi potrebni volilni imeniki, pregledana zakonitost in pravilnost izvedbe vseh terneljnih kandi-dacijskih konferenc ter zakonitosti vseh kandidatnih list. Izvedene so bile tudi vse potrebne aktivnosti za pripravo in sprejem samou-pravnih sporazumov o oblikovanju konferenc delegacij za delegi-ranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine ter za izvedbo vseh predpisanih predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih postopkov v občini. Opravljena so bila tudi vsa potvebna strokovna in organizacijsko-tehnična opravila v zvezi s pripravo in izvedbo referenduma za IV. samoprispevek ter za nemoteno delo občinske volilne komisije ob izvedbi volitev in ob izvedbi referen-duma za IV. samoprispevek. 5. Izvedene so bile vse potrebne aktivnosti v zvezi z odločitvijo delavcev upravnih organov in strokovnih služb o oblikovanju skupne delovne skupnosti. Pripravljeni in sprejeti so bili predpi-sani konstitutivni samoupravni akti in samoupravni akti s področja pridobivanja in razporejanja dohodka ter s področja deiitve srcd-stev za osebne dohodke in skupno porabo. V zvczi s tem so bili tudi pripravljeni in na izvršnem svetu sprejcti vsi potrebni splošni ak(i. ki omogočajo samoupravno ureditev pravic, obvcznosti in odgovornosti delavccv v skupni delovni skupnosti. 6. Na področju opravljanja nalogv zvezi zdelovanjem krajevnih skupnosti so bile aktivnosti sekretariata usmerjene predvsem na urejanje finansiranja in zagotavljanja materialnih pogojev za delo krajevnih skupnosti in za zagotavljanje dohodka delavcem delovne skupnosti krajevnih skupnosti. Pripravljene so bile potrebne spre-membe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posameznih krajevnih skupnosti na dohodku iz sredstev proračuna občine, ki jih pa odbor podpisnikov ni sprejel, samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih in odgovornostih pri sofinansiranju delovanja delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih, ki ga niso sprejele niti vse krajevne skupnosti niti vse samoupravne interesne skupnosti ter samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za delo krajev-nih skupnosti, ki pa zaradi negativnih stališč zbora združenega dela občinske skupščine ni bil niti posredovan v obravnavo in sprejem organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim. Tudi aktivnosti za pripravo in sprejem samoupravnega sporazuma o enotnih merilih in kriterijih za finasniranje krajevnih skupnosti vseh petih ljubljanskih občin, ki so se vršile v okviru mestne konference SZDL, niso bile dokončane. Vse to je privedlo posa-mezne krajevne skupnosti v težave pri finansiranju svojih aktivno-sti, saj je praktično tudi v preteklem letu bil edini vir finansiranja njihovih dejavnosti občinski proračun, ki pa namenja sredstva le za finansiranje delegatskega sistema. Problemi finansiranja dela delavcev delovne skupnosti krajevnih skupnosti so nastajali zaradi tega, ker je le 7 krajevnih sprejelo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo. Delovna skupnost je bila zato pri finansiranju odvisna od trenutne finančne situacije in razpoloženja svetov posameznih krajevnih skupnosti. Posledica nesprejetega samoupravnega spo-razuma je tudi nesprejetjea samoupravnih splošnih aktov, ki bi omogočali nonnalno samoupravno aktivnost delavcev delovne skupnosti krajevnih skupnosti. 7. V sekretariatu so bila opravljena tudi vsa potrebna skupna administrativna, organizacijska in pomožna dela za vse upravne organfe in strokovne službe občine. Nismo uspeli pridobiti potreb-nih prostorov za delo, tako da se je tudi v tem letu opravljalo delo v težkih prostorskih pogojih. Večji premik je bil napravljen pri obnovi in zamenjavi opreme za delo in pri ureditvi posameznih prostorov za delo. Tako je bilo za v letu 1986 vloženo v obnovo in vzdrževanje prostorov 18,458.714 din, v nabavo in modernizacijo opreme pa 39,453.027 dinarjev. Poseben problem so v preteklem letu predstavljali počitniški domovi, ki so osnovna sredstva občin-skih upravnih organov, služijo pa za organizirana letovanja in zimovanja naših otrok. Počitniški dom v PoreČu in počitniški dom na Pagu sta bila usposobljena za letovanje otrok, s tem da smo v njihovo investicijsko vzdrževanje v zadnjih dveh letih vložili 21,613.027 dinarjevinstemsaniralinajakutneišeprobleme. Počit-niški dom na Srednjem vrhu pa smo morali zaradi popolne dotraja-nosti strehe in vseh instalacij zapreti. Tako stanje domov je posle-dica neurejenega sistema finansiranja počitniških domov za potrebe otrok, tako da se letovanja po zmernih cenah omogočajo v glavnem le na račun vzdrževanja domov. III. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO 1. Sekretariat za Ijudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nana-šajo na obrambno razvojni načrt in zagotavljanje izvajanja nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini, na strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov in nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim skupnostim in državnim organom pri izdclavi obrambnih načrtov in načrtov družbene samozaščite fer na usklajevanju obrambnih priprav, na mobiliza-cijo vnjaških obveznikov, obveznikov civilne zaščite in upravno vojnih zvez ter na prenos ukazov za pripjavljenost, na organizira-nje, opremljanje in delovanje štabov in enot civilne zaščite in upravno vojnih zvez. delovnih ljudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter na usposobljanje za opravljanje nalog narodne zaščite in zadeve, ki se nanašajo na usmcrjanje mladih v vojaško obrambne poklice in na priprave za nabor. 