gos- it. - S. leto.
Poštnina pavSallrana
Posamezne Številke i D.
*'Mlatil, v nadel?© 10. septembra 1924
Naročnina za kraljevino
M	SHS
Me8e5no 15 D. Letno ISO D.
Inozemstvo:
We8e&0 20 O- Letno 240 D.
Psflasi: enostolpna mm vrsta za 50 para, večkrat popusi
£
Uredništvo:
Wolfov» ulica l/l Tdjtfpn »
Uprava: -	%
Marijin trg S Tslafon 4$
Rokopisi se ne vračaj*.
Vpršaanjem }e priloZito za odgovoe.
Zagrebški kongres Jugoslovanskih s	intelektualcev.
Rpv??P-m° RMPRAVLJAl. o sporazumu med SRBI «
*VVATi UDELEŽE SE OA TUDI ZMERNEJŠI VODITELJI DEMO
KRATSKE STRANKE*
VSEH KRAJEV DRŽAVE.
Magreb, 9. septembra. (Izv.) 2e včeraj Prihajale v Zagreb manjše skupine iav~ delavcev, da se udeleže Juti:šnjega kott-Včeraj so dospeli v Zagreb med dra-*®ii_Boža Markovič Milan Grol, dr. Božl-Vlajih dalje poslanci ioca Jovanovič, Angjelič in še nekaj drugih poslan-** te Beograda. Pravtako so došli rnnogo-»kvilni javni delavci iz Skoplja In Vojvodi-®* ter iz Novega Sada, kjer vlada za kon-®*s veliko zanimanje. Iz Slovenije so že *S*ra] dospeli v Zagreb poslanec Deržič, ♦»•ačiliški profesor dr. Rostohar in profe-dr. Ribarič. Danes prihajajo novi ude-**2encL Tudi iz Bosne In Dalmacije so že »deležniki, dočim tekom današnjega dn® neprestano dospe vaj a javni delavci Iz ilrvatske. jutri pričakujejo zlasti velikega Soseta. Iz Dalmacije le dospela ena skupina .Včeraj, drugo pričakujejo danes. Med dru-Sfrni so že prišli dr. Josip Smodlaka, splitski župan dr. Ivan Tartaglia in tajnik Jugoslovanske Matice profesor Alfirevlč, kakor thdi veliko število drugih. Danes pričakuje fe msgr. Franja Buliča.
STOJAN PROTIC O KONGRESU.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Sotrudnlk ocogradskiii »Novosti« je posetil poslanca •tojana Protiča In ga vprašal za njegovo Stoenje o kongresu javnih delavcev v Za-ttebn. Stojan Protič Je podal nastopno izjavo: Po tem, kar mi je znanega iz listov te Jz razgovora z dr. Smodlaio v Rogaški Slatini, sem mnenja, da bi mogel imeti ta jtongres dobre posledic^ seveda le tedaj,
ako bi se dostavno in pravitoo držal načel s katerimi so Sklicatelji napovedali te kongres.	v-;-
LJUBA DAviDOVlC NA KONGRESU.
Zagreb, S>„ septembra. (Izv.) Današnja >Siobodna Tribuna« piše: Kakor je načelnik demokratskega kluba Ljuba Davidovič osebno telefoničnim potem sporočil odpotuje danes V Zagreb. Tu se ndeleži kongresa javnih delavcev. Na kongres prideip tudi poslanci dr. Voja Veljkovič, dr. Miha J to Vo> Janovič, dr,. Pavlovič, Cubrovič in dr. Seče-rov,
NOVA iLESlCEVA TIRADA
Zagreb, 9. septembra, (Izvimp.)
Današnja .vRiječ« prinaša pod naslovom »Začetek in konec«, izpod peresa dr. Ilešiča članek iz Ljubljane, v katerem govori dr. Ilešič a u~ deležbi Slovencev na kongresu javn. delavcev v Zagrebu. Dr. Ilešič ne pričakuje posebnih uspehov od tega kongresa, Ker se na njem sestanejo različne divergentne mentalitete, katerih rezultanta ne more biti konkreten delavni program. Ako pa ne pride do konkretnega dela, ne bo prinesla konferenca koristi. Dandanes je jugoslovanstvo v veliki meri stvar Volje in socijalnega čutenja, nekakega načina moralnega mišljenja. — Kdor pa tega nima, ne more s svojim inteiektom ničesar storiti. Jugoslovanstvo je danes življenje in ne teoretična razprava.
RazkroJevanJe demokratske stranke.
OSAMLJENJE MINISTRA PRIBlCEVlCA IZJAVA DAVlDOVlCA, DA HOČE SODELOVATI PRI POMIRJENJU POLITIČNIH STRASTL
■r _^a^Tek’ septembra. (Izv.) »Slobodna da se jaz kot načelnik stranke odpeljem k ^ribnna« poroča iz Beograda: Proces razplojevanja v demokratski stranki bolj in kol] napreduje, in kažejo se Že Jasni obrisi ®swnljenja ministra Svetozarja Pribičeviča.
Začetnik demokratske stranke Ljuba Davi*
'*°vič Je izjavil nastcpno: Položaj * državi i® selo težaven in zamotan. Zato Se dolžnost vsakega domoljuba, storiti svoj čas vse T8* }e v njegovih močeh, da se razmere t ^iavi konsolidirajo in da se pomirijo strankarske strasti Moje mnenje je, da bom dr-svojo besedo in se napotil h kongresa tovna delavcev v Zagreb, ker stoje na '»evnem redu zelo važna vprašanja. V davnem odboru demokratske stranke so «®«ia cepljena, ali naj gre kdo v Zagreb na. Minister Svetozar Pribičevič je pro-ienm, ker smatra, da ne bi bilo primerno,
sestanku onih politikov, ki se ne strinjajo 2 vidovdansko ustavo, pri kateri je sodelovala tudi naša stranka. Jaz pa vendar želim Iti, ker Je potrebno, da se udeležim sestanka, ker se bo razpravljalo o načinu, kako 'oi se omogočil sporazum med Srbi in Hrvati. — Položaj v demokratski stranki Je po sefi glavnega odbora stranke postal zelo resen. Po vsem tem se da ugotoviti, da stoji pred durmi razkol v stranki. Ali se razkol pojavi takoj ali šele v dveh mesecih je za sedaj vseeno. V nedeljo se bo položaj deloma razjasnil. Poslanec Pavle Angjelinovič je že odpotoval v Zagreb; gotovo odpotujejo tudi dr. Voja Marinkovi^, Cubrovič in Davidovič. Koliko drugih poslancev se udeleži, si znano.
Naši novinarji za zbiiianje Italije in Jugoslavile.
9 septembra. (Izvirno.)
5« aski novinar Anton Ekar priprav-
Bč* resolucijo,. ^ nai io Jugoslovan-° novinarsko udruženje sprejme rj svojem kongresu v Subotici In ki fen w poteiD Po^je kongresu itali-WQSkin novinarjev v Trstu dne 14.
t. nx V tej resoluciji se pozivajo zlasti tržaški novinarji k sodelovanju za zbližanje našega in italijanskega naroda. S to resolucijo se namerava na kongresu italijanskih časnikarjev sprožiti debato med Jugoslavijo in Italijo.
AftgieSko priznanje naii zun. politiki
,a. ^^ad, 9. sept. (Izv.) Presbtro letn? -12 Ženeve: Početkom razprav dov * sa zasedanja društva naro* *vrl?Je Iord Robert Cecil izrazil v ErtV^vetikem govoru dne 6. t. m. ,.*, Danie zunanji politiki Jugosla-
metne politike kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje je omenil, da je izključna zasluga naše države, da so razmere v Albaniji postale popolnoma normalne. Pred 20 leti si ni mogel v Evropi nihče misliti, da bodo mogli narodi na Balkanu sami tako zadovoljivo določevati svoje odnošaje.
'vlita T ,	vummi JUgOSia-
da šn	ie	med drugim rekel,
razmere na Balkanu sedaj J^sohdirale vsled blagodejne in pa-
poraz grške armade v Mali Aiiii.
ADEC SMlRiSE PREDSTOJEC država mora ostati nedeljena, v Karu, Ert-
9 sePtembra. (Izvirno., neposrednih^—por<^a‘ da ie 7°
»Dailv ivi' 9 septembra. (Izvirno.)
Posrednih raph<" P°roča‘ da ie po žaj 5 S? veIte^ ^ Smirne polo-pada tudi ia]'adalje Jaiso resen. Nametala obrnf^ Ž* konienica- Turška V splolnS?!Tai° mesto z bombami, dec mesta \e i mnenie* da ^ P3* P*o poročim iJt Vpr.aSanje nekaj ur. ifc Pričakova l a ^ Carigrada ^loirno že ^ 6 Medejo Turki
*^0/NI POGOJI AN GORSKE
*°vaJal n,CTe d Italia«
VLADE.
poro-
a?« T^r morske
ntoUEAi »aojs; 9s$B9flato»
Vanu in Zapadni TradJI se ima prirediti ljudsko glasovanje, dati se morajo iam-stva, da se Carigrad in Mannorsko morje ne uklonita gospodstvu katerekoli tuje države in Dardanele se morajo otvoritt svobodnemu trgovinskemu prometu,
Carigrad, 9. septembra (Izv.) Tu prevladuje mnenje, da bo angorska vlada prej-kane zahtevala, naj grški vrhovni poveljnik generalisima kemalističnih čet direktno zaprosi za premirje. Zadnji bo vsekakor stavil težke pogoje, med njimi, da se takoj izprazni Trakija in da se odstranijo iz Ca rt. grada tamkaj se nahajajoče grSke čete. Po poročilih iz Adane imajo Grki popolnoma zasedeno železniško progo Pandenna—Manjša*
PRINC OJORGJE ODPOTUJE V NIS>
Beograd, i>. septembra, (izv.) Danes do* podne sta minister notranjih poslov Timo-tijevlč in minister za pravosodje dr. Markovič anela sestanek s princem Gjorgjera, t katerem sta mu nasvetovala, naj se odpelje v NiS, Pričakuje se 3e odločitev kruli a. Upati je, da bo potem to vpr^anje rešeno. Nato Je princ Gjorgje posetil prvega poročnika kralja Aleksandra, generala Hadžiča in pomočnika ministra notranjih poslov GavrSoviča.
PASlCfiV POVRATEK V BEOGRAD.
Beograd, 9. septembra, (Izv.) KraP Aleksander in kraljica Marija odpotujeta danes Iz Marijanskih Lažni v Pariz. Nato po* setita tudi London. Radi današnjega zunanjega tn notranjega političnega položaja v Jugoslaviji prekine ministrski predsednik svoje bivanje v Marijanskih 1 aznih in se s nedeljo vrne v Beograd,
NARODNA SKUPŠČINA ZAČNE DELOVATI SELE V OKTOBRU.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Vlada se
ni odločila, kdaj naj se otvori zasedanje narodne skupščine. Po različnih informacijah se delo parlamenta ne 2ačne pred 1. oktobrom.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki ie trajala od 16. do 19., Je minister za pravosodje dr. Laza Markovič poročal o svojem potovanju v Pariz, kjer bo nadziral poslovanje naše delegacije pri reparacijski komisiji in kjer namerava podati kralju poročilo o položaja v državi Nato je državni podtajnik dr. Sve-tislav Popovič predlagal, naj se odpravi uvozna carina na vse vrste sadja, nakar Je bil podpisan nkaz o'(spremembi uvoznih carin. Zatem je poročal’minister notranjih poslov Kosta Timotijevič o letečih oddelkih. Pri tem so Se določile dnevnice za vse one, ki so udeleženi pri teh oddelkih, in sioer za častnike 40 dinarjev, za podčastnike 30 in za moštvo 20 dinarjev. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v ponedeljek dopoldne.
NAŠA DRŽAVA POVABLJENA NA BENEŠKO ORIJENTSKO KONFERENCO.
Beograd, 9. septembra. (Izvirno.)
V_ političnih in parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o predlogih grškega parlamenta, naj se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunija povabita k udeležbi na beneški konferenci, kjer se bo razpravljalo o vprašanju Orienta.
KONGRES TRGOVSKE MLADINE V BEOGRADU.
Beograd, 9. sept. (Izv.) Jutri se otvori v Beogradu kongres trgovske in obrtniške mladine iz vse države.
TEKMOVANJE ZA LAHKOATLE-TICNO PRVENSTVO^LaOSLA-VIJE.
Zagreb, 9. septembra. (Izvirno.) Pri današnjem tekmovanju za lahko-atletično prvenstvo Jugoslavije je dosegel znani slov. lahkoatlet Perpar (S. K. Primorje v Ljubljani) pri teku na 100 m prvo mesto z 11,3. Drugi beograjčan Popovič.
RATIFIKACIJA DONAVSKE KONVENCIJE.
Pariz, 9. septembra. (Izv.) Uradno, se objavlja: Zastopniki Belgije, Francije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške in Grške so izročili ministrstvu zunanjih poslov iistine svojih vlad glede ratifikacije donavske konvencije. Zastoj niki Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Madiar-ske so na to konvencijo pristali in predložili tozadevne ratifikacijske listine svojim .vladam..
ATENTAT NA MILLERANDA
Pariz, 9. sept. (Izv.) Včeraj opoldne je mlad človek hotel izročiti predsedniku Millerandu pismo, pri tem pa streljal nanj iz revolverja, ker je predsednik zavrnil njegovo prošnjo. Strel ni nikogar pogodil. Napadalca so takoj prijeli, ki se baje piše Salem in je jugoslovanski državljan. Dvomljivo je, ali je res jugoslovanski podanik.
Borzna poročila.
Cnrfh, 9. septembra. Berlin 0.385 New-york 527, London 23.51, Pariz 40.85, Milan 22.85, Praga 17.60, Budimpešte 022, Zagreb 1.60, Bukarešta 3, Varšava 5,0775, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 9. septembra. (Izv.) Budimpešta 57.92, Milan 5185.55, Praga 4519.30, Pariz 10636.65, London <j092-35o Newyoik 1368.28, Curih 2S9705U.
Jugoslovanstvo in narodnost. \
Kongrts, ki danes zooruje v Zagrebu, ie namenjen našim bitnim nlem. Ta vprašanja bi se najlažje opredelila na nastopen način:
Ze tekom 19. stoletja so se pri Hrvatih, Srbih in Slovencih pojavila strsm*' Ijenja združiti te tri narode jezikovno, duševno in politično v enoto, M naj nosi znake enega naroda in ene kulture. Ostalo je pri skromnih željah, zgodovine navedenega stoletja priča, da so se nasprotno razvili Srbi, Hrvati in Slovmel' v tri povsem ločene narode, z jasno in glasno nacionalno zavestjo.
Dejstvo je, da so tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi nastopali pred vojna povsem ločeno in da so kot nacijonalno zaokrožene enote delovali z veUkuai uspehi za ohranitev lastne, torej slovanske narodnosti. Pri tem so se eni po* slaževali državnopolitičnih akcij, drugi pa kulturnega ustvarjanja, Tako so Slovenci, Hrvati in Srbi prišli do treh, dasi sorodnih, pa vendar ločenih nar-rodnih kidtur.	_	Jj|.
Duševno ustvarjanje pa doseže svoje najpopolnejše oblike, kadar se vrši v svobodni državnosti. Čim je to spoznanje dozorelo v omladini in razumništyn, se je nujno pojavilo stremljenje po politični osamosvojitvi, ki v prilikah, V. katerih so živeli Slovenci, Hrvati in avstrijski Srbi, ni moglo pomeniti drugggi^ kakor državnega edinstvenega srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda.
Viharji svetovne vojne so to spoznanje razširili tudi v naše jugosiovantk* narodne mase, ki so se po preobratu in že davno pred njim oklenile ideje jugoslovanske države in narodnega edinstva z mladeniškim ognjem.
V takem razpoloženju so se položili temelji današnji državi, državi jugoslovanskega prebivalstva, Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nesrečne strankarske razmere, ki so nato zavladale v našem javnem #fv* Ijenju, s oljubezen in spoštovanje pred jugoslovansko državo precej ohlaikb. Tudi se po pokrajinah nove jugoslovanske države ni javilo sveže duševno vrvenje ter kulturno ustvarjanje, kakor se spodobi mladim slovanskim noro*• dom, ki so z velikimi žrtvami dosegli stopnjo državne samostojnosti.
Veliko malodušje napram skupni državi, ki sedaj obvladuje znatne <Ms prebivalstva naše države, ni samo posledica slabih upravnih, gospodarskih In političnih metod dosedanjih vlad. Glavno krivdo nosi nesoglasje, ki vlada tako v vladinih strankah, kakor tudi v opozicijonainih o tem, kako naj je razmerje med jugoslovanstvom in posameznimi narodnimi kulturami ter nadjemdabaš zavestmi Srbov, Hrvatov in Slovencev. .. |7 c;«vi	.	■	•	V}'
In vendar so razmdr^Stla enostavne. Najboljše se- jih opredeli, do damo. državi, kar je državnega, narodom pa prepustimo, kar je narodnega.
Državno edinstvo mora biti iz bitnih razlogov naše polttičnogeograftfipm lege ter skupnih gospodarskih in kulturnih interesov neizpodbitno svetinja. Jugoslovanstvo je torej v tem smisla pozitivno razmerje do države, s živo veto in ljubeznijo v njeno dobrobit ter s pripravljenostjo vsake žrtve za njem ohranitev.	, t ,
Jugoslovansko gibanje v naši dnevni politiki naj stremi za tem, da se #o> zitivno razmerje do države čezdalje bolj razširja. Mesto malodušja se not razvija optimizem, državljanski ponos in pa resnična volja, da država In prebivalstvo čim več gmotno in duševno napredujeta.	■	'
Za tak gmotni in duševni napredek pa je zopet potrebno, da se orgatfai* rajo vse, v prebivalstvu naložene, sile ustvarjenja. Take sile kulturnega ustvor* janja so dosedanje narodne enote Srbov, Hrvatov tn Slovencev, ki so se pr* izkusile tekom stoletji ter so poleg bogate nacijonalno-kulturne žetve očmalo naše slovanske rodove pred narodno smrtjo.	■	■>'»
Uprava države naj se prilagodi tem naravnim pogjem kulturnega tn gmot* nega napredovanja jugoslovanskega prebivalstva. Z eno frazo kulturnih in narodnih razlik med jugoslovanskim prebivalstvom ne bomo odpravili. Nai Oh priroda sama premosti: kadar se bodo jugoslovanske pokrajine zagledale v like cilje gmotnega in duševnega ustvarjanja, bodo same od sebe čutil* potrebo, da se medsebojno spoznajo, vzpodbujajo in krepijo. Velika kulturna ja* jednica bodočnosti bo naraven plod duševne medsebojnosti ter kulturne propagande ene pokrajine v drugi. Ves svet tiči v intemacijonalizmih, zakaj bt Slovenci, Hrvati in Srbi ne hoteli stopiti k vzajemnemu kulturnemu tekmovanju, ki bo družilo in duševno spajalo samo od sebe.
Kongres v Zagreba ima nalogo, da razčisti medsebojne odnošaje jugosfo vanstva in narodnega življenja Srbov, Hrvatov tn Slovencev. To narodno Miljenje je priroden pogoj kulturnega udejstvovanja In je zato celo naraven 'postulat jugoslovanske države.
Da se pa vzpostavi pozitivno razmerje 'do jugoslovanske države, da še nanovo nase j e ljubezen in ponos do naše mlade narodne državnosti in da se s pomočjo takega duševnega razpoloženja nanovo oživi med Slovenci Hrvati M Srbi sveže kulturno ustvarjanje, je potrebno, da se današnje malodušje rut . prom državi odpravi. Naj se uklonijo režimi in upravni sistemi, ki to malodušje podpirajo in razširjajo. .	j	,■	..	......
Avstrijsko vpraianie pred Društvom
narodov.
Ženeva, 9. septembra. (Izvirno.) Splošno zanimanje za avstrijsko vprašanje postaja vedno večje. Tekom današnje debate o delovanju sveta Društva narodov je vsak posamezni govornik porabil priliko, da se je mogel zavzeti za Avstrijo. Tudi jugoslovanski zunanji minister dr, Ninčič je povdarjal v svojem govoru avstrijsko vprašanje in je dejal, da gre za eno najvažnejših problemov, s katerimi se ima baviti zasedanje sveta društva narodov. Gospodarsko in finančno stanje Avstrije zahteva v interesu reda v Evropi hitre in Izdatne pomoČL Da pa moremo rešiti Avstrijo, je potrebno, da se združijo
vsi. Govornik je rekel, da je srečen , da na svetu človeška organizacija, čije edini cilj je, vzpostaviti mir in blagostanje med narodi. Ta organi zacija je Društvo narodov, v katero se obračajo oči vsega sveta, ker edino ono more prinesti pomoč. Posebno značilna je bila izjava francoskega delegata Hannotaiua, ki je tolmačil veliko željo francoske vlade, ki bi rada videla, da bi se Avstrija rešila iz sedanjega težavnega ppi9-žaja. Rešitev avstrijskega vprašanja v soglasju z Društvom narodov-,bo storila Evropi in vsemu sveta neprecenljivo uslugo.
TURSKI SULTAN NAMERAVA ABDICIRATI.
Pariz, 9. septembra. (Izvirno.) Kakor poroča »Petit Parisien« iz Londona, je dospela tjakaj iz Carigrada vest, da se namerava sultan umakniti s prestola, ki ga naj zasede prestolonaslednik.
VSTAJA V JUŽNI RUSIJL
London, 9. septembra. (Izvirno.) Kodanjski listi doznavajo Iz Heisinf • forsa, da je v južni Rusiji izbruhnila vstaja. Odeški sovjet je baje proglasil neodvisnost južne Rusije. Moštvo vojnih ladij ob morski obaa v iitapi Rusiji se je uprlo.
Kongres lavnih delavcev.
.VrSsc v Zagrebu, v onem jugo-wvanskem centru, kjer leži kljud «a rešitev neznosnih notranjepolitičnih razmer v državi.
Kongresa se udeleže predvsem jOTi javni delavci, ki so doma v inozemstvu odlično pripomogli ustvariti veliko jugoslovansko državo, a “	5e niso priključili nobeni
politični stranki. Kongresa se nadalje udeleže zastopniki opozicionalnih strank in zastopniki uvidevnih in treznih skupin večinskih strank, ki »o za spremembo političnega kurza.
Zanimivo je, da Je sklicanje kongresa povzročilo veliko razburjenje v demokratski stranki. Za vsakogar, ki pozna razmere, Je bilo že zdavnaj jasno, da se demokratska stranka v svoji današnji sestavi ne bo mogla vzdržati. V stranki je vse preveč bistveno programatično nasprotujočih se skupin, da bi bila enotnost mogoča. Imamo dve skupini: Protič-Zfrjavova In večinska Davidoviče-vh skupina. Prva, če tudi manjšinska skupina, s svojim terorističnim nastopom prevladuje v demokrat-^ Wubu. odločno Vztraja na izvedbi ustave in je nasprotnica vsakega sporazuma s Hrvati. Nasprotno se pa Davidovičeva skupina za-Vžda opasnosti notranjepolitičnega položaja in je pripravljena za kompromise, da se doseže konsolidacijo ta napredek države. Davidovičeva Skupina se je zato odločila udeležiti *• kongresa javnih delavcev navzlic napadom s Pribičevičeve strani. Razdor v demokratski stranki postaja javen.
“ • Kongresa se udeleže tudi uvidev-nejši zastopniki Hrvatskega bloka, wo da kongres ne bo povzročil sa~ mo razdor v demokratskem bloku, žiBpak tudi v Radičevem pavšaliku.
‘Kongres Ima v prvi vrsti namen razpravljati In sprejeti predloge glede revizije ustave. Kot smo že po-msvno povdarjali, ustavno vprašanje pri nas ni rešeno. Večina Jugoslovanov je proti centralizmu in se izreka žfc. avtonomijo. Z uveljavljenjem d&SIme avtonomije bi hH brez dvoma tudi dosežen sporazum z večino Hrvatov in odpadle bi ;demagogične ffttze o hrvatski seljaški republiki, memorandumu in podrobni državni ugled rušeči nastopi.
