96.
V Ljubljani, o ponedeljek, dne 21 optiia 1908.
teto
XXXVI.
Velja po poŠti:
celo leto naprej	K 26"—
m pol leta „	„ 13'—
sa fetrt leta „	„ 6-50
m en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
n celo leto naprej	K	22 40
*a pol leta „	„	11-20
'ti četrt leta „	„	5 60
;a en mesec „	„	i-go
'U poiilj. na dom 20 H na mesec.
^osan-.eme Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat'...-, 9 „ za več ko trikrat. . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelj«. In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Čez
-----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
n<? vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona š i e v. 74.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
-- Vsprejetna naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniikega telefona itev. 188.
J*" Današnja številka obsega 6 strani.
Na Vzhodu.
V a r š a v a , 24. aprila.
Govor ruskega ministra za zunanje zadeve Izvolskega v dumi ie vzbudil veliko manj zanimanja, kakor ga pa v resnici zasluži. Vzrok jc ta, da je bila javnost neprestanih debat o balkanskih železnicah že naveličana. Drugič pa je bil govor ministrov po vseli pravilih diplomatske umetnosti tako zavit, da ni zadovoljil ne enih ne drugih. Konštatiral je sicer, da ima Rusija na Balkanu vsled zveze z Angleško proste roke, povdarjal pa je suvereniteto sultanovo. Ruska javnost zalo z ministrovim govorom ni prav nič zadovoljna. V Peter-burgu se je namreč ustanovilo slovansko društvo, v katerem složno delujejo kadeti in oktobristi. Za to društvo so se vneli celo Poljaki, zlasti poslanec dume Dmowski. Zbližanje Poljakov in Rusov je povzročilo zlasti preganjanje Poljakov na Poznanjskem. Bližajo se časi, kakoršni so bili okoli 1S70., ko je javnost pritiskala na vlado, da je napovedala Turčiji vojsko. Da se pripravlja dejansko akcija proti Turčiji, to očito priznava »Golos Pravdy«, ki označuje za prvi cilj: Svoboda Rusije v Črnem morju, iz katere je izhod za Rusijo še zdaj zaprt.
Toda vlada misli resno še na drugo akcijo: na agresivo proti Japonski. Japonska dosledno dela na to, da si pribori na Daljnem Vzhodu izključno prvenstvo. To kaže njena brutalna, nasilna politika v Koreji, njeno postopanje proti Kitajski. Rusija se mora zavarovati nasproti poizkusu Japonske, jo še bolj potisniti proti zahodu, kakor je to storila v pretekli vojski. Rusija mora izpeljati poamursko železnico. Ministrski predsednik Stolvpin se je iz-prva v dumi trudil pregovoriti poslance za kredit s tem, da je opozarjal na veliki gospodarski pomen železnice skozi Poamur-je, pa ni šlo. Konečno pa je namestnik vojnega ministra Polivanov odkrito priznal, da gre v prvi vrsti za stategiške namene, za obrambo proti eventualnemu navalu Japonske in Kitajske.
Simptomatično je zdaj v ruski javnosti tudi sovraštvo do Nemcev. Nemčijo smatra Rusija za največjo oviro, da na Balkanu ne more izvesti svojega programa. Da je pri tem prizadeta tudi Avstrija, je samoposebi umevno. Za avstrijske držav-i nike je to opomin, da naj se emancipirajo od politike, inspirirane od nemštva, ter se oklenejo z vsemi močmi jugoslovanskega problema in ga pravično rešijo v prilog državnopravnega programa Hrvatov. Drugače bo pomenjalo balkansko vprašanje za Avstrijo velik polom.
Halnovelša politična poročila.
Novi gališki namestnik.
Lvov, 27. aprila. Danes sklepa ministrski svet o imenovanju gališkega namestnika. Imenovan bo dr. Bobrzinski in objavijo imenovanje v torek. 28. t. m. Demokratični krogi so zelo zadovoljni, da postane namestnik Bobrzinski, ki ni šlahčič. Poročilo, da je odpotoval gališki deželni maršal grof Stanislav Badeni na Dunaj, ni resnično.
Protestni shod proti profesorju VVahr-mundti v Schvvazu.
S c h \v a z , 27. aprila. Dne 26. t. m. je bil tu na Frančiškanskem trgu protestni shod proti profesorju VVahrmundu. Vreme je bilo skrajno neugodno, kljub temu je bila udeležba ogromna. Na kolodvoru so nadlegovali zborovalce ,olikani' socialni demokrati, ki so pa kmalu zgubili pogum, ko so videli ogromne množice, ki so dohajale na shod. Prvi govornik urednik Biirger je opisoval, kako je nastala \Vahrmundova afera. Govornik je ostro bičal zatiranje katoliških dijakov po avstrijskih vseučiliščih. Državni poslanec dr. Mayer je naglašal, da je katoliška vera v Avstriji brezpravna. Kako li naj praznuje katoliško ljudstvo jubilejno leto, ko je polno žalosti? Ne protestiramo toliko proti \Vahrmundovim napadom, kolikor proti zasramovanjem, ki se skrivajo pod plaščem znanosti. Zahtevamo popolno zadoščenje. Če ga ne dobimo, pričnemo z dejanji, če tudi ne s puško, pa z drugimi sredstvi na primernih mestih. O VVahrmundovi zadevi mora razpravljati prihodnji tirolski deželni zbor. Nc pripu-
stimo, da šc nadalje zasmehujejo katoliško cerkev. Državni poslanec Niedrist, tirolski kmet. naglaša, da je napadel VVahrmund naše najsvetejše ideale. Kakor je donel pred sto leti klic po deželi: »Čas je!«, tako ponovimo zdaj klic: »Katoliško tirolski ljudstvo, čas je!« Prisiljeni smo, da se energično upiramo poizkusu, da vzamejo ljudstvu vero. VVahrnmudova brošura je brez pomena. Dvigniti pa moramo glasno svoj glas, da sme na inomoškeni vseučilišču predavati cerkveno pravo tak c. kr. profesor, ki cinično zasmehuje katoliško vero. Po zgledu naših očetov iz leta 180D hočemo braniti naše pravice s skrajnimi sredstvi. Katoliški tirolski kmetje ne bomo več trpeli, da zasmehuje prof. VVahrmund katoliško cerkev. Profesor Anton Miiller je opisaval boj krščanskega ljudstva proti Antikristu. Shod je sklenil soglasno sledeče resolucije: I. Odločno protestira proti zasmehovanju katoliške cerkve po VVahrmundu in zahteva od vlade jamstva, da se branijo v državnih temeljnih postavah zagotovljene pravice katoliške vere. 2. Zahteva popolno enakopravnost katoliškim profesorjem, docentom in vseučiliščnikom. 3. Katoliško ljudstvo se poživlja, naj podpira katoliško časopisje. 4. Tirolski deželni poslanci se pozivajo, naj spravijo v primernem trenutku v razgovor VVahrntundov škandal in naj zahtevajo popolno zadoščenje. 5. Shod zahteva za apostolskega nuncija pravico, da protestira proti zasramovanju vere in papeža. Izjavlja svojo udanost papežu in njegovemu zastopniku.
Narodni spor na Češkem.
Praga, 27. aprila. Glasilo češkili odvetnikov opozarja češko javnost in češke odvetnike na sledeč slučaj: Praško deželno kot kazensko sodišče je obravnavalo o disciplinarni zadevi nekega uradnega sluge. Poročevalec deželnosodni svetnik dr. Sabata je poročal nemško. Ugovarjal je višji deželnosodni svetnik Kasalieky, ker se je šlo za češko stvar in naj se zato obravnava češko. Pri glasovanju je pa glasoval za nemščino drugi votant deželnosodni svetnik Koech.
Praga, 27. aprila Praški župan dr. Groš jc vložil pritožbo na praško višje de-
želno sodišče, ker je odklonilo okrajno sodišče v Karlovih varili neko češko tožbo. Višje deželno sodišče je ukazalo, da se mora rešiti tožba češko.
Praga, 27. aprila. »Narodni Listy« objavljajo odlok trgovinskega ministrstva praškemu poštnemu ravnateljstvu, po katerem se naroča, naj izda dvojezične brzojavne tiskovine za mešane in češke kraje, nemške pa za nemško ozemlje. Ukaz je datiran 2. t. m. Podpisal ga je sekčni načelnik glavnega poštnega ravnateljstva VVagner-Jaueregg. »Narodni Listy« vprašajo trgovinskega ministra, če mu je znano, da je podrejeni um uradnik podpisal \' njegovem imenu ukaz, ki raztrga edinost Češke in škoduje uradni enakopravnosti obeh deželnih jezikov.
Heb, 27. aprila. »Egerer Zeitung« poroča. da niso resnična poročila čeških listov, da je izdalo hebsko sodišče češko razsodbo. Okrajno sodišče tudi ni dobilo ukaza, naj uraduje češko, a če pride tudi kaka razsodba, se le ne bodo reševale češko.
Praga, 27. aprila. Pardubški odvetnik dr. O. Kontsky objavlja v čeških listih, da je leta 190(1 sedanji hebški sodni svetnik dr. Freyer v Trutnovem reševal češke vloge češko in branil pravice češčine. In kontumaciam je obsodil celo nekega trut-novskega meščana, ki ni hotel sprejeti dostavljene mu češke tožbe.
P r a g a , 27. aprila. »Narodni Listy« poročajo, da je odstranilo c. kr. okrajno glavarstvo v Karlovih varili nemško-češki napis in ga nadomestilo s samonemškim.
Italijani zahtevajo italijansko medicinsko fakulteto na Reki.
Reka 27. aprila. Občinski svet je soglasno sklenil, da naprosi ogrsko vlado, naj ustanovi na Reki italijansko mediensko ifa-kulteto. Šolski svet je priporočal prošnjo in izvolil odbor, ki izdelaj organizacijski statut za nameravano fakuteto.
Socialnodetnokraške demonstracije za volivno preosnovo v Šleziji.
T e š i n , 27. aprila. Socialnodemokra-ška stranka je priredila včeraj po vseh večjih šlezijskih krajih demonstracijske shode za preosnovo šlezijskega deželnega zbora.
LISTEK.
Jurjeuo na ljubljanskem Gradu.
Čez 13 let — od potresa sem — vršilo se je včeraj v grajski kapeli na Gradu zopet proščenje sv. Jurija ponovilo se je proščenje v obliki, kakor se je vršilo zadnjikrat leta J869. ali 1870. Jurjevo na Gradu je do takrat zbralo Ljubljančanke in Ljubljančane v in pred grajskimi zidovi, kjer se je »fucalo« z medenimi kolači, sekalo pomeranče ter pilo sladko medico ob nalašč za to postavljenih tržnih šotorih. Ko se je opustila ta stara navada, tožilo se je sprva Ljubljančanom po njej, sčasoma pa so tudi to preboleli ter hodili na Grad »prodajat zijale« le tedaj, kadar je stalo ljubljansko barje pod vodo. Če druzega nc, uvedba zopetnega Jurjevega pro-ščenja je vendar zgugala Ljubljančane zopet na prijazni Grad. Od potresa še ui bilo takega romanja iu take procesije Ljubljančanov, kakor včeraj k sv. Juriju. Nas ie to zelo veselilo, ker kaže kako zelo vpliva verski moment in kako so na Grad častit starega patrona kranjske dežele hiteli celo oni, kateri se navadno ogibajo cerkve, kaj šele kapelic! Veselilo nas je to tembolj, ker je za to romanje posebno veliko reklamo delal »Narod«, ki doslej romanjem in pro-
cesijam ni bil ravno prijazen, da, »Narod« nas je v »klerikalizmu« to pot celo prekosil. V »Slovencu«, kot političnem listu, ne zbiramo darov za cerkve in kapelice. »Slovenski Narod« jc pa v soboto začel nabirati darove za opravo cerkvice na Gradu! Kolika spokoritev! Ljubljanski župan je v času, ko se hoče proslavljati Trubarja, nc toliko kot slovenskega pisatelja, kot pa protikatoliškega reformatorja, odprl cerkvico sv. Jurija skoro baš ob 3111etnici, ko je ljubljanski škof — lepega in značilnega imena — Ivan Tavčar zopet pokatoličanil cerkvico sv. Jurija, katero so malo preje razdejali luteranci. Tako je Hribar spretno združil to s — Trubarjevo proslavo! Ne vemo, ali se je hotel pri tem bolj prikupiti Aškercu ali Bercetu. To preiskovanje ni naša stvar, mi moremo le odobravati, da se bodo v cerkvici sv. Jurija vršile katoliške pobožnosti in da morda, kakor smo opazili včerajšnje razpoloženje, doživimo v kratkem na Gradu celo misi-jon za vse tiste, katerim so take stvari v nižavali premalo naporne.