2. Sekretariat jc v letu 1986 izvajal aktivnosti v zvezi z nadaljnim podružbljanjcm obrambnih priprav ter dopolnjevanjem in medse-bojnim usklajcvanjem obrambnih načrtov in usposobljenjem njiho-vih b.vajalcev in v zvezi z dograjevanjem mobilizacijskega sistema v občini, dopolnjcvanjem mobilizacijskih načrtov ter usposabljanjem izvajalcev mobilizacije. Mobilizacijski sistem v občini smo redno preverjali z mobilizacijskimi vajami. Na podlagi rezultatov vaj in izkušenj iz preteklih let so bili dopolnjeni mobilizacijski načrti posameznih krajevnih skupnosti. Nad stanjem obrambnih in var-nostnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti, je sekreta-riat izvajal strokovni nadzor. Ob pregledih so bila dana ustrezna strokovna napotila za njihovo dopolnitev. 3. Na področju varnostnih priprav je sekretariat usmerjal aktiv-nosti v zvezi z potrebnim dopolnjevanjem vamostnih načrtov. Dopolnjeni so bili varnostni načrti občine. izvršnega sveta občin-ske skupščine ter sekretariata za ljudsko obrambo in drugih občin-skih upravnih organov. Posebna pczornost je bila posvečena izde-lavi načrtov Narodne zaščite. Načrti narodne zaščite so bili kontro-lirani pri večini obrambnih subjektov v občini. 4. Na področju civilne zaščite je sekretariat nadaljeval z dogra-jevanjem organizacije civilne zaščite v skladu s smernicami in cilji razvoja civilne zaščite v SR Sloveniji. V civilno zaščito je vključe-nih 10.265 obveznikov ali 12% občanov. Poleg občinskega štaba civilne zaščite je organiziranih še 30 štabov v krajevnih skupnostih in 58 v organizacijah združenega dela. Poleg kadrovske krepitve civilne zaščite je sekretariat vlagal potrebne napore v zagotavljanje raaterialnega popolnjevanja enot v skladu s sprejetim letnim pro- * gramom in finančnim načrtom. 5. Na področju vojnoupravnih zvez in kripto zaščite je nabava naročenih materialno tehničnih sredstev in kripto zaščite potekala bolje kot prejšnja leta. V sodelovanju z mestnim sekretariatom za ljudsko obrambo in PTT je bil izdelan načrt in izvedeno sofinansi-ranje izgradnje položitve telefonskega kabla od ATC Cigaletove do Krekovega trga. Nabavljena je bila manjkajoča oprema za enoto za zveze in kriptozaščite ter za vojne upravne organe za delo na terenu v najtežjih pogojih. Vaje enote so se izvajale po pro-gramu republiškega in mestnega sekretariata za ljudsko obrambo in po lastnih programih. Poleg vaj se je redno izvajalo tudi prever-janje delovanja celotnega sistema zvez. 6. V sodelovanju z KKSZDL in OO ZSS je bilo organizirano in izvedeno je usposabljanje delovnih Ijudi in občanov na temo »Naša krajevna skupnost in TOZD v obrambnih pripravah«. Osnovnim šolam je bilo posredovano propagandno gradivo o vojaških šolah in poklicih ter nudene potrebne informacije v zvezi z možnostjo vpisa na posamezne šole. V sodelovanju z mestnim sekretariatom za ljudsko obrambo, upravo vojaškega območja, krajevnimi skup-nostmi, organizacijami združenega dela in šolam je bil izveden nabor 579 nabornih obveznikov. 7. Proračunsko sredstvo za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito so se v skladu s sprejetim finančnim načrtom uporabljala za pokrivanje stroškov usposabljanja kadrov, za izvajanje ukrepov varnosti in družbene samozaščite, za sofinansiranje dela delavcev krajevnih skupnosti, ki delajo na področju Ijudske obrambe za finansiranje občinskih materialnih rezerv za primer naravnih in drugih hudih nesreč in podobno. Združena sredstva pa so se uporabljala za usposabljanje prebivalstva in mladine, obveznikov civilne zaščite, pripadnikov narodne zaščite. za sofinanciranje društev in družbenih organizacij in za druge dovoljene namene. IV. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE 1. Uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev ter na odmero, obračunava-nje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja služba družbenega knjigovodstva, na spremljanje pridobivanja in trošenja prihodkov delovnih ljudi in občanov ter na ugotavljanje izvora premoženja, na izpolnjevanje obveznosti delovnih Ijudi in občanov za skupne potrebe in za nadomestila za uporabo stavbnega zem-ljišča, na izpolnjevanje drugih obveznosti občanov ter na iztcrjavo neplačanih davščin, kazni, carin in drugih družbenih prihodkov, če je tako določeno z zakonom ter na inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe. 2. Uprava za družbene prihodke je v letu 1986 pravočasno opravila vse letne odmere davkov s področja kmetijstva, gospodar-stva in poklicnih dejavnosti, premoženja, najema in podnajema poslovnih objektov ter skupnega dohodka občanov. Za vse vrste obveznosti so bile predpisane tudi akontacije. ki so v primerjavi z letom 1965 znašale: 23 1985 1986 OBVEZNOST število znesekv število znesekv zavezan* tisočih zavezan. tisočih DAVKIIN PRISEVKl - Dohodek iz kmetijstva 3.115 39.624 3.010 82.272 - Dohodek ir. gospodarskih in poklicnih dejavnosti 1.588 700.048 1.709 1,930.347 - Skupni dohodek občanov 935 51.799 199 58.070 - Premoženje 15.173 24.663 15.600 46.885 - Dohodek iz premoženja 642 10.652 645 15.939 NADOMESTILO ZA UPO- RABO STAVBNIH ZEMLJIŠC 14.655 210.282 14.492 389.018 Skupaj ~~35.608 1,037.068 35.655 2,522.540 3. Opravljenih je bilo 2116 kontrol glede dohodka občanov, odkritih 53 primerov nedovoljenega opravljanja dejavnosti in 66 občanov predlaganih v postopek zaradi krSitve davčnih predpisov. Od 66 postopkov je bilo 63 končanih z izrečeno denarno kaznijo v skupni višini 3,080.000din. Sodniku za prekrške je biloposredova-nih 5 pritnerov, zoper 4 občane pa poteka postopek zaradi suma kaznivih dejanj. 