'• Revizija ustave in uvedba avtonomije pa ni mogoče brez zrušitve Vladujočega sistema. Zato bo kongres Iskal pota, kako bi se prišlo po najkrajši poti do novega vladnega reftma, ki bi prevzel vodstvo države v svoje roke In Izvedel revizijo ustave.
• "-Kongres pa ne bo mogel prevzeti krivic, ki jih današnji vladni sistem povzroča delavnemu ljudstvu s favoriziranjem velekapitala. Tudi v tem bo moral sklepati in zagotoviti t gospodarskimi in socijalnlmi reformami delavnemu ljudstvu pravo dO' uspešne življenske borbe.
i- Tudi iz Slovenije se udeleži pre-cejfnje število povabljencev kongresa. Oflcijelno iz Slovenije ni zastopana na kongresu nobena stranka.
..     ... - . . •
—Ml — ...........!■■■■
^ Ali ste 2a (lan Jugoslovanska Matice?
DR. JOŽA OLONAR:
Srpska krallevska £ akademija.
*Y obsežnem, 341 strani obsegajočem zvezku je izšel XXX. »Godiš-irjak« srbske akademije, z obširnim poročilom o njenem dedovanju v L i92h. To je prvo leto, v katerem se je dolgoletni stagnaciji lahko zopet-svobodno razmahnila. Nje zaščitnik1 je kralj, nje predsednik pa od aprila 1921. leta sem Jovan Cvijič, Nje prvi početek je »Društvo srbske^ slovesnosti«, ki se je osnovala
1.	1*842 in leta 1847 začelo izdajati svoj »Glasnik«, ki je do L 1864 doživel 17 zvezkov. Naloga tega društva'je bila gojiti srbski Jezik, proučevati srbsko slovstvo in takrat še ne ujedinjeno srbstvo informirati o položaju srbske kneževine. Društvo j« Wk> privatno in tako je umljivo, da je počasi začelo pešati. Zato se je 1. 186* razšlo in še istega leta se je pod'naslovom »Srpsko učeno društvo« spremenilo v državni inštitut, ki je po načinu akademij imel svojo sekcijo in svoje redne, izredne, dopisujoče in častne člane. Sekcije so bfler a) filozofska, jezikoslovna in literarna; b) naravoslovna in matematična; c) historična in državo-slovna; d) umetnička. L. 1886 je društvo dobilo tudi naslov akademije in nov Statut. Rednih članov je smelo Po niem imeti 25, med katerimi jih jf> 5 lahko izven Srbije; število do-
M M Pii ntn Mii
V početku septembra Sele so prišli koroški nemški časopisi v posest govora nar. posL Antona Brandnerja o razmerah na Koroškem, ki ga je imel ob priliki debate o zunanji politiki v beograjski nar. skupščini in čigar vsebina je bila v Izvlečku priobčena v »Jugoslaviji«. Zato so začeli posl. Brandnerja, ki kot koroški rojak razmere na Koroškem dobro pozna, vehementno napadati, za kar so imeli temveč povoda, ker je na njegovo zahtevo podal zunanji minister dr. Ninčlč v narodni skupščini odločno izjavo, kako stališče misli naša vlada zavzemati napram nemškim narodnim manjšinam v Jugoslaviji, ako bi bili vsi diplomatski koraki za zaščito preganjanih koroških Slovencev brezuspešni. V napadih se odlikujeta posebno »Freie Stimmen« v Celovcu in »Villacher Zeitung«, očitajoč posl. Brandnerju v dolgih člankih, da je govoril neresnico. Da bodo naši čitatelji videli, da so vsa zavijanja koroških nemško-nacijonalnih listov brez podlage in da s svojimi lastnimi trditvami sami sebe tolčejo po zobeh, prinašamo glavne točke, s katerimi mislijo ovreči govor posl. Brandnerja.
Na očitanje, da naš konzul dr. Rašič od marca do julija meseca ni dobil lokalov, odgovarjajo, da koroški Nemci že leta čakajo na stanovanja v Celovcu, akoravno so se prej prijavili nego jugoslovenski konzul In končno, da je jugoslovenski konzul vendarle dobil lepe lokale v sredini mesta, katere mu je morala odstopiti veleugledna nemška rodbina, čeprav ima velike zasluge za koroško domovino. Kaj je s tem izpodbitega? Ničesar! Konzula se vendarle ne more primerjati z drugimi najemniki. Kakšen smisel bi sicer imela naselitev konzulata, ako bi moral le-ta čakati, da pride na vrsto? Nji pa povemo še to, da je dobil naš konzul lokale, ki pa še vedno ne odgovarjajo, šele po štirih mesecih, ko se je osebno pritožil pri v Celovcu se mudečemu avstrijskemu ministru za socijalno politiko in po Intervenciji od strani Beograda.
,Trditev, da pade glavna krivda radi izgube koroškega plebiscita na plebiscitno komisijo, Nemci zaman izpodbijajo, ker je vsej naši javnosti znano, da je plebiscitna komisija pristala na kršitev St. Germainske mirovne pogodbe in da so se pod njeno egido vršile velike nekorektnosti z žarami in goljufije pri reklamacijah. Kdo je nadomeščal ameriškega zastopnika v komisiji, ki ga predvideva mirovna pogodba? Kdo je Imel pravico izpremeniti to pogodbo, ali plebiscitna komisija sama ali tisti, ki so pogodbo delali ali podpisali? Kaj so imeli opraviti italijanski bataljoni v beljaški okolici?
Nadaljna trditev, da so deželno-zborske volitve na Koroškem pokazale, da koroški Slovenci niso z dušo in srcem glasovali za Jugoslavijo, ker je bilo pri vseh oddanih manj glasov, kakor pri plebiscitu ne drži, ako pomislimo, da so se Vršile de-želnozborske volitve v znamenju najhujšega terorja »Heimatsdiensta« In da en del Slovencev sploh ni šel volit, ker se hi intereslral za sodelo-vanje pri avstrijski upravi Tud! se
ne sme pozabiti na umetna volilna okrožja. Sicer pa je vseobča žalost, ki Je zavladala na Koroškem, ko se je zvedelo za nesrečni izid plebiscita, najboljši dokaz za trditev, da Je 15.278 koroških Slovencev res z dušo in srcem glasovalo za Jugoslavijo, kakor je rekel posl. Brandner v narodni skupščini.
Tudi zanikanje, da bi bili koroški Slovenci po plebiscitu v nasprotju z obljubami plebiscitne komisije preganjani, se je nemško-nacijonalnim listom popolnoma ponesrečil, ker ima, kakor je izjavil dr. Ninčlč, tudi naša vlada, že v rokah konkretne slučaje o preganjanju. Sicer pa bo o tem še govora v našem parlamentu, kadar se bo v jesenskem zasedanju razpravljalo o tozadevni interpelaciji posl. Brandnerja.
Naravnost smešno pa je dokazovanje nemških listov, da oni Slovenci, ki so glasovali za Jugoslavijo, niso bili odpuščeni iz privatnih in državnih služb, marveč so sami bežali. Zakaj neki ne povedo, zakaj so bežali in kam so bežali? Mari ne pred terorjem? Odpuščeni pa so bili tudi drugi, ki so tam ostali. O naši inteligenci, ki je baje še ostala na Koroškem In dokaz, da ni tako strašno, pa naj raje molče, kajti ravno v zadnjih dneh je bil zopet eden Izgnan in sicer profesor dr. Mišič.
Podobna je stvar z Mohorjevo družbo. Nemški listi pravijo, da ni res, da bi družba Sv. Mohorja bila primorana izseliti se Iz Celovca v Jugoslavijo, marveč so ji postala le tla prevroča, zato je šla sama. Ali ni s tem isto povedano, kar je trdil posl. Brandner z drugimi besedami?
Koroških beguncev v Jugoslaviji, pravijo, da ni. Ta trditev je pa nekoliko predebela, ker jih mi vidimo na lastne oči še vedno na stotine in stotine. In sicer se ne morejo povrniti, ker jim prvič ne dovolijo, drugič pa ni poskrbljeno za njihovo osebno varnost.
Glede šol se hvalijo, da je deželna vlada v Celovcu pristala na otvoritev dveh slovenskih ljudskih šol in jih prevzela v svojo lastno oskrbo. Ako je to res, moramo povedati, da nas to ne zadovoljuje iz prostega razloga, ker za 100.000 koroških Slovencev dve ljudski šoli ne zadostujeta, saj jih ima 20.000 Nemcev v Jugoslaviji 15.
Kakor vidimo, se Nemci sicer zelo prizadevajo ovreči njim zelo neljube besede, ki jih je spregovoril posl. Brandner v beograjski narodni skupščini, a brezuspešno. Pri tem so tako nerodni, kar sicer ni nemška lastnost, da sami sebe Izdajajo in indirektno priznavajo, da je vse res, kar je bilo ' izpregovorjeno v. naši narodni skupščini.
Naravno, da jim je posl. Brandner trn v peti, ker že njegova prisotnost v Beogradu — doma je iz beljaške okolice — dokazuje, da bi-va slovenski rod daleč na severu.
Uradniški preleni-ki in natura.
Zadnji ministrski svet se je bavil med drujMgt z vprašanjem preskrbe javnih nameščencev s cenejšimi Živili. Tudi uradniške organizacije same so že razpravljale o tem. Do kakih pozitivnih sklepov oziroma dejanske pomoči doslej še ni prišlo, če ne vpoštevamo znane mesečne odtegljaje,ki pa so izginili v nič. Ven-
dar je potrebno, da zayzamejo organizacije neko jasno stališče, ker beda javnih nameščencev od Xt do IV. člnovnega razreda Je; dnevno ne-znosnejša in že se pojavljajo Časopisni glasovi, ki apelirajo na javno miloščino...
Preskrbo z živili je treba odkloniti iz enostavnega vzroka, ker bi uradništvo in vsi drugi drža-Vni nameščenci zaman čakali "nanje. Prvič radi ogromnega aparata, ki bi bil v ta namen potreben Ja; ker'-vsi predobro vemo, da je država vedno najslabši producent, ker .manjkati one podjetnosti, ki jo vidimo pri zasebnih podjetnikih. Uradništvo je imelo dovolj žalostnih izkušenj z ljubljansko »Samopomočjo«, da bi se'še ke-daj moglo ogrevati za kako podobno organizacijo. Par kpritarjev _ sicer pride do polne sklede, množice nameščencev pa nimajo od tega absolutno nobene koristi, nasprotno, dobivajo še slabejše blago kakor po zasebnih trgovinah, ker odrivajo prekupčevalci v take prodajalne naj-slabejše blago. Ako misli tedaj ministrski svet z raznimi sklepi o cenejših živilih odlagati regulacijo" plač, naj tako manevriranje kar opusti, ker vemo. da od takih sklepovne bo niti ena uradniška družina sita. Organizacije javnih nameščencev so dolžne, da tako oskrbovanje a pri-ori odklonijo.	,,j
Pač pa bi se dalo izvesti plačevanje uradništva »in natura« nekje
Štev. 206.
drugje. Še bolj kakor prehranjevat nje teži državne nameščence — raztrgana obleka. Pri današnjih cenah je popolnoma izključeno, da bi si mogel uradnik nabavljati obleko. V tem oziru mora priti do katastrofe. T® naj bi država segla po plačevanju »in natura«, toda ne z zadrugami temveč po zasebnih trgovinah. Vsak uradnik naj bi prejel vsako leto blaga za zimsko in letno obleko, nekaj belega perila ter dva para čevljev za sebe in svojce. Podrobna izvršitev bi ne bila težka brez posebnega birokratičnega aparata, ki državi navadno največ poje. Tudi brezplačno delo pri obrtnikih bi bilo mogoče izvršiti, če bi se oddajalo kon* kurenčniro potom in bi država skrbela za kritje. O tem naj bi uradniške organizacije razmišljale z vso resnostjo.
Po poti kakor je hodila Nemška Avstrija s takozvanim »indeksom«, ne smemo iti, če nočemo uničiti uradništva in države same. Država naj plača uradništvo v toliko, kolikor potrebuje za živež in običajne dnevne izdatke, za obleko pa naj skrbi »in natura«. 'Javni nameščenci so danes na koncu svojih sil, zato 1« treba napeti vse moči, da se to krušno vprašanje najhitreje reši na ta ah oni način, če nočemo, da pogine uradništvo in z njim tudi — država-
II
E
(Konec.);
Svoja dokazovanja utemeljuje dr. Brunner s sledečimi dejstvi. Države, ki so nastale-aa razvalinah bivše avstroogrske monarhije so zašle vsled različnih vzrokov v nevarne gospodarske in finančne krize, ki se na najbolj elementaren način oči-tujejo v propasti valutne vrednosti ter v poslednjem času. rta primeru avstrijske republike. Ozemlje, ki je prej bilo gospodarska,:, finančna in prometna enota, se je razkosalo proti naravi, razkosani d*eii pa so nato zasledovali čisto egoistične cilje, se medsebojno zapirali fin omejevali, končno si tudi niso znali organizirati zaokrožene gospodarske, finančne in prometne enote. Vsled: tega so nastali veliki zastoji pravilnega gospodarskega napredka, v državnih proračunih pa so zazijate velike vrzeli.
Zanimivo je, da priznava dr*Bru-nner ako gospodarsko, strukturo tudi italijanskemu gospodarstvu, ki je vsled vojne trpelo v rhanjši ali enaki meri, kakor vsa ostala. Tudi Kalija se nahaja v gospodarski In finančni krizi, ki izhaja v glavnem iz dejstva, da je njena valuta napram nevtralnim in onim zapadnih držav padla za velike odstotke ter da vsled tega he more svoje industrije zalagati z dragimi surovinami ter konkurirati na ozemljih navedenih valut on-dotnimi.	•	r
Za Italijo samo ni drugega izhoda kakor da si poišče tako poprišče za svojo industrijsko ekspanzijo,: ki je v skladu z njeno valuto. Tozadevno prihajajo v poštev samo zemlje-bivše avstroogrske monarhije, evatu-elno še Poljska, Romunija in ..ostali
Balkan. V to svrho bi seveda Wl® potrebno dvigniti valute nekaterih držav srednje Evrope, kar bi bilo mogoče samo s carinsko in novčn« unijo z Italijo. Taka industrijska ekS' panzija Italije na vzhod je mogoč® samo tedaj, ako se carinske in druge meje med Italijo in nasledstvenimi državami odpravijo. Z drugimi besedami carinska in novčna zveza Italije z državami srednje Evrope je edina možnost ki odpira italijanski industriji in trgovini vrata na vzhod.
P.ri razvijanju tega programa ge dr. Brunner spušča v podrobne nančne' in carinske predloge,' ki p® imajo edini smoter, da dokažejo Izvedljivost načrta carinske in novčne zveze Italije in držav male antante. Sam sicer priznava, da se sedaj pro-tivijo taki zvezi marsikateri razlogi politične narave. Pravi pa, da bi se morali premostiti z razumno politično inicijativo.
S tem prihajamo do glavne točke tega najnovejšega načrta italijanske zunanje gospodarske politike. Italija je že tri leta nadlegovala slovanske države v srednji Evropi ter je smatrala, da je začetek in konec njene politike napram Jugoslaviji nagajanje in ustvarjanje nevarnosti na naših mejah ,• predvsem pa podpihovanje Avstrije in Madžarske proti nam-Ta politika se je nujno morala izjaloviti, deloma pod pritiskom ekonomskih dejstev, ker Avstrija ih Madžarska nista mogli resno nastopiti proti Jugoslaviji in Češkoslovaški, in pa vsled pritiska in pojava novega političnega činitelja v Srednji Evropi, Male antante. Pod načrtom velike srednjeevropske državne zveze z Italijo na čelu bi se torei mogel skrivati umik italijanske vznemirievalne politike napram slovanskim srednjeevropskim državam, k» bi morali mi samo pozdravljati. '** Kljub vsemvellkim krivicam, ki'nag
pisnih članov je bilo omejeno na 50. Od takrat Ima akademija sledeče štiri sekcije: a) »nauke prirodne«.
b)	»nauke filosofske«; c) »nauke društvene«; d) za umetnost. Značilno je, da se je tukaj spremenila vrsta odsekov, ki je bila določena L 1864 in ki je popolnoma odgovarjala historičnemu razvoju srbske akademije. Zakaj se je to zgodilo, je nepoučenemu človeku težko reči. Mogoče se je akademija udala političnim interesom te vrste, ki so n. pr. svoje dni v Srbijo poklicali n. pr. Arni Bonč j a, ali pa je ta očitni prelom s srbsko tradicijo nastal pod sugestijo takratne duševnosti, ki je devetnajsto stoletje Imenovala »prirodoslovno«. Dejstvo je, da v publikacijah beograjske akademije daleč prevladujejo »realistični« predmeti nad »humanističnimi«. V tem pogledu je razlika med njo in med zagrebško akademijo oči vidna že na prvi pogled.
V ostalem je notranje poslovanje akademije podobno poslovanju ostalih akademij. Tudi njeno premoženje se sklada iz državnih dotacij in bogatih »zadužbin« požrtvovalnih srbskih rodoljubov, tudi ona-ima' za svoje posebne naloge osnovane posebne odbore. Tudi ona se s svoje strani udeležuje pri velikih mednarodnih znanstvenih podjetjih, ki se ne dajo izvršiti brez sodelovanja svetovnih akademij in učenih družb. Tako je tudi L 1921 dobila poziv od »mednarodne geodetske in geofizič-
ne zveze«, da sodeluje pri njej. Sklenila je, da se naj predsednik akademije sporazume s šefom geografskega oddelka pri ministrstvu vojne in mornarice, da on sprejme delo in dopisovanje pri celi akciji in da_. se naj ponovi lanski predlog univerze ministrstva prosvete, naj se na univerzi ustanovi institut za geodezijo in geofiziko. Ravnotako je bil sprejet predlog profesorskega društva, naj akademija organizira srbsko sekcijo »mednarodne matematične zveze« in za njo pri ministrstvu prosvete izposluje potrebno vsakoletno dotacijo. Dalje je akademija na poziv mednarodne zveze akademij, naj pošlje svoje delegate na prvo generalno konferenco »Zveze za geodezijo in geofiziko« v Rimu, sklenila naprositi vojno ministrstvo, naj v ta namen delegira pukovnika A. Boško-viča, načelnika svojega geografskega oddelka. Enako bo akademija pomagala pri podjetju mednarodne zveze akademij, ki gre za tem, da se izdajo dodatki k »Corpus inseriptionum la-tinarum«, da se Izdela karta rimskega imperija in leksikon srednjeveške latinščine. Zveza s češkimi akademijami, ki se je započela, lahko počasi privede do večje zveze slovanskih akademij.
Samo po sebi je umevno, da je bila srbska akademija v trajnih stikih z zagrebško, ne samo pri poslih, ki so obema skupni, ampak tudi pri reprezentaciji doma in na zu-tmi. Tako st ifi zavzela za izdatno
podporo, ki jo naj da prosvetna ministrstvo zagrebški akademiji* da čim prej lahko dovrši, svoj »Rječnik hrvatskoga Di srpskoga jezika«* Obenem pa se že delajo priprave za nov rečnik knjižnega jezika; -v ta namen je pri srbski akademiji ©sna-van poseben leksikografski odbor, ki mu načeluje A. Belič. Skupno z zagrebško akademijo., bo osnovala bijološko postajo na- Jadranskem morju, gledala, da se .počasi ustvari in ustali enotna srbohrvaška znanstvena terminologija in delala na to, da se izda »Južno-slovenska- enciklopedija«, ki se je začela pripravljati že pred vojsko. Kot velik znanstven zavod, ki uživa velike državne podpore, se akademija zaveda, da svojega dela ne sme omejiti zgolj na Srbe in Hrvate, ampak dajlahko upošteva tudi Slovence, kar je y nekaterih strokah tako naravnost neizogibno. Najvažnejša in najbolj očitna njena reforma v tem pogledu je sledeča. Na predlog A. Beliča se je sklenilo reformirati program njene publikacije »Zbornik za istoriju, jezik i književnost« na ta način, da bi se vanj sprejel tudi poseben oddelek, ki bi obsegal dela slovenske književnosti. Akademija je sklenila glede tega oddelka delovati sporazumno s »Slovensko Matico« ali sličnim slovenskim učenim društvom. Zato zveni nekam čudno stavek, ki ga čitamo tam (str. 236), kjer se govori o kooperaciji srbske akademije .Jj* drwpmi akademijami in učenimi
društvi; »Na žalost, mnogo manj* veza mgžemo imati na gore pom*' nutim poslovima sa slovenaČkB® učenim društvom, zbog drukčij«? književnog jezika.« Ta stavek bi bfl® pač treba bolj jgsno formulirati, d® ne bo nepotrebnih ugibanji Ali hoče reči, da je srbskemu znanstv* niku slovenščina bolj tuja ko češčiO® ali celo francoščina?,	v	:
Podrobno naštevati ali celo o**” njevati vse ono mnogovrstno del®* ki se je Izvršilo v krilu akademij* publikacije, ki jih je izdala, J** okviru podlistka nemogoče. Svež J® razmah, ki ga je pokazala v nov01 razmerah, lepi in dalekosežni so ni načrti in mnogo obetajoč, je ž*3', novih članov, ki jih je pridobil* ’ letu 1921. Zato tem bolj neprije®* dirne, če naletimo v naj višjem sanskem znanstvenem zavodu na »o* veka, ki ne more (ali ne in9** L dvigniti svojega pogleda preko a*® nekdanje kraljevine. Tako je M, sič 14. oktobra 1921 pisal akadeinu* sledeče pismo (str. 58): »U Kr®
vini Srbiji i u njoj prisajedinjen oblastima (kaj naj to pomeni?) postoji nikakva specijalna ustano za zaštitu, čuvanje, održavanJ proučavanje istorijskih i umetnic . spomenika. Nema, medjutim, k0. da če se takva ustanova moči, us ^ ro, ustanoviti legalnim putem ■» če joj se moči dati sav potreba« toritet državnog organa.« Mo® vidno ni vedel, da imajo ravnoNJ, saiediniene
Sj,® naPravaa doslej Italija smo za bi nnc ie\ Posebno pa tedaj, ako inoT.oL UStv?r^a sv°i‘ra državljanom ki pn uVans narodnosti pravične in iT^opravne Pogoje nacijonalnega ^Kulturnega razvoja. S takim na-
pa bi Italija mogla uveljaviti tiari SV0,je industriskoekspanzivne Jasno pa je. da bi se slo-IT?. ® države hotele oškodovati za d»I2.	QOV'čne zveze z Italijo z
»a °fežnimi političnimi protizahte-hoSi’	-bl pa italijanski samoljub-
drul	Me prevei simpatične. Kajti
^ugače bi taka zveza za slovanske „ ave	imela nobenega praktič-
vra^ P°mena. Izločila bi brez prodali05** konkurenčno blagodejnost Varna- 511 2apadne industrije. Slo-»n <kžave imajo vse predpogoje j**drav gospodarski in finančni nato? s,vojili državljanov. Ne bi pa «neie ničesar proti takim zvezam,
jjjjo bi se v prvi vrsti povdarjali po-ricni mo;
^ortoliko definitivno politično stanje
momenti, to je sprava in koli-
ali se obrača bolj na desno, ali se povrača k intrasigentni komunistični tezi, 'je Trockij dejal:	Genova in
Haag sta eklatanten dokaz inpoten-ce inrržuaznega pacifizma in refor-mizraa. Vsled tega neuspehi genovske in haaške konference ne morejo imeti nlkakega vpliva na državno politiko Rusije,
V kolikor je pričela sovjetska vlada voditi novo gospodarsko politiko, je to storila iz sledečih razlogov: nastala je nujnost, da vstvari solidne odnošaje v zamenjavanju izdelkov državne industrije in polje-delskih produktov in se je pri tem ozirala na uspešnost metod, katerih se poslužuje kapitalizem, da dobič-kanosno izkoristi državno industrijo. Sicer ni nobenega razloga, da obrnemo smernice naše politike na desno.