Na Gradu je bilo včeraj res prijetno! Okolu 10.000 ljudij jc včeraj kljub preccj neugodnemu vremenu posetilo ljubljanski Grad! Okolu tržnih, z zastavicami okrašenih šotorov se je gnetlo občinstvo, marljivo privezavalo žejne svoje duše k izmučenim telesom in tako častilo sv. Jurija, grajskega patrona, grajski župnik
Brce je pa opravljal sveto opravilo v natlačeno polni cerkvici. Tudi pred cerkvico smo opazili mnoge, ki so pobožno molili iz bukvic. Nepopisljivo smo bili ginjeni, ko srno po dolgih letih zopet stali v starodavni, z raznimi stanovskimi grbi okrašeni kapelici ter prisluškovali angeljskemu petju za božjo čast vnetega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Nekateri so šepetali, da je sv. Jurij na Gradu z »Ljubljanskim Zvonom« napravil čudež in ga »po-klerikalil«, ker ni mogel gledati, da bi bila »poklerikaljena« »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon« pa ne. Tako sc je zgodilo, da je tisti »Zvon«, ki ob Vseh svetih na pokopališču ni hotel peti, pel pri klerikalni prireditvi in je slovesno otvoril novo božjo pot. Sedaj menda »Zvon« tudi svoje zastave ne bo samo razvil, ampak jo bo blagoslovil pri sv. Juriju na Gradu. Na spokorno božjo pot je prišel seve tudi g. župan. Privedla ga je gospa županja. Dolgo časa je gospod župan z Gradu gledal na Lichtentluirnov zavod, potem je pa poiskal gospoda grofa Lichtenberga, ki si je za včerajšnjo slavnost kupi! nove »Sporne« in novo kapo in ki je tako »zastopal slovenske plemenita-šc«, kakor mu je to »Narod« določil. Grof Lichtenberg je bil včeraj kot grajski poglavar jako vesele volje, ljudomilo je segal ljudem v roke. Kazal je ljudem tudi tisto ječo, kamor jc nedavno nekega vojaka zaprl, ker mu ni salutiral. Včerajšnja prire-
ditev je bila za vse sloje prava privlačna sila, saj je prišel na visoki Grad tudi županov tajnik Janko vitez BIeiweis, ki je celo v hrib viržinko kadil, in gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je prišla proslavljat spomin blagopokojnega katoliškega škofa istega imena. Tudi plesali so v neki kleti prav pridno, a je proti večeru policija to rajanje prepovedala. Časih se je kdo izmed občinstva zmotil in je namestu sv. Jurija klical — Urlia. Sicer je pa občinstvo jako z zanimanjem ogledovalo stari grad, ki ima tako raznovrstno zgodovino.
Ne bo napačno, če na tem mestu posebno o kapelici sv. Jurija nekoliko posnamemo iz zgodovinskih virov:
Kapela sv. Jurija na Gradu je ena najstarejših zgradeb ljubljanskih ter je nastala obenem z gradom vred. Ljubljane še davno ni bilo, ko je vrhu ljubljanskega Gradu žc stala trdnjava za varstvo mali naselbini, ki se je polagoma razvijala na njega vznožju; Rožne in Hrenove ulice so najstarejše ulice ljubljanske kvas iz katerega je nastala pozneje Ljubljana. Na Gradu so bivali deželni glavarji. Kapelica na Gradu je bila posvečena sv. Juriju ki je bil takrat deželni patron in tako češčen, da so zmaja sv. Jurija spravili Ljubljan-čanje tudi v svoj mestni grb. Vsa taka kot je bila izprva, sedaj kapelica gotovo ni. Zgrajena jc v gotskem slogu, najbrže ob
mt K javni telovadbi prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne v „Union"! n
Shodi so bili v Tešinu, Bjelicu, Karwinu, Oderbergu, Poljski Ostravi, Trzynietzu in v Dzicditzu. Na vseh shodih so zahtevali preosnovo deželnega in občinskega voliv-nega reda, kakor tudi, naj se priklopi Šle-zija ozemlju, v katerem se po jezikovni postavi uredi narodno vprašanje. V Karvinu so priredili zborovalci po shodu demonstracijski izprevod. Pred gradom deželnega glavarja grofa Larischa so klicali: »Vun z deželnozborsko volivno preosnovo!« -»Vun z jezikovno postavo!«
Jubilejske ustanove za otroka.
M o r a v s k a O s t r a v a , 27. aprila. Občinski svet v Poljski Ostravi je soglasno sklenil, da ustanovi ob cesarjevem jubileju dekliško industrijsko šolo in občinsko bolnišnico za reveže. Občinski svet v Moravski Ostravi pa zgradi zavetišče, namenjeno zanemarjeni mladini in občinski urad za obrambo otrok.
Napad na škotske duhovnike v rimski okolici.
R i m , 27. aprila. Zaradi napada na škotske duhovnike dne 25. t. m. je v Rimu vse razburjeno. Duhovniki člani rimskega škotskega semenišča so poleteli v Albano, ko jih je napadlo pet lopovov, ki so jih pričeli suvati z noži. Napadenci so se branih in klicali na pomoč, a predno so prihiteli orožniki, sta bila že dva duhovnika nevarno ranjena. Lopovi so zbežali pred orožniki, ki so jih zasledovali in prijeli štiri napadalce, ki so se zelo branili. Albansko prebivalstvo je bilo tako razburjeno zaradi napada, da bi bilo pobilo napadalce, čc bi jih ne branili orožniki. Kljub temu so jih pretepli do krvi. Papeža je napad zelo razburil. V Vatikanu je poročilo o napadu napravilo veliko vznemirjenje.
Narodni boj v Sleziji.
P r a g a , 27. aprila. Dr. Urban je vložil pri okrajnem sodišču v Fricdeku češko tožbo, dostavili so mu pa nemško razsodbo, dasi je dozdaj izdajalo sodišče češke razsodbe. Dr. Urban se je pritožil na višje mo-ravsko deželno sodišče.
Staročeški strankarski shod.
P r a g a , 27. aprila. Staročeški strankarski shod se je vršil 26. t. m. v Pragi. Udeležba je bila velika. O politiškem položaju je poročal gosposkozbornični član dr. Matuš. Vse češke stranke je pozival na slogo. Deželni poslanec dr. Jcrabek je napadal mladočeko pozitivno politiko. Naglaša, da so sedanje zmede krivi mladočehi s svojo takozvano pozitivno politiko. Poslanec dr. Srb je pozival, naj izdela mla-dočeška stranka program za vse češke stranke. Dr. Srb naglaša, da državni zbor nima pravice, da sklepa o jezikovni postavi na Češkem, ker je za to vprašanje kompe-tenten edinole češki deželni zbor. Če pa sklene državni zbor jezikovno postavo, bi to pomenjalo velik poraz češke politike. Dr. Bastvr je govoril o splošni volivni pravici in izjavil, naj se uvede pri deželnozborski volivni preosnovi proporčni volivni red. Shod se je izjavil za starostno zavarovanje.
Dnevne novice.
+ Cesar je sankcioniral postavo o per-manenci odseka kranjskega deželnega zbora, ki ima nalogo, da sklepa o predlogih deželnemu zboru glede na preosnovo kranjskega deželnega in volivnega reda.
+ Deželni glavar v Belikrajini. Iz Črnomlja sc nam piše: V četrtek popoldne je obiskal naše mesto gospod deželni glavar in dvorni svetnik Šuklje, obiskavši Semič in ogledavši si traso do Kumpmantla. Takoj se jc podal na prostor, kjer bo zidan novi črnomaljski most. Zvečer se mu je poklonil mestni odbor in g. načelnik okrajnega cestnega odbora. Mestna godba mu je zasvirala podoknico. Drugi dan se je odpeljal g. deželni glavar na Vinico, odkoder sc jc opoldne vrnil v Črnomelj, nakar'se jc ob ,1. popoldne odpeljal v Stari trg. V soboto pa si jc ogledal g. deželni glavar cesto čez Vrh, Vinico, Preloko in Adle-šiče, odkoder sc jc podal v Metliko. Gospoda deželnega glavarja sta spremljala poleg g. sina gospod stavbni svetnik Kli-nar in g. koncipist pri deželnem odboru Škarja. S tem da je g. deželni glavar prepotoval in natančno pregledal celo Belo-krajino, nam jc hotel pokazati posebno naklonjenost, za kar mu najlepša zahvala! — Prepričani smo, da bo potovanje gosp. deželnega glavarja prineslo Belikrajini najlepših sadov.
+ Zirovnik — »Sokol«. Mož, ki je v šestnajstih letih svojega delovanja v Šent Vidu nad Ljubljano dosegel toliko, da sta mu pred nedavnim časom izrekla krajni šolski svet in občinski zastop vsled njegovega »delovanja« nezaupnico; mož, ki je doživel še pred par meseci žalostno afero pred sodiščem s »čuki«, o kateri aferi šolske oblasti menda šc niso govorile zadnje besede — ta mož si je na stara svoja leta zaželel parade. Zahotelo se mu jc rdeče srajcc in res včeraj jo je primahal v Šent Vid uradnik deželnega odbora brat Drenik pomagat Žirovniku ustanavljat »Sokola«. Zbral je krog sebe samo fante, ki so morali hote ali nehote zapustiti on-dotni telovadni odsek. Med temi jc posebno delaven neki Poličar, ki jc nedavno kazal svojo olikanost nad šentviškim telovadnim odsekom — zakar je dobil tudi primerno zahvalo. Priporočamo tega vrlega mladeniča šentviškemu »Sokolu« za načelnika. On bo našel gotovo tudi primeren prostor za telovadnico, katere šentviški »Sokol« šc nima. Zanimivo bo gledati po Šent Vidu korakati nadučitelja Žirov-nika, gospoda brata zdravnika, učitelja Lenarčiča, načelnika Poličarja, brivskega pomočnika itd. Mislim, da druge nesreče nc bo, kakor te, da bodo ti bratje »Sokoli« ostali sami in nekega lepega dne sc bo reklo: »bil jc — pa ga ni več«. Zirovnik pa bo ostal sam s svojimi nezaupnicami, ki pričajo o plodonosnem njegovem »delovanju.y »Ja, gospod brat, »čuki« so hude pticc in znajo tudi govoriti, kadar se gre za njih poštenje in čast. Prepozno jc priletel v Šent Vid »Sokol«, kajti, kar je krepke ponosne šentviške mladine, ta že ima lepo se razvijajočo organizacijo v telovadnem odseku, katera sto Zirovnikov nc omaje in tisoč »Sokolov« nc razdrobi. Na zdar!
+ Za S. K. S. Z. je darovala duhovščina loške dekanije zbrana na konferenci v Selcih 8 K. Hvala! Naj bi se na vsaki konferenci zbiralo za prepotrebno S. K. S. Z.!
4- Umrl je v soboto v tukajšnjem Leo-nišču č. g. Josip Bizjak, kapelan v Planini pri Rakeku. Rojen leta 1883 na Breznici jc i>il pokojnik v mašnika posvečen preteklo leto in nameščen kot kapelan v Planini, katero službo jc pa opravljal le nekaj mesecev. Truplo so prepeljali danes na Brez-
nico, kjer bo jutri, v torek, ob 10. uri dopoldne pogreb.
+ Rudarski svetnik je postal v Idriji g. Frančišek Janda.
+ Gozdni svetnik jc postal v poljedelskem ministrstvu g. Etbin Schollmayer.
+ Katoliško slovensko izobraževalno društvo se ustanovi pri Sv. Trojici nad Cirknico. Pravila so že potrjena.
+ Osebne vesti. Gospod Srečko Her-zig, rodom Idrijčan, c. kr. kancclist pri finančni prokuraturi v Trstu, je imenovan oficijalom pri isti oblasti.
—	Otrok zažgal hišo. Na sv. Marka dan jc pogorela Goltes-ova hiša in gospodarsko poslopje v Spodnjih Stranjah št. 10. Zažgal je triletni deček. Tako ima gospodar 4000 kron škode, ker ni skril otrokom žveplenk.
—	Požar v Tržiču na Primorskem. V
soboto zvečer je nastal požar v perilnici inženirja Friedla v hiši kontese Valentinis v Tržiču ter je napravil mnogo škode na pohištvu in perilu.
—	Zblaznel je hrvaški književnik in bivši urednik »Narodne Obrane« Milan Serič.
—	Za župana v Žireh je izvoljen Fran Primožič, posestnik in mizar v Novi vasi.
—	Umrla je v Postojni gospa Terezija Krapež v 71. letu starosti znana pod domačim imenom Šopovka.
—	Tajinstven beg. Nedavno je prišel iz Beljaka v Trst inženir Friedl s soprogo. V petek popoldne sta šla na sprehod na Opčine, kjer sta si ogledovala okolico. Naenkrat reče Friedl svoji ženi, naj malo počaka, ker bi si rad od bližje ogledal novo železnico. Nato je odšel. Žena ga je čakala četrt ure. Potem jo je začelo skrbeti in je šla za možem. Toda ni ga našla. Ljudje, ki so jo srečali, so rekli, da ga niso videli. Gospa Friedl se je podala v Trst iu naznanila redarstvu, kaj se je zgodilo. Policija je poslala takoj nekaj agentov na Opčine, ki so preiskali vso okolico, toda o inženirju Friedlu ni bilo nobenega sledu. Gospa je bila seveda vsa iz sebe. V soboto zjutraj pa je dobila brzojavko iz Postojne, v kateri ji soprog naznanja, da je zdrav in da se pripelje popoldne s poštnim vlakom. Šla ga je čakat na kolodvor. Toda moža ni bilo. Zvečer je dobila drugo brzojavko z lakoničnimi besedami: »Nahajam se v Mariboru.« Gospa je zbolela ter jo mora v hotelu čuvati bolniški strežnik. Friedl je pri sebi imel precej denarja. — Včeraj ob 11. uri dopoldne se je Friedl vrnil v Trst. Po obnašanju soditi se mu je zmešalo. Oddali so ga v opazovalnico tržaške bolniš-nice. Soproga se je vrnila v Beljak.
