zoz. steuiiRi
U UiAIlonl, v ponedeljek. Z. septembra 190.
--t
w7. U. 29013
XL. leto.
Uhaja vsak"dan »večer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Zaa|ubliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K za DOi leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira* — — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlstvo
;sec i tv. t\aor noai sam ponj, piaca za v»c iciu    rv,    pu» icu» uh,m vem it«« ^ ^ ^ »*, *   -~ «.    —- —*- ■ ■1111 - ■ ■ —— ■—» -w--------*------- --------
Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. siitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne.stvari.
Jttesečna priloga: „Slovenski tehnik««
Uredništva telefon št. 34»
Posamezne številke no 10. h.
Upravništva telefon št. 85.
Mm in 9,sadmarbaM.
Zgodil se je nov škandal. Naravnost nečuven škandal, kakršnega doslej Še nismo doživeli in ki bi ga bili najmanj pričakovali v dobi, ko je na krinihi vlada, ki hoče svojo srečo poskusiti s kompromisi med narodi.
Ta nečuveni škandal se je zgodil z o dl o č b o i' i d a n c 11 e k a 111 i n i-str s t v a, ki se glasi doslovno: X. k. Finanzministerium Z. 47842.
Wien, ain 28. Jnni 191)7. Verein Siidmark in Graz nm Effee-
tenlotterie. A11 die k.  k.  Statthalterei  in Graz.
liti Einvernehmen mit dem k. k. Ministerium des Innern, dem k. k. Handels- mul Aekerbanministerium wird dem Verein S ii d m a r k in Graz die Bewilligung erteiit. im Ja-hre 1907 evetueU 1908 zu Gunsteu verarmter tint notleidender Hnnd-verker und Banera in den deutsebeii (!:> Alpenlandern Oesterreichs eine Effectenlotterie mit :k)0.000 Losen zum Preise von je einer Krone bei Anssehlttss von Gewinsten in Geld, Geldeffecten and Monopolgegenstan-ilen t a x f r e i zu veranstalten.
Die Lotterie muss von der Lnter-nehmung selbst. d as ist in eigener Regie durchgefuhrt werden. Demge-mass ist die Febertragung der Dnrchfnhrung dieser Lotterie an ei-nen Unternehmer, sowie der Vertrieb der Lose dnreb einen Genernlunter-nehmer untersagt. Desgieichen ist der Verkauf der Lose dureb Agenten and Hausierer, sowie derVerkauf anf offener Strasse nicbt gestattet.
Dagegen \vird dem genannten Vereine beuilligt, sich znm Zweeke des Absatzes der Lose der Tabaktra-fikanten, der Lottokollektanten tind sonstigen Gewolbinhaber zu bedie-nen. Hinsielitlieb des Lostextes be-lialt sich das Finanzministerium nii-bere Weisung vor.
Die Ziehungslisten miissen iibri-gens in allen Versehleissstellen der Lose znr Kinsioht fiir das spielende Pnbliknm aufgelegt werden. Belin i's I~eber\vaehung des Vorganges bei der Ziehnng ist zn derselben ein poli-tisoher Beamter zn entsenden. Innor-halb eines hal bon Jahres nacb der Ziehnng hat der genannte Verein <ler k. k. Statthalterei eine Bihmz naoh   dem    boiliegenden Formulave
einznsenden, die im Besitze befindli-chen unverkauften Lose zur allfalli-gen Revision bereil zu balten und den \aciiweis zu erbringen, dass der Nettoertrag dieser Lotterie dem er-wahnten Z\veeke zngefuhrt worden ist. Bine Absohrii't der Bilanz bat die k. k. Statthalterei anher vorzulegen.
In Erledigu ug des Beriehtes vom 17. Jim i 1907 Z. 1/2148/2 wird die k. k. Statthalterei eingeladon, den genannten Verein von dieser Bewilli-guug sofort mit dem Bemerken zu verstandigen, dass die Entscheiduug iiber das Ansueben um Gestattung der Reluierung des ei*sten Treffers nach folgen \vird.
Der k. k. Finauzii!inister
K o r y t d w s k i ni. p.
Pri najboljši volji ne moremo te odločbe imenovati drugače, kakor nečuven škandal, zakaj ta odločba priča, da se je e. kr. vlada pridružila boju zoper slovenski narod, ki ga vodi društvo »Siidmark«, in da e. kr. vlada iz državnih sredstev subvenci-jonira boj društva »Siidmark«, ki meri na gospodarsko in narodno uničenje Slovencev.
Doslej se še ni primerilo, da bi bila vlada sploh kdaj dovolila efektno loterijo b o j n i m društvom z izrazito narodno p o 1 i t i č 11 o tendenco. Dovoljevale so se efektne loterije vedno samo v humanitarne ali kulturne namene.
Prvič se je zgodila izjema sedaj. Naj nam vlada nikar ne bodi z izgovorom, da je dovolila to loterijo »zu (iunsten verarmter und notleidender Haiuhverker und Batiern in den deutseheii Alpenlandern«. (Od kdaj pa so alpske dežele nemške? Ali mar sodi e. kr. vlada, da Slovenci v alpskih deželah sploh nič ne štejejo .M Loterija se je dovolila »S ii d -in ;i r k i«, ki z v i j a c n o in 1 a ž -njivo imenuje svoj boj na gospodarsko in narodno uničenje Slovencev »podpiranje nemških rokodelcev in kmetov«. To je le navidezna firma, pod katero skriva »Siidinarka-.< svoje prave namene. Slovenci smo v tem oziru že davno na čistem. Tudi Nemci sami ne taje, da je »Siidmark« hoj 110 društvo, delujoče na gospodarsko in narodno uničenje Slovencev in zato je tudi deželni zbor štajerski nebni dajati »Siidmarki« subvencijo. Štajerski deželni zbor, ki je po svoji
večini najbolj nemškonacijonalen med vsema dež. zbori, se ni upal storiti t»'trn, kar je storila v I a d a.
