73. številka. Ljubljana, v četrtek 30. marca XXVI. leto, 1S93. Izhnja vnuk dan iverer, izimfti nedelje in praenikr, ter velja po posti prejeman za avstr o-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden meBec 1 gld, 4o kr. — Za L j u b 1 j an o "brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko v. «\ kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravni it vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. NJavao p. ii. občinstvo uljnduo vabimo na ■•V* aaroflbo, »tare gospode naročnike p«, katerim bo potekla koncem nieneea iiaroi-niiia, proHlino, da Jo o pravem čaau ponove, da poni-I)bb|« ne preneha ln . . . gld. IS*—I Četrt leta . . . «l«l. 4- — Pol leta ... d H-—I Jeden mesec . M l lo ■flT" Naročaje ne lahko s vaaklni duevoni, a h kratu t»e mora poalatl tudi naročnina, drugače ne ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Primorske razmere. V 229. seji državnega zbora dno 22. marca t. 1. stavili so poslanci S p in čir. in tovariši nastopno interpelacijo: Zadnje desetletje Ćule so se tudi tu v parlamentu pritožbe, kako nepravično, nezakonito in tudi nepalrijotično postopajo izveatni organi napram Hrvatom in Slovencem na Primorskem. Temu, kar se je takoj navajalo, se dolgo fanti ni verovalo. Sele ko je prišlo mnogo državnih poslancev h krstu neke ladije v Trst in so tu marsikaj zapazili, se je verjelo temu, kar je bilo povedano, in je bil iz Trsta odpravljen tisti, kateri je veljal za glavnega pospeševalca na Primorskem tirane politike. S tem pa žal razmere na Primorskem ne samo, da se niso premenile, postale so celo Se slabše, tako da je vsakrior primoran misliti: ali odobrava centralna vlada politiko, ki ae že več kakor deset let tira na Piimorskem, ali pa stoji Primorski na čelu mož. ki se ne ravna po intencijah centralne državne vlade, ampak to nalašč krivo poučuje. Ze ko je bil imenovan namestnikom, ni bilo pričakovati zboljšanja razmer. V prejšnjem deset* letji bil je ta mož substitut bivšega namestnika, spiritus movens vsega sistema, kateri je bil obBo-jen, in kateri je tisti bolj zakrivil, ki ga je vodil kakor tisti, ki je sistemu posodil ime Morda se ne trdi brez uzroka, da je ta mož preprečil marši kako dobro intencijo bivšeg! namestnika. Čeprav sta na Primorskem dve tretjini prebivalstva brvatske ali slovenske narodnosti, ne zna ondotni namestnik niti hrvatskega niti slovenskega jezika in sicer čisto nič in te ne more porazumeti s Hrvati ali Slovenci. Zato je sili, da govore" ž njim italijanski — kakor Be je to lani zgodilo v Krku, kjer niti namestnik, niti okrajni glavar, niti eksponirani komisar niso razumeli neke deputacije, dokler je govorila hrvatski in dokler je niso prisilili govoriti italijanski — tako, da se deluje tistim na roke, ki se sklicujejo na uradni jezik primorskih oblastev, kakor tirjajo Primorsko za kraljevino Italijo. MiSIjenje in postopanje namestoikovo osvetljujejo zlasti razne volitve, vršivSe se za njegovega oamestnikovaiija v vseh treh proviocijah Primorske. Po volitvi državnega poslanca, vršivši se dne 4. marca 1891. v zapadnih okrajih isterBkih, pri katerih se je po priznanju legitimacijskega odseka z dne 1 junija 1891. postopalo „nezakonito, često-krat proti jasnemu besedilu zakona" in .naravnost hudobno", je kar besnel ; a ne morda zoper tiste, kateri so zakriviti brzojavno mu naznanjene nezakonitosti, ampak zoper tiste, katerim na Škodo bo se zgodile te nezakonitosti, namreč zoper Hrvate, katerim je že tedaj grozil in to vpričo I jadi j, ki morejo to vsak hip potrditi. V vladnib krogih jako čislana oBeba je opetovano zagotavljala, da bo namestnik pri tedaj potrebni naknadni volitvi poBtopal z vsemi sredstvi zoper Hrvate. Od vlade vzdržani ali subvencionirani listi („LTAdria", „11 Mattino" „Triester Zoitung") pisali so pred to volitvijo — ki se je vrSila oktobra meseca 1. 1891 — da pristoji zmaga Italijanom; dan na dan so se potegovali za Italijane in pisali zoper Hrvate ter bili veselja izven sebe , čuvši za Italijanom ugodne reeultate prvotnih volitev, ne zmeneft se za sredstva, s katerimi so bili doseženi. Celo po besedah c. kr. poli- tičnega uradnika v Istri je storila Tržaška vlada vse, kar mogoče, da pomaga italijanskemu kandidatu do zmage. Mej Italijani, zlasti v jedcem okraju, tekel je glas, da podpirata namestništvo in okrajno glavarstvo Italijane, da imajo ti pri prvotnih vo-htvah proBte roke ter smejo pri njih delati kar ho-če|o, samo da pri končnih volitvah postopajo po zakonu. Celo vzpričo nekaterih Hrvatov je rekel namestnik, da italijanskemu kaudidatu daje prednost pred hrvatskim in to je tudi v zadnjem listu dokazal Ko so bile namreč končane prvotne volitve in so bili voljeni večinoma hrvatski in slovenski volilski možje, je namestnik doe 26. oktobra ugodil prošnji Italijanov, naj anulira volitve v Kanfanaru ali v Sanvičentu — kjer so zmagali Hrvati — in anuliral volitev v Sauvičentu ter določil novo volitev vzlic ugovoru brvatske stranke, da bo vsled tega prebivalstvo razburjeno in da bo treba tretje volitve. Odgovoril je celo, da mu je to vsejedno. S tem, — ne glede na vse drugo in ne glede na to, da niso bile anulirane nezaslišano nezakonite prvotne volitve v Orseri, v Poreču (26. oktobra) in v Pom-janu, kjer so bili kot volilHki možje proklamirani Bami Italijani — je jaBno dokazal, da se je potegoval za italijansko stranko in jim dal še zadnjo priliko, da bi če mogoče „zmagali* v volilski borbi, kajti tisti glasovi bo bili odločilni. Pri tej priliki je tudi trdil, da hrvatska in slovenska stranka provocira in ekscedira ter jej Bploh kakor tudi jtosamnim privržencem stranke pretil s kaznimi, preganjanji in