—	Vlom v poštni urad. V Rihenberku pri Gorici so v noči od 24. na 25. t. m. vlomili neznani zlikovci v tukajšnji poštni urad skozi stranišče. Ropot je zbudil gospodično, nakar so zbežali. Pogosto po-skušene tatvine v Rihenberku dajo misliti, da vlomilci niso tujci.
S kamenom na vratu skočil v morje je v Zadru kavarniški natakar Ernest Marinello. Peljal sc je v čolnu iz pristanišča, si privezal kamen na vrat ter skočil v vodo. V soboto jutro so ga našli mrtvega. Pravijo, da ga je gnala v smrt — ljubezen.
—	Češki tednik v Zagrebu. Čehi, nastajali v Zagrebu, so imeli nedavno shod v prostorih »Češke besede«, na katerem so sklenili, da pričnejo izdajati politiško-ekonomski list, ki bo spočetka izhajal kot tednik.
—	Rokovnjaški kvartoplrci prijeti v Trstu. Tržaška policija jc dobivala že dclj časa poročila o skupini mladih kvartačev. ki so po raznih kavarnah in restavracijah kalinom pulili perje. Marsikatera žrtev je izgubila znatne svote, med zadnjimi nek tržaški trgovec 13.000 K. Rokovnjači so imeli vedno pripravljene take šope kvart. v katerih so bile važnejše kvartc zaznamovane. Poleg tega pa so si v odločilnih trenotkih igre dajali znamenja in se dogovarjali v pravem rokovnjaškem jeziku. V eni zadnih noči jc redarstvo udrlo v restavracijo »Dreher« ter prijelo štiri teh tičkov baš pri »delu«. Pišejo se Sepich, Mariotti, Mosco in Cusini. Zaplenili so jim precej denarja in nekaj šopov zaznamovanih kvart. Ž njimi je bila tudi neka mlada ženska, o kateri sumijo, da jc služila žrtvam za vabo. Obrt »dolgega Toneta« — tako je priimek glavarju čedne družbe
- sc jc razprostirala menda tudi na Dunaj in Reko. Neki reški »somišljenik« je baje večkrat pozval »dolgega Toneta« brzojavno na pomoč, kadar je zavohal bogat plen. V Splitu pa rokovnjači niso imeli sreče. Bistre dalmatinske oči so goljufijo spoznale, krepke pesti pa rokovnjačem zrahljale kosti. Niso šli več v Split.
—	Ornitološka zbirka hrvat. deželnega zoološkega muzeja v Zagrebu obsega okolo 4000 ptičev s Hrvaškega in dalmatinskih otokov. Okolo 1500 komadov je razstavljenih, k ostalim imajo pristop le strokovnjaki. Zagrebška zbirka je glede obširnosti druga v deželah krone sv. Štefana.
—	Tovarna za male Ogre na Reki. V
berilu za I. razred reških ljudskih šol na strani 37. čitamo: »Rojen sem na Reki. Reka jc moj rojstni kraj. zategadelj sem Rečan. Nisem pa samo Rečan, marveč tudi Ogcr, kajti Reka je del zelo velike, zelo bogate in zelo lepe dežele, ki se imenuje Ogrska. Ogrska je moja domovina. Vsi, ki so rojeni na Ogrskem, so Ogri.« — Zakaj ne naravnost — Madžari?
—	Prebivalstvo Trsta znaša po računih mestnega statistiškega urada sedaj 213.719 duš. Vojaške posadke niso vštete. Počctkom letošnjega leta je mnogo več rojstev nego slučajev smrti. Od 1. januarja do 18. aprila narodilo sc je 2231 otrok, umrlo pa je le 1794 oseb.
—	Neposredni vozovi med Zagrebom in Dunajem. S 1. majem t. 1. se uvedejo na progi Zagreb—Dunaj čez Gycnkcmyes iu Vel. Kanižo v vseh dir. vozovi 3. razr. pri ponočnih osebnih vlakih št. 1005 in 1008. Vlak št. 1005 odhaja z državnega kolodvora v Zagrebu ob 7.43 zvečer in prihaja na Dunaj ob 8.55 v jutro. Nasprotni vlak št. 1008 odhaja z južnega kolodvora na Dunaju ob 7.55 zvečer ter prihaja na državni kolodvor v Zagrebu ob 9.55 v jutro.
—	Prokustosom v Zagrebu jc izvoljen prvost. kapitel kanonika arhidiakona dr. Feliksa Suka.
Z » Dobrot vornim domom«, ki ga zgradijo v Zagrebu, bo združeno tudi zavetišče za zanemarjeno dcco.
—	Zagrebško narodno gledališče ne bo gostovalo za časa jubilejne razstave v Pragi, ker jc več prvih moči zbolelo in bi se gostovanje imelo vršiti ravno v velikih poletnih počitnicah, ko imajo igralci glasom pogodb pravico do dopusta.
—	Zopet požar v Malem Lošinju. Požari v Malem Lošinju sc množe. Zadnji pa vsaj ni zahteval človeških žrtev. Nastal jc v kleti vile »Karolina« v Cikatu ter bil
času Friderika IV.. ki je vladal od leta 1440. do 1493. Ta kranjski deželi zelo naklonjeni vladar je ustanovil v tej kapelici večne sv. maše, ki so se opravljale vsak dan v letu. Kapelica je imela tud] svojega posebnega, na Gradu bivajočega kapelana kastelana, katerega jc plačevala cesarska blagajna, hrano pa mu jc bil dolžan dajati deželni glavar. Dobival je 20 gld. letne plače.
Ko so se v početku XVI. stoletja okolu 1530. začeli na Kranjskem deželni zbori, shajali so se in zborovali na Gradu. Vsako zborovanje se jc pričelo s sv. maso. Do dobe protestantovskih homatij sc jc od časov cesarja Friderika IV. sem brala na Gradu vsak dan vsaj ena sv, maša, opustilo se je pa to, ko se je začela na Kranjskem razširjati Lutrova kriva vera. Posebno so goreli za njo plemenitaši. Sredi XVI. stoletja se je moral tudi na Gradu katoliški kapelan umakniti luteranskemu pridigarju: katoliško službo božjo so nadomestili s protestantovsko. Celili 37 let, od leta 1560 do 1597 so se v starodavni in častitljivi kapelici na Gradu shajali prote-stantje, dokler jih ni ljubljanski škof izgnal ter z veliko slovesnostjo uvedel na Gradu zopet katoliško službo božjo.
Stiški opat Lovrenc jc tedaj pisal oglejskemu patrijarhu da so luterani kapelo na Gradu skoro razdejali in da se sedaj (leta 1595) popravlja. Dne 17. svečana 1597. je ljubljanski škof Ivan Ta v-
č a r posvetil na Gradu oltar sv. Jurija, kar jc zabeleženo na koženici, ki so bile v njej zavite svetniške kosti iz oltarnega groba; koženica je shranjena sedaj v Rudolfišču. Tedaj jc bila posvečena tudi kapela. Pri tej svečanosti so bili navzočni nadvojvode: Ferdinand, Maksimilijan, Ernest, Leopold in nadvojvodke: Gregorija, Maksimilijana in Margareta. Vso to veliko gospodo jc pogostil nato imenitno deželni glavar Lenkovič. Valvazor o tej priliki omenja, da sc je svetišče na Gradu zvalo: kapela sv. Jurija, sv. Pankracija iu sv. Helene. Po 37-letnem razsvečenju sc jc na Jurjevo leta 1597. slovesno s petjem, mašo in pro-povedjo ob velikem navalu ljudstva praznoval patronicij v kapeli sv. Jurija, kakor jc zabeležil škof Tomaž Hren v svojem koledarju (Mitt. 1861. 74.).
Glede na javno življenje jc zavzemala kapelica na Gradu znamenito mesto. V kapeli na Gradu se jc vršilo mnogo onih cerkvenih opravil, za katere je dandanes določena šenklavška cerkev. Iz zvonika cerkvice na Gradu sc jc leta 1684. razlegalo prvikrat šc sedaj po vsi deželi navadno zvonjenjc ob sedmih zjutraj. Ukazal ga jc bil cesar Leopold I. po slavni zmagi nad Turki pred Dunajem (leta 1683.). Z zvonjenjem na Gradu sta sc pričenjala in končavala tudi največja dva ljubljanska sejma, tista, ki sta trajala po 14 dni, semenj o sv. Filipu in Jakobu (I. majnika) in sv. Elizabete semenj.
Leta 1631. jc držalo do kapelice 13 stopnjic. Imela jc tri oltarje. Vsaki 14., 15. in 20. dan so maševali v kapeli oo. frančiškani. Vrhu tega jim jc bila tudi dolžnost izpovedovati jetnike na Gradu. Na Gradu je bila že takrat ječa in sicer za one jetnike, katere je bila poklicala pred svoj sodni stol deželna gosposka. Marsikdo je moral umreti takrat na ljubljanskem Gradu za lakoto; pri napadih na Kranjsko ujete Turke jc zadela ta bridka usoda menda pač vsakega. V ta namen so imeli na Gradu v posameznih stolpih neznansko globoke ječe. Valvazorja pretresa kar zona, ko jih opisuje.
Sredi 18. stoletja je bivala na Gradu vojaška posadka. Frančiškani so poleg navadne službe božje skrbeli za to, da sc jc vsako leto god sv. Jurija na Gradu slovesno praznoval. Žc na predvečer so imeli v njegovi kapelici litanije in večernico, na Jurjevo pa jc bilo tam slovesno duhovno opravilo. Za tisti dan so posojali sv. Juriju svoje orgije. Iz njih samostana, ki je stal med semeniščem in sedanjo Mahrovo hišo, so jih peljali vsakikrat vojaki grajske posadke skozi mesto na Grad. Tedaj jc vodila na Grad edinole pot mimo sv. Florijana. Ta dan so izpostavili nabiralnik za miloščino s podobo sv. Jurija. Glavni oltar kapelice je bil posvečen, a v poslednji dobi ni bilo več sledu posvečenega oltarja, nadomeščal ga jc portatile. Razsvečcn je bil ta oltar za časa francoske zasede, ko je
rabil Francozom grad za vojašnico in bolnico. Sv. Jurij je tako doživel drugič gnusobo razdejanja na svetem mestu.
Leta 1742. je dal deželni glavar pl. Sauran naslikati grbe vseh kranjskih deželnih glavarjev ter jim pridejati primerne napise. Vidijo se v kapeli še dandanes.
Sedanji oltar sv. Jurija ima priprost gotiški nastavek in izvira iz novejše dobe, najbrže iz leta 1877., kakor daje slutiti letnica na zadnji strani. Ko se je meseca vinotoka 1868. ljubljanski grad prelevil v kaznilnico, je dobila kapelica zopet svojega duhovnika. Zadnji duhovnik je bil g. Ignacij Žitnik, 1894. do potresa 1895., ko so opustili kaznilnico na Gradu. Skromno opravo kapelice jc prodal erar na javni dražbi. Zvonove jc kupilo Marijanišče, ki jih je iznova oddalo sv. Juriju. Izza potresa do 9. decembra 1907. se ni v grajski kapeli brala sv. maša. Tega dne jc razsve-čeno svetišče sv. Jurija vnovič blagoslovil šentjakobski kaplan Fran Zvan. Ko jc prišel ljubljanski Grad v roke mestne občine, je občina sklenila vrniti kapelico njenemu namenu: službi božji.
Upamo, da se bo začelo sedaj resno z olepšavanjem ljubljanskega Gradu, ki bo tako za izlete postal vedno priljubljenejši Ljubljančanom, pa tudi tujcem, ki prihajajo v Ljubljano. Nekoliko o tem jutri.
- . J
kmalu pogašen. Vendar je imel lastnik Ha-senorl precej škode, ker mu je ogenj znatno pokvaril dragocene preproge v sobah prvega nadstropja in se mu jc vsled dima zadušil lep japonski pes, ki ga je stal nad 800 K.
—	Zagrebški Čehi obiščejo jubilejsko razstavo v Pragi s posebnim vlakom. Za to razstavo se kaže v Zagrebu veliko zanimanje.
—	Stereoskop Rožun v Novem mestu.