Glede razorožitve je Trockij izjavil: V Genovi smo bili pripravljeni pristati na popolno razorožitev, bili bi pa stopili v pregovore o tem pred-
metu ua bazi kakršnegakoli predloga.. o reduciranju oboroževanja; toda kapitalistična EvrOjja, kakor so jo skovali v verSejski kovačnici, ni hotela ničesar slišati o kaki razorožitvi.
IVii smo znižali silo naše armade in mornarice od' 5,300.000 na 800.000 mož. Nadaljna redukcija rdeče armade bi mogla slediti samo tedaj, če bi se mednarodna. situacija bistveno spremenila.
Odpor naših sosedov, kateri niso hoteli sodelovati na konferenci za razorožitev, za katero smo mi dali iniciativo, gotovo ne bo rešil tega vprašanja-
Glede kredita v inozemstvu Je Trockij izjavil:
Narod 150. milijonov ne more poginiti, pa če mu v inozemstvu odpovedo prav vsak kredit. Mi stalno napredujemo! Velike narodne energije, katere je vzbudila revolucija, bodo dosegle velike uspehe.
* srednji Evropi
Dokler pa bo Italija napram Ju-laviji vodila tako politiko, kakor ja i * ta^° dolgo bodo ostala izvaja* italijanskih gspodarskih in po-mož samo platonske črte, £p°dišeče po svoji dobri volji, toda 62 realne podlage.
frocliij o socijalni revoluciji.
Trockij Je dal Izvestltelju nekega j*Vyorškega lista sledeče izjave, |®tere je priobčila tudi polslužbena Moskovska »Pravda«: l Na vprašanje novinarja, če sma-r[®» da je mogoča svetovna revolu-je Trockij odgovoril, da bo po-svoje kritično obrazloženo mne-2^9. tem vprašanju na bližnjem če-kongresu III. internacionale. **ndar pa že sedaj lahko trdi, da {J Socialna revolucija neizogibna.
kdaj, ter mesto, kje da bo izginila, to je odvisno od vladajo-razredov in njihovih vlad. Evrop-5* vlade so v poslednjem letu stojte mnogo, kar pospešuje izbruh sojine revolucije in istočasno so one ^skrbele, da bo zadobila ta revolu-najstrašnejšo formo, kadar Izgine. Pri tem so se posebno animirali oni deli evropske buržuazije, rjteri povzročajo in vzdržujejo ne-?osno desorganizacijo v gospodarjem življenju in v evropski ter po-111 nje tudi v svetovni politiki, u Svetovna vojna Je — pravi Trocki— dokazala, da je kapitalistični ‘•ffrn nemogoč in nezdružljiv z narokom človečanstva. Proletarski ?*red je v kritičnem trenotku po-g*al, da še ni v stanju prevzeti ded-buržuazije v svoje roke. Zato ? je imperialistično krilo buržuazije 2*čilo In ono se danes poslužuje sredstev, da zadrži napredek, se najbolje vidi na Francoskem, je imperializem inkamiran v Jboij reakcionarni vladi, odkar j. * obstoji: v francoski vladi. Ko imperialisti videli, da je vojna jjjl^Ja in da ni prišla revolucija, so v *s«Ii, da revolucija sploh ne pride. « *ato so Izvedli nedostojno poli-v*?, * ozirom na ruski problem in
Gospodarstvo.
"+' Stanje žetve v Bosni. Po poročilu sarajevske »Večernje pošte« je stanje žetve v Bosni sledeče:
SHve: Dasiravno so bosanske slive majhne, so vendar kvalitativno tako dobre in mesnate, da so dovolj težke: poleg tega se nadejajo, da postanejo še mnogo debelejše, kakor se je pričakovalo. V poslednjih dneh se je prodala večja količina in so dosegle, postavljene na savsko postajo, ceno 900—925 dinarjev za 100 kg. Bedino blago je doseglo: 80—85 po 1250 Din, 95—100 po 850 Din, 110—20 po 600 Din.
Sadni sirup se bo začelo izdelovati v prihodnjih dneh. Računa se na največ 100—200 vagonov v vsej Jugoslaviji. Nekaj vagonov Je bilo že prodano v preteklih dneh po ceni 675 Din.
Orehi obetajo izborno Žetev tako v Srbiji, kakor tudi v Bosni. Cene se bodo najbrže gibale med 500 in 600 dinarji za 100 kg z vrečami vred.
Fižol pa kaže nasprotno zelo slabo. Ker se ga mnogo uvaža v državo, je računati, da se ga sploh ne bo izvažalo, zlasti, ker je predvidena za izvoz neka vrsta izvozne carine v znesku 200 Din od 100 kg. Ta naredba sicer še ni stopila v veljavo, trgovci pa smatrajo, da bo v kratkem sigurno proglašena.
+ Zagrebški trg. Na zadnjem tedenskem sejmu v Zagrebu so se gibale cene sledeče: svinje 76—98 kron za kg žive teže, voli 22—40 kron, krave 15—30 kron, teleta 41—50 kron. Seno 760—960 kron, slama 400—500, detelja 1000 kron.
Dnevne vesti.
U0 ^anje reparacij. Medtem pa rav-jjj*a politika pospešuje zrevolucio-& delavskih mas in s tem po-samo revolucijo. sttf-L°dgovoru na vprašanje, kako da zavzema sovjetska vlada Neuspehu genovske konference,
Po
•— Preskrba sirot vojaških miistov. Po Se veljavnem avstrijskem zakonu Imajo sirote po voj. gažistih (Častnikih, voj. uradnikih, gaiistih brez Sina) pravico do vzgoje-vatome do izpolnjenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene 5e smatrati sirote, ki nastopijo javno aii privatno službo s plačo, mezdo, adiutom ali dnevnino, ki vstopijo v vojsko, v vojaški ali javni civilni zavod z brezplačno oskrbo, v semenišče aii samostan, ki se učPo pri tr-£cvcu, uVrurku ali umetnike, ki iih popolnoma oskrbuje, ki Izvršujejo trgovino ali obrt, dalje ženske sirote, ki se omožijo itd. — Nakazujoča oblast je dognala, da nmoge stranke niso prijavile takih izprememb. Zato odreja pokrajinska uprava, da imajo vpo-slati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gafi-stih) najkasneje do 20. septembra lyil. Računskemu oddelku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani'. kratko nekolekovano prijavo s sledečimi podatki: L Imena in rojstni datumi otrok; 2. s čem se peča sirota (poklic) in od kdaj; 3. dohodki iz tega poklica; 4. kje biva in v čigavi oskrbi je sirota; 5. knjižni izpisek glasom zadnje ček. nakaznice
Podatki na) bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena kontrola. Strankam, ki te prijave ne bi vposiale, bi se ukinilo izplačevanje vzgojevalfline sirote stare več nego 16 let.
— Zakon o dolarskem posojila le priobčen v »Uradnem listu« štev. 93 od 8. sept. 1922. Zakon sestavljata pogodbi, katerih pr-
&
va je sklenjena med vlado SHS tn družbo zz železniške in pristaniške zgradbe v Jugoslaviji s sedežepj v Querneseyu In zadeva posojilo in gradn]9 železniške proge Beograd—jadransko morje, druga pa med vlado SHS in družbo Blairand Ca, Inc. z glavnim sedežem v Nev«-yorku in zadeva najetje posojila v AmerlkL
— Upokojenci! Radi nepričakovanih ovir bo Izšla druga številka »Upokojenca' par dni kasneje. — Začasno uredn. »Upokojenca«.
— Zakon o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševani© Industrije tn obrtništva v Beogradu in po oblastih prinaša »Uradni list« štev. 93 od septembra 1922.
— Odlikovan Je z redom belega Orla V. razreda g. dr. Fran Svetek, načelnik za Slovenijo v ministrstvu notranjih zadev.
— Mezdno gibanje trgovskih nastav-IJencev. Novo se snujoče »Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije« v Ljubljani, ki bo imelo prihodnje dni svoj ustanovni občni zbor in je po svojem pripravljalnem odboru soudeleženo pri sedanjem mezdnem gibanju trgovskih nastav-Ijencev v Ljubljan!,v poživlja vse tovariše in tovarišice v in izven Ljubljane, da prijavijo svoj pristop. Pristopnice se dobe ^pri tovarišu Oton Raška, tvrdl^ ^ C. Mayer, Lubljana, kamor naj se tudi izpolnjene vračajo. — Pripravljani odbor.
— Na meščanski šoii v Ribnici prične šolsko leto 1922-23 v četrtek 14. t m. z sv. mašo. Po maši je vpisovanje v I. razred. Pogoj vzprejema je dovršeno 5. šolsko leto
z dobrim uspehom. V računstvu in v 1ezi-ku red — vsaj dober. 3 seboj ie prinesti Izpričevalo, dokazilo, cepljenja koz, po možnosti domovnico in krstni list V sredo 13. t. m. naj se zglase v pisarni ravnateljstva od 8. do 12. dop. tudi lanski nče-niki (učenke). Otvoritev IV. razTeda ni še zagotovljena. Rešeno bo pa to vprašanje kmalu. Redni pouk prične 15. t. m.
— Novi 10-dinarski bankovci, o katerih se je govorilo, da bodo vzeti IX prometa, ostanejo v prometu še nadalje.
— Odvrnjena železniška nesreča, V petek zjutraj sta bila med postajama Vuhred ln Vuzenica osebna vlaka 415 in 422 v veliki nevarnosti. Po zanesljivih poročilih Je odpeljal vlak 415 bre* danega dovoljenja Iz Vuzenice. Le vsled pravočasne obvestite proge in naloga za ustavitev obeh vlakov od strani uradnika se je še eamogia preprečiti opasna nesreča Vlaka sta aato peljala
Vuzenico.
— Avtomobil le povozil na cesti te Frama proti Mariboru nekega 10 let starega dečka, ki je hotel preskočiti cesto. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v bolnico.
— Velik gozdni poiar. V bližini Koroške Bele so štirje pastirji, ki so pasli koze, napravili ogenj na parceli posestnice 1 erozije Golob. Ko so odhajali domov, niso ognja dovolj pogasili in drugi dan ie začel goreti tam ves gozd. Ogenj se je tako razširil, da je bilo uničeno približno 40 ha gozda. Škoda se ceni čez 100.000 kron. Ogenj so pogasili domačini s pomočjo vojakov 40. pešpolka iz Ljubljane.
— Nepoštenjakovii. Marku Romiču }e natakar Milan Šegot izročil kovček, z naročilom, naj ga nese v Mazije v hotel. Romlč je vzel kovček ln zbežal z njim proti Planini. šegot je pravočasno obvestil orožnike v Lazah, ki so prijeli nepoštenega nosača ln mu odvzeli kovček, v katerem je bilo tudi 10.000 kron gotovine. Za svojo nepoštenost bo Romič odgovarjal pred sodiščem.
— Nepošten uradnik. Pred par dnevi so na Illdiži pri Sarajevu aretirali tamošnjeg* poštnega uradnika Emanuela Mestana, ki le poneveril 76.000 Din poštnega denarja. Me-stan priznava svoj nepošteni čin In se Izgovarja na uradniško bedo.
— Fingiran vlom v Slovenski Bistrici. V noči od 25. na 26. avgusta so baje neznani tatovi vlomili V prostore bolniške blagajne, odprli železno blagajno ln pobrali ves denar. Potom natančne preiskave pa se le ugotovilo, da je bil ta vlom le fingiran. Nato so takoj aretirali bivšega blagajnika, ki je močno osumljen te defravdacije, O na-dal.nrm poteku bomo še poročali,
—- Ukradena vola. Posestnici Katarini Kejšar v Davčah sta bila sredi meseca avgusta ukradena dva vola, vredna 28.000 K. Orožnikom iz Podporezn se je posrečilo najti vola pri Cerknem. Kejžarjeva je dobila ukradeno živino nazaj, o tatovih pa doslej še ni sledu.
— Strašen čin amobolnega. Med bolniki, ki so pretečeni četrtek v ambulancl okr. bolniške blagajne v Trstu čakali m zdravniško preiskavo, je bil tudi neki Ivan VI-dolič, ki je naenkrat zgrabil neko 7 lat staro deklico in Jo vrgel skozi okno Iz prvtga nadstropja na cesto, kjer ai je revica raz biia črepinjo.
— Štipendije za inozemstvo. Ker ni potrebnega kredita, se je sklenilo da se za enkrat ne odpošiljajo več dijaki v Inozemstvo. Kakor hitro pa bo dovoljen kredit, bo ministrstvo razpisalo nov konkurz za štipendije.
— Radi motenja vere in grdih bogokletnih besedi je deželno sodišče v Ljubljani obsodilo Laha Petra Zanittija, rodom Iz Tar-centa, na 2 meseca težke ječe.
— Gvardijan utonil V Olavotoka na Otoku Krki se je gvardijan ondotnega tran-
iskanskegK samostana peljal z' aiotornto ulnom na Reko kupovat živeža. Krmaril I« sam. Naenkrat pa ie na morju nastal vilia* ki je prevrtrtl’ čoto in tvrdijao k smrt v valovih.
Obrtniki in trgovdi
Za časa obrtne razstave ▼ Mart* boni bo naš list prinašal obširna po* rodila Iz te razstave In bo torei ogla* še vanje v našem listo za vse marl* borske razstavljalce Izredno uspe* šno. Oglase sprejema uprava v Ljubljani, pa tudi podružnica naše uprave v Mariboru na Glavnem trgu št. 17« Ne zamudite torei te ugodne prilike za uspešno In ceno reklamo!____
Ljubljana.
r.i
ko#
t.
— VI. Medzavezniški invalidski greš, ki se vrši danes 10., 11. in 12. obeta biti zelo dobro obiskan in jako zanj-miv, kar je sklepati iz obilega Števila detep gatov, ki so prispeli in deloma še vedno bajajo z vseh Interesiranih držav. Otvoritvena seja se vrši danes ob pol 3. uri v de;y dvorcu.
= Na čast mednarodnemu tnvaildsh?. mu kongresu, bode v nedeljo dne 10. t. ob 8. url zvečer v vseh sprejemnih prostor rih namestništvene palače slavnostni rout s koncertom, čegar točke bodo izvajali gospa Pava Lovšetova in gospod Julij Beteto spremljevanju na glasovirju gospe Koblar-Oolljeve ln pa pevci »Olasbene Matice« p*«t osebnim vodstvom ravnatelja Hubad«. ; -* Gojenci trgovske šole v Subotici ^ posetili v petek ljubljanski velesemeuj. Ek*<« kurzijo tvori 20 gojencev ln 24 gojenk.
= /. Jugoslovanski vsesokolski zlet jrt Lfubllani v kino »Tivoli«, se na splošno ljo ponovi, ter se vrše tozadevne predstav^, v nedeljo ob 10. dopoldne ln ob 3. popoldfl«.;
■» Šolski pouk brez knjig. Cez pet dni se prične šolski pouk. Kniigotržnice so bile od šolskih vodstev sezname kotiš, ki Še bodo v tekočem Šolskem letu rabile. Tod* kje so predpisane knjige? Zastonj Jlb in zahtevaš pri tem, zastonj pri onem knji-gotržcu. Vsak te odslovi: »Jih simam,.»», razprodane, jih ni v zalogi Itd.« OmenS% konkretni primer. Za 4. razrr. ženske realn* gimnazije na mestnem liceju ie predpisana*; 15 knjig. Od teh 15 knjig sem v treh knifr gamah dobil red ln piši štiri knjige. OsUiftt sploh ni dobiti in se tudi ne tiskajo. Enaj(*, pritožbe sem slišal glede knjig drugih ra®*, redov in šol In zdaj mi naj človek pov$; kako se naj otroci brez knjig uče. Ali »rt nas že res ni več polja brez »šlamparijej^ Kdo naj pri takih razmerah nosi krivdo n# nepovoljnem uspehu šolske mladine? M» starišf, ki bi radi z težko požrtvovalnosti« za izobrazbo svojih otrok knjige leupili, ali mar otroci, ki se brez knjig učiti ne mor^ ali celo posamezni profesorji, ki pri taki' malomarnosti v to poklicanih činteljev trjp* z otroci in stariši vred? — Ne, krivda z%> dene zgolj one osebe, ki knjige za posanrez> ne razrede določajo, ki pa si ne vzamejo toliko truda, da bi poizvedeli na merodaimb; mestih, bodo li te knjige v zadostnem številu tudi na razpolago ali ne. Ze lansko letp smo to zanikrnost grajali, pa vidimo, da «-stonj. Naša sedanja šolska mladina i« 1* Itak mnogo zamudila za časa vojne, ni tn*>! ba, da bi jo pri njeni izobrazbi o5kodoya0 „ še nadalje. Zato poživljamo šolska vodstva, da še pravočasno poskrbe, da pridejo ofrjB*. d do potrebnih učiL
Založite te z medom *a prihodnjo zimo! Na čebelarski razstavi v Marijanlšča, ki $e zaključi v nedeljo 10, t. m. popoldne -Ima vsakdo priliko oskrbeti se s t*m #> potrebnim živilom. Vrhu te ga pa ttudl ras-stava toliko zanimivega, da nikomur ne bode žal, za malo vstopnino in urico časa.
»konservatorje«, ki jih ravno ^na \ kraljevina ni poznala in ne ie»a \ Vkljub temu pa na koncu svo-je s\» lcfPisa ponuja akademiji *svo-*šku<J,0rQno stručno znanje i stečeno ^Iisdb0Akademija je prišla do rt	Se ta namen ne more do-
Hotn	ko	s	posebnim zako-
zato M. Vasiču in A. Ste-iekt tav	naj izdelata pro-
ieJet	2a*ona. Ko je bil ta pro-
leta tesneje predložen iiava ^ 1 v Ketres, se je v njem ve-jBa	P^avanega zakona že ome-
£rne trr,ler:itor^ kraljevine Srbije in ie	v meJah 1. 1913. Med tem
drug- i,^??reč Mo izvedelo, da za
kraljevine take po-skrbi treba ni.
govrvii0^,* Prinaša tudi obšir-^ Predsfiinfv aterimi je vsakokrat-?§reiei nove člane u Bogdani n ^UJOYl<i 3e pozdra-J^arne tenrnf°POVi<5a’ Profesorja |arQe	MJe m Primerjalne lite-
Jtrzl in N vZ™ b,eogTateki uni-110 filolocrH^ ■ ’ Profesorja za kla-J. CvSd nm arheol°glio ravno-»Joviča ?a 2enerala Živka a
V1Qeral, ki je član ile, srbski ^ D°2dra?T.Pm n srbske akademije.
a^lial	govoru	je	Cviiid	nrn-
^erala	človeške	vrline
\°ltie JE je. tad! historik zadnip palisti^wn len^:	današnje mate-
kta<5! jedm, lnvPy0rneteno doba vredi S jto nu Vašu moralnu osobinu. 'as 2a sam pomenuo, izabrali smo akademika kao predstavnika
naučnoga duha i naučne metode u vojscL Ali mi Vas ne bismo izabrali, da ste Vi, pokazavši te osobine i do-bivši na osnovu njih veliki socialni položaj, počeli upotrebljavati taj položaj i značaj radi lične koristi, Hi radi rasipanja državne imovine na neki drugi način. Tada biste toliko isto štetili koliko ste na osnovu prvih ošobina koristili, jer biste kvarili moral svoga naroda, naročito što ste tako ugledan njegov predstavnik Akademije nauka su istina na prvom mestu naučne. ali osim toga i nacionalne Institucije, koje ne mo-gu zanemarati moral svoje zemlje. U tom pogledu če naša Akademija Nauka sa sve večom opreznošču ceniti kandidate, Jer su vremena sve losi j a.
Ja mogu o tome s Vama tako slo-bodno da govorim, Jer znam da Vaš rad, po svojoj moralnoj strani, spada u vrednosti prve vrste. On je sav od socialne vrednosti, za ceo naš narod Srba, Hrvata i Slovenaca od još šire vrednosti, jer je pomogao da u opšte pobede principi pravde I slo-bode. U njemu nema ni traga od Učno-materfjalističkih težnja.
U duhu Je Akademije Nauka, da ona motri na velike radnike tak v ih moralnih osobina i da pohita, da im prva oda svoje priznanje i svoju po-čast.« General Pavlovič je sprejet med redne člane oddelka »društvenih nauka«.
Iz tabele na koncu »dodišnjaka«, ki prinaša sklepni račun akademije
za leto 1921, ni razvidno, koliko je prejela državne dotacije v tem letu. Razvidno pa je, da si je akademija znala osigurati predvojno (ne samo numerično!) vrednost svojih fondov. Nje premožeje znaša namreč na koncu leta 1921 nad 140.000 kron, nad 1,357.000 dinarjev v srebru in nad 1,628.000 dinarjev v zlatu.
Jugoslovanska gledišča in napredek naie naci-Jonalne glasbe.
Znani hrvaški skladatelj Anton Do-bronlč je priobčil v Muzičkem glasniku, ki Izhaja v Beogradu zanimiv članek pod naslovom »Riječ o uredjenju naših reproduktivnih ustanova,* v katerem podaja smernice za napredek jugoslovanskih gledališč in jugoslovanske glasbe sploh. O našm glediščih piše: >Trl Imamo — Zagreb, Ljubljana in Beograd, tri večjih umetniških pretenzij in eno, ki želi na Isto višino — Osijek — pa mu ne dovoljujejo denarna sredstva ter tri, ki nimajo visokih glasbenih ciljev: Novi Sad, Maribor in Varaždin. Morda se ustanovi gledišče še v Sarajevu in v Splitu.« Pisatelj misli, da če bi naša operna gledišči v umetniško kulturnem In nacijonalnem oziru odgovarjala svojemu poslanstvu, da^ol bil vsak še tako velik Izdatek zanje dobro naložen ln nikoli prevelik, da pa vse naše opere, razven nekaterikrat zagrebška — ne odgovarjajo svoji svrhi in je denar zanie potrošen po nepotrebnem. Pisatelj dokazuje, »da le najbojše darilo njihov repertolr, v katerem ni nikake umetniške vodilne
ideje ter da so povzročila v občinstvu popolno umetniško desorljentacijo ter so gotovo v njem odvrnile smisel od ideje listo nacijonalne glasbene umetnosti Pa tudi če bi bila naša operna gledišča v vsakem oziru na svojem mestu, je utopija premišljevanje, da bi z njihovo pomočjo v prvi vrsti mogli delovati na čisto glasbeno umetniško vzgojo širših mas in na razvoj 90lidne glasbene kulture, ker je realno jedro glasbe kompozicija v zgodovini glasbe zabranje-no v prvi vrsti v simfonični in komorni literaturi, a v poslednji vrsti v operi ln to 2nači, da glavno našo pažnjo obračamo na to, kar je v umetniški literaturi umetniško pozitivnega in da se čim bolj ognemo manj važnega!« Pisatelj dokazuje dalje, »da bi iz Iinančnih ozirov za državo popolnoma zadostovali gledišči v Zagrebu in Beogradu, ter da bi kazalo ljubljanski ln osiješki operi dati značaj potujočih opernih družb, U M sl medseboj razdre ostala večja mesta po Jugoslaviji v svrho periodičnih gostovanj, Mestne subvencije, dobro organizirani abonmaji, olajšanja glede potovanja, vse to bi moglo potujočim opernim družbam omogočiti, da delujejo umetniško bolje nego sedaj in bi bile državi v manjše breme kot so sedaj. Vse ostale opere In operete — meni Pisatelj bi bilo enostavno treba opustiti kot nepotrebne ter njihov materija! — ltar ie boljšega — priklopiti ostalim stalnim ali potujočim opernim družbam.* Svoja izvajanja nadaljuje pisatelj s sledečimi nasveti: »Da se umetniško in materijalno izkoristijo mnoge sile opernih gledišč, ki Iz različnih razlogov često po cele mesece ne pridejo do nastopov, bi bilo dobro, da bi uprave v njim bližnjih mestih organizirale na me-
sec najmanj po dva stilsko umetniška tant . certa pevsko-solističneg* ali komornega -ansambla, ki bi s cenenim abonmajem. Inteligentnim In agilnim vodstvom mnogo pri ' ‘ pomogll k propagandi glasbene kulture, na drugi strani pa koristili gledališčni blagajni. Vzporedno tej propagandi bi bilo treba ukreniti nekaj za vzgojo najširših slojev po . domovini potom simfoničnih, zborovskih ,to komornih koncertov. V to svrho bi bi)’, treba ustanoviti po en potujoči orkester, mešani zbor in komorni ansambi, ki bi vsak za sebe prirejal koncertne turneje po Ju-. goslavlJL Materijemo eksistenco bi jim bilo t dobro organizacijo lahko omogočiti. Usta novitev državni simfoničnih in zborovskih enot s stalnim sedežem v poedinih centrih-,, je danes iz raznih razlogov nelzvediji prav tako velja ldtja ustanovitve novih gledišč In ohranitev gledišč, ki so že danes ,% umetniška in financijelna utopija. Po nasvt - j tih A. Dobroniča bi prenehalo naše sedanju: . . lokalno tlasbeno življenje, od katerega 2®*-i".o malo kii isti, pa bi zato namesto njejc« -/i. stopil > delo intenzivne umetniške vzgoje si. nagega naroda. S tako dobro prenvSlIenljp »i; delom bi samo v dobi enega decenlja mogU :L v p-.giedu nacijonalne glasbene kulture vi- ; soko napredovati- ves ta pokret bi pa državo stal mnogo manj, kot sedaj ona m glasbo potroši po nepotrebnem.