nasilstvi. Da se je to tudi zgodilo, je splošno znauo, in govor posl. dr. Lagioje z dne 16. februvarja — ki pa v tem oziru nikakor ni bil popoln — moči je smatrati za nekakov dokaz. Pristranost vladnih organov glede občinskih volitev v Oprtlju in ViSojanu je vidna iz interpelacije poslancev Spinčić, Dapar in tovariši z dne 21. marca 1893; pri tem ni pozabiti, da je c. kr. namestništvo zaukazalo razpust občinskega zaBtopa Višnjanskega in sestavo upravuega odbora petih Članov. Kakov mož je bil od namestništva imenovan komisarjem in začasnim voditeljem obČinBkib poslov v Pomjanu — po tolikih peripetija!;, ki so se pri- LISTEK. Pri vodnjaku. (Srbski spisal L. K. Lazarevio. — 1'revol J. P. Planinski.) , (Dalje.) Mesec bh je prikazal na poldanski nt ram. Vse je umrlo, da se naglu zopet oživi, a okolu Anoki-nega srca se ovija in gnezdi nekaj mrtvega. Tako ne more ostati — ali kaj naj počne? Da ae vrne k očetu — toda kaj naj mu reče? »Ded je ukazal, da me mora vse slušati ttf — (Vinu bi neki potem šla k očetu? A noč postaje vedno bolj terana in naposled mine tudi ona, napoči dan in posijeaolnce, a ona, neBrečnica, kam naj pogleda? — Da še huje besni — huje ne more! — Da se spravi i njimi — kako? Da bi se ponižala? Nikakor 1 Misli se križajo kakor uiti v preprogi, izpero se, oslabe; utrujenost premaga strasti i ljubezen i sovraštvo i glad i žejo! Ko ji na trepalnice padejo celi hribi, a oči se ji vender ne mogo zatisniti — tedaj ji je tako težko, nesnosno in dolgo, da bi, »ko bi mogla, z jednim mahom prevrnila svet, potisnila glavo pod mlinski kamen in zaspala, pa da je tudi mrtvo spanje 1 Ali sjiancu ne zapoveduje ded, niti se on ne boji ujega kletve ! Anoka vstane. Pogleda temno sliko Petrijino tik sebe. Hipoma se ji nekaj obrne v prsih. Čisto izne nada, a brezmejno silno se ji oglasi neka kristi-janska struna v prsih: — Petrija I Pojdi spat! Petrija ne reče nič. Vrže prekljo od sebe in odhaja, — Petrija ! Petrija vzdrhti in postoji kakor v zemljo za-taknena. O Bog, glej nove slasti! Kakšne misli so to, kam so namenjene? — Petrija, sestra, oprosti mi! Žensko srce postane vlažno, vzdrhti in se razplini! — Anoka, duša, Bog ti oprosti! — Petrija, sestra . . . Prime jo za roko, posadi jo tik sebe, objame jo in obe zaplačeta. Kako sladko ihtita — kakor dojenci! Vse molči, nič pod milim Bogom se ne gane; samo onidve sta se objeli, ihtita in se poljubujeta. j Anoka kamor jo doseže, Petrija njo na vrat in na čelo. Iu meaec ktkor da je privzdignil one bvojh obrvi. — Petrija, srce moje, jaz bi najraje umrla! Ti, sestra, ti me b>)š umila ! Deni k meni dosti bazilike. Zagrizoi v jabolko pa mi je deni v krsto. Nihče me nima rad od tebe! — Molči, neapametnica, kdo pravi, da te nima? Vsi te imajo radi! — Ne, ne, jaz vem! — Kako veš, radost moja, ko ti z uami doslej niti govorila nisi ? Jaz bi raje umrla, nego dala, da ti kdo reče žal beseilo! Zopet obe ihtita in se objemata. — A ded? — Ded je, duša, star in dober. Pojdi samo k njemu, sama, boš videla! — Dobro, pojderal ... Z Bogom, srce moje ako umrem . . . Petrija ji dene roko ua usta. Anoka odmakne roko iu Hi jo ovije okrog vratu: — Ako umrem, ne spominjaj se moje zlobe! A Hedaj pojdi, pruBim te! — Jaz te ne ostavim, dokler sem živa! Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-OVega Seidlftl-prtSkV, ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna ftkatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vBak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh skatljic se ne pošilja. 1 (18—5) t mrli so v LJubljani: 2 Državne srečke iz 1. 18U1 Ogerska zlata renta 4°/u . O^erska papirna renta 5°/0 Dunavu reg srečke 5°/0 Zemlj. obć. avstr. 4'/,0/0 zlati Kreditne srečke .... Kudoltove srečke . . Akcije anglo-avst, banke . Tramwaydialt, velj. 170 gbl. včeraj gld. 9875 9b»Jn ji H7 1.r> „ 9670 „ 989 - „ 358-40 „ 121*6 " 96r) i, 5 75 5987V, 1 . 250 gld. . 100 , . 100 gld. zast.. listi . . 100 gld. . 10 „ ■ doo „ a. v. . — danes — gld. 9880 — „ 98H5 — . — „ 9680 — „ 992-— — „ 869*95 — „ 121-35 148 gld 198 , 116 . 129 120 901 159 •_'74 9 6) 6:76 59-37'/, — kr. os ; n 60 „ 26 „ 50 „ n 70 „ Vsem prijateljem in znancem, pri katerih nama ni bilo mogoče osebno posloviti se, kličeva: srčni „Na zdar!" (823) Varlee in Umek. AGGI JEVA zabela za J u li e pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri Ivana Lnokmann-a. (21) za postavljanje in obešanje, kakor tudi kapelice in posode za blagoslovljeno vodo s slikami in kipi, rezljam n sij rinejo iz lesa, posebno priklaoni Itot darila za Veliko noč božič, za rojstni dan in god, dobivajo se pD povoljnih cenah pri (325—1) F. Stampfel-u v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tonhalle). zelo primerni darovi: Gestrinove pesmi „Izza mladih let", po 80 kr., krasno vezane gld. 1*30. Simon Gregorčič-eve pesmi, II. del, po gld. 1. lepo vezane po gld. 1*60. Jurčičevi zbrani spisi, XI. zvezkov, zvezek po 60 kr., elegantno vezan gld. 1. Janežič-Bartlov nemško-sloven-ski in Janežič-Hubadov sloven-sko-nemski slovar, po 3 gld., lepo in trdno vezan 3 gld. 50 kr., oba dela 6 gld,, oziroma 7 gld. Razne knjige „Slovenske Matice". Krasne kasete z dobrim pisemskim papirjem (166—4) priporoča in prodaja knjigarna v Ljubljani. K prijateljskem skoin članov zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarn r-jev, skuharjev in Žganjetočnikov, pri katerem ap bode posvetovalo o lca,xa.