Znani litijski fotograf, ki je v Ljubljani z svojim stereoskopom dosegel splošno zanimanje za njegovo lepo idejo, nastopil je sedaj svoje popotovanje po Dolenjskem in se bo mudil par dni tudi v Novem mestu. — Podjetje ima namen širiti zanimanje za naravne krasote lepe naše domovine. V to svrho fotografiral je imenovani vse zna-menitejše naravne krasote naše Kranjske od Kuma do Triglava, od Kolpe do strmih višin kamniških planin, in sicer stere-oskopno, kar ga je stalo mnogo truda in denarja. Tako nam je dana prilika, vse te prelepe naravne krasote v popolni plastiki občudovati. Brez znoja in truda prehodimo pred vsem prelepo našo Dolenjsko; posebno Novo mesto z okolico je častno zastopano. Tu in tam vidimo tudi mnoge zgodovinske znamenitosti. Za tem gremo na strme vrhove kamniških planin, Karavank, na Triglav itd., in se divimo prekrasnemu planinskemu raju. Slike so jako čiste, plastično in umetniško izdelane ter bodo gotovo mnogo pripomogle, da naša dežela zaslovi po širnem svetu, ker bo g. Rožun ž njimi obiskal tudi ptuje dežele. Iz Novega mesta gre podjetje v Kostanjevico, na Krško, potem na Štajersko in Hrvaško. Narodno podjetje najtopleje priporočamo.
Štajerske noulce.
š Poslanec dr. Benkovič — namestnik grof Clary. »N.L.« je zadnjič zopet priobčil debelo raco o dr. Benkoviču z očitnim namenom delati zdražbo. »N. L.« piše, da je namestnik grof Clary -Aldringcn pretrgal osebno občevanje z dr. Benkovičem radi njegovega govora v državnem zboru, v katerem je baje neprevidoma izdal svoj pogovor s štajerskim namestnikom o uradni-štvu na Spodnjem Štajerskem. Po dobljeni informaciji pribijemo to vest »Narodnega Lista« kot popolnoma neresnično; kajti poslanec dr. Benkovič je bil po dotičnem govoru že opetovano sprejet od štajerskega namestnika v avdijencali in se je z njim pogajal o raznih zadevah, zadevajoč njegov volivni okraj, tudi zopet o uradniških zadevah.
š Duhovniške vesti. Bizeljsko je dobil veleč. gosp. Rudolf Raktelj, ljubljanski rojak; Radvanje je razpisano do 2. junija. Št. llj pri Velenju je podeljen veleč. gosp. Anton Kolar; Kebelj jc razpisati do I. junija.
š Smešno in žalostno! »Domovina« poživlja slovensko prebivalstvo v Celju, naj govori na pošti izključno v svojem materinem jeziku. Žal. pritrditi moram, da sc to res ne izvršuje tako, kakor bi se moralo. Žalosten zgled nam je načelnik »Narodne stranke«, dr. Kukovec. On govori, kakor splošno znano, na pošti z uradništvom, ki je deloma vešče slovenskega jezika, edino le v nemškem jeziku! »Domovino« vprašamo, li pozna tega moža, ki čuje na ime dr. Kukovec ! — Na papir ž njim !
š Izredno važno vprašanje vznemirja zadnjih štirinajst dni liberalno^ slovensko in nemško javnost na Spod. Štajerskem, namreč koliko dohodkov ima dr. Korošec na leto. »Narodni List« se trudi v potu svojega obraza podati slovenskemu narodu natančne podatke in če se je motil v eni številki, v drugi skrbno in lojalno popravi svojo zmoto. Na tej visočini se giblje pri nas politika celjskih liberalcev! Za resnično važna in za naš narod pomenljiva vprašanja se ti ljudje ne brigajo, v ospredje tiščijo le osebne lapalije. Toda kakor drugod sc bo tudi pri nas ljudstvo naveličalo takega bojevanja in na celi črti odklonilo liberalno politiko.
š Liberalna budalost. Na kak način hočejo naši liberalni advokatje in učitelji spraviti ljudstvo na višjo stopinjo kulture, to nam jc razvidno posebno iz njihovih glasil. V »Narodnem Listu« čitamo nasledilo budalost: »Telegram od Sv. Barbare v Halozah. Govori se. da dobijo v kratkem vsi udje »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« zvonce okoli vratu, da sc katera ovčica nc preoddalji v bližino liberalnega »Napreja«. — Tako hrano podaje glasilo »inteligentov« na Štajerskem. Sram nas je Štajerce, da je naša liberalna stranka med vsemi svojimi sovrstnicami na najnižji stopinji.
š Celje. V narodni stranki se zopet pojavljajo glasovi, da se naj išče stika in kompromisa s kmečko stranko. Taki glasovi se redno ponavljajo, kadar zapazijo liberalci nanovo nevspehe svojih prizadevanj. Tudi dr. Kukovec se je že naveličal
denarnih žrtev, od katerih živijo njegovi prijatelji.
š Ormož. Nemški listi pojejo slavospe-ve, kako se nemštvo v našem mestu krepi. Kaj pa je s slovenstvom? Podvoditelji »Narodne stranke« imajo v mestu svoje sedeže, toda za napredek slovenstva ne ganejo rok. Liberalci delajo za narod, kjer se jim obeta dobiček. Denar jc njih narod.
š Samonemške tiskovine pošiljijo sedaj c. kr. glavarstva za izkaze otrok, katerim se imajo cepiti osepnice. Pošiljajmo jih nazaj! Dobe se slovenske, samo zahtevati je treba.
š Samoumor. V nekem mariborskem hotelu se je ustrelil 24. t. m. krojaški pomočnik Josip Finžgar iz Maribora. Vzrok je neznan.
Llubllonske noulce.
lj Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer bo v »Slovenski krščan-sko-socialni zvezi« predavanje. »Zveza« je dobila zagotovilo, da pride predavat odličen gost iz Kranja. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Ij Ljubljanske občinske volitve. Danes je volil I. razred. Izvoljena sta bila: dr. K. Bleiveis, ki je dobil 198 in Gorše, ki je dobil 195 glasov. Franc Grošelj je dobil 8 glasov. Po en glas. so dobili: Franc Kobau, profesor v dež. muzeju, Simon Treo, stav-binski mojster, Viktor Rohrman in Matevž Zadnik, gostilničar Pred škofijo št. 1. Vseh volivcev v I. razredu je 789. »Slovenski Narod« je upil, da prvi razred naskočijo »Nemci in klerikalci«, a tudi to ni pomnožilo magistratnih glasov, ki so letos celo padli. Lani so magistratovci v I. razredu še dobili 217 glasov.
lj Gledališki večer »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« je v nedeljo, 26. t. m.. lepo uspel. Društvena dvorana je bila polna. Opazili smo med udeleženci deželnega in državnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka, dr. Pegana, ravnatelja Rašico, zastopnika »S. k. izobraževal, društva« v Škofji Loki iu več gospodov duhovnikov. Obžalujemo, da se je druga naša inteligenca odlikovala s svojo nena-vzočnostjo. Gosp. Jernej Ložar je vzbudil s svojima kupletoma »Šrečko v nesreči« in »Poljski čuvaj iz Zvitodola« mnogo smeha. Moški zbor je zapel »Moj dom«, »Na planine« in »Zrinjsko-Frankopani«. Pokazal je s svojim nastopom, da pod vodstvom svojega pevovodje g. Gorjupa vedno bolj napreduje. Društveni predsednik g. Stroj je naznanil v prisrčnih besedah, da je nocojšnji večer slavnostni večer. Odbor jc sklenil, da imenuje za društvenega častnega člana g. Franca Globev-nika, izbornega pevca, ki je pravi steber pevskega zbora. Starosta g. Vrančič je izročil slavljencu častno diplomo. Slavlje-nec g. E. Globevnik se je prisrčno zahvalil na časti. Deluje že v rokodelskih društvih 23 let. Bodril je svoje tovariše, naj krepko delujejo v prospeh »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«. Končno so priredili rokodelski pomočniki igro »Okrog zemlje v 80 dneh«. Vsi igralci so zelo častno izpolnili svojo vlogo in pokazali, da bi se lahko pokazali tudi na velikih odrih. Predstavljali so kakor predstavljajo pravi igralci po poklicu. Ugajal je osobito Fhi-leas Fogg (g. Vrečar), ki je izborno predstavljal bogatega Angleža, katerega ne spravi nobena stvar iz ravnotežja. Vredna vrstnika sta mu bila policijski agent Eix (g. Rud. Vrančič) in Jean Passepartout (Iv. Peterlin), Foggov sluga. Tudi ostali igralci so popolnoma izvršili svoje naloge. Predstava ni prav nič zaostajala za svoječasno v deželnem gledališču. Igralci so prav dobro znali svoje vloge, šepetalca nismo čuli. Upaino. da nas »Rokodelsko društvo« kmalu zopet razveseli s kako predstavo.
lj Nesreča pri D. M. v Polju. V nedeljo ob U. uri in pol so se peljali iz Ljubljane v Vevče pisarniški ravnatelj Karol Poclic, njegova soproga Hedviga, delovodja Dra-kulič in njegova žena, poštarica Franja Drakulič in E. Mondeka. Pri Devici Mariji v Polju jim je prišlo nasproti več fantov, menda napitih, ki so kričali, vsled česar sta se — tako pravi voznik — konja spla-šila. Voz sc jc prevrnil iu gospod Poclic si je zlomil štiri rebra ter poškodoval levo roko, gospej Poche jc zlomljena desna roka, dočim sta Drakuličeva lc lahko poškodovana. G. Drakulič jc zlctcl v brzojavni drog ter se ranil na obrazu. Edinemu g. Mondeki se ni zgodilo ničesar. Ob treh zjutraj so težko poškodovana zakonska Poche prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Ij V Trsteniakovem uradniškem društvu »Naša zveza« je blagajnik Rudolf Vesel na občnem zboru povedal, »da še nima popolnega denarnega pregleda«. Na občnem zboru tega društva sc jc zopet pokazalo, da je to društvo liberalno politično in da je posvečeno v prvi vrsti le tej politiki. Naše poslance bo zanimalo, če jitn povemo imena gospodov, ki so na čelu liberalni politiki med uradništvom. To
so: Fr. Kobal, katerega je Trstenjak kandidiral za podpredsednika »Naše zveze«, Ivan Verstovšek, Rudolf Vesel, Josip To-mažin, And. KneisI, J. Perne, Anton Gru-bišič. Z. Rak, Iv. Petek, Fran Šemrov, Rud. Didek in K. Urbančič.
lj Poizkušen samoumor. Sinoči je prišel iz Reke v Ljubljano samski betonski delavec Kotosz Sandor, rodom iz Ogrskega, in sc nastanil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah. Spal je, kakor sam pravi, do 9. ure zvečer, in ker je slišal madžarsko petje, je vstal in prišel v gostilno. Ko je prišel iz nje, so ga zasledovali neki njegovi sovražniki, s katerimi je delal na Reki. Bežal je pred njimi na Ambrožev trg, kjer je videl policijskega stražnika, katerega se je izognil. Skril se je potem na neko dvorišče in ker je slišal za seboj še vedno glasove sovražnikov, je skakal čez ograje iz vrta v vrt. Konečno se je zabodel iz strahu v levo stran prs in si prerezal levo roko. Kotosza, ki si je najbrže do-mišljeval, da ga kdo zasleduje, so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Napadenemu Stritarju se v bolnici obrača na bolje.
lj Poročil sc je član slovenskega gledališča gosp. Josip Nučič z gospodično Josipino Rozman.
lj Pokopali so včeraj gdčno. Mirni Arko, sestro g. poročnika Adolfa Arko, ki je umrla po daljši bolezni, stara šele 20 let. Velespoštovani rodbini naše najiskrenejše sožalje!
Ij Železna brv čez železnični tir na Dunajski cesti še zdaj ni prometu izročena, dasiravno je vse gotovo — železna konstrukcija in stopnjice. Pa ne da bi bilo družbi žc žal za to — bagatelo, ki jo je za Ljubljano podarila. Občinstvo pa se pritožuje nad to zavlačnostjo!
Ij Prehod čez Miklošičevo cesto od vogla Regalijeve hiše proti parku so začeli tlakovati. Tak prehod bo napravljen tudi na voglu Rimske ceste proti Bleivvei-sovi cesti.
lj Druga vodovodna cev je od Marije Terezije ceste po Bleivveisovi in Erjavčevi ter Cesti na Rožnik do reservarja položena, zdaj jo prično polagati po Marije Terezije cesti proti Spodnji Šiški.
lj Od Viča proti Koleziji dobe novo cesto. Projektovana pa je tudi druga, z Rimske ceste čez Mirje proti Koleziji.
lj Pri plinovi tovarni napeljujejo vodovod v tovarniške prostore. Pri vhodu postavijo novo železno ograjo mesto prejšnje lesene.
Ij Svet od Harbichove hiše ob podaljšanih Škofjih ulicah do vojašnice so zasuli in krstili na »Trg pred vojašnico«, in ne bo zazidan. Kako so mogli ta prostor s tem imenom krstiti, nam ie res neumljivo.
lj Majevi izleti. Mestne ljudske šole praznovale bodo letos inajnik z izleti na Rožnik. Šmarno goro in Gorenjsko.
lj Samo nemški. Človeku se dozdeva čudno, ko pride v prodajalnico cvctlic neke ljubljanske tvrdke v Prešernovih ulicah, četudi z večjim naročilom, pa se mu nc more postreči, ker prodajalka zna — samo nemški. Ker zna in rado govori vse osobje z gospodarjem vred slovensko, bi bilo le v njegovo korist, čc bi na najbolj važni prostor postavil Slovenko, ki zna gotovo tudi nemški!