Nasveti skladatelja A. Dobronlta »o v C raarsKem zdravi in res uvaževanja vredni ■ i Ce 90 tako lahko izvedljivi, je drugo vpra- '.V šan:e. Prav bi pa bilo, da se vprašanja lotijo tudi naši fcasVitriiu. in povedo svoje mneflje '• -
M lsBS
'	w*t	KrofeUa	taoj«to	O.
* Vrhnike se le dne 6. t m. sešel ** »ejmilža n nekim približno 37 lat starim narednikom velike postave in s nekim 20-•tthn dvlUstom v temno obleka Odšli so M trije v kavarno »Zvedo*. Kmalu nato 4» civilist odšel narednik in Iglič sta šlo PO ie v »Evropo«. Ko le Iglič hotel porov« •ati račun, ]e opazil, da mu manjka listnica, « katea le tael 2012 kron denarja. — Po-Seatnika Mihaela Majcnu Je bilo pokradeno nekaj otave. — Neznana ženska se Je vtihotapita na Opekarski cesti v podstreije •eke hlie in ukradla volneno odejo g. mo* ttro črto ob robu vredno 800 kron,
“ Umrl j# v deželni bolnici revldent dnžne železnice, gosp. Friderik Melnberger. f\>greb bo daneg popoldne ob 3. uti, N, y
Haribop.-^
Poučni zlet srbskih kmetov p 'Maribor W okolico. Prihod * Maribor v torek dne tt t m. ob 9. uri 42 minut. Obisk obrtne razstave nato skupen obed v Narodnem domu. Popoldne ogled vinarske tn sadjarske tole z vinsko pokuSnJo, katere se udeleži tudi »Glasbena Matica«. V sredo dne 13. t tn, zlet v Falo, RuSe, kjer bo veselica. V četrtek dne 14. t m, odhod v Ljutomer z Vlakom,
Za namešiente Oblastne uprave v MarU bom se kupijo zgradbe v Krekovi ul. 8 In Ooaposka ul 40 in 50, za kar Je ministrski SV8t Že dovolil kredit 1 hi pol milijona din.
Na novoustanovljeni srednji kmetijski m v Mariboru se prične po naročilu ministra poljoprivrede prvo Šolsko leto 1922-23 meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetij-Ske Sole se otvori le v slučaju, ako se prt-tfatt zadostno Število kvalificiranih nčen-euv. Dan otvoritve se objavi tim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko Solo Je razločevati od sedaj že petdeset let stare vinarske in sadjarske Sola v Mariboru, Jd obstoja dalje ln začne 81. totako leto 16. septembra t l. Namen srednje kmetijske Sole Je, da se učenci Izobr*« m teoretično tn praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje z vspehom voditi manjša tn srednja privatna In državna posestva ter dobro obavljatl državno službo kmetijske stroka. Nauk v srednji kmetijski toB traja tri leta, a četrto leto Je posvečeno Sfkttttčnp praktičnemu izpopolnjevanju m spedallzovanju. Šolsko leto traja do konca Mija naslednjega leta. Vsi učenci so eksternim (Izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni predvidenh nobenih *ti-Pendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim vspehom dovTŠena popolna meščanska Sola ali MŽJa realka ali nižja gimnazija: ako so do-žSBalki absolvirali kko drugo kmetijsko Solo ah Itako kmetijsko prakso ali so pred-VS« kmetiSlci sinovi Imajo prednost; c) lepo .vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno ln duševno zdravje, kar ugotovi tudi šolski zdravnik VMd končnim sprejemom v Sola Prošnje za •MUjem, pisane lastnoročno na celo polo ln kolekovane s 13 dinarji, Je poslati do 1. oktobra 1 L ravnateljstvu srednje kmetljslce tole v Mariboru (vinarska Sola). Prošnji sc morajo priložiti: 1' krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje Šolsko spričevalo; 4. zdravnl-iko spričevalo; 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, Id ne vstopijo v Solo neposredno iz kake druge Sole; 66. kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosil-cu. Učend, ki ne bodo zadovollivo napredovali ah so neprimernega vedenja, se odstra-tdjo iz Sole med šolskim letom.
Zanimiv lov. V sredo popoldne Je neki lino oblečen gospod tekel za mlajšim, gologlavim mladeničem. Na grajskem trgu se mu Je posrečilo ga prijeti s pomočjo detektiva ter ga izročiti straži Bil Je to neki Prime Kovač, ki Je dotičnemu gospodu trgovcu iz Varaždina ukradel Jermane in vajeti v vrednosti 8500 kron.
Tatvine koles. Te dni Je poUcffe ustav* ljala vse sumljive kolesarje ter Je dosegla presenetljive rezultate. Dobila Je več tatov, katere Je spravila na varno, kolesa pa zaplenila, ker so bila ukradena.
Cede.
Srbski kmetovalci pridejo danes y HiB-deljo z Jutranjim vlakom iz Ljubljane v Celje. Na peronu celjskega kolodvora se vrši sprejem. En del srbskih izletnikov se odpelje nato s savinjskim vlakom v Savinjsko dolino, drugi del pa ostane v Celju. Dopoldne Je Izlet na Stari grad, opoldne skupen obed v Narodnem domu, popoldne pa se tudi izletniki ki so ostali v Celju, odpeljejo na zlet v Savinjsko dolino. Zvečer Je povratek in se nato vrši banket v veliki dvorani Narodnega doma. Pit banketu sodeluje celjsko godbeno društvo.
Slavnost »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celja*, ki se Je vršila v četrta* ob priliki 16-letnlce »Kluba« v Narodnem domu. Je po svojem programu bila lepa prireditev. Vsi zgornji prostori Narodnega domu ZO MU lepo okrašeni Prireditelje Je stal mnogo truda ha dela ta večer. Obisk m M povollen in bi zaslužil biti boljši- v očlgled tonu, da »Klub« neumorno deluje na narod-l kulturnem ln prosvetnem polju.
Celjski Sokol prične tekom tega tedna •t z redno telovadba Celjsko godbeno društvo Ima svoj obč-It zbor v torek 12. t m. ob 8. uri zvečer X maH dvorani Narodnega doma.
lastno glasbeno iolo otvori 18. septem-|B	mm dntftvft Vpisovanje se
jv« vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure na stanovanj skam uradu mestnega magistrata.
Stavbe vdale Jadranske banke v Aleksandrovi ulici zelo napreduje. Po končanih temeljnih delih zidovi vidno rastejo. Nova stavba bo, ko bo dokončana, kras Aleksandrove ulice.
Pekovski pomočniki v Celja so stavko končalL Nekatere so mojstri sprejeli zopet v delo drugih pa se branijo. Dovolilo se jim |e 40 odstotkov povišanja plače.
Celjska polarna bramba ima štiri leta po preobratu še vedno nemški poveljevalni Jezik. O tej zadevi smo že večkrat pisali ln se dozdaj Se ni spremenila. Za danes stvar zopet samo zabeležimo breg vsakega komentarja.
Okrajnim komisarjem le Imenovan pri Celjskem okr. glavarstvu vladni kondplst dr, Lovro Hacin.
'Jesen Je vrtita. Vreme pri nas Je zadnji teden Mio večinoma deževno, megleno ln zelo hladno. Kakor soditi, bomo letos Imeli tudi jesen deževno, kakor Je bila spomlad.
Celjski trg. Na celjski trg donaSaJo okoličani v sedanjem času velike množine raznega sadja, katero se sedaj dobi po zmerni ceni mnogo Je gob, pa tudi sočivja Je na razpolago dovolj. Meso se dobi po 36 do 44 K za kg ln ga Je dovolj. Cene Špecerijskemu in manufaktumemu .blagu še vedno rastejo.
Obiranje hmelja v Savinjski dolini Je končano. Kupčija s hmeljem Je letos slaba ln so hmeljarji po poročilu »Hmeljarskega društva« zašli v težek položaj. Zato jim »Hm. društvo« svetuje, v prihodnje ne urejevati novih hmeljskih nasadov ter slabe hmeljnlke sploh opustiti. Mnogi so mnenja, če bi rastla po prostrani ln lepi Savinjski dolini pšenica in drugo žito, bi Imeli tamoš-njl posestniki mnogo mnogo več ln gotovega dobička nego od hmelja, katerega goji s toro vsak kočar, Id mora potem drago kupovati skoro ves Uval, da Ima poleg vsega Se izgubo. ■ ■ -	,
Primorje.
tJmtadtnski tabor v Matenji vasi, e katerem smo svoj čas poročali, da se vrši 3. septembra, se ni mogel vršiti vsled slabega vremena. Vrši se pa z Istim sporedom in v. Isti oblOd, kot Je btio določeno za 3. sapi, dne 10. septembra,
Peter Verderber T, V Voloskt Je po kratki bolezni preminul žaslužnl narodni delavec Peter Verderber, ki Je mnogo žrtvoval za tamkajšnja narodna društva Sokol Dramatično društvo itd. Naj počiva v mlrul
FaHstovska nasilja nad našim narodom so na dnevnem redu. Tako so v Novi vasi vrgli fašisti na hišo Mata Vlašlča dve bombi in streljali vanjo z revolverji tor Jo močno poškodovali Po nekoliko dneh so bile istotako napadene hiše šestih vaščanov. Fašisti so prispeli na kamionu iz Poreča, kjer se je Vlašič tudi pritjšil Ital. komisarju, ki mu je pa zagrozil, ia ga bo dal zapreti, ker je — on sam bombardiral svojo hiša Na medparlamentarnem kongresu ca Dunaju se Je pa ugotovilo, da uživa naš narod * Italiji — prlvDegovan položaji!
Tatvina v cerkvi. V župno cerkev v Ro-vinju so vdrli v sredo ponoči neznani tatovi in odnesli 2 srebrni kadilnici srebrn čolnič za virh, dve srebrni posodici za vino in vodo, dve srebrni škropilnici pet kelihov s s patenaml pet velikih srebrnih posod in mnogo drugih dragocenosti x skupni vrednosti 100.000 Ur.
Pokrallna.
h Rogaške Slatine nam pišejo, Te 'dni se Je nahajal v Rogaški Slatini najstarejšl in naJredneJSi kopališki gosi ki je prihajal tia že 25 let To Je starina, učenjak, arheolog, čuvar hrvatsklh zgodovinskih starin g. dr. don Pran BuHč iz Dalmacije. V nedeljo Je odhaJaL Ko so to zvedeli Hrvatje, so pri-511 vsi na kolodvor, kjer se Je v njihovem imenu s prisrčnim govorom poslovil od njega odvetnik in poslanec dr. St. Ortner iz Zagreba. Ob navdušenih klicih: »Živel don Fran Buliči« se Je dlčnl starina odpeljal proti Dalmaciji
Msoiski Mm i Liljani.
Tretji profesorski kongres, ki se je začel včeraj s poročilom glavnega odbora, se je danes nadaljeval s strokovnimi razpravami. Predpoldne je predaval prof. Stevo Markovič o medsebojnem spoznavanju kot sredstvu za nacijonalno niveliranje in omladinski pokret v ferijalnem sa-vezu. S tem predavanjem se je potrdil vtis tistih profesorskih krogov, ki os trdili, da bo ta kongres bolj družabna prireditev, kakor pa strokovni profesorski zbor o perečih vprašanjih jugoslovanskega šolstva in vzgoje. V debato so od Slovencev posegli nadzornik Wester, ravnatelj Vajda ter profesorja Lapajne in Rajh. Nato se je kongres nadaljeval s predavanjem referenta J. Zlvanovi-ča o današnjem ustroju naše srednje Šole, ki se je odlikovalo s skrbno obdelanim številčnim in šolskoorgani-zacijskim materijalom. Opoldne so različne skupine profesorjev ogledovale znamenitosti mesta. Ena se je podala na Deželni muzej, glavna skupina pa je položila na spomenik Preširna svež venec, pri čemur so
govorili različni govorniki, med. njimi tudi Fran Ilešič.
Na popoldanskem zborovanju se je naglašalo veliko pomanjkanje kvalificiranih moči, pomočkov za pouk in materijalnih sredstev. Proračun za prihodnje leto je tako reduciran, da nikakor ne more odgovarjati. Glavna Uprava naj ima to vprašanje stalno v razvidnici, kajti štedenje tu ni na mestu. Nadalje se je povdarjalo, da ministrstvo prosvete ni točno informirano o položaju o današnjih srednjih šolah. — Mi hočemo eno državo, zato se mora ministrstvo tudi brigati za vse Šole v enaki merL Dalje so se povdarjale žalostne razmere na hrvaških in slavonskih srednjih šolah z ozirom na učne knjige. Povdarjala se je potreba posebne pažnje na higijenske razmere v srednjih šolah. Politika se ne sme pod nobenim pogojem uvajati v šole. Ko je dr. Poljanec precizno orisal ustroj meščanskih in srednjih šol v Sloveniji, so sledili še nekateri predlogi notranjega značaja Glavne uprave in posameznih sekcij. Nato se je razvila daljša debata, ki se je tikala v glavnem materij alnega stanja profesorjev.
Pri volitvah v Glavno Upravo so bili izvoljeni članom uprave dr. Stevanovič, B. Zivkovič, Darinka Jano-ševič, J. Kangrga, J. Zenič, J. Reis-ner, G. Konstantinovič in Leposlava Boškovičeva; zastopnikom pa dr. Katič, J. Dokič, Božič in Trbuhovič.
Prihodnji kongres se je določa na 5. do 7. julija 1923 t Sarajevu.
i i
Goriška Matica v Gorici izda letos koledar, Zabavno knjižico III. zv. ki jo je uredil pesnik in pisatelj Al. Gradnik in Sirahovo knjigo, urejeno po uredniku Matičnih-knjig g. prof. dr. Andr. Pavlici. Knjige stanejo za Jugoslavijo samo 20 Din.
Zemljevid kraljevine r$HS Je izšel s hrvatskim in slovenskim tekstom pri firmi Kugli v Zagrebu. Izdal ga je profesor Milan Senoa. Slovenska izdaja Je izdelana v merilu 1:2,50D.000 in stane 10 K, hrvatska izdaja je: manjša in ima merilo 1:3,000.000 in stane v razprodaji 6 K. Oba zemljevida se dobita za originalno ceno tudi za knjigarnarje pri zalogi šolskih knjig in učil :V Ljubljani — Istotako se dobi tam Kocenov geogra-fični in Schubertov historični atlas.
Poslano.
Ugotavljam, ds Je poročilo »Jutra« z dne 7. septembra, v katerem me' skuša nekdo pred javnostjo oblatiti In osmešiti zlobno zavito in vseskozi neobjektivna,	,
Ljubljana, 9, septembra 1922: 1 .
' Dr. A. Serko.
• Za ta spis oagovaria uredništvo 1« v okviru zakona. r ; ?
II. ljubljanski velesam
od 2. do 11. septembra 1922,
Zopet temni oblaki, jesenski dež škropi neumorno... Včeraj je lilo od jutra do poldne, šele popoldne se je nekoliko zjasnilo, dež je ponehaval, na sejmišču je postajalo znova živa-no. Dan je bil posvečen trgovskemu obisku. Sejmišče je kazalo mirno lice hladnoračunajočega kupca In prodajalca. Zlasti so prišli v soboto tisti trgovci na svoj račun Id niso mogli v petek vsled velikanskega navala radovednega občinstva V miru zaključevati svoje posle. Na velesejem dohajajo tudi trgovci In obiskovalci tržaškega mednarodnega sejma. Značilno je , da se Jim blago na ljubljanskem velesejmu zdi veliko boljše in pa cenejše. • Vidimo ravno obratno, kakor so prireditelji tržaškega sejma računali: dotok se obrača iz Trsta proti Ljubljani, ne pa iz Ljubljane proti Trstu. Glavni povod je italijanska valuta, radi katere ne morejo italijanski proizvodi konkurirati z domačimi in severnimi industrijskimi predmeti. Tudi tekom včerajšnjega dne so se zaključile izdatne kupčije. Posebno v strojni Industriji, kjer je zagrebška tvrdka »Ferrum« prodala kar štiri velike motorje naenkrat. — Tudi tekstilna industrija je v zadnjih dneh zaznamovala uspešne zaključke. Zadovoljne so pred vsem italijanske tvrdke, ki so letos prvič razstavile v Ljubljani in ki bodo po povratku v domovino gotovo povedale svojim sordjakom, kje je boljše razstavljati, v Trstu, v tem gnezdu požigalce^ narodnih domov In ubijalcev ljudi'haše krvi, ali pa v tej gostoljubni, predvsem pa kupčijskorealni Ljubljani. Pa tudi domače tekstilne tvrdke so povsem zadovoljne z razprodajo včerajšnjega dne. Velike kupčijske postavke beleži tudi elektrotehnična industrija. Prodale so se cele napeljave električnega toka. *— Krasno je zaključevala tvrdka inž. Bastijančiča, ki je pa tudi postavila izredno okusno razstavo svojih predmetov. Zadnje dni je dobro delala tvrdka Čehojug, glavna zastopnica velikih in številnih čeških industrijskih firm, In sicer kljub temu, da stoji češka krona za nas neugodno.
Izdelki naših zadrug.
Da je zadružna oblika produktivnega dela enakovredna, često celo nadvredna zasebnim načinom izdelovanja so pokazale raznovrstne zadruge, ki so razstavile na ljubljanskem velesejmu. Tu imamo Slamni-karsko in klobučarsko zadrugo v Mengšu, koje proizvodi se kvalitativno razlikujejo od dobrih inozemskih samo v toliko, da ne uživajo še tiste reklame in poznanja pri občinstvu, kakor blesteča imena inostranskih tovaren. Pletarska zadruga v štrai-šču je razstavila okusno narejena dela pletarske industrije. Pozornost je vzbudila Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani s svojimi umetniškimi Izdelki. Da se lahko tudi v lesni in kovinarski industriji dela na zadružni podlagi je dokazala Lesna in kovinarska zadruga v Ptuju. Krasni so izdelki Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Sodar-ska zadruga je razstvaila svoje solidne posede. Lončarski zadrugi v Ribnici in Kamniku sta dokazali solidno delo z izvirno vporabo domačih umetniških motivov. Ta poslednja
smer se bo morala še sfopnjfevati, tako da bo ta stroka mogla misliti na resen, brezkonkurenčen Izvoz. — Državna učna delavnica za košare v Radovljici je potrdila 'svoj renome, ki gre gotovo na rovaš svojega voditelja, ki je strokovnjak. V teh in ostalih tvrdkah zadružnega značaja jih zanima solidnost dela in pa čvrsta podjetnost, ki je izraz enoglasnega stremljenja zadrugarjev. V takih zadrugah se oblikuje idealna oblika nesebičnega kolektivnega dela, združenega z zdravim, poslovnim nače-iom-	a*,
Uspehi slov. sadjarstva.
Kakor Slovenci pred vojno nismo Iz umljivih razlogov posvečali dovolj pažnje veliki industriji in smo se držali bolj pri malem, tako smo hoteli po prevratu kat čez noč imeti razvito veleindustrijo. Pokazalo se je tudi smotreno delo za napredek naše produkcije, kar je imelo za posledico, da so se nekatere' panoge izvrstno razvile, tako na primer kovinarstvo (zlasti železarstvo), dalje mlinarstvo, celo kemična industrija itd. tako da se Slovenci vidno in vztrajno postavljamo na svoje noge. Pri tem pa žal opažamo, da se bolj ali manj izgublja zanimanje za gotove prido-bitvene vire narodnega gosjjodarstva radi katerih so včasih sloveli slovenski kraji in ki so bili domačemu prebivalstvu v mnogih krajih najizdat-nejša eksistenčna opora. Tu mislim med drugim na čebelarstvo, zlasti pa na sadjarstvo. Slovensko sadjarstvo je bilo svoje čase na dobrem glasu. Da se ta dober glas ohrani, je jel sedaj skrbeti upravitelj veleposestva grofa Szaparyja ekonom g. Jelovšek, ki je na letošnjem ljubljanskem velesejmu priredil vzorno razstavo sadja. Za razstavo so se najbolj zanimali obiskovalci z dežele, tedaj stan, ki se ga to najbolj tiče, kar dokazuje, da je razstava dosegla svoj namen. Bilo pa je res veselje pogledati to lepo sadje, ki je bilo v ličnem paviljonu po kaskadnih policah izlo-ženo, da sl ga ogleda zainteresirano oko. Poleg najplemenitejšega ovočja ki ga goji strokovnjaška uprava o-menjenega veleposestva, nahajamo tu sadne vrste, ki jih vidimo vsak dan na trgu, na drevju ali tudi doma na mizi. G. Jelovšek zasluži vse priznanje, da je krenil to pot in dal s tem iniciativo za intenzivnejše gojenje umnega sadjarstva v Sloveniji.
Stane Vidmar, Ljubljana.
Prva jugoslovanska tovarna telovadnih. športnih, igralnih in gasilskih potrebščin, železnih konstrukcij itd.
Napredek, kakor malokje, kon-statiramo pri tem podjetju. Lansko leto skromna skupina orodja na prostem, letos lasten, velik in izredno zanimiv paviljon. Lani v skromnih in nezadostnih in neodgovarjajočih lokalih obratujoč, letos v novem modernem tovarniškem poslopju, v polnem razmahu in razvoju. Letošnja razstava kaže, da je prišlo podjetje v prave roke in gre najlepši bodočnosti nasproti. V letošnji razstavi vidimo že tako množino predmetov, da bi bilo preveč naštevati jih posamezno. Omenjamo le najlepše izdelke.
Telovadno orodje je žetaKO P* znano, da ne potrebuje več nval&fl* samo elegantna in čista predvsem kakovost uporabljene** materiala in praktičnim _ odgovarajoča L: vršite v deia v jevo orodje brezkonkurenčno. Kraj sno preizkušnjo je prestalo orodje ® priliki letošnjega vsesokolskega ta. Izpostavljeno deiju in solncu, **
poraoijeno za vse teKme m ni kazalo nobenih znakov obrabe »J popuščanja. Razstavljeno orodje ® posebno izdelano, marveč je iz serije vzeto in postavljeno na razstavo./"* Dokaz, da je vse orodje res skrbn® in precizno izdelano. Podjetje ie v produkciji že tako daleč, da lan*® vsa naročila izvrši iz skladišča, K® je posebno za društva yelikan»* važnosti.	•	j\..
iettfO
Novost in priznano prav prlj' presenečenje so športne in igranj* potrebščine. Največ interesentov J* gotovo imelo orodje za zimski špo« kajti zima je pred durmi in treba W kriti potrebe pravočasno. Videli stf® danes že živahne kupčije s smuči ® sankami. Ta dva Izdelka prednjači® vsem drugim. Zlasti vzbuja boU**j vrsta smuči splošno pozornost ^ Trdovratneži kar ne morejo verj da se to izdeluje doma. No g. Vid povabi take neverne Tomaže v varno, da si ogledajo smuči pri stvu. — Tudi vsi ostali Športni pameti so zastopani v lepi izvedbi in Pj solidnih cenah. Lahka atletika do? vse kar si želi, celo do sedaj pogrf šane bambusove palice za skok, kof ja, gorske palice, za smučke itd. d? biš 2opet lahko.