4. Pregledanih je bilo 3.563 računov o nabavi novih motornih vozil in odmerjen davek v skupni višini 1.692,218.244 din in pregledanih 5.548 pogodb o prodaji rabljenih motornih vozil in odmerjendavek vskupni višini 27,588.483 din. Davekoddohodka pri prodaji motornih vozil je bil odmerjen 35 občanom v skupni višini 3,585.344 din. 5. Prodajo oziroma nakup nepremičnin je prijavilo 729 obča-nov, 183 občanom pa je bila ugotovljena davčna osnova z uradno cenitvijo vrednosti. Davek od prometa nepremičnin je bil plačan v skupni višini 111,074.174 din. 6. Davek na dediščine in darila je bil odmerjen 326 zavezancem v skupni višini 18,535.308 dinarjev, 440 zavezancev pa je bilo oproščeno plačila tega davka. 7. Dela in naloge davčnega knjigovodstva, registracije računov in davčne izterjave so bile opravljene tekoče in ažurno, kar je tudi v veliki meri prispevalo k zagotovitvi zadostnih sredstev propra-čuna občine za leto 1986. saj predstavljajo davki po odmeri 50% celotnega prihodka proračuna občine. Izdanih je bilo 10.276 potr-dil o plačanih davkih in premoženjskem stanju. 8. Delo inšpekcije prihodkov je bilo v skladu s predpisi in drugimi dokumenti usmerjeno v nadzor nad poslovanjem davčnih zavezancev nad pridobivanjem in trošenjem dohodka ter nad preverjanjem davčnih in drugih obveznosti. Največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili pri napovedih glede surovin, nepravilnega zaračunavanja zalog in nerealno prikazanih dohodkov v gostinski dejavnosti. 9. Uprava za družbene prihodke je pripravila vse potrebne odloke s področja davkov za obravnavo in odločanje v občinski skupščini ter stališča do gradiv s tega področja, ki so jih posredo-. vali drugi predlagatelji. V mesecu januarju je bil instaliran nov računalniški sistem DELTA 800. S tem se je zvečala računalniška zmogljivost tako, da je bilo mogoče poleg računalniških obdelav za potrebe uprave, opravljati tudi posamezne računalniške obdelave za računovodstvo upravnih organov in strokovnih služb občine in za računovodstvo krajevnih skupnosti. 3. Zaradi že v začetku leta neusklajenih delitvenih razmerij pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v gospodarstvu občine, je komite izvajal aktivnosti za uskladitev razporejanja dohodka z usmeritvami republiške resolucije. O stanju na tem področju je napravil več informacij in poročil za izvršni svet in zbor združenega dela občinske skupščine. Nenehno slabšanje delitvenih razmerij v posameznih organizacijah združenega dela je zahtevala tudi direktne posege komiteja pri pripravi ustreznih programov. Število organizacij združenega dela, ki so imele hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka se je zmanjšalo od 97 v I. tromesečju na 68 v II. tromesečju in na 59 v III. tromesečju. Gospodarstvo občine kot celota pa je imelo usklajena delitvena razmerja z fesolucijskimi usmeritvami že koncem II. tromesečja. Pri izvajanju interventnega zakona o začasni prepovedi razpolaga-nja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in za določene poslovne stroške, je moral komite od avgusta dalje mesečno analizirati uspešnost poslovanja posamez-nih organizacij združenega dela in jim izdajati mnenja o upraviče-nosti povečanja sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. 4. Zaradi večjega števila organizacij združenega dela, ki so izkazale izgubo po zaključtiera računu za leto 1985 in ob periodič-nih obračunih za leto 1986 ter organizacij združenega dela, ki so poslovale na meji rentabilnosti, je komite posvetil temu področju svojega dela posebno pozornost. Sodeloval je pri ugotavljanju in odpravljanju vzrokov, ki so povzročili slabše rezultate poslovanja, sprotno analiziral njihove sanacijske programe in programe ukre-pov za odpravljanje motenj v poslovanju ter pripravljal stališča in mnenja do teh programov za izvršni svet občinske skupščine. Programi nekaterih organizacij združenega dela niso zagotavljali odpravo negativnih pojavov in uspešnost poslovanja, pa je zato zahteval njihove dopolnitve. Izvršnemu svetu in občinski skupščini je bil predložen sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva v SGP Stabenik TOZD Gradbena operativa in o prenehanju uredi-tvenega sklepa za DO VEKTOR, saj so bili vzroki zaradi katerih je bil izrečen odpravljeni. Ureditveni sklepi v DO Agrostroj niso bili izvedeni, saj se je stanje poslabšalo, zato je bil predložen in sprejet ukrep družbenega varstva. 