ćLićLsLtIti., katere je izvoliti pri občnem zboru zadruge gostilničarjev itd. v Hafnerjevi pivarnt dne" 6 aprila t. 1., vabi uljudno na razgovor v četrtek, dne 30. marca t. I., ob 3. uri popoludne, v gostilnici ,,Pri avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti. S spoštovanjem Josip Kramar kavarnar t. c. podpredsednik zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani. (822) _J__ Cjr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. ftUzaic. Izvod iz voznega reda -vel^avneg-a od 1~ olctolora. 3.S@2. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajala! ćasi ozi Ceni bo v srednjeevropakem «aau. Odhod iz LJubljane (juž. kol.). Ob O. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, I', tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, I Mu Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celoveo, Solnograd, Inomoat. Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstet t Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karli) vih varov, Ejrer, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Linoa, Is.-hI ju, Ljubna, Celovcu, Fran zete ste, Trbiža. Ob 4. url 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontablja, Trbiža. Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljabn Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Izubijane (drž. kol). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. „ 10 „ popoludne v Kamnik. ,,7. „ OO „ zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. ,, 06 „ dopolnilne iz Kamnika. „ 6. ,, 20 „ zvečer iz Kamnika. Srednje-evropaki čas je krajnemu Chhii v Ljubljani za 2 minute naprej. (18—H6, Praznična darila ;talne vrednosti iz zaloge (321-1) Ion. jI. Kleinmayr & Fei Bambero xr Ljubljani Balade in romance. Napisal A. Aškerc Cena broširani knjigi i gld. 30 kr., v izvinu- platnice elegantno vezani pa 'J ^M. Poezij e S. Gregorčičeve. Druga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrezkom stane j 2 gld., nevezana 1 gld. 20 Ur. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovim poslovenil A. Funtek, (lena elegantno vezani knjižici j ^ld. Narodne pesni koroških Slovencev. Nabral ./. Srheinujif. H°, 4'vj stranij. < ena mehko vezani knjigi l gld. 70 kr., elegantno vezana stane 2 ^1<1 , V platno vezanih iS gld, ')<> kr.. v pol franc. vezbi -jo gld. 70 kr. Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč. f> zvezkov (-tiri so že izšli). Vseh pet zvezkov stane mehko vez. IO gld, J$b kr., v platno vezani 13 gld. 50 kr., v pol franc. vezbi 14 gld. .">(» kr., v telečjem usnji, jako fina vezha, 15 gld. 50 kr. GrOdec. Spisal A. Fantek. Poleg narodne pravljice o Vrbskeni jezeru. Cena mehko vezani knjižici 1 gld. 'jo kr., eleg. vezani z zlatim obrezkom 1 gld. BO kr. Zlatorog. Planinska pravljica, spisal R, Botutnbeich. sal ./. BtoMnek. su, 17 pol. Mehko vezan stane roman I ^ld 5< > kr., v platno 2 gld. Odkritje Amerike. Predelal //. Majur. Trije deli, 4;jo stranij, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. (m) kr., posamični zvezki pa po 60 kr. Za mladino: Knjižice s podobami v slovenskem jeziku v četvrtini, in sicer: Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica, po 50 kr ; v osmerki: Pepelka, Rudeča kapica, Obuti maček, po jf> kr.; in v mali obliki. 0 deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikavci (Palčku) in Robinzonu po 15 kr. Presenetljive novosti t^J^Vj v konfekcijah A za gospe in deklice. 4* *sr .0 v od gld. 12-— navzgor, od gld. 10 — navzgor, od gld. 10-— navzgor, od gld. 13-50 navzgor, od gld. 8-— navzgor, od gld. fr— navzgor, od gld. 4-— navzgor, od gld. 5-— navzgor. o .0 o' Uniforme za drž. uradnike (300 3) vsake kategorije. Razven tega specijalitete v Kravatah, srajcah, »vratni kili in narorkali (manšetah). Izdajatelj in odgovorni urednik: JoBtp No lli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". reganjati niš list in Vipavsko županstvo, ker mu je zadnje v nekem odprtem pismu v našem listu očitalo prav čudne stvari. Danes pa smo prejeli Bledeči odlok: ad 1986. Gosp. Josip Nolll, odgovorni urednik „Slovenskega „Naroda" tukaj. Naznanja se Vam, da je preiskava o obtožbi g. Matije Erjavc a po smislu §§ 109, 112 r. k. pr. ustavljena. C. kr. dež. sodišče v Ljubljani dne 25. marca 1893 preiskovalui sodnik dr, Piiuer s.>r. Gospod dekan si je torej stvar v očigled dokazom, katere je dognala preiskava, premislil! — (Oh ob ne vesti.) Konceptni praktikant baron Filip Winkler imenovan je začasuim na-meRtoiSkim konci pistom v Trstu. Pri rač. oddelku na-mestništva v Trstu so imenovani: Oficijal Henrik Vilic i č, revidentom; asistent Vine. Lehner, ofici-jalom in praktikant Pet. Čenč ur, asistentom. — Vicekonsul Rudolf Pogatscher, rodom kranjski Slovenec, imenovan je tretjim dragomanom pri veleposlaništvu v Carigradu in je dobil ob jednem na-Blov legacijekega tajnika. — (Koroška stagione!) Z velikim začudenjem prejeli smo novico, da misli naš deželui odbor — notabene po znanem najnovejšem odloku Celjskih mestnih očetov — žrtvovati naše novo gledališče za celih 10 dnij neki do sedaj popolnoma neznani operni družbi, katera je baje to zimo životarila v Celovcu Posebno odlična pač ne more biti ta družba, od katere so si pridobili prvi člani pri zadnji nemški gledališki predstavi, imenovani ■ akademija" zelo dvomljivo slavo, kakor smo čitali ▼ dotični nemški kritiki. Ker pa menda občinstvu s takim eksperimentom ne bo ustreženo, nameravajo, — kakor se nam poroča — merodajni na« rodni krogi privabiti v Ljubljano stagione če-škeopere in se v tem oziru Že vršijo dogovori. Nadejamo se, da bode češka opera prav uspešno tekmovala znemško-koroško — umetnostjo! — (Oratorij „Paulus" — brez Pavla.) Ne Bpominjali bi se včerajšnjega koncerta filhar-moničnega društva, da se ga ni udeležilo tudi mnogo našega narodnega občinstva. VčerajSnji večer pa je Se le pokazal, kako opravičeno ponosna sme biti „Glasbena Matica" na svoja dva „Stabat Mater"-koncerta, katera je z domačimi močmi izvršila tako dostojno in častno. Oratorij „Paulus" vršil se je takorekoč brez Pavla, kajti pevec naslovne uloge, dvorni operni pevec Reichenberg je bil tako popolnoma hripav ali bolje rečeno brez glasu, da ne pojmimo, kako je sploh mogel nastopiti. Izpustil je velik del svojih samospevov, ostalo se pa itak ni slišalo. N -koliko več takta in obzira bi bilo pač smelo zahtevati tiib. društvo od tujega gosta. S takim nasco se je v novic pokazalo, da Nemci v Ljubljani z lastnimi močmi ne opravijo ničesar in so pri vsaki priliki izdani na milost in nemilost taktu svojih nemških gostov. Da se v tacih razmerah ni izročil ponesrećeuemu „Paulusu-Reiehen-bergu" pripravljeui dragoceni venec, je razumljivo. 