Paviljon je vzorno opremljen, s* stoji iz konstrukcij za letno telo# dišče.
Nova panoga katero priključi Vidmar svojemu podjetju so želel konstrukcije in potrebščine za d nike. Stroji za to zadnjo stroko na poti in prične v kratkem tudi oddelek obratovati. Gospod S Vidmar, 2daj edini lastnik t je z velikim trudom in žrtvami __ ril podjetje, ki izpolnuje globoko v« zel v industriji. Naši trgovci pa fl« bi krili svoje potrebe v športnih ! igralnih predmetih le pri tem n edinem domačem podjetju in ne -li tujih, drugih virov. Ravno tako do tudi naša društva naročala orodja kakor doslej pri g. VIdm ker je Že njegovo ime samo jam. za kvaliteto in praktičnost oro Krepko razvijajočemu podjetju limo čim večjih uspehov in sreče.
Tvrdka Petrič in Co., Bled.
V paviljonu za tekstilne Izdetij* je menda najbolj oblegana koja tvfd ke Petrič in Co., industrije vezeli? in perila na Bledu, družbe z o. z. v Vsaki dami, ki pride mimo tega delka, nehote zastane noga ob gledu na čare, ki zanimajo v pri* vrsti ženski svet. Razstavljeni ^ krasni izdelki vezenin za perilo t* modni predmeti raznovrstnega ped* la, nadalje bluze, obleke Itd. Vzor® so krasni, izdelki prvovrstni, deW zelo solidno. Gospod Petrič je ust* novil svojo tvrdko l. 1911 v St G# nu, vrvici, kjer jo je zelo dobro uv* del. S svojimi prvovrstnimi izdelki v zalagal trg po vsej bivši Avstr* Ogrski, pa tudi po vsem Balkan® Svoj obrat je moral opustiti v S vi® ob izbruhu vojne. Po prevratu Je sv* jo tvrdko zopet obnovil na Bledu \ jo razširil pod imenom »Dop«, pr«® kratkim pa v tvrdko pod gorenj^ imenom. Obratni prostori na BI«®® so moderno urejeni z najmodern«*' širni stroji iz Švice. Zaposlenih j«J tovarni okrog 60 oseb. Vsi predin# se izdelujejo po švicarskem vzor«® in glede kakovosti lahko konkuriraj' z inozemstvom, le s to razliko, da cene izdelkom neprimerno nižje./: Tvrdka je v naši državi zelo doW® uvedena, zlasti ker je g. Petrič f Jugoslaviji polagoma obnovil zve^5 ki Jih je imel pred vojno z odjemi na našem trgu. Tvrdko moremo vs* stransko le priporočati, in zaradi t* ga naj nihče ne zamudi prilike In poseti njegovo izložbo v tekstdn*® paviljonu L št 609.
Tvrdka M. Belihar.
Naj ne zamudi nihče prilike, og|* dati si razstavljene predmete nega Izdelka tvrdke M. Belihal, W viljon L št 616.
je znak testenin
TETE«. Temu dišijo ene,
drugemu druge, akoravno so vse izdelane iz enake*
ga testa. ___________
Stran S
Pokrajinska obrtna razsfawa
v Mariboru
od 8. do 17. septembra 1922.
to
Meljsko
poročilo.
zaznali, da bo letos zopet razstava v Mariboru in še celo marsikdo zmajal z gla-da ne bo uspela. — Toda jjjj nmra bo z zlatimi črkami za-slovenskega obrtništva iljijM .V*111 v mariborski pokrajini Stelji ** -T“so Pričakovali niti pri-■ ssna. Ni mogoče zapi^.ti v vseh podrobnosti, niti v sploš-«H« J-/5®*. Je tukaj nagromadenega, oiJka	Priprosta	domača	obrt-
„,Ud
I
®*» kar }e tukaj nagromadenega, rila ?
roka.
leto je bila takozvana prva m 0> 5®zstava špecijelno maribor-
Ifi na ’ *etos so razstavo raz_ ^ 8 vso mariborsko pokrajino. Za-
Se 80 razstavne prostore razširili, Zadostni meri, ker marsikdo bi sta	VečJi in obširnejši prostor,
u Ve se je udeležilo 342 obrtnikov, t|*stav°®'roinno število za pokrajinsko : JJijjL. °> ako pomislimo, da ima ljub-tem ..veliki sejem 756, graški velese-4 prol0* 800 razstavnih številk. Ra-‘ternih razmer je razstava raz-|, Pa dva popolnoma ločena od-1*1 Vs„, Pft sta v bližini. Oddelek je tfet,8 Prostorih Gotzove pivovarne, <0 j.	lanska obrtna razstava. Tu
It Javljeni največ predmeti, ki se tor v°rel°. razstaviti na prostem, ka-deifa penine, kiparski in mizarski iz-^ Konfekcije itd. Na dwišču G5t-^lijj Vame so razstavljeni izdelki i	kovinarjev, ključavničarjev
^izhodu je pristna »turška kanj. bo marsikomu dobrodošla.
B je nastanjen na vrtu Di-, doma, ki je spremenjen v pra-1, Jj Tu so strnili vsi obmiki, vrtnar l^^Zradniki itd. vse svoje najsme* lej u e In koncentrirali vso svojo, rc-*'W1 rafinirano umetnost Nekaj div-^ 1 vrtnarski oddelek, ki kar ole-Mscinira. Povsod zbude pozor ^v^tavni izdelki Vinarskega in društva z nadpisom »Kralj It j. *riS« iz čistega satovja, katero h^Dravlle Čebelice same. To mora ^.občudovati v Mariboru pridelane ni. ‘IjUe lubenice, izredno velike, 6 in podolgovate melancatie, In paradižnike vseh vrst na sa-•jg Večletne 'konzerve, sadje itd. ot, vbodu na desno je lep pavi-»Lebin« tvornice kemičnih iz-
delkov iz Rogoze pri Hočah, na levi strani tobakama. Nasproti je umetniška skupina paviljonov; na eni strani bo kavama, slaščičarna Pelikan, v levem pa vinarna. V sredini med obema paviljonoma so razstavljena razna fina vina in likerji Prostor med njimi je namenjen za goste, kateri pa ne bodo dobili vsi prostora. Nato so lični paviljoni za pivo, sodni sok, izredno lep je buffet, na samem pa se smeji točilnica vina, v bližini šotor za zdravilni »Donatijev vrelec« iz Rogaške slatine. Nekaj res pristnega je popolna bizeljska kmečka hiša, o kateri je naš list že poročaL V notranjosti je urejena s pristnimi narodnimi zakladi, o čemer smo že poročali. V poslopju, kjer je razstavna pisarna in kjer je bila Ljudska kuhinja, je na levi strani vinska razstava, kjer se bo lahko poskušalo vse vrste vin naše vinorodne Štajerske; vseh vrst je 170. Na drugi strani Je razstavilo 40 vajencev svoja vajeniška dela, ki vzbujajo občno občudovanje. Tudi nune so razstavile dela svojih učenk, ki so nekaj res lepega.
V telovadnici meščanske šole, kamor se pride mimo »Donatijevega vrelca« ali iz Razlagove ulice, Je nameščena umetniška razsta-a umetniškega kluba »Grohar« v Mariboru.
O vseh panogah bomo še posebej poročali, zdaj smo hoteli v splošnem orisati to razstavo, ki Je pravi triumf pridnega, požrtvovalnega in neumornega dela. Duša vsemu temu pokretu Je bil agilni predsednik »Slov. obrtnega društva« g. Fran Novak, ob strani mu je zvesto stal predsednik finančnogo-spodarskega odseka velelndustrijalec g. Alojzij Križnič, ki je s svetom in gmotno podpiral vso prireditev. Tehnično vodstvo je vodil gosp. inž. Anton Dolenc, ki Je ustvarjal naravnost čudeže. Veliko breme je nosil g. tajnik Franjo Kenda, ki je vkljub velikim navalom rešil svojo nalogo prav častno. Vsa čast pa tudi vsem obrtnikom, g. Džamoniji, g. Horvatu, Ambrožiču itd. Itd. Vsaki večer bo od 6. ure naprej do polnoči odprt oddelek B, kjer svira godba in so odprti vsi pa\ iljoni. — Srbski kmetje obiščejo razstavo korporativno dne 12. L m .
Obiščite pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru I
Razspored.
Dela na razstaviščnem prostora so končana. Gledalce naravnost presenetijo krasno in nmetno izdelani paviljoni na vrtu Dijaškega doma. Omenimo naj le umetniško Izvršeni paviljon za vrtnarsko razstavo, ki bi vsakemu mednarodnemu velesejmu delal čast Razen tega Je še osem krasnih paviljonov, kjer se bodo prodajala okrepčila, razstavila vina, likerje slaščice itd. Nad vse originalna bo kmetiška hiša, ki prestavi obiskovalce iz živahnega mestnega vrvenja v mirno zatišje kmečke hiše. V bivšem otroškem vrtu je pisarna razstavnega odbora, razstava vin in vajeniških del ter policijska stražnica. V bližini je paviljon Rogaške Slatine, kjer bo »Izviral« zdravilni »Donatijev vrelec«. V telovadnici dekliške meščanske šole, ki meji na razstavni prostor, bo nameščena razstava slik umetniškega kluba »Grohar«.
Ker Je GStzova dvorana premajhna za vse prijavljene razstavljalce, Je moral razstavni odbor dograditi na GOtzovem dvorišču še posebno lopo, kjer bodo nameščeni razstavni produkti, kakor težki vozovi, kamnoseška dela, razni stroji itd. Že iz tega je razviden velik napredek od lanske razstave.
Olicijelni razstavni katalog, bo vseboval razen podatkov o razstavi vse, kar Je za posetnika obrtne razstave, ki Je v mestu tuj, potrebno. Pri točnem seznamu razstav-ljalcev in razstavnih predmetov bo naveden tudi natančen naslov, tako, da bo katalog dober orijentacijskl pripomoček za vse industrijske, obrtniške in trgovske kroge, nič manj a tudi za obiskovalce, ki se zanimajo za naše narodno gospodarstvo In gospodarski razvoj ob naši severni meji
Prostori za lepake. Na razstavnem prostoru le še več sten, ki so na razpolago za reklamne lepake. Interesentje naj se oglase v pisarni na razstavnem prostoru, kjer dobe natančnejša pojasnila in navodila.
Poljedelci najdejo na Pokrajinski obrtni razstavi, ki se vrši v Mariboru od 8. do 17. septembra, poleg Industrijskih In obrtnih izdelkov, vse kar rabijo za svoje gospodarstvo In bo ta razstava najboljša prilika za nabavo raznih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznega orodja in drugega vsakovrstnega blaga. Legitimacije s katerimi Ima vsak obiskovalec pravico do polovične vožnje na vseh progah v naši državi, se dobe pri vseh obrtnih društvih, večjih trgovinah Itd. ter pri razstavnemu ! odboru v Mariboru ter stanejo samo 5 dinarjev. Poljedelci ne zamudite ugodne pri-' like.
Češki antimilitarizem.
Kregar Rado:
I
II
^	*van	ze*°	dc*er	P°kra!klar
Njegov ciklus v »Vintgarju« je 8^ ' barvah je zelo sladak ali v teh sr Igra voda tisoč barv, v kateri Se zrca®i° skale, v njej tem-^ jT t°hnuni, vse to zahteva barv ln le gorkih in mrzlih čim več, tem \ jJ*® boljše. In tu je Vavpotič podal , Hi	46 P°fiati more. Enako živ v bar-
n* Portretu ge 2. Žive vesele barve, dama, smehljajočega se obraza, % jjj onha. Eno je kar moti na tej sliki, Baravni velikosti. Ta, le nekoliko 'škj j/*1® Postava učinkuje kljub tem po-ravno in gledalec ima občutek ab-Poi-t* t0a^ne pritlikave postave. y f1 Inženirja M. S. je nekoliko pre-** prM« arv®h. Je pa dobro pogojen, kar
v	”	•«*
tu	k 811 1(114 nebroj plastičnih Skic
V iTPov srednje velikosti. Boljši je v
IS ,e
I
l -ut i muskulatura označena in 0s e krobo podani. Kakor hitro pa t»0j, n ek v večjem izvršiti, dela ne zmajih da dela brez modela. Na mnogih Ila ot *Favn«, »Kleopatra« itd spoml-v .ff1*0, kar i« posledica njegovega
lovih i , V^dar pa ostane človek ob **•	10	delih —	-
Kulturni pregled.
tovanje«. Tehnika spominja na »Scheren-Scbnitt«.
Jakac Božidar Ima veliko grafičnih del, to je lesorezov in litografij, portret Toneta Kralja s tipično dobro izraženo glavo.
V grafičnih delih se ni od zadnje razstave veliko spremenil. Lastni portret m posrečen, kolikor poznam Jakca je vedno vesele narave, smehljajočega se obraza živahnih oči, tu pa Je obraz precej starejšega, vedno zamišljenega človeka. Ta izraz bi mnogo bolj odgovarjal Kralju. V litografiji »Onesveščen« poda v par potezah ves izraz presenečenja, razburjenja. V lesorezih Je površen, to so bolj skice v tušu s čopičem delane;
Kralj gre naprej svojo pot, M pa se je začela oddaljevati od čistega simbolizma. Njegovi motivi »žanjice«, »Betlehemska mati« so realni ter tudi v načinu izražanja razumljivejši Sicer Je še vedno veliko ekstremnosti, ali spoznanje prihaja. Prepričan sem, da čez dve, tri leta bode že daleč, daleč od nekdanjega njegovega simbolizma In ekspresljonizma.
Brezdvomno večji talent je Tone Kralj.
Njegove slike Imajo sicer še vedno nenavadne motive kot »Strti klasi«, »Maščeva-Itd., ali ljudje imajo kljub vsej svoji
, MClln Povsem * >sth ie80V vihar-
hladen. Najslabša Masa zgnetenih teles
. ^ *gleda *°fih 1)02411 učinkuje ueestetlčnO ne	slt°Pina	kot	zgnetena	iz te-
c- V S ?na- Na«i i« H«-
. 11 ™rn5 Pozi učinkuje še najbolj , Kos n “ataan3 »aivno.
š^^enmta ^i011 11113 dve 2e,° okxa~
v tušu, iz cikla »Le-
nje
pretiranosti vendar gotovo prepričevalnost, gotovo možnost obstoja. Pogled na »Maščevanje« človeka pretrese, posebno če ima slabe živce. Strašen Izraz obrazov, zvitih teles krvi in ognja učinkule ter ostane trajno v spominu. In to je dokaz gotove umetniške potence. Estetične njegove slike niso. Prepričan sem, da jih noben normalen človek ne more obesiti v svojo sobo, ali iz umetniškega stališča so tudi ta dela ihtfijjRant-na. Tu človek občuti resnično nekaj revolucionarnega, groznega, skoro abnormal nega. Boljše je to, kot če pusti delo gledal-
ca povsem Indiferentnega. Nekaj je, kar dela slike Še nenavadnejše, to je harmonija barv, ki so često nežne in sladke kot pri Vavpotičevih slikah. Ta barvna harmonija pa se absolutno ne ujema z motivom samim, ki bije v obraz vsaki estetiki in harmoniji Čustev. IGjub vsem tem pa se Tone veliko bolj približuje realizmu kot Fran. Človek spozna že veliko resnega študija in tehničnega znanja. Kot v rizbi, tako tudi pretirava v plastiki in sicer muskulatura, ali tudi tu postaja realnejši in študira.
Zupan Fran se ni veliko razvil od zadnje razstave. Lovi se med impresijonizmom in ekspresijonizmom, le da skuša druzega doseči s pretirano kričečimi barvami ln karikirano rizbo. Dobri so njegovi pokrajinski akvareli »Brda« in »Gorata pokrajina«. Zelo prijeten v barvah je »Klanec«.
Vavpotič Bruno Je precej sličen Županu, mislim v načinu izražanja, valovite črte, žive primerne barve, katere se v nekaterih akvarelih združijo v precej harmoni-rano barvno kompozicijo. V mehkih m sladkih tonih nekaterih akvarelov spominja na očeta Ivana Vavpotiča. Zelo dobra je »Koča« (akvarel) m »Sceničen motiv gorenjske cerkve«.
Okusna in Interesantna so grafična dela Lojze Žagarja, to so lesorezi in fca-kropisl Dober Je lesorez »Sv. Florijan« ln bakropis »Hiše ob Ljubljanskem gradu«. Dela pričajo, da grafiko tehnično precej obvlada.
Zabukovec Toni Je, sklepati po njegovem lastnem portretu povsem začetnik ter učinkuje diletantsko.
Kljub mnogim smerem, ie razstava mnogo umerjenejša, resnejša ter priča, da se revolucionarni duh na umetniškem polju umirja in zadobiva in zadobiva realnejše forme, realnejšo podlago, kar le označiti kot napredek.
vesti.
i**3 Robu
^ Saiu Roh^” Wiit0r V Veseli dražbL °°--1315011 i* zel° dobro poznana
O Y	mestn	v	državi	New	Jer-
* ^2? Pot^ * l?5e vesel,rd bosastva. nego tudi vsled
tean. v*™''’6 111 ekstrava*ance. Ni T^le p •	*	ie	domislila neke nove
V* tost^3 ie 2abavni večer za tri-- njenih prijateljev in prjateljic. * Sričela s. največiem veseliu
in zabava Je bila v polnem teku, ko naenkrat plane v sobo maskiran bandit in držeč v roki revolver, zarjove s strašnim glasom: »Dajte mi denar In nakit, ali pa vas postrelim na mestu 1« Prestršerl gostje so brž izvlekli svoje Ustnice in Jih izročili banditu z vsem nakitjem vred. Bandit Je vse bltro pospravil in izginil Gospa Robinzon se ie najpreje opomogla od prestanega strahu in skušala spraviti svoje goste zopet v prejšnji veseU tir. Toda ni se ji posrefllo, preplašeni gostje so jo flrng za drugim popihali do-
mov. Drugi dan je policija započela s strogo preiskavo, ki je kmalu izvrstno uspela. Ugotovila Je, da ni bil bandit nihče drugi nego mož od gospe Robinson. Bil Je aretiran on in njegova žena. Gospa Robinson se izgovarja s tem, da je ona sama rekla soprogu, naj opleni njene goste. Ona se je namreč hotela naslajati na njihovem lzne-nadjenju. Na policiji je ogorčeno vzkliknila, da Je to vendar več kot škandalozno, ko se človek niti po svoji volil ne sme več zaba-
Narodni poslanec češke narodno-socijalistične stranke Emil Špatny, katerega se bo spominjala tudi še ljubljanska javnost od njegovega obiska v Sloveniji, je ravnokar izdal knjigo pod naslovom »Češki antimilitarizem«, v kateri podaja zgodovino in osnove antimilitarističnega gibanja narodno-socijalistične češke mladine pred in med svetovno vojno.
O knjigi prinaša praška »Tribuna« obširno poročilo, Iz katerega posnemamo sledeče.
Protimilitaristično gibanje narodno-socijalistične mladine češke se sicer v prvem desetletju sedanjega stoletja ni smatralo za preveč resno, vendar pa je povzročalo mnogo skrbi tako avstrijski vladi, kakor tudi vodilnim politikom takozvane pozitivne češke politike. Posebne skrbi za disciplino v avstrijski armadi sicer niti takrat niso obstojale, ker se je vedelo, kako je militaristični sistem do skrajnosti izdelan in kako malo verujejo široke vrste češkega naroda na spremembo svoje politične usode v bližnji bodočnosti. Avstrijska vlada in njej naklonjene stranke so videle v celem gibanju predvsem politično nevarnost, nevarnost, da bi nastala iz njega opozicija, ki bi za vsako ceno hotela razbiti sožitje disharmonujočih narodov v monarhiji. Protivojnim tezam tega gibanja kot takim pa se ni posvečala posebna pozornost, ker se je videlo popoln neuspeh antimilitarističnega gibanja v glavnih državah oboroževanja, v Nemčiji in Franciji. Hervejevi propagandi na Francoskem so energično nasprotovali njegovi tovariši sami. mpedtem ko so se socijalni demokrati V Nemčiji z izključitvijo vsakega antimilitarista iz stranke že dolgo dostojno pripravljali na 4. avgust 1. 1914, — ko so dosledni svoji dotedanji politiki glasovali za vojne kredite. Tudi češki socijalni demokrati so bili odločni pristaši avstrofilske politike, in zato se Čuditi, da je večina vodilnih čeških politikov smatrala antimilitarizem češke narodno-socijalistične mladine za mladostno igranje, ki pa vzlic svoji otročariji lahko škoduje češki politiki In interesom češkega naroda.
Iz dogodkov, ki so sledili bodoče desetletje, pa je razvidno, da so avstrijske oblasti ta del vzgoje češke tnladine podcenjevali. Antimilitarizem češke narodno-socijalistične mladine je bilo eno izmed orožij, katero si je tajno kovala doraščajoča narodna generacija pod krinko ofici-jelne politike in konvencijskih nazorov za trenotek revolucijskega vzpo-ra, ki je prinesel tako Češkemu, kakor tudi našemu narodu svobodo. Brez tega tajnega arzenala, v katerem je bilo seveda mnogo političnega romantizma, pa tudi mnogo narodne samozavesti In volje do dela, ne bi imelo delovanje čeških narodnih voditeljev doma In v tujini tako popolnega uspeha. Nadaljno orožje v tem arzenalu je bila brezdvomno napredna, v avstrijskem smislu ne dovolj urejena šolska vzgoja, Sokolstvo, slovanski stiki in nekompromisni protiavstrijski fanatizem drža-vopravnega krila češke politike.
Med temi in še drugimi gibalnimi silami češke vojaške revolucije zavzema antimilitarizem narodno-soci-jalističnih mladeničev častno mesto.
Zato ne govore samo številna imena prvakov narodno - socialistične omladine, katera se blešče na čelu legionarskega gibanja. V zgoraj omenjeni, od poslanca Spatnyja spisani knjižici, je objavien tudi dopis Alojzija Hatine, ki je datiran Pankrac (državna jetnišnica), v katerem se zrcali duh, katerega so zanesli narodno-socijalni omladinaši v avstroogrsko armado. Hatina razlaga v tem pismu svojemu bratu osnovo in tendence antimilitarističnega gibanja in poleg nekaj zanimivih političnih ooazk čltamo v njem tudi sledeče: »Naš cilj je samostojna demokratična češka država... Smo trdno prepričani, da se bo mednarodna situacija stvorila tako, da bo, po svetovnih dogodkih, dana našemu narodu možnost, da razbije mreže svojega težkega zapora in okove, v katere smo zakovani od takozvane vlade avstrijskih narodov In hege-monističnega nemškega naroda ter položi osnove za samostojno življenje. Ta doba pa nas ne sme dobiti brez predhodnih priprav in brez programa. Mi že danes delamo na to s tem, da hočemo, da bi hajvečja opora osovražene reakcionarne Avstrije, njena armada odnovedala. Te mora postati nezanesljiva za slučaj svetovne vojne, na katero se pripravljata Nemčija in Avstrija z naravnost blaznim oboroževanjem. Ce ški vojaki morajo v prihodnjem tre-notku stati kot naša revolucijska armada in ta vojaška revolucija in upor mora roditi ob pomoči vsega naroda naSn samostojnosL« ,
Dasi ni mogel biti ta program nikdar javno objavljen, je vendar zelo karakterističen po svoji proroški jasnosti in popolni doslednosti, s katero je v njem domišljeno protiavstrijsko stališče predvojne državopravne češke politike. Mladi ljudje, vzgojeni v teh mislih, so se gotovo z lahkoto odločili, ko so se z tako odločnostjo izpolnila Hatynova predvidevanja. Taki ljudje so z lahkim srcem zapuščali avstro-ogrske prapore in se trudili stvoriti revolucijsko armado še pred-no je bil izdelan program zamejne revolucije. In taki ljudje, četudi so ostali pod avstrijskimi prapori, jfll niso ravno vodili k zmagi. Z vsega tega je nastal oni spontani odpor, na katerega so se lahko oprli organiza« torji zamejne revolucije.