5. Na odročju samoupravne organiziranosti združenega dela je bilo v letu 1986 izvršeno večje število integracijskih procesov, zlasti na področju spreminjanja delovnih organizacij s temeljnimi organi-zacijami združenega dela v enovite. Komite je analiziral elaborate in pripravil stališča do predloga statusnih sprememb v DO Agro-stroj, DO Color, DO Pivovarna Union, ZG PEP in DO TUBA. 6. Komite je redno spremljal tnvesticijsko dejavnost in zunanje-trgovinsko poslovanje organizacij združenega dela posameznih. V stalnih kontaktih z organizacijami zdruzenega dela je proučeval vpliv spremenjenih pogojev zunanje trgovinskega poslovanja na izvoz šišenskega gospodarstva ter pripravljal mesečne informacije o gospodarskih gibanjih na sploh. 7. Izdelan je bil čistopis dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 ter pripravljena resolucija za njegovo izvajanje v letu 1987. Komite je redno spremljal sprejemanje planskih dokumentov v organizacijah zdru-ženega dela ter zamudnike opozarjal na čimprejšnjo zaključitev postopkov sprejemanja. 8. Za izvršni svet, skupščino in druge organe je pripravljal stališča in pripombe do gradiv s svojega delovnega področja, ki so se obravnavala v mestni, republiški in zvezni skupščini. Aktivno je sodeloval pri pripravi mestnih planskih dokumentov. V. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO 1. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanaSajo na pripravo, sprejemanje in spremljanje uresničevanja dolgoročnega plana razvoja občin in mesta ter druž-benega plana občine, na oblikovanje, sprejemanje in spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za izvajanje družbe-nega plana občine, na spremljanje in analiziranje tekočih gibanj na področju gospodarstva ter ustvarjanju dohodka in vseh oblik nje-gove porabe, na samoupravno organiziranost in integracijske pro-cese v združenem delu, na sanacijske procese in odpravljanje motenj v organizacijah združenega dela na samostojno osebno delo, na strokovna in druga tajniška opravila za sklad skupnih rezerv občine ter na zbiranje, urejanje in strokovno obdelavo statističnih informacij in vodenje statističnih akcij. 2. V letu 1986 je bilo težišče dela komiteja na pripravi gradiv, informacij in stališč ter predlogov do posameznih gradiv drugih za obravnavo v skupščini občine in na njenem izvršnem svetu, predv-sem s področja uresničevanja z resolucijo začrtane politike gospo-darskega razvoja ter ustvarjanja in delitev dohodka. 24 VI. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA 1. Komite za urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na varstvo celovitosti naravnega in oblikovanega človekovega okolja, na pripravo, sprejem, spremljanje in nadzor nad izvaja-njem prostorskih izvedbenih aktov, na spremljanje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in drugih samoupravnih interesnih skupnosti materi-alne proizvodnje, na upravne naloge s področja urejanja prostora, ulic in naselij, stavbnih zemljišč, graditve objektov, stanovanj-skega, vodnega in komunalnega gospodarstva, energetike, pro-meta in zvez, stanovanjskih razmerij ter vodnih in drugih naravnih virov, na upravne naloge s področja kmetijstva, gozdarstva, [ov-stva in ribištva, na strokovna in druga tajniška opravila za kmetij-sko zemljiško skupnost ter na premoženjsko pravna razmerja, zemljiško knjigo in evidenco družbene lastnine. 2. Na področju planiranja in urejanja prostora so bile v letu 1986 končane aktivnosti za sprejem prostorskega dela družbenega plana občine. Zamude so nastale zaradi nepravočasne izdelave zelo zahtevnih programskih zasnov, ki jih izdelujejo zunanje insti-tucije in so podlaga za usklajevanje medsebojnih interesov v prostoru. Naročenih je bilo 34 prostorskih izvedbenih aktov. Komite je spremljal izvajanje programov sanacij za izboljšanje vsak dan bolj ogroženega okolja narave, izdajal zahtevana potrdila o namembnosti posameznih zemljišč, usklajeval planske doku-mente s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter spremljal njihovo uresničevanje. Za ublažitev položaja, ki nastaja zaradi kasnitve izdelave prostorskih izvedbenih aktov je bil izdelan irv posredovan občinski skupščini odlok, s katerira je le-ta ugoto-vila katere sestavine stariti prostorskih izvedenih aktov niso v nasprotju z novira 'družbenim planom. Pri izvajanju družbenega plana se srečujemo z zavračanjem že sprejetih zasnov prostorskega plana tudi zaradi ščitenja osebnih interesov in interesov posamez-nih krajanov na račun skupnih interesov. 3. V letu 1986 je bilo izdano za družbeni sektor 90 lokacijskih dovoljenj. 71 gradbenih dovoljenj in 25 uporabnih dovoljenj za privatni sektor pa 168 lokacijskih dovoljenj, 140 gradbenih dovo-ljenj in 17 uporabnih dovoljenj. Za področje infrastrukture je bilo izdanih 37 gradbenih in 35 uporabnih dovoljenj. Opravljenih je bik>99 tehničnihpregledovobjektov,odtega31 v družbenem in 14 v privatnem sektorju ter 54 na področju infrastrukture. Opravljena so bila tudi druga upravna dela s področja gradbenih, lokacijskih in stanovanjskih zadev. Prav tako so bila opravljena tudi vsa upravna dela na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva. 4. Na področju premoženjsko-pravnih zadev je bilo izvedenih 98 postopkov za razlastitev nepremičnin, 73 postopkov za izročitev nacionaliziranih zemljišč, 39 postopkov za pnznanje prednostne pravice gradnje, 34 postopkov za ponudbo kmetijskih zemljišč in 30 postopkov za ponudbo stavbnih zemljišč. Izvedeni so bili tudi drugi postopki s področja premoženjsko pravnih zadev in potrebni odškodninski postopki za sporazumno določitev odškodnine. Sestavljenih je bilo 75 zemljiško-knjižnih predlogov za vpis druž-bene lastnine, 9 predlogov za v knjižbo zastavne pravice v korist občine na podlagi posojilnih pogodb, 14 predlogov za zaznambo etnoloških spomenikov in 15 predlogov za zaznambo spominskih plošč kot zgodovinskih spomenikov. V evidenco družbene lastnine je bilo sprovedenih 1916 zemljiško knjižnih sklepov. 