Ij Zahvala. Velecenjeni gospod Robert Kollmann, trgovec v Ljubljani, blagovolil je pokloniti v proslavo spomina svojega pokojnega očeta blagorodnega gosp. Frana Kollmanna pevskemu društvu »Ljubljana« izdatno svoto 500 K. Odboru zgoraj označenega društva je prijetna dolžnost izrekati velecenjemu gospodu dobrotniku na veledušnem daru tem potom svojo naj-iskrenejo in najglobokejšo zahvalo. Ljubljana, dne 23. mal. travna 1908. Za odbor pevskega društva »Ljubljana«: Rado Šturm, t. č. predsednik. — Dr. Lovro Pogačnik. t. č. blagajnik. Makso Brada-ška, t. č. tajnik.
lj Dobrim ljudem zahvala. Rodbina umrlega fotografa g. Iv. Kotarja se najtopleje zahvaljuje vsem dobrotnikom za vse niilodare, ki jih jc prejela s posredovanjem uredništev slovenskih listov in ki so jih ji razni dobrotniki osebno izročili.
Ij Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani. Izvanredni občni zbor, ki bi ga imelo 2. majnika t. 1., sc jc preložil na soboto dne 2. majnika t. 1. se je preložil na soboto dne 9. majnika t. I.. ker se mnogo društvenih članov namerava udeležiti pevskega izleta »Glasbene Matice« v Zagreb in je pripravljavnemu odboru na tem, da se radi važnosti izvanrednega občnega zbora kolikor možno vsi člani udeleže.
Ij 50 let stanuje v eni hiši. G. Josip Graul, star 83 let. je praznoval včeraj 50 let. kar stanuje v eni in isti hiši, namreč v Kolodvorskih ulicah štev. 23, pri gospodu Hudoverniku.
Ij Našla jc šoska učenka Antonija Pro-hinarjeva fin pasji ovratnik brez znamke in sc ga dobi na magistratu.
Razne stuarl.
Velikanski vihar v Ameriki. — Več mest uničenih.
Vihar, ki je divjal 24. t. m. po državah Missisipi, Alabani in Louisiani, e razdjal popolnoma več mest, druge pa opustošil. Izgubilo je življenje več sto oseb. Samo v Atlanti je 250 mrtvili in ranjenih. 21 malih mest je vihar takorekoč pomedel s površja. Utrgal se je tudi oblak, nakar je nastopila strašna povodenj. Viharji še divjajo. Dvigajo se velikanski stebri prahu, da se solnca nič ne vidi.Dosedaj je mrtvili baje že tisoč oseb. Večinoma so mrtveci črnci.
Sveta vojska proti Angležem.
Mohmandi so 24. t. m. poizkusili obkoliti angleško taborišče. Na tisoče Afga-ničanov se pridružuje Mohmandoin. Mulahi hujskajo na sveto vojsko proti Angležem. Angleži so izgubili sedem mož in štiri častnike, 28 mož je nevarno, 19 pa lahko ranjenih. Sovražnik je izgubil 400 mož.
Angleška zaplenila avstrijski parnik.
»Daily Mail« poroča iz Shangaija, da je angleška krona zaplenila po razsodbi mornariškega sodišča parnik »Mahore-schin«, ki je last neke avstrijske tvrdke. Ladja je bila registrirana protipostaviio za angleško in je jadrala pod angleško zastavo.
»Vesela vdova« plagljat? Iz Amerike prihaja vest, da je Leharjeva opereta »Vesela vdova« plagijat. Baje jc opereta posneta po dveh starih francoskih operetah »L' Attache d' Ambassade« in »Le Pariš de Mahoinet«. Slavna pesem »Maksim« je baje vzeta iz zbirke francoskih narodnih popevk »Chansons Provengales«. policijsko nadzorstvo.
Ženo in sebe umoril. V Lišni na Češkem je kočar Josip Mockcrschnabel v pijanosti ubil s sekiro svojo ženo, s katero je živel v sovraštvu; nato se je sam obesil v skednju.
Telefonska In brzoiauna poročila.
RAUCH.
Dunaj, 27. aprila. Danes je dospel semkaj baron Rauch.
DEMONSTRACIJE.
Dunaj, 27. aprila. Na tukajšnji tehniki so se vršile demonstracije proti profesorju dr. Englanderju.
BARON BECK PRI CESARJU.
Dunaj, 27. aprila. Cesar je sprejel barona Becka v 1 iu pol ure trajajoči avdi-jenci.
PROTI CESARJEVEMU JUBILEJU V BOSNI.
Sarajevo, 27. aprila. Dočim delata vlada in Hrvati priprave, da proslave cesarjev jubilej, sc Velesrbi izdali parolo, da se jubilejske slavnosti od strani Srbov in Mohamedancev bojkotirajo in sc proslavi 31. avgusta turški sultan kot resnični suveren Bosne.
BOJ NA ČEŠKEM.
Budjejevice, 27. aprila. V Kalschingu sc jc vršil nemški ljudski tabor, na katerem so nemški poslanci ojstro nastopili proti vladi ter zahtevali zadoščenja za krivice, prizadejane Nemcem od praškega uadsodišča. Istodobno se je vršil v Hohen-burgu krščansko-socialni protishod, na katerem so obravnavali o agrarnih stvareh.
DRŽAVNOZBORSKO ZASEDANJE.
Praga, 27. aprila. Masarykov »Čas« piše, da Beck v sedanjem zasedanju ne predloži jezikovne postave. Mogoče, da jo predloži voditeljem strank. Masaryk toži o razcepljenosti čeških strank. Masaryk odsvetuje obstrukcijo. Zbornica stremi, da reši predvsem starostno zavarovanje, po-državljenje železnic in ureditev rek. Ma-saryk pravi, naj bodo češke stranke zadovoljne, čc Beck zdaj ne predloži zbornici jezikovne postave.
PRAGA IN CESARJEV JUBILEJ.
Praga, 27. aprila. Mestni svet praški je sklenil, da predlaga občinskemu svetu, naj se ob cesarjevem jubileju ustanovi otroška bolnišnica, hiralnica in oskrboval-nica invalidov in moderna obrtna šola. Slavnostnega dunajskega izprevoda sc praška občina ne udeleži.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 27. aprila. Češki radikalci so imeli 26. t. m. posvetovanje, ki ga jc vodil poslanec dr. Ba\a. Sklenili so, da pošljejo k namestniku deželnega maršala grofu Sch&nbornu odposlaništvo, ki bo prosilo, naj sc takoj skliče češki deželni zbor. Nadalje so protestirali, da se reši jezikovno vprašanje v državnem zboru, ker jc za rešitev narodnega vprašanja kompeten-ten edinole češki deželni zbor.
»»OSREDNJA ZVEZA AVSTRIJSKIH TRGOVCEV«.
Dunaj, 27. aprila. Tu se je ustanovila »Osrednja zveza avstrijskih trgovcev«. Na shodu je govoril trgovinski minister Fiedler. Sklenili so resolucijo, ki poživlja vlado, naj ustanovi trgovinski svet pri trgovinskem ministrstvu.
NOVA KRŠČANSKO - SOCIALNA ZMAGA.
Sv. Hippolit (St. Polten), 27. aprila. V Sv. Hippolitu, kjer je neomejeno gospodoval znani svobodomiselni Volkl in njegova liberalna stranka, so zmagali pri občinskih volitvah na celi črti krščanski socialci.
UČITELJICA ODLIKOVANA.
Rim, 27. aprila. Papež je predsednici I. društva katoliških učiteljic, nadučiteljici Karolini Atnbros podelil častni križec pro ccclesia et pontifice.
GRANITO DI BELMONTE.
Rim, 27. aprila. Prihodnji konzistorij se ne bo vršil pred koncem novembra. Pri tej priliki postane dunajski nuncij Granito di Belmonte kardinal. Slednji je že pred letom želel postati nadškof v južni Italiji.
VELESRBSKE BOMBE.
Cetinje, 27. aprila. »Glas, Črnogorca« poroča: Sodišče za anarhistične zločine toži sledeče osebe: Marko Dakovič, jurist; Teodor Bozovič, vseučiliščnik v Belgradu; Jovan Gonovič, vseučiliščnik v Belgradu: Milija Pavičovič, bivši poslanec; Simo Sobajič, bivši poslanec; Lazo liozo-vič, bivši učitelj; Lubo Pavič, trgovec; Pero Vrbica, bivši ministeriaini uradnik; Andrej Radovič, sodni tajnik; Bajo Garda-zevič, sodnik; Savo Zuraskovič, bivši poslanec; Nikolaj Martinovič, dijak v Mona-kovu; Peter Novakovič, pisar; Rado Po-povič, dijak; Vujadin Okičin Vujačič, pisar; Milutin Ristov Milickovič, ekonom; Lazar Oamjanovic, jurist; Jovan Tomaše-vič, gimnazijec; .lovan Kazič, gimnazijec; Gligorije Vukčevič, gimnazijec in Joa La-zarevič zaradi anarhističnega zločina proti knezu Nikolaju I., članom vladarske rodbine, ministrom in državnim temeljnim postavam. Razprava sc vrši 12. maja.
DAROVI SV. OČETU.
Rim, 27. aprila. Iz vsega sveta prihajajo povodom jubileja sv. očeta bogati darovi. Dar nemških katolikov bo izročen sv. očetu meseca maja. Benečani izroče sv. očetu dragocen prestol.
VEČNI NASI.
Rim, 27. aprila. V Trapanu so zopet izvolili Nasija za poslanca.
KNEZ EULENBURG V ZANJKL
Berolin, 27. aprila. Državno pravdni-štvo je sklenilo, da konfrontira kneza Eu-lenburga z Riedclnoni in Ernstom, ki sta v Monakovem izpovedala za kneza zelo obteževalno.
NESREČA NA MORJU.
London, 27. aprila. Ob nesreči, ko sta trčila skupaj križarica »Gladiator« in parnik »Saint Paul«, so utonili trije mornarji »Gladiatorja«. Pogrešajo še enega poročnika. »Gladiator« je popolnoma razdejan.
SILEN NALIV V KAIRI.
Kairo, 27. aprila. Vsled silnega naliva je bil včeraj tu ustavljen promet. V Wai-lyju pri Kairi je naliv podrl 70 hiš.
ŽITNE CENE. Budimpešta 27. aprila.
Pšenica za maj.......
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Koruza za maj.......
Oves za okt........
Efektiv: nespr
11-21
948 822 640 650
Meteorologično poročilo.
ViSina n.morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
26 27
Cu »pa-tOVaaja
9. ireč.
7. zjutr-2. pop
Stanjo
barometra * mm
33 4
36-6 35 4
Temperatura
Cefiijn
5-2
3-1
120
Vetrari
sr. svzh.
sr. jzah. sl. jug
Neb«
obl.
Srednl« včerajšnja temp. 8 6«,
jas norm 11 -4»
M **
11 a
t D jjj
1a>-
274
I Tomaž Potočnik, župnik na Brez-nici, naznanja tužnim srcem v svojem in v imenu očeta, bratov in sestra pokojnikovih prežaiostno vest, da je velečastiti brezniški rojak, gospod
Josip Bizjak
kaplan v Planini
po dolgi bolezni, previden s svetim zakramenti za umirajoče, v 26. letu svoje starosti v soboto, dne 25. aprila 1908, ob 7. uri zvečer v LeoniŠču v Ljubljani mimo zaspal v Gospodu
Truplo dragega rajnika se bo v ponedeljek, dne 27. aprila, blagoslovilo v Leonišču in potem prepeljalo v Moste pri Breznici ter bo v torek dne 28. aprila, ob 10. uri dopoldne pokopano na Breznici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale j' v župnijski cerkvi na Breznici,
Predragega ranjika priporočam naj-iskreneje v molitev in blag spomin.
Zahtevajte MJ'owenca" u useh so-stlinali! — Zahteuojte Jlouensa' na KoiDMh!
ŠIVILJE
se sprejmo takoj pri A. Singer Gosposke i ul. 4, Ljubljana.	1029 1—1
Fw*čiška piccoH
roj. Cambiagio
je umrla danes po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani, tudi v imenu ostalih sorodnikov vest o nenadomestni izgubi vsem prijateljem in znancem.
Zemski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v ponedeljek dne 27. t. m. ob '/211. uri dopoldne iz kapele svetega Justa na pokopališče sv. Ane v Trstu.
Trst, 24. aprila 1908.
Gabrijel Piccoli, lekarnar soprog
Lottina, Dr. Gabrijel, Antonietta in Marija Piccoli
otroci.
Angioiamaria Piccoli
sinaha
Brez vsakega posebnega obvestila.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskrenolju-bljenega soproga in očeta gospoda
Karola Kotnika.
posestnika na Mirkah
izrekamo tem potom našo presrčno zahvalo prečastiti duhovščini, slavni Vrhniški čitalnici, Verdski požarni brambi, darovalcem jerasnih vencev in sploh vsem ki so spremili dragega rajnika na zadnjem potu.
Mirke, 24. aprila 1908.
(Vsaka beseda velja 2 vin.)