1'.ročili so mu ga baje pozneje njegovi čestilci in tovariši „od rože" v gosp. Kirbiševi sladčičariji. Ustali del koncerta izvršil se je, kakor bo je ravno mogel v takih okoliščinah, ko se je podrl glavni steber, ki bi moral držati vse po konci. Najbolje sta se Se obnesli domači dve pevki, ki sta dobro izvršili svoje samospeve. — (Prah po mestnih uli ca b) bil je poslednje vetrovne dni skrajno nadležen in škodljiv količkaj občutnim pljučam. Z zadoščenjem konšta-tujemo, da so se danes začele Škropiti ulice v ne katerih krajih in pristavljamo le željo, naj bi se to nadaljevalo, dokler tra,a vetrovno vr^rae in se do dobrega ne odpravi zdravju toliko škodljivi prah. — (Novi kolek i.) Z dnem 1. junija začeli se bodo izdajati novi koleki. Razlikovali se bodo od sedanjih po barvi in bodo imeli na spodnjem barvanera delu vtisnjeno letno številko 1893. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljauske) od 19. do 25. marca. Novorojencev je bilo 23 (= 47 4 %0), mrtvorojenca 2, umrlih 15 (=25 4°/0(>). Mej njimi za dušljivim ka;Iiem 1, za jetiko 3, za vnetjem eo-I»ilnib orgauov 1, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 5. Mej umrlimi bila sta tujcu 2 (=13 3%), iz zavodov 4 (= 26 G %)• Za iufekdjozmuii boleznimi so oboleli: za tifuzom 1, za dušljivim kašljem 1. — (Gozdni požar.) Včeraj dopoludne okoli 11. ure pričel je goreti „dovški gozd na Belem Polp" poleg Hrušice. Užgal |e nekdo poleg ceste grm in tako je nastala nenreča. Pogorelo je nad 10 oralov raliulega lesovm iu grmovja. — (Velik požar.) S Starega trga pri Rakeku se num piše: D.*e 26. t. m. ob polu 1. uri popoludne začelo je goreti v v:isi Vrh, ležeči na griču. Vsled te leže se je po celi dolini videl ta grozni prizor. Gasilno društvo je nemudoma odrinilo na pogorišče, kjer j>a je imelo težko delo vsled suše in pomanjkanja vode. Pogorelo je osim hiš po|)olnoma z vsemi gospodarskimi poslopji, ter so si ljudje rešili le svoje življenje in živino. Vse drugo orodje iu pohištvo tor obleka jim je zgorela. Prav neumorno je delovalo gasilno društvo pod vodstvom g. Fr. Pečata, ker imelo je celih 10 ur trajajoče trudupolno delo. Pridno pomagali so tudi sosedje iz Loža s svojo brizgaltio, ter naj bode tudi njim izrečena hvala. Izraej pogorelcev je 7 zavarovanih, toda le za majhne svote, jedeo pa ni zavarovan. Uboštvo in beda mej pogorelci je velika in so v resnici potrebni splošne podpore im pomoči. — (Zdravstveno stanje.) Iz Jeaenic na Gorenjskem bo nam piše: Ker bo pričele razsajati ošpice mej učenci tukajšnje šole in je bolnih nad 30 otrok, prenehalo se bode s poukom do 10. apnla. — V Oepnu v Postojinskem okraju je zbolelo poslednji čas 40 osob, večinoma otroci, za hripo, ki je precej huda. Veuder je ozdravela večina in je samo še 9 boluikov. Vsled drugih bo-leznij, ki so se razvile iz bripe, je pa nmrlo pet osob. — V Goricah v istem okraji zbolelo je 7 otrok za škarlatico in se je šola vsled tega zaprla. — V obč;ni Brezovca v Kamniškem okraji umrlo je že 11 otrok za dušljivim kašljem. — (Nove vinograde) začeli so ob desnem bregu Krke v Kostanjeviškem okrafi zasajati kmetje skoro od kraja. Posebno dober izgled daje svojim sosedom Krški posestnik gosp. Gregorič, ki jim pomaga tudi s trtami. Naj bi taki izgledi našli mnogo poBnemalcev in kmalu bode zopet oživela uničena vinoreja — (Nemčurska nestrpnost.) Nemško-nacijonalni Mariborski monitor začel je že zdaj ščuvati proti pevski slavnosti, katero priredi .Slov. pevsko društvo" v mesecu avgustu v Mariboru. Nesramnost tega lista, kateremu urednik je slovanski renegat, sega tako daleč, da govori „o nepozvanem in zarobljenem gostu, kateremu se bodo pokazala vrata, če treba". Dozdaj smo bili tacih surovostij vajeni le pri Celjski časnikarski druhali, ki je upli-vala na tamošnje fskine in poulične pobaline. Nadejamo se, da se trezneje misleče Mariborsko občinstvo, ki se je tako dostojno obnašalo pri zadnji pevski slavnosti, ne bode dalo speljati temu neBtrp-nežu na led in ga pustilo na cedilu. — (V p i h m v u n i h za poletni semester na vseučilišči v Grade i) vrše se od dne 29. t. m. do dne 14. aprila, izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 9—12 ure zjutraj v vseučiliški pisani, — (Požar v Blajbergu.) Kakor se poroča brzojavno iz Beljaka, nastal je v Blajbergu velik požar in je vas od včeraj večer v plamenu. — (Gajeva knjižnica.) Pogajanja za nakup Gajeve knjižnice v Zagrebu, ki se vrše že nekaj let, dospela so do konca in bode tako ta znameuita knjižnica se ohranila deželi. Kupna cena knjižnice bode 7 do 8 tisoč gold Gajeva knjižnica se bode združila z vseučiliško, ki se bode tako prav izdatno pomnožila in pridobila posebno mnogo dragocenih izvodov o slovanskih zadevah, kateri se ne nahajajo nikjer drugod. — (Razpisana služba.) Na c. kr. učiteljišči v Ljubljani je razpisano mesto vodje, s katerim je združeno tudi vodstvo ženskega učiteljišča. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje je poslati najdalj do 30. aprila c. kr. dež. šolskemu svetu v Ljubljani. Razne vesti. * (Beligradski BOJ|eka,) jmglavitno gla-silo srbskih radikalcev, ki je bil dozdaj dnevnik, izhajal bode odslej samo po trikrat na teden. * (Po vodenj na Ruskem) Mesto Char-kov in okolica sta pojiolnoina preplavliena. Voda odtrgala je most preko reke Cbarkova iu je vsled tega promet j>retrgan. Škoda, katero je prouzročila povodenj, je ogromna in je tudi nekoliko ljudij prišlo ob življenje. * (Krvnik svoje žene.) Kmetovalec Jurij H. v Ma^y l^lu na Odrskem ožeuil se je nedavno z lepo mlado deklieo. Bd je to že njegov četrti zakon. Kmalu pa se je preveril, da mu lena ni zvesta. Maščeval se je grozno. Vrgel je namreč nezvesti svoji družici vrv oko'u vratu in jo zadavil. Potem pa je šel k sodišču, ter so dal zapreti. * (Tragičeu izid dvoboja.) V Brus-selji bil le pred včerajšnjim dvoboj mej dvema belgijskima častnikoma. Orožje bile so pištole inje bilo dogovorjeno, da streljata oba ob jednem. Nesrečni slučaj je hotel, da sta res zadela oba strelca in ob jednem usmrtila druu dru/ega. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 30. marca. Glasom oficijelnih naznanil z ladije „ Cesarica Elizabeta-4 ukrcala sta se danes zjutraj nadvojvodi Franc Ferdinand in Leopold Ferdinand v Diamond-llalboum v Penang in Singapore, torej je neosnovano Renterjevo poročilo, da so ladij a umakne Singaporeu in se pelje naravnost v Kino. Belig'rad 30. marca. Kralj.ca Natalija zatrdila v Carigradu generalu Gruiču, da se pred polnoletnostjo kralja Aleksandra no misli vrniti v Srbijo. Pariz Si), marca. Senat odobril državni -proračun in zaključil zasedanje. JBerolin 30. marca. „Norddeutsche Allg. Ztg.u pravi glede Utiranja dveh nemških novinarjev iz Pariza, da je vlada to odredila zato, da bi pozornost prebivalstva odvrnila od panamske afere. Pravica francoske vlade, izti-rati vsakega tujca, ne da bi zato navedla uzro-kov, je neprerekljiva, ali apelovanje na ljudske strasti je nevarno orožje, sicer pa more Nemčija iz tega sklepati, česa je pričakovati, ako bi Francija notranje homatije s tem rešiti hotela, da odvrne narodovo pozornost na zunaj. merile v tej občini — to kažejo pritužbe prebivalstva; o tem se je prepričalo tudi c. kr. okrajno glavarstvo Kopersko pri volitvi meseca novembra in čim bo njegovo osemmesečno poslovanje pojasnjeno, se bo o tem de bolje prepričalo. Vredno je tudi omeniti, da. je namestnik neki deputaci|i iz te občiue, tožeči radi nezakonitih razmer, odgovoril: „non stč tenir coi preti, percbe i preti ve menera in cattiva strada; dixeghe pur che go detto mi" (tako je član deputacije zapisal na« mestnikove besede in vsi trije odposlanci so to podpisali ; to pomeni: Ne hodite za duhovniki, ker vas bodo zapeljali na slaba pota; le povejte, da sem to jaz rekel). Kako so se o teh volitvah vedli od c. kr. vlade subvencijonirani listi, svedoči mej drugimi št. 2559 lista „11 Mattino" z dne 30. oktobra 1892, v kateri imenuje neki koperBki dopisnik Slovane „naše sovražnike", ki so na raztrgane cape („cane-vaccio") zapisali beBede: „prešernost in nered" liki njihovim prednikom, divjim Uskokom. IV. .I tremi leti vršile so se v Trstu volitve in rezultat teh volitev se je kot posebna zasluga zarezal na rovaš tedanjega vodje namestništva, ki je bil tudi kmalu potem imenovan namestnikom. Kako mišljenie navdaja teda] voljeni občinski zastop, o tem se je lahko prepričati že po njega i t v n «n' ii lopar ustanovitev slovenskih šol v mestu in po dotičnih obravnavah in po ustanovitvi italijanskih šolskih razredov v slovenski okolici; videti je iz dovolitve subvencije 3000 gld. za „L^ga Na-B Nina le" fes ustanovitev italijauske šole v sloveuski vaBi Kriz, iz razprav glede dveh slovenskih učiteljev, ki sta podpisala neko popolnoma nedolžno brzojavko in iz tega, da je magistratni uradnik (dr. Artico) nekega Slovenca (Grdola) napadel in žalil njega lojalna in verska čutila samo zato, ker mu je izročil s'ovensko prošnjo; skratka mišljenje občinskega sveta je videti iz njegovega postopanja zoper vae, kar je slovensko. Ako tirjajo Slovenci v Trstu in okolici svoje narodne pravice, potem so agitatorji in žalijo patri-jotičtia čutila, češ, tržaška tla so italijanska. (Konec prib.) Politični razgled. M o I rasi | e <1 cže I e. V Ljubljani, 30. marca. Doktor Smolka. Govorica, da misli bivši predsednik poslanski zbornici dr. Smolka znova kandidirati za državni zbor, se ni obistinila. SnauUa ju dotično prošnjo niegovih volilcev naravnost odklonil. Nekateri listi naznanjajo senzacijo vest, da se ie Smolka umaknil s pr*dsedn'štva le po uplivu važnih parlamentarnih faktorjev in „D.'utsehes Volkublatt" javlja celo, da je vlada grozila z r a z p u « t o m poslanske zbornice, ako ne odstopi Smolka. Nagibov temu čudnemu pritisku skoro ni moči uganiti, kajti Smol-kine popustuosti glede protiBeruitskih parlumeutarnib izgredov pač ni zmatrati zadostnim uzrokom za tak pritisek in tudi to, da Smolka ni bil prijatelj puljsko-levičarski aliianci, katera se snuje, se nam ne vidi dovolj tehtno, da bi moglo prouzročiti tako rav-nauje lire/, dvoma so torej uplivale druge važneiše zakulisne dogodbe na ta odstop; kakšne, tega seveda ne ve sedaj še nihče pojasniti. — Ali prosim te, kakor se Bog prosi! — A kam miuliš ti V — Pasti me! Tako sladko mi je! Pusti me, kakor ti Bog pomozi, pri tvojem dedetu te rotim, pusti me! Ti ne veš, kako mi je! Petriia se skrije za klet, da vidi, kam pujde Anoka. Ali noč še caruje in Potrija ne more videti, kako gre Anoka k dvorim dedove sobe, kjer sede na prag. Tudi ded ni