5. Komite kot kolegijski upravni organ je imel v letu 1986 10 sej na katerih so bile obravnavane glavne zadeve, ki so bile predlo-žene v sprejem in odločanje skupščini občine ali njenem izvršnem svetu, poleg tega še 4 predlogi za legalizacijo individualnih stano-vanjskih objektov in 24 predlogov za individualno gradnjo. VII. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nana-šajo na otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno, kulturo, zdravstvo in raziskovalno dejavnost, socialno skrbstvo in socialno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na zapo-slovanje, na družbene organizacije in društva, na spremljanje delovanja ter na opravljanje strokovnih in drugih tajniških opravil za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobo-dilne in revolucionarne vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter družin padlih borcev, na varstvo, urejanje in vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB in socialistične revolu-cije, na varstvo naravne in kulturne dediščine, na zgodovinopisje, proučevanje narodnoosvobodilnega gibanja in ljudske revolucije ter delavskega gibanja. 2. Na podlagi analize stanja in problemov na področju vzgoje in izobraževanja, ki jo je obravnavala in sprejela občinska skupščina, se je komite aktivno vključeval v uresničevanje sprejetih sklepov in stališč in v razreševanje ključnih problemov na področju vzgoje in izobraževanja. Izboljšana je kvaliteta dela v vzgojno varstvenih organizacijah ter v osnovnih in srednjih šolah, poenoteno je izvaja-rije družbene prehrane učencev ter napravljen premik tudi pri vzdrževanju obstoječih objektov. V nekatera vzdrževalna dela so osnovne in srednje šole vključevale tudi učence. 3. Na področju izvajanja družbenega varstva borcev in vojaških invalidov so bile sprotno reševane vse vloge za dodeljevanje druž-bene pomoči. Obravnavana je bila 1201 zadeva. Pri razreševanju problematike je komite intenzivno sodeloval zlasti z občinskim odborom in krajevnimi organizacijami ZB. V letu 1986 je posebej izstopala problematika zdravstvnega varstva borcev in invalidov, ki se odraža v porastu števila zdravstveno ogroženih borcev, v povečanju čakalne dobe na področju zobozdravstvenih storitev in v pomanjkanju sredstev za zdravljenje borcev v naravnih zdraviliš-čih. V skladu z občinskim odlokom so bile izvedene vse valoriza-cije stalnih priznavalnin. 4. Komite je sodeloval z ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pri pripravi gradiva, ki ga je obravnavala skupščina občine. Skupščina je podprla vse predloge v zvezi z izdelavo strokovnih osnov, ki sopotrebne za prostorske ureditvene pogoje na območju občine. 5. Komite je občasno seznanjal zbor združenega dela občinske skupščine o usklajevanju skupne porabe na nivoju Ljubljane, z vidika opredeljevanja in korekcij, enotnih prispevnih stopenj, na podlagi katerih je združeno delo zagotavljajo finansiranje progra-mov samoupravnih interesnih skuprjosti družbenih dejavnosti. Pri tem je komite intenzivno sodeloval 3 strokovnimi službami samou-pravnih interesnih skupnosti in s komisijo za spremljanje skupne porabe pri IS SML v cilju sprotnega reševanja perečih problemov, ki so se nanašali na pripravo rebalansov in prevrednotenje finanč-nih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij zdru-ženega dela družbenih dejavnosti v občini ter na aktivnosti v zvezi z usklajevanjem osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Pripravljene so bile strokovne podlage za občinsko resolucijo s področja družbenih dejavnosti in spremljano njeno uresničevanje. Organizacije zdru-ženega dela družbenih dejavnosti v letu 1986 niso bili prekoračiteiji družbenih usmeritev za razporejanjq dohodka. 6. V letu 1986 so se pričele intenzivne priprave na razstavo »Občina Šiška v NOB in povojni izgradnji«. Aktivnosti so bile usmerjene na pridobivanje potrebnih zgodovinskih gradiv in pri-pravo programa razstave. Nadaljevale so se aktivnosti za pisanje krajevnih kronik in zbiranju zgodpvinskega gradiva iz obdobja narodno-osvobodilne borbe in izdelava kronike Gorenjskega odrede, Dravelj in Pivovarne Union. 7. Strokovne službe komiteja so opravile vsa dela in naloge v zvezi z delovanjem skupščine in drugih organov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (18 sej skupščin in 142 sej drugih organov). Posebna pozornost je bila namenjena ažurira-nju mreže konferenc delegacij z vidika racionalizacije njihovega števila in števila delegatskih mest v zborih uporabnikov ali v zborih izvajalcev storitev. Opravljene so bile tudi vse naloge v zvezi z konstituiranjem novih skupščin in drugih organov samoupravnih interesnih skupnosti. Strokovne službe so izdelale tudi poročilo o delovanju skupščine v preteklem mandatnem obdobju in zagoto-vile možnosti in za nemoteno delovaiije novoizvoljene skupščine in njihovih organov. 