Službe iščejo:
Kuharica, stara nad 30 let; šla bi najraje v kako župnišče na deželi. Naslov pove uprava.
Mladenič, vojaščine prost, ki bi mogel vršiti tudi manjša pisarniška dela pri kaki posojilnici. Ponudbe sprejema uprava lista.
Občinski falnlk. Vpokojen nadučitelj želi službo obč. tajnika pri kakem županstvu S. L. S. blizu Ljubljane.
Peček, ki ima veselje do trgovine. Naslov pove upravništvo.
Pekle, 30 let stara želi kot kuharica v kakšno župnišče.

U si Rešuje Telo!
Laudes Eucharisticae
za 4 mešane glase zložil
Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. 1027 3-i
Prodaja Kat. bukvama r Ljubljani.
Cena 1 K. ^^^
Proda se
I
Dobro ohranjen glasovir. Cena primerna. Ponudbe z naslovom na upravo lista.
B000000II0000O00
I--« ,sže se — 1
| najemnik §
[p	za gostilno w	g
Stanovanja: j|| g	flORlIl' U UgllkOIICU □
Išče se Stanovanje V sredini mesta z eno ali dvema sobama ter kuhinjo. Ponudbe na upravo tega lista.
Lepa meblovana soba se takoj odda. Kje, pove uprava tega lista.
Sfanoiranje S hrano, poseben vhod v sobo, išče samski uradnik, Ponudbe sprejema uprava na naslov „X. Y "
Soba s posebnim vhodom in razgledom na ulico se odda. Več Pred škofijo 21.
pj gostilna ima 5 gostilniških sob z ® ID lastno upravo razven posode in QJ
I1MHU
|fj perila, vrt, ledenico, dve kleti, sobe	g)
©za tujce, hlev za izpreganje in me-	id
šarijo. Kavcija 2000 K, najemnina	UJ
(p 1200 K. Več se izve pri načelništvu	Q
©Hranilnice in posojilnice	fj) v Velik«»cu, Koroško.
[y 1026 3- 1	0
00000001100000013
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra« njjenje prhljaja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena (franko na vsako pošto): t lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juri$i£, lekarnar v Pakraou it. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	814 20—i


Javna
Pred c. kr« okrajno sodnsjo Iju* sob«® štev. 16 dražita so bode
dne 8. maja ob 10. url dopoldne
Janko Traunovo posestvo na Viču pri Ljubljani, obstoječe iz treh gospodarskih celot in sicer:
Hiša štev. 3 ležeča ob tržaški cesti, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in gostilniška obrt. Gostilniški prostori so pripravni v vsakem letnem času za največje ve-selične prireditve. Zraven pripadajoče gospodarsko poslopje vsebuje skladišča, kleti, živinske hleve in pekarno. Ta poslopja in zraven spadajoči hišni vrt, potem l1^ orala obsegajoč senčni vrt, prilično 2 orala travnika in 2 orala njiv so sodno cenjena na K 46.662'—.
Drugo gospodarsko celoto tvori 28 stavbenih parcel v v Rožni dolini s cenilno vrednostjo K 13.456'—.
Tretja gospodarska celota hiša št. 61 na Glincah obstoječa iz dveh poslopij in zraven spadajoči obsežni vrt, je cenjena na K 10.850*—.
Pojasnila daje* odvetniška pisarna dr. Hudnika v Ljubljani.
1030 1
pniil

^ j £
Podružnica i v gptjatu, b
K>*le*««ft glavnica I 1 I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, sim«j.»« unče štev. 2
priporoča	Žrebanje glavni dobitek
promese na 31 zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5 50	5. maja	K 60 000'—
,, ,, 3% zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5—	15. maja	„ 90.000 —
,, ,, 4 % ogr. hipotečne srečke .... po K 4 —	15. maja	,, 70.000*—
„ „ ogr. premijske srečke cele po K 12 —, pol. po K 7.—	15. maja	„200.000*—
g v Celovpn« i
I 3*«xervnS farstB * .
> > £ ffao.oooip s i
Slouenskolplanlnstuo.
+ Občni zbor »Slovenskega planinskega društva.« V soboto večer se je vršil v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« 16. občni zbor naših planincev. — Otvoril ga je, konstatujč sklepčnost, okrog 9. ure predsednik prof. Orožen s kratkim pozdravnim nagovorom, v katerem se je zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli, da se jc društvo iz skromnih početkov razvilo v krepko drevo. V znak sožalja za sodelavci, ki so umrli tekom zadnjega leta (dr. Mil. Dolenc, Viktor Rohrman, Peter Levičnik in dr. E. Kramer) se zborovalci dvignejo s sedežev. — Poročilo o zadnjem občnem zboru je bilo natisnjeno v društvenem glasilu. — Tajnikovo poročilo čita odbornik Korošec, — »ker je g. Hauptman hripav«. Iz istega posnemamo, da je društvo imelo lani 2662 članov, in sicer osrednje društvo 634, sedemnajst podružnic pa 2028 članov. Število članov osrednjega društva kaže prirastek (+ 15), podružnice pa so brisale ude, ki niso plačevali članarine, ter izkazujejo izgubo (— 115). Tekom leta 1907 se je ustanovila nova podružnica selška s sedežem v Železnikih. Podružnica v II. Bistrici je začela delovati še le letos. Podružnica v Pazinu, ustanovljena že leta 1906, še ne deluje. — Odbor je imel 49 sej; razun tega je bilo sedem sej veseličnega odseka, 2 markacijskega, 2 za oskrbo Ka-dilnikove koče. Razun občnega zbora se je vršil prošlo leto tudi shod delegatov osrednjega društva in podružnic. Predavala sta Janko Mlakar in dr .Svigelj. Priredila se je tudi razstava slik članov amater-fotogra-fov. Kar se tiče zunanjega delovanja, se je pripravilo gradivo za povečanje triglavske koče na Kredarici: adaptacije se izvršijo še letos. VČrnem Dolu pod Snežnikom si je društvo zagotovilo pravico za nakup koče, ki so jo tainošnje občine zgradile za zemljemerce. Na Nanosu je društvo kupilo obsežne parcele za planinsko kočo. Zgradilo se je več novih turistovskih poti kakor iz Trente na Prisojnik, ter popravilo več starih. Isto velja glede markacij. Promet v kočah sc je znatno povečal; iste so bile dobro preskrbljene. Kadilnikovo kočo je imel osrednji odbor v lastni oskrbi, ker je častni član Fran Kadilnik naklonil pod tem pogojem v pokritje stavbnih stroškov 7000 kron. Odbor je bil v zvezi z drugimi turistovskiini društvi ter dopisoval v razne liste o krasotah naših planin. »Planinski Vestnik« je na zadovoljiv način izvrševal svojo nalogo. Podružnice so večinoma živahno delovale. — Poročilo se je vzelo na znanje. — Blagajnikovo poročilo, ki ga je podal blagajnik Šusteršič, se glasi jako ugodno. Zadnje leto se je plačalo mnogo starih računov. Skupni prejemki osrednjega društva so znašali K 42.014, izdatki pa K 40.771. Prebitek znaša v gotovini 61 K, dočim je v hranilnici naloženo 1182 kron. Premoženje osrednjega društva znaša K 58.500 in 86 vin., dolgovi K 13.555-66, čista imovina 44.945 K 20 vin. Upoštevaje običajni odpis na inventarju itd. kaže imovina od lani prirastek K 9484- 82 vin. Podružnice pa so imele dohodkov K 56.274-64, stroškov K 44.324-89, prebitka K 1194-75 in čistega imetja v vrednosti K 60.256-85; do-davši čisto imetje osrednjega društva, znaša skupno imetje K 105.012-98 vin. — Proračun osrednjega društva računa na kron 12.400 dohodkov; ker bi pa znašali zahtevki (samo za koče nad 16.000 kron), skupaj K 31.901, pokaže se primanjkljaj okolu 20.000 kron. — Po poročilu pregledoval-cev računov se podeli soglasno absoluto-rij. — Blagajnik poroča o prevzetju v oskrbo koče na Kamniškem Sedlu; ker se vsled boljših komunikacij povzdigne promet te koče, priporoča, da prevzame osrednje društvo od dolga za stavbne stroške kron N000 in obremeni z istim ter z izdatki za druge investicije kamniško podružnico skupaj z 11.000 kronami, ki se imajo amortizirati z dohodki koče, čiji promet je že sedaj aktiven. V debato posežejo Korošec, dr. Svigelj, dr. Tominšek in ravnatelj Macher. Sprejet je sklep, da se kamniško kočo prevzame v oskrbo osrednjega društva. — Pred volitvijo odbora izjavi prof. Orožen, da vsled družinskih razmer in obi-lih službenih poslov ne more več sprejeti predsedništva. Predsedništvo prevzame podpredsednik, dr. Tominšek, ki slika zasluge prof. Orožna, ki si jih je tekom 15-letnega predsedovanja, v dobi borbe z narodnimi nasprotniki, z mirnim, treznim delovanjem kot načelnik, kot planinec ter kot znanstvenik in pisatelj pridobil za društvo, ter predlaga, da ga občni zbor izvoli za častnega člana. Predlog podpirajo Korošec, dr. Svigelj — kot vodja »opozicije« in poslanec Mandelj, ki naglaša, da je prof. Orožen znal v burnih političnih bojih voditi čolnič društva tako, da je planinsko društvo ostalo vedno nad strankami ter imelo simpatije vseh strank; želi, da bi
bilo tako tudi v bodočnosti. Na to je prof. Orožen soglasno izvoljen častnim članom planinskega društva. — Podpredsednik izraža zahvalo odbornikom, ki so izjavili, da ne morejo več sprejeti odborništva (dr. Foerster, Oerbič, Korošec) ter predlaga, da se ta zahvala zabeleži v zapisnik. Sprejeto. — Na to se izvolijo na predlog poslanca Mandelja per acclamationem v odbor: Dr. Fran Tominšek, dr. Anton Svigelj, Josip Hauptman, dr. Fran Zupan, Anton Šusteršič, Ivan Korenčan, Ivan Maclier. Ivan Mlakar in Viktor Skaberne; kot namestnika odbornikom: Fran Jesih in dr. Jakob Zmavc; kot revizorja: Ivan Mejač in Henrik Lintner. — Prof. Orožen prevzame predsedništvo ter se zahvali za podeljeno mu častno članstvo; kot zanimivost navaja, da je bil izvoljen za predsednika, ko še niti član ni bil; obljublja, da bo tudi zana-prej deloval za društvo, ki je tudi v narodnem oziru važno. (Živahna pohvala in ži-vio-kliei.) -- K točki: izpreinemba pravil, se čita predloge dotičnega odseka, samostojni predlog dra. Svigeljna in dopis Savinjske podružnice. V debato posežejo dr. Svigelj, dr. Tominšek, ravnatelj Maclier, inž. Skaberne, dr. Foerster, Korošec in dr. Sprejeti so končno odsekovi predlogi ter se zviša število odbornikov, oziroma namestnikov in določi, da je urednik »Planinskega Vestnika« ipso facto član odbora. Izvolijo se na predlog poslanca Mandelja za slučaj odobrenja spremenjenih pravil: za namestnika gospodarju inž. Mencinger, kot nova odbornika dr. Jernej Demšar in Oskar Skušek, kot namestnik odbornikom Leo Rogl. Pri slučajnostih nasvetuje odbornik Korošec resolucijo, ki naroča odboru, da poskrbi, da se bo na primeren način praznovala petnajstletnica društva — v gorah (z izletom v Vrata in na Triglav). Prof. Pajk nasvetuje, da bi se o tej priliki imenovalo katero večjih koč po našem prvem,^ slavnem turistu Valentinu Staniču. Inž. Skaberne pojasnjuje, da je odbor na to že mislil in da je govornik že pripravil načrt koče, ki bo nosila Staničevo ime. Dr. Svigelj nasvetuje, naj bi se razmišljalo o preosnovi »Planinskega Vestnika«, ki bi naj imel samb osein, zato pa obširnejših številk, po možnosti s slikami. Za časa počitnic naj bi ne izhajal. Nadalje priporoča, da se uvedejo vajne ture ob nedeljah, v skupinah, z voditelji, ki jih večja družba lažje plača nego posameznik. Dr. Tominšek podpira ta nasvet. Sprejeto. Ravnatelj Maclier kot starosta odb. vabi za ponedeljek k seji, v kateri se bo odbor konstituiral. Nato se predsednik zahvali zbo-rovalcem za udeležbo ter zaključi občni zbor ob 11. uri in pol.
Znanost m umetnost.
Molitvenik g. žup. Fr. Finžgarja v novih posebno krasnih vezavah za dame.