Antimilitarizem narodne-socfjalr ne mladine torej ni bil, kot je iz nar vedenega razvidno, osnovni antimilitarizem, temveč je stremel samo za razbitjem avstro-ogerske armade, pri čemer pa se ni odrekel možnosti oborožene akcije za dosego svobode češkega naroda. Bil je del političnega protiavstrijskega programa, bil jo konkretno protinemški in v tem se je ločil od pacifizma francoskih in belgijskih antimilitaristov, osnovanega na mednarodnem stališču. To stališče za izredno nacionalni duh narodno-socijalistične politike ni bil sprejemljiv.
O posebni miselni konstrukciji narodno - socijalističnega antimilitariz-ma govori tudi že omenjeni liatinov dopis. V njem pravi Hatina: »Naša protimiHtaristična propaganda je obenem v tej dobi poglavitno protinem-ška in protiavstrijska, ker bomo mogli velike ideale humanitete in čistega človečanstva uresničevati šele takrat, ko bo antimilitarizem razžrl armade in vojske v tem smislu, kot sem ti to že zgoraj naslikal... In v češki državi bomo mogli v smislu protivojaških osnov Chelčickega In Komenskega delovati tudi od druge in boljše strani, s strani človečanstva. Tudi tam bomo delovali proti vojnam in ubijanju ljudi. Najprvo pa moramo odstraniti to prvo zlo, ki nas najbolj teži, ki je z našega naroda napravilo skoro že same sužnje... Ko pa enkrat dosežemo našo državno samostojnost, si podamo za odstranitev vojnega pobijanja roke % ostalimi narodi.«
To pomenja zaenkrat protiav« strijski antimilitarizem, v lastni državi pa v pogledu militarizma popolnoma pozitivno politiko, vodeno po obzirih na mednarodno situacijo.
Poučen za razvoj češkega antlmi-litarizma je tudi odstavek, katerega je v zgoraj omenjeni knjižici napisal češki narodni poslanec Pšenička, ki je bil v Avstriji obsojen radi antimilitarističnega delovanja, ki pa je pozneje postal voditelj legijonarskega delovanja in kateri pravi: »Danes je naš boj dobojevan. Smo svobodni in samostojni v svoji domovini. Sand ustvarjamo svojo češkoslovaško državo, v kateri uveljavljamo osnove, catere smo proglašali dolga leta, za catere smo se toliko bojevali in za catere smo nemalo trpeli — k mirnemu razvoju naše države v smeri socijalizma pa Je potreba, da »mo dosti slini za ohranitev eksistence »a* me republike. Ta sila more biti, v kolikor bi bUa potrebna, edino sHna in disciplinirana armada... 5 tem nam je diktirana sprememba našega naziranja na vprašanje armade v nast republiki. NI morda potreba niti omenjati, da smo ostali in ostanemo principijelnl nasprotniki militarizma, kot smo to vedno bili*«. Toda rez« mere, v katerih se naša mlada repub« lika še vedno nahaja, nam ne dovo* ljujejo, da bi stali brez obrambe in ne« pripravljeni proti našim neprijateljem, ki samo čakajo na pripravno priložnost, da bi izkoristili naše slabosti V svoj prospeh... In zato smatramo, da Je vzdrževanje vojaške sile za enkrat za našo državo brezpogojno potrebno...«
To je moški zaključek miselnega antimilitarističnega razvoja narodno-socijalnega gibanja, kateri ne velja samo za pisatelja, temveč za celo narodno - socijalistično stranko na Češkoslovaškem.
Pletene jopice
rokavice, nogavica
a. *■; ’
Ljubljana, Mestni trg 19.
H.S0SS,
Socialni
BolnISko zavarovanje državnih itameicencev.
V ljubljanskih dnevnikih je nekdo sprožil bolniško zavarovanje državnih nameščencev. Zelo pametno, <w se je to vprašanje načelo, čeprav
pozno. Koliko družin državnih nameščencev je že zabredlo ravno vsled bolezni v strašne dolgove. Denarne podpore niso dobili od nikoder, ker država ne da zadostno, v sedanjem proračunu pa sploh nobenih kreditov za podpore. O brezplačni zdravniški podpori pa sploh ni govora. Toda nekaj si pa lahko državni nameščenci pomagamo.
Opozoriti bi bilo na zakon o zavarovanju delavcev. Po § 7 tega zakona točka a) se niso dolžni zavarovati zoper bolezen oni državni nameščenci, ki dobivajo na temelju službenih predpisov, ki veljajo zanje, svoje prejemke za časa bolezni najmanj za 26 tednov od dneva, ko se Je pričela bolezen. Pač pa se lahko zavarujejo sami prostovoljno. Zadnji odstavek navedenega paragrafa pravi namreč doslovno: »Nameščencem, ki so po tem paragrafu (§ 7) Oproščeni obveznosti zavarovanja toper bolezen, in njih rodbini se zagotove s posebnim Statutom zdrav-nSka pomoč in zdravila, kakor tudi podpora ob porodu In smrti.« Pripominjam, da ta posebni Statut še ni IzSeL
5 5 tega zakona se glasi: »Ose-Se, ki niso zavezane zavarovanju po tem zakonu samo na način in ob pogojih, ki jih predpiše minister za Socialno politiko z naredbo. Osebe, ki so po dosedanjih odredbah prostovoljno zavarovane zoper bolezen tal nezgode, smejo podaljšati prostovoljno zavarovanje po odredbah tega zakona, dokler bivajo v območju paSe države.«
Izšla pa je že tudi izvršilna na-fiedba ministra za socialno politiko k temu zakonu. Prostovoljno se smejo zavarovati zoper bolezen v smislu § 5 zakona o zavarovanju glasom § 13 te izvršilne naredbe točka a) »osebe, ki so na podstavi | 7 zakona o zavarovanju delavcev oproSčene dolžnosti zavarovanja soper bolezen.« Nadaljna dva odstavka tega paragrafa se glasita:
pregled.
»Osebe pod a) do e) smejo pristopiti k prostovoljnemu zavarovanju zoper bolezen samo na podstavi ugodnega zdravniškega pregleda, ako niso še ob pristopu dovršile 40. leta starosti. Izjemoma se smejo do dne 1. oktobra 1922 pripuščati tudi osebe, stare nad 40 let, ako Se niso dovršile 65. leta starosti. Prostovoljno zavarovanje zoper bolezen je pri osebah, omenjenih pod a) do e) omejeno samo na zdravniško pomoč in zdravila, babiško pomoč In na oskrbo v bolnici za člana in njegovo rodbino.« Pripominjam, da je ta zadnji odstavek nepopoln, ker je izpuščena podpora ob smrti, ki jo pozna zakon, § 7, zadnji odstavek.
§ 14 izvršilne naredbe pravi: »Za prostovoljno zavarovanje plačujejo osebe pod a) in b) tri četrtine prispevka za člane« ... itd. Po dobljenih informacijah bi znašal mesečni prispevek za državne uradnike — vsi bi prišli v IX. razred — */4 od zneska 12 Din 48 par mesečno, t j. mesečno 9 Din 12 par.
Najbolj umestno bi bilo, da stopi »Osrednja zveza javnih nameščencev« nemudoma v stik z okrajno bolniško blagajno, s katero naj takoj uredi vse potrebno. Stvar je nujna, posebno za starejše nameščence. Seveda s tem pa še ni storjeno vse. Naše organizacije morajo iti nemudoma na delo, da izposlujejo poseben Statut od ministrstva za socijal-no politiko, po katerem bi morali biti zavarovani zoper bolezen vsi javni nameščenci. Seveda bo morala država pri tem nositi skorogotovo najmanj take stroške, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev in Je tudi že — v praksi. Dobi se ga na mestnem ‘magistratu ljubljanskem. Po tem zakonu so zavarovani zoper bolezen vsi magistratni uslužbenci. In kar Je zmogla mestna občina ljubljanska za svoje uslužbence, to bi zmogla pri dobri volji še veliko bolj država. Dolžnost Vseh naših organizacij pa je, da gredo takoj na delo za upeljavo takega zakona o bolniškem zavarovanju državnih nameSčencev. Toliko v glavnem. Vsakemu pa bi bilo priporočiti, da prebere zakon o delavskem zavarovanju.
. 'S' Računski uradnik.
Po svetu.
Zavdajalke.
Slučaj Milice Vukobrankovičeve je ■opet obrnil dunajsko javno pozornost na zločin zastrupljevanja. Pri takih slučajih gre večkrat za psihološke uganke. V splošnem je jako težko do-
kazati storilcu ali storilki neizpodbitno njegovo krivdo. Koliko takih zločinov se zgodi po kmetih! Zena se naveliča svojega moža. Arzenik se lahko dobi kot sredstvo za podgane. In če kmet polagoma hira, umira, se pravi, da ima kako želodčno bolezen. Zdravnika se kliče le v najredkejših slučajih, za raz
telesenje po_smrti pa ni nikakega vzroka, ker nikdo ne suini nič zlega. Zgodilo se je celo, cDa je nastal sum šele po smrti durugega, tretjega moža take kmečke zastrupljevalke, kateri je potem seveda sodnijska preiskava dokazala krivdo.
Da je število žensk pri zffvdajanju večje, kakor ono moških, skušajo dokazovati kriminalisti z pomanjkanjem poguma, energije in fizične moči pri ženskah, kar jih pripelje do zastrupljevanja. Zato iščejo pri zločinu zastrupljevanja najprej žensko in šele potem obrntejo pozornost na slabotne, ženskaste moške. Kriminalistika pa pozna tudf veliko število zavdajalcev, tudi v novejšem času. Naj spomnimo samo na slučaj nadporočnika Hofrich-terja, ki je pred vojno zbudil po vsem svetu tako senzacijo in pa na slučaj borilnega učitelja Hopfa. Zavdajalci pripadajo celo poklicem, katerih zastopnikom se predpisuje predvsem možatost in fizična moč.
Ko je stala Milica Brankovič pred štirimi leti prvič pred porotniki, se je smatralo za sumljivo tudi to, da so našli v njeni posesti knjigo, katera govori o zavdajanju. Omenjena knjiga je Wulfensova »Psihologija zavdajanja«, ki pa ne obsega, kot bi se lahko mislilo, navodila za zastrupljevanje, temveč le našteva v lahki, zabavni obliki na kratko interesantne slučaje zločinskega zastrupljevanja, ki so se dogodili tekom stoletij. Tudi Wufsen povdarja, da so predvsem žene močno udeležene pri zavdajanju. Seneca že govori o sinovih in soprogah, ki so zastrupili svoje očete oziroma soproge, da bi jih podedovali. Livius pripoveduje o velikanskem zastrupljenju, pri-katerem je 200 žen zavdalo svojim soprogom.
Med zavdajalkami, o katerih imamo iz prejšnih stoletij točna poročila, je bila ena najglasovitejših markiza de Brinvilliers. Bila je krasotica, duhovita, ljubezniva in razposajena, pri tem pa ena največjih zločink na svetu. Njena prva žrtev je bil njen lastni oče. Kmalu pa je postala prava virtuozinja v jvazjad
v zavdajanju. Da bi ugotovila za usmrtitev človeka potrebno množino strupa, ga je preiskušala na živalih in ljudeh iz revnejših slojev. Ko je njen oče od nje zavdan zbolel, niti je stregla z vso ljubeznijo, pazljvostio in požrtvo-vanjem. Nikdo ni smel blizu, vse je opravila' sama. Njena bolest za dragim mrtvecem je preverila vse. Brin-villierseva le nato zastrupila še svoje brate in svojega soproga.. Končno Je postala žrtev svoje neČimurnosti. Šla je v past nekemu policijskemu^ seržan-tu, ki ji je hlinil občudovanje in ljubezen. Pričela je z njim galantno razmerje, pri čemer ji je navihani policist zaplenil škatljo s strupi in spis »Moja spoved«, v katerem je popisala svoje
zločine. .Pred svojo usmrtitvijo je kazala tako trpljenja polno in skes'ano 1U. ce, da je bil spremljajoči jo duhovnik ves očaran in je izjavil željo pretrpeti zanjo smrtno kazen. ...
Tudi neka Dunajča&ka se nahaja v galeriji elaso vitih zav dajalk. Je to Charlota rUrsinus, hčerka avstrijskega1 legacijskega sekretarja Weingartna. Z 19. leti ji poročila sodnega nadsvetni-ka Ursinusa v Berlinu. Bila je impozantne postave, prikupljivega obraza in> njen nastop je bil tako odličen, da je: tvorila središče družbe. Zakon ni bil srečen, soprog je bil star, slaboten mož. Kmalu je ona začela razmerje, katero je on odobraval, z nekim holandskim stotnikom. Avstrijko ‘sicer ni napadla kako posebna ljubezenska strast, vendar pa se je pojavila, želja, odstraniti moža, katerega pa ni' morda sovražila.
Septembra meseca 1800, torej vseeno pa 20 letnem zakonu, je -Ursinus nanagloma umrl, dočiin je bil še prejšnji dan popolnoma zdrav. Vso noč pred njegovo smrtjo je bila njegova soproga sama pri njefp.
Pol leta pozneje je ravnotako nanagloma . umrla v Chariottenburgu njena neporočena teta, katere premoženje je podedovala. Tudi ob njeni smrtni postelji je bila sama, kljub temu pa ni padel nanjo nikak sum. Leta 1803 je dobila zavdajalka od svojega hišnega zdravnika 3 lote arzena. S temi ga je skušala zastrupiti, ker je leta vedel za mnogo njenih ljubavnih afer in si vsled tega dovoljeval napram njej nerodne ljubeznivosti. Nato je bila aretirana.
Pri sodnijski preiskavi je izjavila, da je hotela z arzenikom izvršiti samomor. Ko pa so našli v izkopanih ruplih arzenik, je dejala, da je zavda-jala v hipni blaznosti, Olede zastruplje-nja svojega moža je bila oproščena, radi ostalih slučajev pa je bila obsojena na dosmrtno ječo. V svojem sedemdesetem letu, po tridesetletnem zaporu, je bila pomiloščena in je po štirih letih umrla; V njeni karakteristiki se jo slika kot jako inteligentno žensko z visoko izobrazbo, ki pa je vsled svoje naravi imela nekaj mrzlega' in katera je bila nezmožna globokejših čustev. V umetnosti pretvarjanja je bilo po iz* pričevalu zdravnifcby naravnost ve-ščakinja. Kljub svoji visoki starosti je takoj, ko je prišla iz ječe, zopet otvo-rila svoj dom družabnosti in pritegnila spoštovane tujce v svoj krog. Radi svoje dobrotljivo|sti napram revežem je prišla na glas svetnice. Zapustila je tudi avtobiografijo, iv kateri sicer svoje zločine prizna, a jih slika v najmilej-ši luči, -
Dresure.
Na Angleškem, se je zadnji čaš pričela velika propaganda proti ktro-tilcem divjih živali. Agleški list »The Nation« prinaša članke, kjer opisuje,
koliko morajo divje živali predno so dresirane za nastop cirkusih in arenah.	H]c,
Opazovali smo nekega kro ^ ki je hotel pripraviti slona, da vleže. Krotilec je suval slona na ^ bolj občutljivih mestih z dolgih; -častim, železnim drogom. *KaJy|e„ late, ga vpraša opazovalec. —
;či se mora,« je bil odgovor. — * dar to je bestijalno.« — Saj je beštija!« — »Dobro.« ga zavrne zovalec,« pa to vendarle lahko gače napravite.« »Kaj bi,« ga W krotilec, »slona ne ukrotite s P01'
?alko-‘	^	nacin.
... Medvede uče plesa na ta na
.da se jih priveže na razbelj^'® P, -šče in igra godbo. Neki drugj * lec je udarjal medveda s kolom j gobcu. Vprašan, zakaj to dela. JC. govoril: »Tepsti ga moram . šest mesecev, da bo do dobra znal svojega mojstra.« — Tretji ^ tilec je zopet dnevno privezoval zadnje noge psa na drog, da S3 naučil balanciranja po taktu. =e Popolno udanost medveda se doseglo tudi na ta način: Meu'' privežejo na dolgo vrv, ki se v ovratniku, opremljenim z j. mi predmeti. Ko se na ta način ® ^ veda dovolj utrudi, mu predre * nosnice in utaknejo železen Če je medved iztrgal obroč, ntt* L dro drugi del nosnice. Če je še v»0 Iztrgal, se mu utaknejo v vsako ^ po en železni obroč. Zvedelo / da je v nekem slučaju medved ^ trgal tudi obroče iz ušes in se v način rešil nadaljne dresure.^ r0.
Navadno se pa za cirkuške P dukcije dersirajo divje živali ko-le:	Naj prvo dobi žival v k* j.
okrog vratu težak in bodeč ovr^r y privezan na vrv. Potem vstoPJ . kletko krotilec, oborožen z revol^ .j. jem, bičem in špičasto železri0 jLj, co. Kakor hitro plane žival na Motilca, potegne drugi izven kletk® j;, ječi krotilec za vrv, na katero val privezana. Nato naskoči kro^ žival v kletki in jo obdeluje z ■«»
Ca
Sc
5 ! to Ki
ti
]
»T
vli!
in železno palico. Igra se toSiko časa, dokler ne obleži nezavestna na tleh. Žival se .na^ lije Z mrzlo vodo, da pride vesti in krotenje se na opisan j* Zopet nadaljuje, dokler žival ^ , gubi svoje divje nravi.	...
K vsem tem dresuram divj«1^, vali pripominja »The Nation«: ko postajajo ljudje pri svojein četju surovejši od divjih živali, , jih uče oponašati najbolj bedaste veške kretnje!«	^
DVE MESEČNI SOBI s hrano, .člc#£ ko in posebnim vhodom se odd»s^ najrajši 3 dijakom. — Naslov P0^ uprava.
1
m
HALI OG&SI
PRODAJA:
HI S A z restavracijo In stflnlšklm inventarjem prometnem kraju v !.}uWia-nl, 2aradl boleani. Naslov v «pravi lista.	436
go-
na
Posestvo 64 oralov In 3 hiše 1,800.000 K.
Oostilne, hoteli v najem. Galanterijska trgovina, brez-konkurentna s sldadSCm vred 450.000 Din.
Kupujem predvojne državne rente v vsaki višini. Znamko — retour!
REALITETNA PISARNA ..RAPID". MARIBOR. GOSPOSKA 28.	443
flekttra se le na stalno službo. Naslov v upr. lista. 430
POSESTVA različnih velt kosti vila .10 sob, parket, električna razsvetljava, zo-spodarska poslopja, živina in 21 oralov zemlje. Cena
2.500.000 K.
ORADlC in 4 orale parka, sposoben za tovarno v Mariboru.
VINOTOČ. 2 hiSl In Z oralov zemlje ter vodno moč,
1.200.000 K,
GOSTILNA, trgovina, 10 oralov zemlje, živinska trgovina, vaga. 2300.000 K, VILA. po kupu prazno sta^ novanje.
TRGOVSKE HIŠE. hiše. sostflne, postestvn. pisarna Zagorski, Maribor,	Barvarska ul 3.	3S>S
SLUŽBE
solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi nlici r, 506
RAZNO:
KA STANOVANJE IN HRANO se sprejmejo 3 dijaki ni-2fih gimnazijskih razredov ali realke pri boljši družini v sredi mesta. Naslov v upravi lista.	448
KROJAČ stopi v slus:bo, samostojen prikro5evalec ali pa delovodja. Naslov pove uprava lista.	446
2 KROJAŠKA POMOČNIKA prvovrstna delavca za veliko delo se sprejmeta pri tvrdki Drago Schwab, l jub-ljana, Dvorni trg 3.	438
OOSTILNO vzamem v najem ali račun v krajih SkoJ Jllokl do Ljubljane ali Kra-n]u in okolicah; razpolagam z vsem potrebnim 2a gostilniško obrt in sem dobra ktr harica. ,CenJ. ponudbe se prosi na naslov 1 vrinka Telban, Skofjaloka, Karlovac, predmestje št, 51.	445
STAREJŠA KUHARICA se želi seznaniti s kakim železničarjem ali rokodelcem od 40 let naprej. Ima neka) pohištva in denarja. Ponudbe pod »Primorka" na upravo lista. 448
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta,
PROFESOR konservatorija poučuje privatno gosli in klavir, vestno m solidno. Naslov v upr. lista. 435
krasen PROSIOR s stav-batni sredi mesta za večje podjetje se proda. Naslov pove: Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ul 15.	341
SOPROOA VIŠJEGA uradnika, zmožna nemSčine. slovenščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi (tudi cli Iliči), bivša učiteljica išče primernega dela ali službe, da omogoči nadaljnl študij svojim otrokom. Ponudbe pod »Skrb«, poštno ležeče, Ljubljana 1.	434
NA PAVILJON F št. 152 se opozarja slavno (Občinstvo. Razstavljeni so razni novi Modeli, otročji vozički, dvokolesa, motorji, Šivalni stroji, vsakovrstni deli ta pneumatka. Cene nizke. Ceniki .tranko. »Tribuna*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta št 4, ZvonaT-ska ulica"!.
t
dobavljam v vsaki množini ' najceneje.
1. 3usosiovanska tvomica Baku la
305, S. PUM
UUBL3ANA aradaika ul. 22 - Tel«f. 513 «••90» •
Zopet je dospela večja množina
,IKA‘.
kisline. Maptnrta izključena.
Uubtjana,
zaloga pri
H. Petrič,
Dunajska c 33
OSET. ANDREJ. MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88. veletrgovina sena, slame. drv. koruze, ovsa, sadja itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor.	338
Papirnice in 3X’tiv!«i!iis. kornguttrafike pozori
- Wlen XIX. Wetnzlr>9.3. AbtS.	1
z velikim stavblSČem, hlevom v Mariboru kron 1,200.000.
Vet dvo- in enonadstropnih trgj^jJdh in najemniaskrh liISTit 400.000, 550.000 jja 1,2SP*00 K.
Elegantno hišo 2 velikimi stanovanji in hišo na dvorišču K 1,800.000.
Posestvo 6 oralov z vilo Pri Mariboru 1,200.000 K. „ Vila prt Mariboru 720.000 K.
20-LETNI MLADENIČ z dobrimi spričevali išče službe kot ključavničar ali Kinore-parateur (strojnik) če mogoče s stanovanjem. Naslov v upravi lista.	431
VOJNI INVALID 15čs služ-be kot skladiščnik, pisarniška moč, ali kaj podobnega. Izvežban je v lesni in kovinski industriji, :možen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Re*
P020R! Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ ijenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju, Lava St. 32.	830
2EPNE URE, precizijske in atenske, popravlja naj-
tanit
asbestniškrilj.
Tovarna Karlovac
Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje:
P. Hočevar, Žirovnica (Ooranjsko).
Preskrbite se hitro z lepimi
Mini iftic '
ljubljanskih trgov, delane in po nizli
:!!tllNUIII!ilHllilillliil!!IRiltllimilWllUiim!HIHi
Električni streii
profcvod AEG, električni Števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka
Karol Plorijančič, Celje,
Proračuni brezplačno I
Prvovrstna in najvelia (Mirta tovarna
odda za BEOGRAD, ZAGREB In SARAJEVO
ZASTOPSTVO za šolsko pohištvo.