8. Kot kolegijski upravni organ, je komite na svojih osmih sejah obravnaval problematiko vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in kulture. Izvajalcem je posredoval več pobud za racionalno porabo družbenih sredstev, za vzdrževanje obstoječih objektov družbenega standarda, vodil aktivnosti za uskladitev programa naložb za leto 1987 in spremljal uresničevanje naložb v letu 1986. Komite je obravnaval vsa gradiva s področja družbenih dejavnosti za mestno in republiško skupščino. VIII. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA 1. Sekretariat izvršnega sveta skrbi za pripravo in izvedbo sej izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, spremlja in skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta ter vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta, pripravlja programe dela izvršnega sveta in sprem-Ija njihovo uresničevanje, skrbi za protokol izvršnega sveta, med-sebojno informiranje članov izvršnega sveta, za sodelovanje z drugimi občinami in za slike s sredstvi javnega obveščanja ter opravlja organizacijsko tehnična, strojepisna in druga dela in naloge za potrebe predsednika in funkcionarjev izvršnega sveta, ki niso predstojniki upravnih organov ali vodje strokovnih služb. 2. Sekretariat je pripravil in organizacijsko tehnično izvedel 56 sej izvršnega sveta, izvršil realizacij vseh sklepov, katerih realiza-cija ni v pristojnosti posameznih upravnih organov in strokovnih služb ter vzpostavil in vodil dokumentacijo o realizaciji sklepov in-delu izvršnega sveta. Pri pripravi sej izvršnega sveta se je srečeval s nepravočasno pripravo posameznih gradiv, čeprav se je stanje v primerjavi z letom 1985 izboljšalo. Obveščanje s strani upravnih organov in strokovnih služb o realizaciji sprejetih sklepov še vedno ni ažurno in tekoče. 3. Opravljena so bila vsa potrebna strokovna in druga opravila za razvijanje sodelovanja z pobratenima občinama Kavadarci in Kardeljevo ter v zvezi z protokolom izvršnega sveta. Razviti so stiki z Delom in Dnevnikom ter Radio glasom Ljubljana. Novinar Dela se praktično udeležuje vseh sej in drugih aktivnosti izvršnega sveta ter o njih obvešča javnost. Tudi udeležba novinarjev Dnev-nika je zadovoljiva. Dočim se je udeležba novinarja RGL v primer-javi z letom 1985 bistveno zmanjšala. 4. Opravljena so bila vsa organizacijsko tehnična, strokovna in administrativna dela za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ter strokovna in druga opravila v zvezi z Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. * 25 IX. KADROVSKA SLUŽBA 1. Kadrovska služba povczujc in koordinira strokovne kadrov-ske dejavnosti in akcije na območju občine in pripravlja strokovne podloge za kadrovsko odločanje v pristojnosti organov občine, vzpodbuja in organizira družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike ter vzpodbuja, organizira in izvaja druge aktiv-nosti v občini. ki se nanašajo na kadre tn kadrovska vprašanja, opravlja strokovna in druga tajniška opravila za komisijo za sprem-Ijanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-nju kadrovske politike. za komisijo za volitve, imenovanja in administrativna vprašanja in za komisijo za odlikovanja in prizna-nja skupščine občine. opravlja strokovna in druga tajniška opravila za koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in za volilno kadrovsko komisijo občinske konference SZDL, opravlja kadrov-ska in druga opravila v zvezi z delovnimi razmerji. družbenim standardom in socialnimi pogoji dela delavcev upravnih organov in sekretariata skupščine občine ler vodi predpisanc in dogovorjcne kadrovske evidence in evidence s področja delovne sile. 2. Kadrovska služba je sistematično spremljala stanje na področju kadrovske polilike občine. opravila vsa potrebna stro-kovna in administrativno tehnična opravila v zvezi s kandidiranjem delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbeno-političnih in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter v zvezi z evidentiranjem in kandidacijskimi posHipki za izvolhev funkci-onarjev občinske skupščine in izvršnega sveta, delovnih teles občinske skupščine, skupin delegatov za republiško in mestno skupščino, za vodilne funkcijc v organih občinskih samoupravnih" interesnih skupnostih ter vzpostavila ln vodila analitični pregled kadrov za vodilne funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. 3. Pripravljeno in izvedeno je 12 rednih in 1 izredna seja komi-sije za volitve, imenovanja in adniinistrativno vprašanje. Komisija je poleg obravnave kadrovskih predlogov, o katerih je odločala občinska skupščina, imenovala tudi 176 predstavnikov občine v 90 razpisih komisij za imenovanje poslovodnih organov v organizaci-jah združenega dela. Pri pripravi kadrovskih predlogov je močno prisotna nepripravljenost posamežnih delegatov za prevzem dele-gatskih zadolžitev zaradi preobfemenjenosti z delom v svojih organizacijah združenega dela kaf ima za posledico večkrat neu-strezen sestav posameznih delovhih teles skupščine. slabo ude-ležbo na sejah in nenehne poircbč po kadrovskih spremembah in dopolnitvah. 