Te nove originalne vezave so jako lične in pripravile in ni bolj primernega darila za naše ženstvo, kakor Finžgarjev molitvenik v taki vezavi. — Poleg molitvenika so predeli za shranjevanje denarja iu papirjev; vse skupaj je zaprto s posebno za-klopnico, na kateri je pritrjena zapona iu fina verižica, da nosijo dame molitvenik čez roko. — Ker je vezava zares lepa in priročna, ter popolnoma izvirno domače delo, je postavno varovana in zaščitena, ter ni dovoljeno ponarejanje. — V tej vezavi dobi se dosedaj samo znani molitvenik gosp. župnika Franca Finžgarja »Bogu kar ie božjega«, kateri je edini vsled svoje krasne in izvanredno priročne oblike za tako fine vezave primeren; — toda ne samo po zunanji obliki, temveč tudi po izbrani vsebini se je ta molitvenik zelo priljubil, in je edini, ki popolnoma zadošča modernim zahtevam, ter se da lahko v roke tako priprostim, kakor tudi najizobra-ženejšim krogom. Molitvenik ima prazen prostor za vpisanje spomenice. Nova vezava se dobi po raznih ccnali, pri katerih odločuje kakovost porabljenega usnja in sicer: najfinejše usnie v dveh barvah (imitacija krokodilove kože) z listnico, verižico itd. 5 K 80 vin., fino črno šagreno usnje sicer isto 4 K 60 vin. Kakor znano, se dobi isti molitvenik tudi v priprostih vezavah, namreč: 1. Vezava z upogljivimi platnicami za gospode: fino umetno usnje 7 rdečo obrezo 1 K; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K 20 vin.; najfinejša teletina z zlato obrezo 3 K. 2. Vezava s fino vatira-nimi platnicami za dame: fina umetna teletina z zlato obrezo 1 K 90 vin.; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K 20 vin.; najfinejša teletina z zlato obrezo .3 K. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
HRVAŠKA. Seceslja v Starčevlčevi stranki.
Frankovi pristaši so si izvolili Mi.ia Tkalčiča za predsednika, v upravni odbor pa dra. Josipa Franka in dra. Horvata.
Shod stranke bo 7. maja t. I. v Starčevi-vičevem domu. Na dnevnem redu je vprašanje o položaju in nadaljnemu postopanju vsled razdora v stranki. »Pester Lloyd« smatra razkol za prvi simptom zdravljenja hrvatskih strank in želi, da bi se ta proces v korist hrvatskega naroda čim prej izvršil. »P. I..« namreč meni, da se je sedanja konstelacija v hrvatskih strankah preživela in da je potrebna nova politiška zveza, v kateri bi bili združeni vsi sorodni življi. V to svrho pa je treba pred vsem, da se stranke same v notranjem očistijo, t. i. izločijo heterogenne elemente. »Neues Pester Journal« pravi, da je secesija dokaz, kako abnormalne razmere vladajo na Hrvatskem. Ce ni mogoče niti eni šo-vinistiški opozicionalni stranki, da bi se obdržala skupaj, kakšen red še le mora vladati v koaliciji, ki dela z vsemi silami na to, da bi spavala na površino? — Oin-tiibus« piše pod naslovom: »Komedije v Zagrebu: »Cisti« se na sjednici dne 23. tek. mj. razdielili na 3 diela. Tako sada imade-mo tri »čiste« stranke prava, nu neznamo koja je najčišča, a koja najblatnija. Ima se pravo Rauch smijati.«
Pogoji ogrsko-hrvatske sprave.
Hrvatski aristokrat baron Hellenbach-Paczoloy je priobčil v »Vaterlandu« članek, v katerem najodločnejše obsoja ogr-sko-hrvatsko nagodbo, kakor jo razlagajo in izvajajo Madjari, ter zahteva, da naj hrvatski sabor vladarju predlaga imenovanje bana, ker le v tem slučaju zamore ban nasproti Ogrski nastopati in ščititi hrvatske pravice. Nadalje naj bi Hrvatska pobirala vse davke ter izročala Ogrski pravično odmerjen prispevek za skupne izdatke, kar je utemeljeno tudi v nagodbi. Končno naj bi Hrvatska in Ogrska s pomočjo regnikolarne deputacije sporazumno določili pravo razlago dosedaj spornih točk nagodbe.
Srbi in Hrvati.
Gori imenovani baron Hellenbach -Paczolay je priobčil v »Vaterlandu« čla-terlandu«, da so Srbi nevarni hrvatski narodnosti. Pred reško resolucijo, ki je speljala Hrvate na led, da je pomenila beseda -Srb« le versko razliko, dandanes pa re-solucionaši ne poznajo več hrvatskega naroda, marveč le hrvatsko-srbski; kmalo sc bo reklo srbsko-hrvatski in na zadnje srbski! Ako bi bili Hrvatje edini, bi Srbi ne zahtevali enakopravnosti kot narod, ampak bi se brez koncesij ob strani Hrvatov borili proti madjarski prevzetnosti. (?) — Na ta izvajanja odgovarja »Agramer Tag-blatt«, da je v deželi, ki šteje 2Ve milijona prebivalcev, 600 tisoč Srbov činitelj, s katerim treba računiti. Tako močnega notranjega nasprotnika bi Hrvatska ne mogla prenašati. Khuen-Hedervary je ravno iz hrvatsko-srbske nesloge črpal moč, da je dvajset let zatiral svobodo in širil madžar-stvo. Zato je prijateljstvo s Srbi neobhodno potrebno že samo iz ozirov politične aritmetike.
* * *
Socialni kurz v nadškofijskem semenišču
v Zagrebu.
»Hrvats,tvo« piše: »Včeraj (24. t. m.) se je pričel ta socialni kurz, ki smo ga nedavno naznanili. Obdržava se v glasbeni dvorani »Vienca«. Včeraj je govoril gosp. dr. Krek, in sicer ves danokmetskem vprašanju. Po vsakem celotnem odlomku se je razpravljalo, reševalo vprašanja, v čemer je dr. Krek pokazal uprav izredno spretnost, ko je znal takoj odgovoriti in najlepše rešiti vsako vprašanje. Celemu predavanju o kmetskem vprašanju sledili so zelo pozorno vsi poslušalci, in v posameznih momentih je znal dr. Krek slušatelje s svojim govorom uprav navdušiti.«
Potem obljublja »Hrvatstvo« podrobno poročilo o celem tečaju za pozneje ter navaja glavne točke: »Dr. Krek je najprej naglašal, kako se je duh samostalnosti docela izgubil v vseli stanovih in da je ostal svoboden edino lešekmet. Uradništvo, delničarji — kapitalisti, industrijalci — vsi se naslanjajo na društvo — na državo. Ce še kmetski stan izgubi samostojnost, nastane strašen polom v ljudstvu. Nadalje govori o naturalistiškem in kapitalistiškem gospodarstvu. Naglaša pregrešek v dosedanji tehniki v gospodarstvu. Oovori o kmetu kot producentu, obrtniku in — trgovcu, potem o izobrazbi kmetov, o ženskih šolah, zimskih tečajih, in zlasti o šolah po danskem sestavu.
Potem preide na nov predmet, namreč na agrarno - politiško vprašanje. Kot pogoje dobro urejene agrarne politike naj se postavi: meje zadolževanju. Tu je navajal neke vrste kredita, potem zavarovanje imetja, življenja itd. Druga zahteva je, da sc zviša produkcija. To je možno, ako se vredi: 1. služnostno (servitutsko) vprašanje, 2. vprašanje skupnih zemljišč (zein-Ijiščnih zajednic), 3. komasacijsko vpraša-
nje in 4. če se izvede splošne melioracije. Kmet še nima agrarne politike, dočim ima vsak drugi stan svojo posebno politik«. Glavne točke te agrarne politike so: 1. davki, 2. carine in 3. tarifna politika. — Dr. Krek govori potem zopet o kmetu kot producentu, kot obrtniku in na zadnje kot trgovcu. Tu je zlasti naglašal pomanjkanje splošne izobrazbe naših kmetov ter zahteval občno reformo ne le ljudskih šol, marveč tudi srednjih, ki nudijo mladini vse drugo, le tega ne. kar bi rabila za vsakdanje življenje. Da postane kmet dober trgovec, potrebuje trgovskih šol in poleg tega združevanja (asociacije). Tako je dr. Krek v glavnem podal to, česar še dosedaj nismo poznali, ali pa je, če nam je bilo kaj znanega, ostalo nerešeno. Danes (25. t. m.) se tečaj nadaljuje ter se govori o delavskem in alkoholnem vprašanju.«
RAZMERE V SRBIJI IN NOVE ŽELEZNICE.
R i in, 25. aprila. Znani žurnaiist Vico Mantegazza objavlja v »Corriere della Sera« strokovnjaški članek o Srbiji, kjer pravi med drugim sledeče: »Srbija je vsled notranjih politiških strankarskih bojev obsojena propasti. Nobena skupščina se do današnjega dne ni mogla obdržati do konca zakonodavne dobe. Srb je rojen politik; v najmanjših vaseh se celi dan govori o politiških dogodkih in debatira. Kmet smatra posJaniški mandat za vir dohodkov in to je vzrok burnim, čestokrat krvavim volivnini kampanjam. Kmečki poslanci, ki v Belgradu čestokrat po trije ali štirje skupaj stanujejo, se na koncu zasedanja vrnejo s prihrankom 400 do 600 frankov domov. Pašič je edini državnik, ki ga je Srbija v zadnjih letih imela, pri-jenljiv in mehak, ki se vsak čas zna ukloniti, pa tudi strog in brezobziren, kadar treba. O železnici Donava-Adrija piše Mantegazza, da bo še precej vode v morje steklo, predno se bo zgradila. Baje je Avstrija zato privolila tako rada v zgraditev te železnice, ker je prepričana, da se nikoli ne bo zgradila.
SAS1 PROTI SVOJIM POSLANCEM.
V Velikem Sibinju se je vršil te dni velik shod sedmograških Sasov, ki je pozval saške poslance na odgovor zavoljo njihovega nastopa v državnem zboru, kjer so privolili v revizijo poslovnika. Očital sc jim je tudi novi šolski zakon. Pozivali so poslance, da vstopijo v klub narodnosti. Dva poslanca sta se brezvspešno branila.
iz slouonskeso suetu
sl Mažarski prsti. x »Hlas Lidu« piše: »Jihočeškč trio« v Čeških Budjeje-vicah je sklenilo gmotno podpirati preganjane brate Slovake. .V ta namen je že prej poslalo 1000 K — in te dni je poslalo 30 K — slovaškemu listu »Ludove Novi-ny«. A le-to svoto je mažarska vlada kratkoma konfiscirala. Enako se je zgodilo tudi v drugih slučajih.
sl Zopet Slovak obsojen. Te dni je stal pred budimpeštanskiin porotnim sodiščem Slovak Jan Badula, korektor »Slov. Tyždennika«. Obtoženec ni odgovarjal na vprašanja, kaj ga je napotilo objaviti tri inkriminirane članke. Porotniki so ga spoznali krivim in Badula je bil obsojen na eno leto zapora in 1200 K globe.
sl Zadeva Nemcev v poljskem kraljestvu. Nekoliko poslancev iz skrajne pravice ruske dume nabira gradivo gledč na število nemških podložnikov, ki prebivajo v poljskem kraljestvu. Ti poslanci hočejo namreč v interpelaciji ruski vladi dokazati, da na mejah poljskega kraljestva prebiva več nego 300.000 Nemcev, ki v slučaju rusko-netnške vojske morejo v boj postaviti celo nemško, dobro izurjeno armado.
sl Lužiški Srbi in novi pruski društveni zakon. Novi pruski društveni zakon, po katerem se sme pri društvenih zborovanjih rabiti samo nemški jezik, je najhujše zadel lužiške Srbe. Vsi ostali slovanski prebivalci na Nemškem bivajo na mejah držav, kjer imajo med svojimi rojaki za-slombo in kamor se morejo zateči. Toda lužiški Srbi ne morejo nikamor, ker so zaprti v srcu Nemčije. Zakon ima sicer paragraf, po katerm se v teku 20 let dovoljuje na shodih govoriti tudi v drugem jeziku in to v okrajih, v katerih nekatera ne-neinška narodnost ima več nego 60 odstotkov prebivalcev. To torej velja samo 20 let. Po 20 letih tudi le-to dovoljenje izgine in potem se bode pri shodih moral rabiti samo nemški jezik. Lužiški srbski list »Katholski Posel«, ki izhaja v Budišinu, se pa pritožuje, da v nobenem lužiško-srb-skem okraju ni 60odstotkov Srbov. Lužiški Srbi torej sploh ne smejo rabiti pri svojih shodih svojega materinskega jezika. Zakon ima sicer tudi še paragraf, po
katerem uradi morejo storiti izjemo ter dovoliti nenemško zborovanje. To milost morda bodo izkazali saksonski uradi, ki niso še tako lokatističnega mišljenja, zgor-njelužiškim Srbom vsakokrat, kadar bodo zato prosili. Ze zavoljo tega, ker zgornje-lužiški Srbi so vladni in volijo vselej konservativno. Uradi tedaj nimajo povoda jih kaznjevati. Ali spodnje-lužiški Srbi, ki že bivajo na Pruskem, gotovo te milosti od pruske vlade ne bodo dosegli.
sl Petdesetletnica ženskih gimnazij na Ruskem. 22. sušca (pravoslavni koledar) 1. 1858. je ruski car podpisal ukaz o ustanovitvi »marijinskega učilišča« — prve ženske gimnazije v Peterburgu. 19. aprila istega leta pa se je takšna gimnazija otvo-rila v Peterburgu in nekoliko pozneje v Moskvi.