zatisnil vso noč oči j. Prvi petelini zapoje, prvi glasniki novega dne in življenja. Auoki se ni nikdar doslej njih pesen zdela tako lepa. Ded vstane. Odgrne odejo, se prekriža, dene noge uavBkriž podse in ostane sam v mraku, sede nu postelji in mis'e vsakovrstne misli. Drugi petelini zapojo. Ded vstane iu gre k vodnjaku. Na pragu opazi v polteini človeško sliko. — Kdo si ti tu? — Jaz sem, ded, Auoka ! Umrla bom! Oprosti mi, ako moreš. Ded osupne iu se opoteče: — Dete, greh ti je od Biga I Vidiš te lase? Niti ovca nima bolj belini (ftoneo prlh.) Organizacija Štajerskih Nemcev. Štajerski Nemci so razcepljeni v tri stranke in te zopet v nekatere manjše frakcije ter si v vseh političnih vprašanjih močno nasprotujejo, le glede nasprotatva zoper Slovence so škof o popolnoma jedini. Dolgo časa borili so se samo liberalci in klerikalci mej soboj, sedaj pa pridobivajo največ terena nemški naeijonalcii Liberalci Že davno niso več jedini in deželni glavar grof Wurmbrand se trudi, da bi liberalno stranko na bolj konservativni nemftko-na-rodni podlagi reorganiziral, kar bi ga približalo tistim elementom v konservativni stranki, ki so nemško-nacijonalno nadahnjeni in principijelni nasprotniki Slovencev. Vse tri nemške frakcije mislijo to poletje porabiti, da se čim bolje organizujejo. Levičarje bo organiziral grof Sttirgkh, nemški nucijonalci pa se hočejo s protisemiti vkupno organi/.ovati, a tudi grof Wurmbrand misli nadaljevati in če moči dognati začeto akcijo. Tako se utegnejo štajerski Nemci popolnoma ločiti, a mi od tega ne bomo imeli nikako koristi, ker imajo Nemci to zanje dobro lastnost, da v/Jic vsemu mejsobnemu nasprotstvu vedno složno postopajo, kadar gre zoper Slovane. Gibanje »Slovakov. Cerkvenopolitičnim nameram ogersko vlade se upirajo vsi nemadjarski narodi na Ogerskem in tudi Slovaki jeli so bo gibati navzlic groznemu pritisku Madiarov. V slovaških pokrajinah vršilo se je že mnogo l|udskih shodov, na katerih so mnogobrojno navzočni Slovaki protestirali zoper cerkvenopolitične reforme in zahtevali razdelitev okrajev po narodnosti in popolno narodno avtonomijo. V nekaterih krajih je vlada brez razloga in proti jasnemu besedilu zakona prepovedala vse shode in vsa posvetovanja najbrž zato, da vsemu svetu pokaže, kako se spoštujejo zakoni v deželi, proslavljani kot zavetišče liberalizma in svobode. Gibanje Slovakov je veselo znamenje, da se budi ta narod in le želeti bi bilo, da to gibanje ne preneha. J^anntnltio. Italijanska zbornica je določila, da imenuje predsednik komisijo Bedmih članov, katerim je naloga preiskati, so li v bančio afero zapleteni tudi kaki parlamentarci. Zadnje dni priobčili so razni listi jako važne dokaze, da so si poslanci in ministri izposojali pri bankah večjo svote, katero so dobili le kot poslanci, ker nimajo nikjer tolikega kredita. Sam Nicotera je precej kompromitiran. On in drugi kompromitirane! pač niso bili podkupljeni, a izposojali so si večje svote, ne da bi mislili na vrnitev in dobili so jo vsled moralnega pritiska, čuje se celo, da je romanska banka celo raznim miui8terskim predsednikom pomagala z izdatnimi svotami, da so mogli voditi volitve. Karakteristično je tudi to, da ]9 komisija za j>reiskavo morala ob-Hubiti, da bo popolno tajnost varovala. Brezdvomoo želi vlada marsikaj prikriti in utajiti. Arton poleg Kornelija Herza in umrlega Reinacha duša in prouzročitelj vsemu panamskemu škandalu, je izginil brez sledu in vse prizadevanje najizkušenejših francoskih policistov, dobiti tega prenevarnega sleparja, je bilo doslej brez uspeha. Audrieux. desna roka llerzova, izjavil je te dni pred preiskovalnim sodnikom, da ve. kje se mudi Arton in da se upa dohiti ga tekom osmih dnij, ako mu vlada da spretnega detektiva na razpolagauje. Vlada je tej želji brez odlašanja ustregla in sedaj pričakuje ves svet radovedno, kaj bo Andrieux opravil. Dopisi. 2/pud Triglavu, 27. marca. [Izv. dop.] (Stoletnica Koprivniši;e fare; — nova šola; — s po m i u s k a p I oš č a V o d n i k u. ) Letos bo prateklo ravuo sto let, odkar je ustanovljena fars na Koprivniku v Bohiuju. Stareji ljudje pravijo vasi tudi „Krnpivnjek", kar je naravno. Vas leži 1027 m nad morjem na mali planoti, obdani krog iu krog z malimi griči, podobni „kropivniku". Tekoče vode ni v va«i, ker „Mrzli potok" pred vurjo ponikne in hh šele pod vasjo zopet prikaže pod imenom „Krojm". D .da tri vodojiade, katerih zadnji je |>rav ob cesti med Nomenjein iu Bitiijami. Ker tedaj ni prilične vode, da hi gnala mline, naredil je ondi bivajoči ttsar „maliu na veter", menda jedini na Kranjskem. Deset minut od vasi [troti zahodu oiijire se krasni pogled na našo „Kranjsko Švico". Vuii se nekaj spodnje bohinjske: doline in vsa zgornja, v ozadji j>a jirekrasno čisto bohiujsko jezero. Vidi se jednajst bohinjskih vasij in pet cerkva. Drugo je prikrito. Semkaj je prišel v letu 1793. Valentin Vodnik duše pasti. Naklonil mu je uprav:tel|stvo fare mecen Cojz, b' kojim se je seznanil v Ljubljani. Bil je isti čas jmsestuik sedanjih pogorelih in zapuščenih fužin na Bohinjski Bistrici. G. „Bavant", tako ga je ljudstvo klicalo, zabeležil je tudi v krstno knjigo, kakor znano, sledeče : .Planinam nova cerkev na povelje Franca I. Plača bleske graščine, Železo bistriške fužine, Majo Koprivnjekarjev in Gorjušcev. Nova fara v letu 1793." Ravno ob stoletnici ustanovitve fare pa se prične graditi v tej gorski vasi novs Šola. Ljadatvo je ukaželjno. Neče več zaostajati za splošno omiko in izobrazbo. Koprivnjekarji in Gorjušci nečejo več biti .debeli". Ran j ki Vodnik rekel je baje nekemu „Voibaču iz CeSojice* : (ti so pa Koprivnjekarjem podvrgli) „Oče, vi ste