4. Komisija za odlikovanja in priznanja je imela v letu 1986 13 sej na katerih je obravnavala 85 pobud za državna odlikovanja, ter pripravila predlog za dodelitev občinskih priznanj o izvajanju politike odlikovanj in priznanj. Kljub sprejetim usmeritvam se tudi v letu 1986 ni izboljšalo stanje pri dajanju pobud za odlikovanja in priznanja. Še vedno je prisotno v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti kampanjsko delo ob raznih jubilcjih. Predloge dajejo vedno iste oiganizacije, nckaterc druge organizacije pa že več let niso dale nobenih prcdlogov. 5. Kadrovska služba je redno spremljala stanje na področju kadrovanja poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Izdelala je 8 informacij o stanju pri kadrovanju poslovodnih orga-nov za obravnavo in sprejem na izvršnem svetu občinskc skupš-čine. Osnovna ugotovitev, ki velja za to področje, je preveliko število vršilcev-dolžnosti. Vršilci diilžnosti poslovodnih organov se pojavljajo zaradi reorganizacij. do katerih skoraj praviloma priha-jajo tik pred iztekom mandata poslovodnemu organu, zaradi pre-pozno pričetih razpisnih postopkov in zaradi neuspelih razpisov. 6. Pripravljeno je bilo 18 rednih in 6 izrednih sej koordinacij-skega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL tcr realizirani sprejeti sklepi. Pri oblikovanju mnenj se kot problem pojavljajo preskope ocene in obrazložitve za posamezne kandidate. Oprav-Ijene so vse naloge na področju delovnih razmerij, socialnih pogo-jev dela in družbenega standarda za delavce upravnih organov in strokovnih služb občine ter vodena predpisana in dogovorjena kadrovska evidenca. Pri vodenju predpisane kadrovskc evidence ugotavljamo neažurnost temeljnih sredin pri pošiljanju podatkov in veliko število kadrovskih spremcmb, ki niso pravočasno vne-šene v evidenco. X. SLUŽBA ZA PRORAČUN IN FINANCE 1. Služba za proračun in finance opravlja dela in nalogc v zvezi z bilanco sredstev splošne porabe in spremljanjem pojavov na področju javnih financ. v zvezi z občinskim proračunom ter finanč-nimi načrti upravnih organov, sekretariata skupščine in delovne skupnosti ter dela in naloge v zvezi z računovodstvom za izvrševa-nje proračuna in drugih računov občine, za upravne organe in sekretariat «kupščine ter za delovno skupnost. 26 2. Splošna poraba občine je bila naravnana skladno s sprejetimi dogovori o izvajanju politike na področju splošne porabe. Tako je znašala dogovorjena poraba za leto 1976 2.575,601.000 din. K tej porabi so prišteta tudi sredstva za priznavalnine borcem NOV v višini 56.034.000 din in nelimitirani prihodki v višini 133,413.000 din. Ob 97,31% izterjavi davkov in prispevkov občanov se je lahko presežek priliva v višini 227,456.000 din uporabil za povečanje proračunske porabe. S tako oblikovano proračunsko porabo je bila vsem porabnikom proračuna zagotovljena 93,9% rast osebnih dohodkov na izhodiščno osnovo za leto 1986 in 90% rast material-nih stroškov glede na stroške v letu 1985 in amortizacija obraču-* nana po veljavnem zakonu x> amortizaciji družbenih sredstev. 3. Pri zagotavljanju sredstev za finansiranje krajevnih skupnosti so se uporabljala v celotni Ljubljani merila sprejeta na skupščinah občin v letu 1983. Ljubljanski dogovor o splošni porabi je ob upoštevanju relativnih tež posameznih meril dovoljeval v letu 1986 150,474.000 din sredstev za finansiranje krajevnih skupnosti v naši občini. V proračunu občine pa je bilo v letu 1986 zagotovljeno za finansiranje krajevnih skupnosti 228,048.000 din, kar je za 51,55% več kot je dovoljeval dogovor. Za posamezno krajevno skupnost so se oblikovala sredstva po merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz sredstev proračuna. 4. Služba za proračun in finance je opravila vsa potrebna dela v zvezi s spremljanjem in analiziranjem izvajanja in uresničevanja družbenih dogovoiov, odlokov, sklepov in stališč, ki jih je spiejela občinska skupščina in njen izvršni svet s področja splošne porabe ter v zvezi z vodenjem računovodstva za proračun in njegove posebne račune. za upravne organe in sekretariat občinske skup-ščine in za delovno skupnost upravnih organov. XI. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE 1. Vsi upravni organi in strokovne službe so za leto 1986 sprejeli svoje letne programe dela, s katerimi so določili dela in naloge, ki so jih bili dolžni opraviti glede na vrsto, zahtevnosti in sestavlje-nost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Z periodič-nimi programi so določali konkrctne naloge delavcev in posamez-nih organizacijskih enot za vsako tromesečje. Vsake tri mesece so izvršitvi programa dela in o opravljenih nalogah poročali izvrš-nemu svetu občinske skupščine. 2. Iz poročil o izvršitvi programa dela in opravljenih nalogah v posameznih tromesečjih izhaja, da so upravni organi in strokovne službe v glavnem opravili vsa planirana dela in naloge, poleg njih pa še vrsto nalog, ki so izhajale iz zaključkov občinske skupščine, izvršnega sveta in drugih organov. 