sl Rusi in drugi Slovani. Poprej so se na Ruskem izvzemši nekoliko strokovnjakov malo zanimali za ostale Slovane. A sedaj so se razmere izpremenile. V Peterburgu in v Moskvi razna društva prirejajo predavanja o položaju in zgodovini drugih Slovanov. Zlasti se v tem pogledu odlikuje »Slavjanskoje blagotvoriteljno obšče-stvo« v Moskvi, ki je za moskovsko občinstvo priredilo že celo vrsto zanimivih predavanj o slovanskem vprašanju. Predavali so znani ruski slovanofili: Kulakov-skij, Sobolevskij, Filevič, Paljtnov, Fran-cev, baron Stiglic in dr. Predmet preda-vana Kulakovskega je bil: »Obzor sov-remennago razpredčlenia slavjanstva.« — Sobolevskij je imel predavanje pod naslovom: »Staršaja cerkovno-slavjanskaja literatura.«
sl Član severo-aineriškega kongresa
Sabath je izročil predsedniku Rooseveltu peticijo, ki jo je podpisalo 40 tisoč ameriških Slovakov in Cehov in v kateri se predsednik prosi, da bi se odločno potegnil za Františeka Polakoviča, Slovaka in občana severo-aineriškega, ki je preteklega leta ob priliki sokolskega shoda v Pragi obiskal svojo slovaško domovino. Ma-žarski uradi so ga radi neke brezpomembne pesmi in govora, ki ga je govoril zasebno v družbi svojih znancev, prijeli in zatvorili. Pozneje so ga obsodili v sedemmesečni zapor. V peticiji se tudi opisujejo žalostne razmere ogrskih Slovakov, katerih žrtev je postal Polakovič. Ker je Po-lakovič severo-ameriški državljan, zahteva se v peticiji, da naj preds. stori odločne korake v njegovo korist. — Predsednik Roosevelt je zapovedal glavnemu konzulatu v Budimpešti, da bi nemudoma na merodajnem mestu izposloval oprostitev Polakoviča.
sl Nekoliko statistike o češki požrtvovalnosti je objavil praški dopisnik »Polnische Post«. Za 26 let svojega obstanka je »Ustfedni Matice Školska« potrebovala 12 milijonov kron. Od tega denarja se je ustanovilo in vzdržavalo 7 šol srednjih, 85 ljudskih in 60 otroških vrtcev. Razun tega Matica podpira 200 šol. Precejšnje število šol, ki jih je Matica ustanovila, je država morala prevzeti v svojo upravo. Sedaj Matica vzdržuje tri šole srednje z 28 razredi in 94.3 dijakov. Dalje 55 ljudskih šol s 1.31 razredi in sicer 45 ljudskih šol na Češkem, 6 na Moravskem in 4 v Šleziji, ki imajo 7245 učencev. Re-alitete Matice imajo vrednost 801.000 K. Otroških vrtcev vzdržuje Matica 219 z 61 oddelki in 4210 učenci. Matica plača na svojih šolah 4 ravnatelje, 55 nadučite-ljev, 54 učiteljev, .39 učiteljic in 10 vrtna-ric. Proračun za leto 1908. izkazuje rednih dohodkov 14,3.000 K; stroški pa znašajo 999.380 K; torej 855.580 K mora češki narod letos še nabrati. — Statistika dalje omenja delovanje »Narodnega sveta« in »Narodni Jednoty«, ki naberejo na leto v narodne namene več nego ,300.000 K. Narodni davek češkega naroda znaša torej skupaj eden milijon kron na leto. »Polnische Post« pravi, da požrtvovalnost češkega naroda je brez konkurence.
sl Višji trgovski tečaj v Belgradu. V Belgradu nameravajo ustanoviti višji trgovski kurz, v katerega bi se sprejemalo dovršene pravnike.
Po svetu.
Kako koristi proticerkvena gonja na Francoskem delavcem, nam pojasni nekaj podatkov. V Parizu je bilo do .3000 umetnikov in delavcev pri raznih zlatninarjih.
Skupaj so zaslužili osem milijonov frankov j na leto — sedaj so jih morali polovico odsloviti. Tako je tudi v Marzilji, Toulonu. 1 Neki kipar v Lillu je izdelal kipov za razne 1 cerkve za 250.000 frankov na leto; pri j njem je imelo 75 ljudi zaslužek in zaslužili so 100.000 frankov. To je šlo. Neki izdelovalec cerkvene oprave v Rennesu je imel naročil za 150.000 frankov na leto. Njegovi potniki so zaslužili 40.000 frankov pri tem. Od aprila 1904 do aprila 1905 je zaslužil samo 10 tisoč frankov, šest tisoč frankov pa je moral odšteti svojim potnikom. Enaka se godi zvonarjem, izdelovalcem orgelj in harmonijev. Popolnoma uničeno je francosko slikarstvo na steklu, kam pojdejo dela iskat starejši delavci? V Lillu jc imel neki stavbenik 125 delavcev, sedaj samo 25. Poprej je veljala ena usmiljenka 200 frankov na leto, sedaj morajo plačevati slabim strežnikom in strežnicam najmanj 1100 frankov. Seveda stoji sedaj bolnišnicam na čelu gospod Mesureur, ki pa dobiva za svoje delo v službi revežev 40 tisoč frankov. Za dobrodelne zavode se je darovalo I. 1904 24 mil., 1906 18 mil. Za šolska darila: 1. 1904 250.000 frankov, 1. 1906 146.000 frankov. Za ranjene vojake 1. 1904 100.000 fr., 1. 1906 15.00 fr. Za dela zoper jetiko 1. 1903 1,000.000 fr., 1. 1906 100 tisoč fr., za filantropiško društvo 1. 1901 197.000 fr., 1904 76.000 fr., 1905 7000 fr., 1. 1906 pa — nič. Tako gre tudi darežlji-vost nazaj, revščina in nenravnost pa napredujeta.
Ustreljeni orožnik. V Mondsee je po nesreči zadela kroglja orožnika Trautner-ja. Puška je bila nabasana, ne da bi kdo vedel za to.
Nepismeni ženini in neveste. Švicarski statistični urad je dognal, da je bilo leta 1907. v Švici okolo 28.000 civilnih porok. Med novoporočenci je bilo 216 takih, ki so se na dotičnih listinah podkri-žali, in sicer je bilo nepismenih žena 137, moških pa le 79. Tudi leta 1906. je bilo razmerje med analfabeti in analfabetkami skoro isto: 85 ženskih in 56 moških. Nepismeni ženini in neveste pa so večinoma italijanski državljani. Leta 1906. je bilo med nepismenimi ženskami 67 Italijank in 3 Tesinke (iz italijanskega dela Švice), le 5 je bilo nemških ozir. francoskih Švicark. Med ženini - analfabeti je bilo 51 Italijanov in le 5 Švicarjev.
Pod »pikelhavbo«. Na peronu tramvaja v Metzu stoji mlad vojak z Loren-ščine v lepi uniformi 4. bavarskega pešpolka. Pogovarja se z rojaki, ki so ga prišli obiskat v Metz, in sicer francoski. Na površju se prikaže mlad častnik, ki nekaj posluša, potem pa zarezi nad vojakom: Zakaj ne govorite nemški? — Jaz sem na Korenskem doma in pri nas. govorimo skoro samo francoski. — Kaj še, Vi ste nemški Lorenec in znate nemški. — Boječe ugovarja vojak. Pa moji rojaki ne znajo nemški. — Ostane pri tem. kar sem rekel! Nemški vojak govori nemški in ne francoski. Ste razumeli? — Komentarja pač ni treba.
Finska akademija znanosti. Finskemu senatu je predložena prošnja, da določi pravila finske akademije znanosti, ki jo že delj časa nameravajo ustanoviti. Akademija bo imela dva oddelka: humanistični in matematiško-naravoslovni. Svoje spise bo izdajala akademija v pivi vrsti v finskem, poleg tega pa tudi v drugih evropskih jezikih.
Stroj za glasovanje v glediščih. V gledališču »Argentinia« v Rimu so hoteli zvedeti, kako občinstvo sodi o novem delu dramatika Traversia »Mučenci dela«. V to svrho so vporabili prvikrat »psefograf«, stroj za glasovanje, ki je pobiral sodbe gledalcev. Oddanih je bilo 499 glasov, od katerih je bilo za novo dramo povoljnih 303, neugodnih pa 144, 52 gledalcev je oddalo prazne listke, večina gledalcev pa ni hotela glasovati. Italijani se ne morejo odvaditi enostavnejšega ploskanja oziroma žvižganja.
Produkcija žlahtnih kovin v letu 1907. Zlata se je pridelalo leta 1907. skupaj 19,584.844 unč (1 unča je dvanajstinka troy pounda ter tehta približno 31-1 gramov). — torej malo več nego leta 1906., ko je znašala skupna produkcija 19,370 tisoč 658 unč. Po deželah razdeljeno spada na: Južno Afriko 2,536.836, Zedinjene države 4,335.183, Avstralijo 3,619.104, Meksiko 925.000, Rusijo 900.000, Kanado 408.721 in ostale države 1,860.000 unč.
Zvišala se je produkcija lani samo v Transvaalu, in sicer za 9,35.000 unč, dočim se je povsod drugod dobilo manj zlata nego v prejšnjem letu, n. pr. v Avstraliji za .300.000 Zedinjenih državah za 230.000, v Kanadi za 172.000 unč. Leta 1896. se na celem svetu ni pridelalo niti 10 milijonov, leta 1902. že 12,894.000 unč. Vrednost vsega lani pridelanega zlata cenijo r.a 1720 milijonov mark. — Podatki glede produkcije srebra niso točni. Sodijo, da se je skupaj lani pridelalo okolo 169 milijonov unč (proti 165% milijonom v letu 1906.) in da je to srebro vredno približno 435 milijonov mark.
Pes — umetnik stradanja. Neki New-yorčan je nehote zaklenil svojega psa v hišo svojega kluba. Ko je zapazil, da je pes izginil, se ni spomnil, da bi ga šel iskat v klub. Šele 26 dni pozneje je nekdo slučajno zaslišal, kako je pes cvilil v zaprti hiši. Člani kluba so odprli hišo ter našli v nekem kotu psa, vsega izstradanega. Spravili so ga h gospodarju, kjer se je kmalu popravil.
Najrevnejši vladar. Grški kralj Jurij ima med vsemi evropejskimi vladarji najmanjše dohodke. Letno dobi 1,325.000 drahem, torej nekoliko nad 1% milijona kron. Njegovi civilni listi pridenejo vsako leto Angleška, Francija in Rusija po 100 tisoč kron.
Koliko je zdravnikov na svetu? Po listu »Record medical« je sedaj na svetu 228.234 diplomiranih zdravnikov. Od teh jih je v Evropi 162.334, ki so sledeče razdeljeni: Angleška 34.967, Nemčija 22.518, Rusija 21.489. Franciia 20.438, Italija 18.345 itd.
trajn<f službo*6 takoi v krojaški pomočnik
za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah, Oor. 1011 8-2
711
1 V V
lscem
sprejme takoj 1022 3-2
®f
1007 5-2/
Skladbe Ivana Ocvirk:
1.	Pred in poigre S..2SE
nij. Cena........K 3--.
2.	Petero masnih pesmi ::
za mešan zbor. Cena partituri in 4 glasovom ........K 150.
3.	Sestero velikonočnih
110 C fff i za mešan zbor. Cena partiji G Silil turi in 4 glasovom K 1-50.
4.	Deset napevov k blago-
trnclnvii za mešani in 4 za moški gUMUVU zbor. Cena'. . KI'-.
5Na<rplf ni" (svetne) pesmi za • > mešane in moške glasove. Cena......K 2'—.
Dobivajo se v Kat. bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Sinju (Dalmacija).

JllljU
M
VINO
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „P o s o j i I n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—.
Odda ae takoj v najem loi« 2 2
posestvo
pripravno za živinorejce, 10 minut oddaljeno od kolodvora Sava pri Litiji. Odda se z živino in orodjem s pogojem polovico prireje. — Več se poizve pri M. Terlep-u, poslovodji v Spod. Šiški.
ačen
za manufakturno trgovino, veščo slovenskega in nemškega jezika.	1015 2 2
T. Ogri n« Novo mesto.
2 vrtnarska pomočnika in dva učenca
I. Wider
vrtnar Ljubljana
Pozor! čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja.	814 20—4 a
^ ~	S* ^
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po »ovzetju ali Se se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakraou St. 65 (Slavonija)
Zdrob, jajca, mleko
so snovi, iz katerih se izdelujejo „Pekatete" in ker ima Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici pravi recept ni čuda, da sega po njih vsak, ki jih je okusil
301 2-2
jV[oderci
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. fjtancheti, oeresa ij jekla, trakovi, jncrc itd. v najveiji izberi vedno v 2alogi pri
?. JV[agdič, Zjubljana, Prešernove ulice jtev. 7.
766 5 a
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; vSalvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — p*$Jft|0ti>t no dom 5pr«jomo rostovrotor »JCorodnofo Bomo" q, Krž^niK (Ttlefon ft, 82.)