pa debeli". Pri tem ni mislil na telesno debelost, ampak na besede, s katerimi je kmet klical svojega brata. V jeseni bila je že komisija zaradi ondotne šole. Prostor za šolo dal je brezplačno posestnik in gostilničar Janez Korošec. Do sedaj so poučevali ondotni bivši duhovniki za silo najpotrebnejše šolske predmete. Nekateri so se res tudi nekaj naučili. Saj je v tej mali tari nad 50 udov pri Družbi sv. Mohorja, in tudi več časnikov prihaja v faro. Pred par leti ustanovil se je posebni odbor, koji ima nalogo, zbirati denarne doneske, da se o priliki stoletnice vzida v farovško poslopje spominska plošča ranjkemu Vodniku, ki je bil ondi prvi duhovnik. Denarne doneske je pošiljati gosp. kapelanu J. Čeka I u v Boh. B strico, ali pa g. farnemu upravitelju Payer-juna Koprivnik. Cerkvena slovesnost združena bode s posvetno in upati je, da se bode tudi kako narodno društvo udeležilo te slavnosti in tako dostojno počastilo Vodnika. Ljudstvu pa se bode pokazalo, da se zaslužni možje tudi ob stoletnici časte in slave. Slavnost se bode vršila meti vehkošolBkimi počitnicami. O svojem času poročal bodem, ako Vam je drago*), tudi po kateri poti je najzložneje priti v omenjeno gorsko vas in drugo potrebno. Korošičev. *) Proaiuao! Uredništvo. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 28. marca. (Daljo in konec.) Za pravni in personalni odsek poroča obč. svet. dr. Tavčar o prošuji g. Rože Fux za dovolitev nekega zemljiško-knjtžnega izbrisa. Mesto Ljubljansko ima na tem posestvu pravico, kopati ilovico in sedaj želi gospa Fuxiva, naj bi se ta vkojižena pravica brezplačuo izbrisala. Večina finančnega odseka nasvetuje, naj se prošnji za brezplačui izbris te servitute ne ugodi drugače, kakor proti primerni odškodnini. (Predlogi se vzprejmo.) Obč. svet. S v e t e k poroča za finančni odsek o mestne hranilnice računskem zaključku za I. 1892. Poročilo je jako ugodno, ker kaže, kako lepo napreduje mestna hranilnica. Natančno poročilo ne bode po sklepu občinskega sveta priobčilo po slovenskih dnevnikih. Promet je v treh letih delovanja znašal do T1', milijona gld.; kreditnega oddelka po sodbi financ, odseka še ni ustanoviti; hipotečmh posojil razdaniti je čez jeden milijon goldinarjev, kar je z ozirom na triletni obstanek mastne hranilnice jako povoljno. Cisti dobiček za I. 1892 znaša 10 882 gld., rezervni zakladi znašajo do 9000 gld. Poročevalec stavi sledeče predlog.c da ae odobri bilanca iu računski zaključek za tretjo dobo, da se mestnemu magistratu ukaže, da predloži računski sklep v smislu pravil mestne hranilnice deželni vladi in da se dovoli knjigovodstvo in blagajniku absolutorij salvo erore calendi vel omissionis. — Vsi ti predlogi se brez razgovora vzprejmo. Mttstuun policijskim stražnikom, kateri so zasledovali pse brez mark, dovoli se nagrada 40 gld. katero ima gospod župan razdeliti med posamezne redarje. O mestne klavnice in loterijskega posojila računskih zaključkih za leto 1892 poroča podžupan Vasi Petrtčič Računski saključek mestne klavnice izkaže v letu 1892 skupnih dohodkov 20 522 gld. 64 kr. in skupnih izdatkov 11.547 gld. 04 kr., torej prebitka 8.975 gld. 60 kr. Ako primerjamo to pokritje glavnici,, katera je doalej investovaoa v klavnico v znesku 189.924 gld. 18'/« kr., razvidno je, da se je taista obrestovala s 4.726% torej ravno toliko, kolikor zahteva amorti-zovalni načrt. Prebitek mestue klavnica iznašal je v letu 1890. 8 791 gld. 43 kr, 1891. 7323 gld. 27 kr. 1892. 8.975 gld. 60 kr. torej letos za 1652 gld. 33 kr. boljši, nego lansko leto. Na podlagi glavne bilance loterijske posojilne zaklade in računa anujitet konstatira finančni odsek, da se i" mestno posojilo obrestovalo s 4.65l°/o, torej 0.151% več nego zahteva amortizovalni načrt, in da se je gospodarilo dobro in vestno ter predlaga, da se 1. računski zaključek mestnega loterijsko-posojilnega zaklada za 1. 1892. s pasivami 1,576 364 gld. 047» kr in z aktivami 1,505 458 gld. 661/« kr , torej z nedostatkom 70 905 gld. 38 kr. odobri; 2. naj se ta račun v zmislu § 34. mestnega statuta j>o dosedanji navadi javno razglasi; 3. v proračun za leto 1892. postavljene nagrade v skupnem znesku 200 gld. naj ne razdele; 4. knjigovodstvu lot. pos. zaklada podeli se absolutorij salvo erore culendi vel omissionis. Loterij ne srečke 29. marca. V Brnu: 20. 14, 54, 63, 89. Meteorologično poročilo. F).iu Čas opazovanja Stanj.-barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krinu v mm. S 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 740 0BB. 736 H mm. 736 7 mm — 3 6* C 15-6» C 6 8° C »J. 8vz. si. szh. si. szh. jasno jasno jasno 0-00 mm.\ i Srednja temperatura 6'8 , za 0*1* pod normalom. IO-a.xi3,j»3l3:si borza dno 30 marca t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9876 — gld. 98*85 Srebrna renta..... „ 98S<> — , 98'7fi Zlata renta...... „ 11715 — w 11135 4°/0 kronska renta ... „ 96 70 — „ 9675 Akcije narodne banke . . „ 98« — — „ 9! „ Kreditne srečke......1O0 gld. 201 , 50 „ Hadolfove srečke.....10 , — , — „ Akcije anelo-avst. banke . . . 200 „ 159 , 10 , Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 274 „ — MAGGB -------za juhe je posebno dobra za to, da se vsxka slaba juha učini jako slastno iu moćno. V steklenicah ze od 45 kr. mtprej pri I.. CJi-oetachel-u, lekarna „Pri Mariji pomagaj". (21) za postavljanje in obešanje, kakor tudi kapelice in posode za blagoslovljeno vodo s slikami in kipi, rezljam najtincje iz L*i, posebno priklaoni kot darila za Veliko noč božič, za rojstni dati iu god, dobivajo se po povoljnih cenah pri (325—2) F. Stampfel-u v Ljubljani, na Kongresnem trgu (T on hal le). Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Ivana Kalin-a posestnika in oskrbnika drž. trtnice došlo mi je toliko dokazov milega 'sočutja, da mi ni mogoče, vsakemu posebe se zahvaliti. Naj bode ▼sem, ki so dragega pokojnika od blizu in daleč k zadnjemu počitku spremlj*li, tem potom izrečena najiskrenejfia zahvala, osobito pa se Se zahvaljujem v svojem in v imenu svojih sorodnikov darovalcem, in nosilcem preU rasnih vencev, prečast. gg. duhovščini posebno tudi Se pevovodji g. P o-trebinn in castitim g. pevcem za ginljivo petje in godbo, kakor tudi žolskemu voditeljstvu za ginljivo spremstvo eolske mladine. — Ni mi mogoče, Be zadostno zahvaliti, a preverjeni naj bodo vsi, da mi je to v moji neizrekljivi bolesti v največje tolažilo. (329) Kostanjevica, dne 29. marca 1893. Josipina Kalin roj. Malec. soproga zelo primerni darovi: G-estrinove pesmi „Izza mladih lot", po 80 kr., krasno vezane gld. 1*30. Simon G-regrorčič-eve pesmi, II. del, po gld. 1. lepo vezane po gld. 1'60. Jurčičevi zbrani spisi, XI. zvezkov, zvezek po 60 kr., elegantno vezan gld. 1. Janežič-Bartlov neruško-sloven-ski in Janežič-Hubadov sloven-sko-nemski slovar, po 3 gld., lepo in trdno vezan 3 gld. 50 kr., oba dela 6 gld., oziroma 7 gld. Razne knjige „Slovenske Matice" Krasne kasete z dobrini pisemskim papirjem (ttJG— priporoča in prodaja Antona Zagorjan-a knjigarna v Ljubljani. C. \\. glavni raTiattljflvo avitr jrž. ielenic. Izvod iz rožnega reda -^elisL-vnegr«. od 1* olctolor«. 1692. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajslni 6ail otna«. ceni so v srednjeevropskem *asa. Odhod is Izubijane (jQž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbii, Pon» tabel, iteljak, Celovec, Frantensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 56 min. pred polu d ne osebni vlak na Trbii,, Pontahel. Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dnu »j" Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak nit Trbia, Be* Ijak, Celovec, Solnograd, Inomost. Pariz, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draidane, Dunaj via Amstetteo. Prihod v Ljubljano (jaž. kol.). Ob 7. nrl lO min. zjutraj osebni vlak z Dunaj n vit Amatetten, Drazdanj, Prage, Francovlb varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio. Solnograda, Linoa, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franien«-feste, Trbiža. Ob 4. nrl 66 min. popoludne OBebni vlak b Dunaja, Ljubu«. Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pontabljs, fibiža. Ob 9. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbn« Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod is LJubljane (drž. kol.). Ob 7. nrl 16 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 popoludne v Kamnik. t, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 6. nrl 36 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. ,, 06 „ dopoludne iz Kamnika. ,, 6. ,, 20 ,, zvečer iz Kamnika. Sreduje-evropsšci čas je k rajnem u času v Ljtibljan za 2 minute naprej. (12—i>7; Izprehodne palice v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi rezbarske izdelke in pletenine priporoča 1% o«vm*vfslvia, doma6a obrt F. STAMPFEL v LJubljani, Kongresni trs;. (282-7) za vosove, usnje in kopita, karbollneum, olj« za kmetijske stroj« in vse druge smolne proizvode najboljši) kakovosti in po najnižjih cenah priporoča (824—1) j H. WEBER I v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 0. Vsled važnosti obiskovalcev semnja naznanja podpisano podžupanutvo, da bode radi Vel lito immii i li praznikov živinski in kramarski semenj na Rakeku mesto d nO* 2., na Velikonočni torek, dne 4. aprila t. 1. Upati je gotovo, da bode prihodnji živinski semenj fie veliko boljše obiskan, nego je bil zadnji dne 30. januvarja t. I., na katerega je bilo prignana nad šestnajststo jako lepe goveje živine, ter primeroma temu tudi dohti prodane. Podžupanstvo na Rakeku dne 28. marca 1893 (320—1) Dražestni uzorci privatnim naručiteljem zastonj in franko. Knj'ge z uzorci nehatu vsebine, kakeršnih so ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ae dajem odpusta 2'/, ali 81/, gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor ho to f?odi od strani konkurencijo na troSke posledrre roko, nego imuin samo stalne iu odločene ceno, da samote vsak privatni naročitelj dobro iu po ceni kupovati. Zatoroj prosim, da si rariiau, pripadajoče opreme za krojače iu velika knjigoveznioa /.».olj v lastne svrln. Da se o vsem na« edem m prepričate, poživljam p n. občinstvo, kuto ur je prilika dana, gld. 50 kr. Godec. Spisal A. Fantek. Poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. Cena mehko vezani knjižici 1 gld. 20 kr., eleg. vezani z zlatim obrezkom l gld. 80 kr. Zlatorog. Planinska pravljica, spisal li. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovim poslovenil A. Fantek. Cena elegantno vezani knjižici j gld. Narodne pesni koroških Slovencev. Nabral J. Scheiniyy. 8°, 462 stranij. Cena mehko vezani knjigi 1 gld. 70 kr., elegantno vezana stane 2 gld. 45 kr. Od pluga do krone. Spisal ./. liedčnek. 8°, 17 pol. Mehko vezan stane roman 1 gld. f)<) kr., v platno 2 gld. Odkritje Amerike. Predelal //. Maj ar. Trije deli, 436 stranij, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe ver zani l gld. (x> kr., posamični zvezki pa po 60 kr. Za mladino: Knjižice s podobami v slovenskem jeziku V četvrtini, in sicer: Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica, 60 50 kr ; v osmerki: Pepelka, Rudeča kapica, Obuti maček, po 25 kr.; in v mali obliki: 0 deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikavci (Palčku) in Robinzonu po 1*5 kr. 0^0 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1.