V poštev pridejo le preiskušene moči z navedbo referenc. Ponudbe pod šifro: „V. F. Z. 4062“ na inseratno pisarno 3. Grejf* Praš®* Jindrišska 19.
Enkratna objava % din.
Priporočajo se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V IN Ar Restavracija »Zlatorog«, Ljubljanar Gosposka ulica.	'	-
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, W6lfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.	čt
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8.	____
.. :.	MANUFAKTURE■: ...
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 251 /.
umetno iz-po nizki ceni. 100 kom. K 120--, 400 kom. K 440’—. Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne, Ljublj Wolfova uL l.
iiinmimmmiiimmrainHminnmmi
»Jana,
Cestni betonski
gramoz
vsako mnoiino
nudi po jako nizki ceni
,Slog ra d‘
tovarna KerSU.
TRGOVINA BOMBAŽA: SU* [ KANCA ITD.:
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg '12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:;.
J. Maček, Ljubljana, Meksandrova cesta št. 3.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg
PAPIRNA TRGOVINA:
/> Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c.
STAVBENO PODJETJE:.
Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin. Ljubljana, Vodmatski
SPECIJALNA KROJAČN1CA ZA - DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6ll.
SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Zidovska «*• trg 7.
KAVARNE: »Central«, Ljubljana, poleg nega mosta, Štefan MikolM- *,( JADRAN; Breg; vsak dan
TRGOVINA Z ZLATNINO &
BRNI NO:	,	M	w
Ivan Pakiž, Ljubljana,
KAMNOLOM IN OPEK. Kleemanns ver. Fabriken> tiirkhem und Faumdau.
IZDELOVANJE IN P0PJ&. LJANJE ROČNIH HAR^fr
F. Vodišek, Ljubljana
~GRADBENO PODJETJj1 TEHNIŠKO PlSARtiVrf » sta otvorila ing. 'Alojz Wa7l{i'K. ing. Albin Černe, avtoric vUna inženerja v LjubliM*’ V trg št. 10,1. nadstr.
Produktivna zadruga	I	*
sobo- in črkoslikarjev, • o. z., LjMjana, Gosv&M^ipG
IZDELOVALNICA (MODROCEV) ZA POSTER ŽIČNIH PLETENIN ■
Šimen Šablatnik, domače prvovrstno POSJ^^jfi*
TRGOVINA VINA DA^ofi ^ SKEGA IN Z OTOKA*
A. Karabaič, Udmatska
PARNA PEKARti^oi#*
K mi Mr TiublianO'
'Jakob Kaučič, Ljubljana,
|	Slovit! zsodovinski roman M. ZEVACA w
i »KRALJEVI VITEZ
,	.	.	.	,	  0m_.	.	.	a
• je Izšel in se dobi v »Zvezni knjigarni", Ljubljana,
• x x dveh delih. Cena -broš. za vsak del din. 15-—
Mar. trg 8	\
Priporočljive tvrdke na ljubljanskem velesejmu.
velesejma pripora gače tvrdke-m	naže do-
5 W«! !Tarila’ Ljubljana, d JftftrJ Prešeren, Ljubljana, Mari-
iS UubŠna A?n/ekciiska trgovina,
1- ‘^bnna Aiek^aadrova cesta 3.
Ik^v^ tovarna dvokoles in otro-
tia, Karlov 3V’ F‘ Batjei’ Ljut)Ua-hii. lovska cesta 4, Zvonarska
tta te v ?ovina Stari tr* 28- Editi!} i« t,e v Jugoslaviji in njen *&rna « ez truda in kruha«. To-»eKi Je oPfemlicna z najmoder-inoiki r°j* *n tehničnimi priporu 2a najnatančnejšo izdelavo. Q]e i .n® oddelke za emajliranje . °^njem, brusilnico, pobakre-obstaniF°n.‘^*an^e- ^ kratkem času tidionT, vdobilo novo podjetje Jfig1* iz cele države SHS. $oInn °ddelek sprejema v po-ilte Pppravilo dvokolesa, otro-!»	šivalne kakor tudi vse
•troi, ,Anično stroko spadajoče VsaVn ‘u* Podjetje ima v zalogi »HatiVVrstne strojne dele in pneu-Podiof.’ Lastne izdelke razstavi kaS.v paviljonu F št. 152, na w Ce™,. č,mstvo Posebej opozarjamo.
tl Sm5‘franko-
Liuhii ^metnik Henri Maire), ^ ^ana, Mestni trg 8. Prvovrst-last^ ecialna trgovina z urami.
0aPeva Ul. 5. Manufaktura na tto n*® veliko. Izključno prvovrst-j^^iglelko in češko blago. qjk , tadler, tovarna stolov in les-H ii n^ov’ Ljubljana, Sodna uL Prvovrstno blago. Na sejmu
ik	F151-
Ljubljana, Sodna ul. 11. Za-avtomobilov tvrdk Fiat; Ine potrebščine, a zveza, Ljubljana. Veli--tno in eksportno podjetje. ^bls	jmu l^tui	paviljon.
r^1 tržišče vzorcev industrijske ^ , u. d, v Zagrebu, Paromlinska Patentirana novost >01so«-kopalnice, zelo racionelna veW, kurjave. Na ljubljanskem ^elmu H 280.
u«vvuia l. uiaiiu.
SVjc^e tovarne ur znamke »Iko« v St$Pa za Slovenijo, Ljubljana,
Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, Prešernova ul. 50 v lastnem poslopju. Zelo znan denarni zavod z najširšimi zvezami.
Assicarazloni Generali v Trstu, generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta. Zelo razširjena stara zavarovalnica.
Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d., Ljubljana, tovarna Keršič. Prvovrstno daleč znano gradbeno podjetje, gradbena vodstva v Kranju, Tržiču in Logatcu.
The Rei Co„ zastopstvo prvovrstnih svetovnoznanih pisalnih strojev in razmnoževalnih aparatov.
Prva jugosl. barvarija, krznarstvo tn strojilnica P. Sanka, krznar, Glince 230.
M. Kuštrin, Ljubljana, Rimska c. 2; Maribor, Beograd. Tehnično in elektrotehnično podjetje, zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avto-mobilne preumatike etc.
Ralpli F. Richter, Subotica VI. Velika zaloga čevljev, gornji deli, stroji za tovarne za čevlje.
Herman Hary i sin, Varaždin. Bogata založba vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin.
Indus d. d. preje Carl Pollak, tovarna usnja in usnjatih izdelkov. Kranj, Ljubljana, Sv. Petra c. 68, Vrhnika. Staro, obsežno in solidno znano podjetje.
M. Bar tl, galanterijsko in modno blago.
Brata Antlčevlč, uvoz in Izvoz dalmatinskega vina iz lastnih vinogradov. Dalmatinsko olje. Zaloge: Pitve, Jelša, Plaža, otok Hvar, Dolenji Logatec.
Jadranska banka, Beograd. Največje In najsigurnejše bančno podjetje v Jugoslaviji. Izborne zveze z vsemi svetovnimi tržišči. Afilirani zavodi v Nem. Avstriji, Italiji, Ameriki.
Slavenska banka d. d. Zagreb-Beo-grad, podružnica Ljubljana. Afila-cije v Budapešti, Splitu in Wienu. Agencije v Argentiniji (Buenos Aires). Podružnice v vseh važnejših krajih države.
Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2. Šivalni stroji za pletenje, pisalni stroji, kolesa. Lastna mehanična delavnica, znana že od nekdaj po svojem strokov, vodstvu.
V paviljonu K št- 452 je pri tvrdki »Vulkan«, Kranj, razstavljeno zanimivo kolo za težke vozove, ki dobi za avtomobile gumijev obroč, i— Nova konstrukcija je od dosedanjih 1. tehnično bolj pravilna, 2. bolj trdna in 3. bolj enostavna. Izum je iz delavnic za strojno kolarstvo F. Bratina, Ajdovščina, JuL Krajina In je za SHS še na razpo-loga.
Franc Mozovič, tovarna slamnikov in ročnih torbic v Domžalah.
Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. Oglasna in informančna naročila. Na velesejmu paviljon E 94.
Vikt. Panholzer, Ljubljana, Pražako-va ul. 4. Nudi vsakovrstne desinfl-cirane cunje za snaženje strojev itd.
Pristou in Bricelj, prvi in najstarejši specijalni artistični atelje za črko-slikarstvo.
M. Rosner, Co. n asi. Viktor Meden,
Ljubljana, Celovška c. 73 (nasproti velesejma). Veležganjarna, kupuje sadje za žganjekuho, prodaja vsakovrstno žganje lastnega izdelka.
»SLOGRAD« slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani.
Ob lanskem velesejmu je izzvala splošno zanimanje lesena stanovanjska hišica Slovenske gradbene družbe, ki je takrat tudi v kratem roku zgradila stabilni Cehoslovaški paviljon.	,
Gotovo bode zanimala dosedanja delavna bilanca imenovane družbe. Začetek družbe spada v zadnje vojno leto 1918, v katerem je dr. ing. Kral sodeloval pri projektiranju in v letu 1920 pri zgradbi vodne naprave in tovarniških poslopjih tovarne Indus za usnje v Kranju z podjetjem ing. Josip Dedeka, katero je bilo takrat še špecijalizirano na že-lezobetonske in vodne zgradbe.
Ob finančni pomoči Slovenske eskomptne banke in g. I. J. Polaka ustanovila se je spomladi 1921 Slovenska gradbena družba z o. z., ki se je v decembru istega leta združila z obratom Keršič v Spodnji Šiški v tvrdko »Slograd«, slovensko gradbeno in industrijsko d. d.
Kakor že opisani začetek delovanja sedanjih tehničnih voditeljev dokazuje, udejstvovala se je tvrdka
zlasti v industrijskih zgradbah, na kojem polju izkazuje tudi že danes odlične uspehe. 2e preje omenjene stavbe v tovarni tvrdke Indus v Kranju predstavljajo interesantne inženerske konštrukcije: Vodna naprava z okroglo 7 m padca uporablja na mesto običajnega zgornjega dotočnega kanala železobetonsko cev v obliki siphona s primerom 1.60 m, nad katero je na posebnih železo-betonskih fundamentih zgrajena sušilnica čreslja, s čimur se je dosegla izredno racijonalna izraba prostora pri strojamici. Novo tovarniško poslopje je zgrajeno tik ob Savi, katero se opira na močan obrežni zid. Glavna nosilna konštrukcija sestoji iz železobetonskih okvirjev z 13 m odprtine, ki stoji 6.35 narazen. V poslopju se nahaja 32 železobetonskih usnjarskih jam. Cela zgradba ima 1800 kvadratnih metrov železobetonskih stropov in je bila z vsemi jamami vred v času od junija do oktobra 1921 dovršena.
Drugo pomembno delo iz lanskega leta je vodna naprava in železo-betonski podij v papirnici g. I. Bonača na Količevem pri Domžalah. Tam se je za dovajanje gonilne vode na turbine tudi vporabila železobe-tonska cev v dolžini 500 ra in je v tej obliki — v kolikor je nam tre-notno znano — najdaljša napeljava te vrste v naši državi. Z napravo cevovoda pod terenom se je doseglo med jezom in centralo, da ostanejo zemljišča, po dovršitvi stavbe neiz-premenjena in njih obdelavanje neovirano. Železobetonski podij v tovarni sami je konštruiran za obtežbo s težkimi mešalnimi stroji do 2000 kg na 1 kvadratni meter. Konštrukcija je zlasti tudi glede svoje zunanje oblike v celotni arhitekturi zelo posrečena, kakor kažejo foto-grafični posnetki v oddelku tvrdke »Slograd« v razstavnem paviljonu J štev. 405.
Velike zasnovane Industrijske zgradbe izvršuje tvrdka v predilnici in tkalnici gg. Olanzmann & Gass-ner v Tržiču. Tu gradi eno veliko poslopje za bombaževo predilnico z odprto dvorano v velikosti 900 kvadratnih metrov, ki je pokrita z že-lezobetonskimi strehami sist. Shed in enako veliko dvorano na požlaht-njevalnlci s podobnimi strešnimi konštrukcijami.
V Ljubljani izvršuje Slograd na~ zidavo Ul. nadstropij v tovarni usnja Indus, poslopje je 145 m dolgo in 10 m široko, ter je konštruirano v obliki 3 etažnih okvirjev iz železobeto-na. Stavba je komplicirana s tem, da se mora ves obrat že med stavbo premeščati iz starih delavnic, ki se zaporedoma v treh delih podirajo, v nove prostore. Navzlic tem oviram se je od meseca maja t. 1. do danes izvršilo že preko 5000 m* stropov, tako da bode stavba že tekom tega meseca v surovem končana. S temi rezultati je tvrdka Slograd v izdat* ni meri dokazala, da je danes kos najtežavnejšim nalogam v inženerske rn stavbinstvu.
Razven predmetnih večinoma že dovršenih špecijalnih stavb izvršuje tvrdka še celo vrsto manjših industrijskih in vodnih zgradb, stanovanjskih hiš, društvenih domov ifl vzdržuje trenotno stalna gradbeni vodstva v Tržiču, Kranju in Logatca.
Ti#oče ljudi v vs«h deželah svet* uporabljajo že 26 let prijetno dišeči
Feller - jev „ElsafIuidH
kot KOSMETIKUM
ta nego rob, zobnega mesu, glave, kot dodatek t vodi za umivanje, t«r, je radi svojega antiseptičnega In čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče ta
»Ho priletno wodst*o za drsnenl«
hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo močnejši In delujoči nego Fran-oosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z zametom in poštnino aa Vsakega:
Za prodajale*:
12 dvojn.	ali 4 spec.	steklenice	.	.	300 K
24	-	. 8 -	-	•	•	K
36	„	„ 12 „	„	.	.	800 K
POŠTNINE PROSTO	na Vašo	pošto. Kdor
denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
PRIMOT: Elza oblii i» kurji očes* 8 te tl*K EU* mentolni klmiii 10 K; Ela« po»ip>ln> {*»' šele 12 K: Pravo Elsa ribje olje 80 K- E1S* Toda
prašek 16 K; Strup z* podgane in nuii po 16 i 20 K
EU GEN V. FELLER. lekarnar, STUBICA, donla, Elsatrg it 357 Hrvatsko.
IVAN BRICELJ
mestni stavbenik.
LJUBLJANA.
Telefon 527. Slomškova ul. 19>
Izvršuje nove zgradbe in - popravila vseh vrst, -• načrte ter proračune. •
Delo na|solidnejel
Hrttje In drage icoie f barvo; stroj in popolno Izdelavo mo-I	koiuhovin	izvršujem	točno	ln	po	najniijih	cenah. Kupujem vsako-'
divj,
[e koie po najvišjih. dnevnih cenah.
P. SEMKO, krznar, Glince 230.
PftVILJON K, BR. ODDELKA 480. ORAFIČMO-STROKOVNl zavod -
pRAČAN TOHLJENOVlC
ZAGREB Skladi*e:
* 11 27*e in 26-71, centrala in.
Primorska ul. št. 5.
Brzojavke: Colorgraf.
h
«rv,
Veliko, dobro urejeno skladišče
strojev in vseh grafičnih potrebščin.
4^e^'Praga^: ^vorn^co barv za tisek Kast & Ehinger, Stuttgart*
•A V0frilco rt**!	Gebr. Klingspor, Offenbach a. Main,
d^chneH Friedrich Heitn & Co. Offenbach a. Main, (Tiegel-^	stro	eSSCn’	Gummier-, Bronzier-, Lackiermaschinen),	tvor*
strnil	Peor9	Spiess, Leipzig (Rotary ftnlegeaparete),	tvor-
Prod • utber*et * C°*» Leipzig (Falzmaschinen).
*troje ,z ^nice Karl Krause, A-G., Leipzig (Schnel-Uinzs ,lxrSgepressen ,td ). Leipziger Schnellpressenfabrik Ure? j9 et*Stro^’ vse Potrebščine za knjigoveznice.
^	^^rn,e’ Migoveznice, cinkografije itd. Dobavila
čfte	»troje	in strokovni materijaL
^ iu vestn	-----------------
,!*aw postrežba. Zahtevajte ponudbe hi cenovnike.
IVAN JAX IN SIN
L3UBL3ANA • GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m stroji» pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v L1NCU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno — Popravila se sprejemajo. —- Lastna delavnica.
Pisalni stroji jMlef. Roiesa iz prtih (marcu I
Diirkop	Styria	ui	■■1 Waffenr.ad
IIIIHlHini[i!lHllllli;iliilllillllHIUlillil1lllinil!ilWU!!UHlUU1Uil
Potnihi vi Rmeriko, pozor!
UNITED • AMERICAN - LINES - INC
prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki preko;
mm Soimioi ii Mm
v New-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
SIMON KMETEC zastopnik za Slovenijo. UubDana. Kolodvorska ulica 26,
ininniiiiiHiiiiinniiiiiiiiinininiiinimii
FRfln RflUniKRR
mestni tesarski mojster,
LJUBLJANA, Linhartova ul. štev. 25.
Telefon ste«. 415.	Poštno-čekovni	račun 11.428.
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno, nadtalno ter umetno tesarstvo.
»■ Parna žaga in strojne delavnice.
Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih naCrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkven, ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. Stopnice, dekorativne strope ter dekora* tivne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opo« zarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 15 m.
Razstava v paviljonu za stavbeno strofco in lesno Industrijo.
*
Sil
laloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Bčsendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl itd. Tudi na obroke.
perica HUBAD, roj. Dolenc
Uubljana, Hllierjeva ulica 5.
Pristou & Bricelj
prvi in najst&rejši špecijalni artistični atelje
za črkoslikarstvo
na steklo, kovine, les, zid, platno Ltd.
NaJzanimiveJSe
ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek št. F 123—124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse na j praktične jše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki
Šivalnih stroiev
dosedaj iznašla In preizkusila,
razstavi svetovna tvrdka
inger-Sivalni stroji
Bourne & Co.
T svojih paviljonih na ogled Najmodernejše šivalne stroje bo
gonila električna sila
kar prihrani čas in denar.
To ni življensko vprašanje samo tvomic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
OBISK
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave!
Podpirajte družbo sv. Grila in Metoda
»JUGOSLAVIJA-?, 10. sept. 1922.
Drobiž.
• ttoed ta SO,000.000 rubSeV. »Baseler Nachrichten« poročajo, koliko Je stal v Moskvi obed nekega Švicarja, ki se je nedavno tega vrnil Iz Moskve. Dotični možakar Je plačal za mrzletino 1 mlijon rabljev, ta zakrknjena jajca z beln« (Spargelji) 4 mJ-Ujone, za prašičevo pečenko s krompirjem I milijonov, za norveški suflet S milijonov, ta švicarski sir 1 milijon, Za steklenico Bor-deana 25 milijonov, ta črno kavo 3 milijone. Skupaj 44 milijonov. K temu so prišli še izdatki za cigarete, ki so po 150.000 r. ter napitnina, tako da je plačal za obed celih 50 milijonov sovjetskih rabljev, ali 200 švicarskih imakov, ali 13.600 Jugoslovanskih kron po sedanjem kurzu.
* Dva nova tipa unverz. V francoskem »estu Lllle nameravajo zdati univerzo dela. Namenjena Je za delavske sloje, ki naj bi sl jr obrti in tehniki pridobili potrebnega znanja ter sl v narodnogospodarskih ln socljal-nih stvareh izobrazili. Lille je mesto z razširjeno industrijo In bo za novo univerzo prav pripraven kraj. Za omenjeno univerzo
se živo zanima tudi delavski sindikat — v Moskvi je založila ruska sovjetska vlada komunlStovsko univerzo za zapadne dežele. Slušateljem imenovane univerze se bo predavalo o historičnem materializmu, revoluciji, ustavi sovjetske republike, rdečem vojaškem komunizmu, o proletarski diktaturi Iz te univerze bodo prtšM agitatorji, kojlh naloga bo, »dramiti milijonske zapadne narode.« Na univerzi bo Sest oddelkov, namreč: nemški, poljski, romunski, židovski, lo-tiškl in litvanski. 2e pred to »univerzo« je založila (ustanovila) sovjetska vlada v Moskvi komunistično univerzo za Vzhod. Na tej univerzi se o boljševiškem duhu vzgaja 600 Azijatov. •— Lille in Moskva s svojima novima univerzama sta tipična dokaza, kako se razumeva duševni in socijalni napredek v napredni Francoski in kako vse drugače na Ruskem, kjer žive milijoni zaostalih mužikov. Zapadni narodi pač ne čakajo predramitve od ruskih boljševileov, ampak narobe bo prav.
* Stavke — po zakonu prepovedane.
Amerika Je seveda svobodna država, ali vendar imajo tam večkrat take zakone, ki
Graham Bell izume) telefon. Od tedaj se je telefon po Ameriki tako raf Siril, da tvori število telefonov dve tretjini vseh telefonov na celem svetu dasi znaša število prebivalstva Zedinjenih držav	šestnajstinsko
vsega človeškega rodu. Kaj čuda potem, da Je ameriška brzojavna in telefonska družba največja delniška družba Zedinjenih držav, zakaj v L 1921 je štela 186342 delničarjev, hio
• Mica Kovačeva v Londonu. Pred nekaj dnevi Je v neko londonsko restavracijo prišlo okrog 50 brezposelnih delavcev. Vsedli so se po stoleh in se pošteno najedli in napili. Na dogovorjeni znak so vsi naenkrat vstali in zahtevali račun in ko so jim natakarji dali listke, da z njimi plačajo pri blagajni, so drug za drugim pometali listke natakarjem v obraz in odkurili. Re-stavrater je hitro obvestil policijo, a preden Je ta dospela, so »Mice Kovačeve« Že srečno odnesle pete!
• Poseben odbor proti lahkomišljenim ali sleparskim insolvencam se Je sestavil pri trgovski in obrtni zbornici v Plznu. V odboru so zastopniki obrtnih in trgovskih or-
bi bili pri nas nemogoči. Tako je v Kanzasu zakon, ki prepoveduje — stavke. Tudi imajo tam zakon, da ne sme noben državljan simpatizirati z delavci, kateri nočejo delati.
* Zdravljenje dušjlvega kašlja. Na Laškem, a zlasti še na Francoskem zdravijo zdravijo zdravniki z jako dobrim uspehom z vbrizgavanjem čistega etra, ki ga zadostuje Jž - 3 cm* za posamezno zdravljenje. Vbrizgavanje se vrši vsak drugi ali tretji dan. V nekaj dneh kašelj že toliko poneha, da ni več potrebno posebno zdravljenje. V Slovencih je omenjeno zdravljenje malo znano, ali pa še celo neznana Za zdravljenje dušljivega kašlja se rabj vmes kinina zmešanega z vodnim izvlečkom eriodyctie.
* Konec kinematografov ▼ Berlinu. Lastniki berlinskih kinematografov so sklenili, da ne bodo plačevali pri današnjih razmerah visokega davka od zabav, kakor zahteva tamošnjl magistrat Pravijo, da bodo rajši vse svoje nameščence odslovili in kinematografe zaprli.
* Število telefonov v Zedinjenih državah. Preteklo je 45 let, kar Je Aleksander
spodnja krila, predpasniki, st niki najceneje pri:
8. fillllH, ilL L »8,
Ljubljana, Mestni trgJ
»Oprosti,« je hladno povzel bolnik. »Tudi na to seru Ako bi kateri izmed vaju pred poroko nagloma uinrl. drugi državnemu pravdniku.«	..v,]
»Razumel si me napak. Hotel sem reči, da se ubijem.«
Sauvresy je pomeril Hektorja z brezdanjim zameeva^ »Ti da bi se ubil? Beži, beži! Jenny Fancy, ki te PJ« malone tako globoko kakor jaz, mi je povedala, koli ^ vredne tvoje grožnje s samomorom. Ii — pa ubiti se. ••• evo ti samokresa; ustreli se, pa odpustim svoji ženi.«
Hektor je gnevno zacepetal, a vendar ni vzel orozi* mu ga je nudil prijatelj.	,
»Nu vidiš,« je dejal Sauvresy, ».Videl sera, da J« strah...«
Nato se je obrnil k Berti:	•
»Lepega junaka imaš za ljubimca!« _	j
Toda ure so hitele in Sauvresy je čutil, kako mu u življenje.	■	■	■«&
»Zdaj nam preostane samo še zadnje dejanje,« je v/f govoril. »Hektor, pokliči služabnike; tisti, ki spe, naj vstali* Hočem jih videti, preden umrem.«	r
Trčmorel se je obotavljal.