3. V letu 1986 je bilo v upravnih organih in strokovnih službah 77,83% prisotnost delavcev na delu in je boljša za 0,53% glede na leto 1985. Skupna odsotnost delavcev zaradi boleznin je znašala 9.92%, vletu 1985 pa 9,87%. Odsotnost zaradi boleznin do 30 dni je bila večja za 24,79%, zaradi boleznin nad 30 dni pa manjša za 11,08% v primerjavi z letom 1985. Letni dopusti so predstavljali 9,21% skupnega sklada delovnega časa. 4. Sredstva za osebne dohodke delavcev upravnih organov in strokovnih služb so bila oblikovana v skladu s sklepi mestnega izvršnega sveta za posamezno obračunsko obdobje. Tako je izvršni svet skupščine mesta določil, da so se lahko razporejena sredstva za osebne dohodke v prvem tromesečju povečala za 46,6%, v ¦ prvem polletju za 68,%, v tretjem tromesečju za 93% in ob koncu leta za 110%. v primerjavi z povprečno razporejenimi sredstvi za leto 1985. Povprečni osebni dohodek na delavca je znašal 16] .648 din. 5. Tudi v letu 1986 so se tako kot v letu 1985 pojavljale težave povezane z opravljanjem skupnih nalog v okviru mesta in v stro-kovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, ki se kažejo v daljšem času usklajevanja in v izgubljanju učinkovitosti in hitrosti reagiranja na posamezne probleme. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO STALIŠČA IZVRSNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine je poročilo o delu upravnih orga-nov in strokovnih služb občine obravnaval na svoji 60. seji dne 23. 03. 1987 in sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je bilo delo upravnih organov in strokovnih služb občine v letu 1986 v primevjavi z letom 1985 boljše posebno še. če upoštevamo, da so morali poleg rednih del in nalog opravljati še mnoga dodatna dela in naloge, ki so jih nalagali sprejeti intervencijski predpisi, priprava in izvedba volitev delega-cij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skup-nosti in v skupščine samoupravnih interesnth skupnosti, dokaj neurejeno stanje na področjih urejanja prostora in prostorskega planiranja ter priprava in izvedba referenduma za IV. samopri-spevek. 2. Pri uresničevanju posameznih funkcij upravnih organov in strokovnih služb občine izvršni svet ugotavlja. da funkcije odgo-vornosti za stanje na svojem področju delo in spremljanje tega stanja še ni dovolj razvita. Pri izvrševanju te funkcije so upravni organi in strokovne službe sicer pripravljali poročila in informacije o stanju in pojavih s predlogi rešitev, vendar največkrat na zahtevo izvršnega sveta ali drugih organov občinske skupščine, premalo-krat pa na lastno pobudo. Tej kompleksni funkciji upravnih orga-nov in strokovnih služb, skozi katero se na določen način preple-tajo in združujejo vse druge funkcije in izraža specifičen položaj upravnih organov in strokovnih služb kot aktivnega dejavnika v družbenopolitičnem sistemu, bodo morali predstojniki upravnih organov in strokovnih služb posvetiti mnogo več pozornosti. V vseh upravnih organih in strokovnih službah je potrebno zagotoviti celovito in sistematično spremljanje stanja na svojih delovnih področjih, ter uveljaviti take oblike in metode dela. ki bodo zagotavljale pravočasno in učinkovito preprcčevanje pojavov odstopanja in sprejete politike in predpisov. To pa zahteva od vseh delavcev upravnih organov in strokovnih služb večjo iniciativnost, strokovnost, delavnost in učinkovitost, ne pa čakanje na opozorilo funkcionarjev kje so problemi in kako jih je potrebno reševati. 3. Kljub vidnemu pozitivnemu premiku se je tudi v preteklem letu še pojavljala praksa, da so se posamezna vprašanja iz pristoj-nosti upravnih organov prenašala v odločanje izvršnega sveta. To se je pojavljalo zlasti pri vprašanjih, katerih reševanje ni povsem v skladu s predpisi ali pa ima lahko različne posledice do stranke. Upravni organi in strokovne službe še vedno premalo nastopajo samostojno pred sfcupščino in družbenopolitičnimi organizacijarni občine, ampak največkrat preko izvršnega sveta. Izvršni svet bo v cilju krepitve ustavne samostojnosti upravnih organov in strokov-nih služb ter razbremenitve svojega dela z vprašanji iz pristojnosti upravnih organov in strokovnih služb še naprej vztrajal na samo-stojnih nastopih in samostojnem prevzemanju odgovornosti uprav-nih organov in strokovnih služb pred skupščino občine in družbe-nopolitičnimi organizacijami. Na krepitev samostojnosti upravnih organov, pa bo vplivalo tudi večje neposredno komuniciranje skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine z upravnimi organi namesto preko izvršnega sveta. 4. Izvršni svet ugotavlja, da delovanje upravnih organov in strokovnih služb zlasti pa njihove učinkovitost še vedno ni na taki ravni, ki jo zahtevajo današnje zaostrene družbene razmere in stopnja razvoja družbenopolitičnega sistema. Zato bo v svoji funk-ciji usmerjanja in vsklajevanja dela upravnih organov in strokovnih služb vzpodbujal povečanje učinkovitosti in kvalitete njihovega dela ter racionalnosti pri izvrševanju funkcij in zmanjšanje admini-stratiranja pri opravljanju posameznih del in nalog. V ta namen bo zagotavljal materialne in kadrovske pogoje za hitrejše uvajanje računalniško podprtega informacijskega sistema in pogoje za izva-janje permanentnega dopolnilnega strokovnega in družbenega izo-braževanja upravnih delavcev. 5. Za odpravo problemov, ki nastajajo pri delu posameznih upravnih organov zaradi nepravočasnih in ne dovolj kvalitetnih priprav slrokovnih podlag zlasti na področju planiranja in urejanja prostora morajo upravni organi zaostriti tudi materialno odgovor-nost do posameznih pooblaščenih organizacij za nastale posledice ali pa poiskati kot izvajalce druge organizacije. 6. Izvršni,svet predlaga skupščini občne, da poročilo o delu upravnih organov in strokovnih skužb obravnava in sprejme sku-paj s predložcnimi stališči. IZVRŠNI VET