»Tak pojdi že! Ako ne, pozvonim in začnem streljatas mokresom, da zdramim vso hišo!«
Hektor je odšel.
Berta je bila sama s soprogom. Sama!
Upala je, da' se ji morda posreči omajati njegov skleP dobiti njegovo odpuščanje. Spominjala se je dni, ko je bila gamogočna; tistih časov, ko je kopnela odločnost tega pred njenim pogledom kakor sneg pod solčnimi žarki. Pokleknila je k postelji,	.
Nikoli še ni bila tako lepa, tako zapeljiva in ueodo« Njene krasne, solzne oči so moledovale, njeno grlo je dr od burnega sopenja in pravkar porojena strast do Sauvre. je žehtela iz vseh njenih črt.
E. OABOR1AU:
Zločin v Ordvalu.
(Dalje.)
Nikoli se ji ni sanjalo, da bi se moglo družiti toliko stanovitnega poguma s tako neizmerno, genijalno zvijačnostjo in pretvaro. Kako točno je ugenil naklepe! Kako ju je speljal za ncs! Z golo močjo svoje volje je ostal na vrini, vzlic smrti, vzlic vsemu. Brezmejen gnev in kes jo je popadal ob misli, da Je bil ta človek njen in je ležal pred njo na kolenih. Ljubila ga Je skoraj. Da si je mogla po svojem ustvariti usodo, bi bila Izbrala njega izmed vseh. In zdaj ji je uhajal . . . Sama ga Je premišljeno pehnila v smrt!
Dočim so kipela v BertinI glavi najnasprotnejša čuvstva, !e je Trčmorelu vračala prisotnost duha. Njegov razum je po-malem spoznaval gotovost, da je Laurence na veke izgubljena zanj. Solnce nade, ki je pravkar še sijalo nad bodočnostjo, je
Ugašalo v brezupni temi.	....
Molčali so delj nego deset minut Nazadnje je Sauvresy ukrotil krč, k! ga je vrgel na2aj. Oddehnll sl je In jel govoriti.
»Nisem še povedal vsega . .	.« je	začel.
Njegov glas, šibak kakor mrmranje, je vendar udarjal na UŠesa zločinske dvojice nalik trobentam sodnjega dne.
» .,, Predvideno je vse. Ne mislita, da moreta pobegniti ¥ Inozemstvo, kadar umrem! Tudi to sem zabranll. Ostati Vama je tu, v Valfeullluju. Moj prijatelj — ne tisti, Iti hrani ovadbo, nego dragi — ima nalog paziti na vaju, dasi ne ve zakaj. Pomnita dobro: ako izgine	kateri	le za	teden	dni,	dobi
hranitelj ovadbe osmi dan pismo z	mojim	pozivom,	naj	jo	odda
le tisto uro državnemu pravdniku.«	i
Da, vse je preprečeno! Trčmorel, ki ga je obšla misel na beg že v prvem hipu, je razočarano pobesil glavo.
»Poskrbel pa sem,« je nadaljeval bolnik, »da Izkušnjava ne bo prehuda. Moje imetje ostane res da Berti, a le v užitek.
Z vsemi pravicami ji pripade šele po vajini poroki.«
Berta je vzmahnila z rokami. Meneč, da misli na prepis. oporoke, ki mu je baš danes dodal nekaj vrst, je naglo pripomnil:
»Ne tolaži se z brezpomembnim papirjem, ki ga imaš v rokah! Moja prava oporoka je shranjena pri orcivalskem notarju, in datum na nji je za dva dni poznejši. Zasnutek vama lehko prečitam.«
To rekši je vzel izpod zglavja listnico, iž nje kos papirja in čital:
»Čuteč, da je moja bolezen neizprosna in neozdravljiva, izražam tu neprisiljen in v polni posesti duševnih zmožnosti svojo poslednjo voljo.
Najdražja želja ml je, da se Berta, moja ljubljena vdova, takoj po preteku zakonitega roka poroči z mojim dragim prijateljem grofom Hektorjem Trčmorelskim. Ker sem imel priliko spoznati velikodušje in plemenitost svoje žene in svojega prijatelja, zato vem, da sta vredna drug drugega, in sem prepričan. da bosta srečna v zakonu. V uri smrti me bo tolažila zavest, da ostavljam Berto v zaščiti moža, Iti sem preizkusil njegovo zvestobo...«
Berta ni mogla delj poslušati.
»Nehaj!« je vzkliknila. »Usmili se!«
»Dobro,« je odgovoril Sauvresy, »naj bo dovolj. Cital sem vama to, da vidita, kako sem strnil sicer vse potrebno, da zagotovim izpolnitev svoje, volje, a sem vendar tudi poskrbel, da vama ostane spoštovanje ljudi. Ohraniti vama hočem vsaka-teri ugled, ki ga moreta želeti, zakaj svojo osveto sem zgradil samo na vaju dveh. Obdal sem “vaju z mrežo, ki je ne moreta raztrgati. Radujta se: vse je tako, kakor sta sama hotela. Kamen na mojem grobu bo vajin poročni oltar. Ako ne, vaju čaka Ječa in morišče.«
Od vseh teh ponižanj se je nazadnje vzpenil Trčmorelov iicncs.
»Le nekaj si pozabil, prijatelj Sauvresy,« je vzkliknil srdito. »Računal nisi s tem, da lehko umrem.«
NaJvetJI davki,
ko!er? plaSate Vam nastanejo, ako ne 0f fljjrc* B	gledate na to. kje nakupu|ete, zgubite
Vnr	denar In Imate poleg tega večkrat Se
sitnosti. Poskusite enkrat‘z flustrovenlm _ F-.sL	katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik
Henri Malre) v Llubllanl, Mestni trg 8. T« Vam svetule resnično dobre ur«. *pe-ci|alne znamke „IKO“ Iz lastne tsomlce *c	v Švici, kakor tudi druge dobre tepne ure.
zapestne me. svetilne In stenske ure, •	:	E®	verlllce, prstane, zapestnice, uhane, na-
|H5tM	mizno orodje, krstna In blrmska darila In
j,	v*° drugo zlatnino ln srebrnino. P» tudi
lBk,•vf/Mt	porabne predmete, kakor n. pr. Ikarle.
»KS.'-/!®«	note, britve, lasestrltne In brivske stroje,
steklorezce, doze za tobak, svalčlce in smodke. nnjlgaie ln denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
K. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani št. 8.
P. n. gospodinje, Šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Grifzner“
v vseh opremah materijal predvojni, cene Mjniijc edino le pri
ZAGREB
>; 3 Mazuraničcv trg 3 Brzojavi: TRANS3UGO.
27- 60 Telefon 27—60
PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reljlna uL 2.
IZPOSTAVE:
OS13EK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Piukovlt I drug I SKOPLJE.
skladišče:
traverse, železo, žeblja apno, cement, trstiko, žico, deske jj* ves gradbeni materija];
i||p Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
>*• '	Pouk v vezenju brezplačen 1
Istoiam itrle, olje, vse nadomestne dele za v*e Sisteme Šivalnih strojev in koles. - Potrebščine za Šivilje, krolaie, čevljarje, brlvte, sedlarje, toaletno modno blaga srajce, kravate. Ščetke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko In malo!
Najnlije cenel	Točna	postrežba	I
MODELE ČEVLJEV v celih seri]ah Iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah alt amerikansklh oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska Izbira novitet 2a vsako sezijo.
ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni Posebna delazmožnost v montiranja zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV.
Zahtevajte proSpekte od RALPH F. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEi
Oglejte si našo stojnico na
Lisičje kole
Skladišče kož
Herman Han? i sin
Varaždin.
Telefon štev. 68	Telefon	štev. 68
priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba!
Tovarniške cene!	Zahtevajte	cenike!
¥ Mariboru
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana,
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje.
••• illllllMIfl—lllll
Ista Vam nudi najlepšo priliko za naročil® £ in dobrega blaga, vseh vrst moderne P voščene sveče itd. — Za naročila se P1^
Vabilo
NA IZREDNI OBČNI ZBOR
»Jugoslovanske gospodarske unije« r. z. z o. z. ki se vrši v nedelo dne 24. septem-bra 1922 ob polenajsti uri dopoldne v poslovni pisarni, Wolfova ul. l/n.
Duevnl red:	a
T. Poročilo predsedstva.
2. čitanje revizijskega poročila.
3. Sklepanje o nadaljnem obstoju odn. likvidaciji zadruge ter ev. izvolitev novega načelstva in nadzora stva.
4. Slučajnosti.
Glasom § 28 pravil je občni zbor sklepčen, če je zastopana vsaj petina članov. Ako bi tega ne bilo, vrši se pol ure kasneje na Istem prostoru s prvotnim sporedom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
». Za načelstvof i
Anton Pesek, L Z. predsednik«
Franjo Cvilak. Slov. Bi*
Manufaktura na debeli
M. HRIBERNIK .
L3UBUANA, Sodna ulica 3-'
PAVILJON „H“ ŠULJa
Hagradjena na siim izložbama najvsCim odliboianjlma.
Rakije svake vrsti — Svetski „Marasčhino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Chany-Brandy — Cognac 1*- Medi-dnal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esenrije od punča — Sirupi od voča —- Umunade.
Cenik na zahtevi! •••••• Cenik na zahtevi 1
Velika zaloga in vsakovrstna 12
JUGOSLAVIJA*, 10. sept. 1922.
Tovarna gumbov - Slov, Bistrica
^IGaiaiilW
ANT. RUD. LEGAT
apeoijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami
MARIBOR, Slovenska ulioa 7, tel. 100
Samoprodaja pisalnega stroja ^CONTINENTAL", razmnoževalnega aparata „RAPAX“, „VELOMA“-luknjača (Lochappa-rat) in rednika pisem, sistem „INDOS".
laatna delavnica za popravila pisalnih strojev vaab
sistemov.
Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 201.
LJUBLJANSKI VELESEMENJ
Paviljon „E“ 96.
(Tvornica slamnatih iailra I torbica.)
Razpošiljam po najnižih cenah
Franc Mozovič, Domžale.
..
Delniška glavnica: Din 60,000.000. mam Rezerva: Din 30,000.000.
Podružnice:
Bled	Jesenice	Prevalje
Cavtat	Korčula	Sarajevo
Celje	Kotor	Split
Dubrovnik	Kranj	Šibenik
Ercegnovi	Ljubljana	Tržič
Jelša	Maribor	Zagreb
Metkovlč
UT Največja konzervna tovarna v Jugoslaviji priporoča vsakovrstne konzerve in mesne 5 izdelke po dnevnih cenah, n CENIKI SO NA RAZPOLAGO.
in soli drobne (zmlete) nudi samo n« vagone po zmerni ceni
Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad.
BRZOJAVI: ..TOVACO-, VRHNIKA.
paviljon na velesejmu.
AMERIKANSK1 ODDELEK.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
AfRIrani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wlen, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York CIty.
BANKO YUGOSLAVO DE ČH1LE: Valparalso, Antofaflasta, Punta Arenas, Puerta Natal es, Porvenir.
Vreže
za oglje in bencin motor 5 — 8 HP se kupi. SREBOTNJAK, Kolo-dvorska ulica štev. 31.
zopet otvorjen. Sprejemne ure od 10. do 12. ure in od 3. do 6. ure. •••••••••••• ••• ••••••••••••
*• samo na prvovrstno vpeljano v tef stroki. “>• na opravo usta pod »potnik4*.
Teodor Kom, Ljubljana, Poljanska c. 8
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki
9. SE. SRBU ERNE,
Ljubljana, Mestni trg 10.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih
kleparskih in vodovodnih Inštalacijskih del ter za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poračuni brezplačno in poštnine prosti. — Popravila točno in po *^jnižji ceni. Pločevinasta embalaža kakor kante za fimež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
Zahtevajte vzorce!
Naj cenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
MO? ZVERINJAK
knjiga s 45 slikami in k tem spndajočim besedilom, za pouk in kratek Sas K 20"
M03I UUBCKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartona K 32‘—
MLADI SLIKAR
10 tiskanih oredlog* za pobarvamo z alcvarel-barvami ali pastel* barvniki IC 12****"
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večer®. 1 igr« K 8*-
Vse s« dobi v
rečice najcenejše v vseh veličinah in vsaki kakovosti in najboljši izdelavi s tiskanim tekstom.
Zahtevalte tako! cene.
St Kusn, ZAGREB, Hlca br. 30.
Tovarna papirnatih vreilc
STJEPAN KUGLI
(L. MILLER).
ZAGREB, Iliča brol 30.
W Oglejte si paviljon E št 1.
sredi trga v Velikih Laščah z gostilniško koncesijo, ledenico, gospodarskimi poslopji?ve* likim vrtom, njivami, travniki in gozdovi se ugodno proda. Poizvedbe pri lastniku v Velikih Laščah ste v. 9 iu 10. •••••• • «•••••
Naslov v upravništvu „3y§osfavije
Gričar & Mejač
Ljubljana,
poleg glavne pošte.
Zaloga obleke
za gospode, gospe, zsn dečke, zzz
govejo, prašiče, ovce itd. prevzema pod ugodnimi pogoji v komisijo, - Natančni pojasnila pri tvrdki	^
V L3UBLJANI - Wolfova ulica štev. 1.
Pofitnl predal 74.	::	::	::	s	Telefon	359.
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča«
Zahtevajte proračun! Točna postrežba!
Na velesejmu pav. „E“ it. 18.
Stran 50.
M. KUŠTRIN, tiuBuaN«.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: L]ubQana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin,	Ljubljana
Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurflteva uL štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broj 3.
••
:
:
>JUQOSLAVIJA«, 10. sept. 1922 ••••••••••••	®®«©©®«e©@©@
fl
Stev. 208.
Jugoslavenslia banka d. d.
Odprema potnikov iz Cherburya ali Hamburg« z naJhhiejSo la4)o na svetu v 51/; dneh. Za vsa tozoaevna pojasnila se izvolite obrniti na našo poslovalnico r
Slavno zastopstvo za Slovenil«
Lfubljana, Kolodvorska ul. 26
Naslov za brzolave: CUNARD. L3UBL3ANA.
EN GROS.
EN GROS
SIEGEL & DRUG
Industrija platnenega In bombažastega blaga
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 31.
EN GROS.	EN	GROS.
Iščejo se povsod potniki,
agilni in dobro uvedeni za uvedeno domačo zobno pasto, ki bi se vzel kot drugi prodajni predmet, pri skrajno ugodni proviziji. Interesenti naj se obrnejo pod:
»Uvedena znamka št.1248" na
Osi. zavod Fran Voršiž Maribor.
sto Min Im oblek V
ADAM in EVA
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroM
O. BERN ATOVI Č
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
ilSllllliSliilillllllllllSllllllllI
i Urar;
i Ed. Shspek |
\ Uiibljsiffl, Mestni Im fl. 8. I
£ Veiika zaloga m. zlatniire. sre- ?
■ PopravTla se &
£ livritojejo strokovno in pod
jamstvom.
Cene nizke.
OFICUELNI ŠPEDITERJI .LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA"
BALKAN” D. D. ZA MEDNARODNE TRANSPORTE
Brzojavni naslov „Spedbalkan"
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Podružnice: Beograd s ekspozituro Car&rod-Maribor-Za^reb-Rakek-Jesenice.
ARlirana podjetja:, Balkan" Ges. m. b. H., Wien UL Stroh-gasse 24. „BaIkan“ S. A, Trieste, Riva Grumula 14.
Zastopstva^ Fr. Mayer"s Sohn, Hamburg - A Welti-Purrer A G. Zdrich - Lemmel & Schramm, Frankfurt a/M. - W. A. J. Tilleray & Co. Ltd., London - in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem,v Madžarski, Italiji, Franciji, Romuniji in Sev. Ameriki,
Lastno carinsko posredništvo. — Tarifni oddelek. — Zbirni promet. — Mednarodne selitve pohištva. — Javna in carinska skladišča. — Največje in najbolje organizirano domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji.
••••••••*
iiiHiiiiiiiiiiitiimmniiiiiiiiininiimiiia
L. Mihuš, Ljubljani
Mestni tr 15
izdeiovateii
dežnike*
Na drobno! Na debal** ZALOGA
sprehajalnih palic. ;
Popravila totno In solldn*
3|©tEJHB3$©$ai
Oblaiilnlca za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani.
en groš — Zadružna centrala za manufakture — en dletail
I Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki I Skladišče v „KRESIJI“, Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje.
Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5.
Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. Upoštevajte pri nakupih! a ■ ■ • ■ a Upoštevajte pri nakupih 1
PARFUMS CHRVSIS
IMP0RT-EXP0RT
99
PARIŠ I.,
15, RUE DU LOUVHE
WIEN X.s
22. COLUMBUSGASSe.
CEDE
1, SKOF3A VAS.
Gradbeno podjetje
1 im
fiolioriieva aL ZB.
se priporoča za vsa v to stroko spada-
. LJUBLJflnSKI VELIKI SEdlERJ
I. - ODDELEK lis 397.
iiiiiiiiiiiniiiii  .............n«*
K^cracsmainaroizasiioAvoo««
I
Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov In lakiranje voznih koles v ognju se priporoča
TONE MRLGflJ
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
= Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
ŽIVINO
jugoslovanskih narodnih pesmi
Emil Adamič:
L del (mošKi zbori) ie ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din.
Naroča se pri
ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8.
Pevska društva segaite pridno po njih!
JUGOSLAVIJA«* 10. sept 1922.
I. C. MAYER
LJUBLJANA.
USTANOVLJENA L. 1834.
Uvoz In prodala raznovrstnega
inozem. manufakturnega blaga.
Ljubljana, Mestni trg.
Posebni oddelek za pletenine
trikotažo In perilo.
EN DETAIL
prodaja iz slovenskih premogovnikov
premog	;
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikom
za domačo uporabo kakor lndi zoindustrijsko podjetja in razpEtaua: “
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15;
podružnica ■ Llubllana
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, MonoŠtor (Baranja), Murska Sobota. Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Skorja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
«»..	„» Budapest: Balkan Bank r. t.
Afjjaclie:	Split: Jugoslavenska industrijska banka.
WIen : Bankhaus Milan Robert Alexander.
. . <r	'	.k V. 5	•	'	•
Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000	K.
Izvršuje vse banlne posle najkulantneje.
Onudbe z navedbo zahtev le nasloviti na
Tajništvo centrale v Ljubljani.
Ali ste že član Jugoslovanske Matice?
L! Undenvood II
H Opalograph II
UUBUANA “-
Tel. 268 - Gradišče it. 10 - Tel. 268
•	©	•	•	O	>j
* n pisalni stroii so naiboliii ti n ttasRBttRsnnssnm
razmnoževalni aparati so svetovno-n n n n s p znani a n s s » a
kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodis! na tel oči račun po naj višji obrestni meri.
UftBiHE
TransmisSSa
Strijne tovarne in livarne d. d.
L3UBL3ANA. sSašasaS
rmature in sesaike,
zvonovi
KvJi za obdelovanje lesa
import LJUBLJANA eksport '
-ni paviljon na. Ljubljanskem velikem sejmu
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih_vred-nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti- vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-
LJUBLJANA Prešernova ulica št 50, (v lastnem poslopju) LJUBLJANA
Štev. 2CM
Stnm Y2.
JUGOSLAVIJA«, 10. sept. 1922.
Brzojavk« — KREDIT UOBUflMfl.— TsMon it 40, 467. In 646
ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sate-deposits i.t; d.
•iBioiininniiimiBi.n 1 IIMHlHTlIUltrijjjSE
nSI(ETLil“ d. 1 za ianiice in eihf rof ehnibo
Centrala: Ljubljana, testni trg, šte¥» 2§= = Teief. 450.
r= Podružnice? ZAGREB^ Fraakopanska ulica br. 2. — Telef. 802. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
rr"TM——-
Električni stroji instalacijski materija! Svetlobna oprema Žarnice Kabel
Zastopstvo različnih svetovnih firm.
Števci
Kurilni in kuhalni aparati Materijal za slabi tok Materijal za proste napeljave
Solidna In hitra postrežba. Brezhibni materija!, od-govarjaioš: tehničnim predpisom. nnmmmiiumntn®*
INDUS D. D. preie CARL POLLAK
Tovarna asn]a in usnjatih iždelkov Kf^ANJ, LJUBLJANA, VRHNIKA.
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra c. 68. Tel. 528.
L INDUSTRIJA USNJA.
A VEGETABILNO (čresiostrojem usnje):
1. kravtne, rjave, črne in chagrin, ter
za mehove in strehe,	>-
2. ktpsi,
3. teietine,
4. ovčine in kozine
a) mazane, rjave In črne.
b) barvane, za mobilje, tapecirani e in konfekcijo;
5. vachettes:
a) za izdelavo dokolenic. barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konr fekcije;
6. svinjine (specialiteta):
a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo {portemomais, por-tefeuities in knjigoveštvo) ;
7.	podplati.:,
a) trovložerd. hrastostrojem podplati,
b) vache;
S.	croaponi za izdelavo iransmi-sijskih jermenov, <
a) specialno strojem fangleški sistem),
b) hras.ostrojenL
. B. CHROM-USNJE:
1. boX‘calf, črno in barvano.
2. chevreaux,
3. chevrette,
4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
5. chrorrti.znje za Izdelavo jermenov.
Č. GALlfN-USNJE za izdelovanje vezilnih in Hvalnih jermenčkov.
D. LAK.-USNJE
1. boX-CiUT,
2. chevreaux.
ia teta K
Ittl K. 114
II INDUS7RUAUSNJATIH IZDELKOV. A. ČEVLJARSKI IZDELKI
1. čevlji za strapac.
2. čevlji za rudnike,
3. čevlji za šport in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu.
5. sandale.
B.	KONFEKCIJA TRANSMfSlJSZJil GONILNIM JERMENOV:
1. specialni stroj,
2. hrastov stroj,
3. chrom-stroj,
4. Jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
f J«
C.	KONFEKCIJA za:
dokolemce , {gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd.'iz vegetabilnega, chrom- in lak'Usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice,
L Obrat: Parna žaga, tesarstvo.
Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže.
II. Obrat: Strojno mizarstvo, stavbeno mizarstvo; - .... okna^ vrata, portali, stopnjice, steklenih sten.
III. Obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna
po lastnem preizkušenem sistemu.
Paviljon na Ljubljanskem velesejmu.
.SLOGRAO*
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Ljubljana.
Tekoči račun pri Slovenski eskomptnl banki v Ljubljani.
Tel. Interurb. IftO. — Tehnična pisarna t tovarni Keriič, Sp. Šiika.
Izvršuješ
stanovanjske hiše* trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske In železobetonske konstrukcije.
_	■	'Ir;,'"
Vse vrste vodnih naprav na oodiagi 25 letnih Izkušenj.
Specilaliteta s železobetonske za vodne naprave In vodovode.
, Zastopa:	•
patent dr. ing. Empergera za izvrsevaj^ konstrukcij iz armiranega betona z »Jl
železnimi vlotami za visoke tlašne f* petosti (kakor pri skladiščih* m®*** štovih In podobno.
izdelale:	-
vse vrste tehničnih prefektov, sta«^ preračunov, slikovnih in reniabiift^ proračunov;.
Gradbena vodstva: Kranj, Tržič, Logatec.
in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja »Jugoslov. novinsko d. «U.
Tiska »Zvezna tUkarna« v I