Vlada namreč ni »Siidmarki« izkazala povsem nedopustno izjemno dobro, dovolivši ji efektno loterijo, nego je »Siidniarki« dovolila celo direktno subvencijo. S tem, da je vlada dovolila »Siidmarki« prireditev loterije taxfrei, s tem je vlada darovala društvu »Siidmark« 3000 K iz državnih sredstev. To se pravi, na stroške države pospeševati ubijanje Slovencev.
V smislu § 27. loterijskega patenta z dne 13. marca 1813. bi morala »Siidmarke« za prireditev loterije plačati takse 3000 K. Vlada je »Srninim ki« to takso darovala. Ali je že kdo slišal, da bi bila vlada kakemu slovenskemu h o m a 11 i t a r n e m u ali kulturnemu društvo izkazala to, kar je izkazala sedaj tako eminentno bojnem 11 društvu z narod-nopolitičnimi nameni, kakor je »Siidinarka« Še nikdar! Vsako še tako malo, Še tako ubogo in krvavo potrebno slovensko društvo mora brez pardona plačati takso, tudi če hoče prirediti borno tombolo ali boren srečolov s par sto številkami — med tem ko je vlada lahkega srca darovala bogati »Siidmarki«, bojnemu društvu bogatega naroda kar 3000 kron takse, ki bi je društvo toliko laglje plačalo, ker bo vendar zaslužilo skoro tristotisoč kron.
To govori cele knjige in meče uprav bengalično luč na vladajoče razmere. _
Sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 1. septembra. Z mero-dajne strani se poroča, da se državni zbor skliče 15. oktobra. Poprej bodo pri ministrskem predsedniku konference z voditelji raznih strank zaradi nagodbe, proračuna in sklicanja delegacij. Predsednik državnega zbora dr. \Veiskirchner odloži pred zopet-nim zasedanjem vso svoje službe in naslove pri dunajski občini.
Tirolski deželni *bor se ne skliče.
I 11 o m os t, 1. septembra. Xa željo ministra notranjih del se je sklicala konferenca tirolskih deželni !i odbornikov. Deželni odborniki so so poprej posvetovali z načelniki dežel no/linrskih strank, nakar se je konferenca izrekla proti sklicanju deželnega zbora pred njegovim razpustom. O sklepu se je obvestil minister not ranjib del.
Češka zveza
Praga, 1. septembra. Poslanec dr. K r a m a i- zahteva v svojem glasilu, naj se zveza čeških klubov izreče za resnično zvezo vseh čeških strank, ne pa da je zveza le neprisiljena družba strank, ki so le nerade in le zategadelj skupaj, ker se tako splošno zahteva na Češkem.
Nagodbena pogajanja.
Budimpešta, 1. septembra. Zastopniki obeh vlad bodo imeli 9. septembra na Dunaju konferenco, da določijo stališče, ki ga zavzame vsaka vlada pri predstojećem zaključenju uagodbenih pogajanj. Gre se to pot za sklon i tov a vstro-ogrske carinske in trgovinske pogodbe in o konvencijah, ki so s tem v zvezi. Glede jimk-tima, ki ga stavi avstrijska vlada med nagodbo, kvoto in bančnim vprašanjem seveda v carinski in trgovinski pogodbi ne more biti govora o kvoti ali banki. Spremembo glede banke bi morala banka sama zahtevati, kar se dosedaj ni zgodilo. Kvoto je dok>čil cesar do 31. dec. t. 1. Spremomy^~kvote ne more nobena stranka cSPediti sama, temne le obe sporazumno. Da se je kvota določila le za pol leta, zgodilo se je zato, ker se je v avdijenci v Išlu konstatirala mogočnost, da se kvotni deputaciji ses.taneta še letos. — Neodvisna stranka noče ničesar slišati o samostojni banki preko leta 1910.
Radikalni Srbi.
Budimpešta, 1. septembra. V Kumi so imeli radikalni Srbi iz Hrvaške in Ogrske konferenco, na kateri so sklenili, pozvati poslanca K r a s o j e v i ć a in L i s a v c a, naj odložita mandata. Dne 8. septembra bo v Rum i velik shod vseh radikalnih Srbov.
Hrvaško-madžarski konflikt
Budi m p e š t a , 1. septembra. Hrvaški ban dr. R a k o d c z a v je imel razgovor z dopisnikom »Pester Llovda« ter rekel glede hrvaško-madžarskega konflikta: »V najkrajšem času - - dneva še ne morem določiti — grem v Budapešto, da stopim v zvezo s skupno vlado. Ako se zbere potem povodom mojega bivanja ministrski svet, govorilo se bo tudi o drugem delu mojega programa, ki potrebuje sklepa ministrskega sveta
in pritrdila večine državnega zbora. Ta del mojega programa se potem tudi obelodani, in s tem bo ustvarjen temelj za novo unionistično stranko. Temelj nove stranke bo bivša narodna stranka, ki naj pritegne nase vse nagodbi prijazne elemente. Sedanja koalicija pa si mora hiti na jasnem, da je za vedno izključeno, da bi se še kdaj vrnila doba Pejačevič -Nikoličeve vlade. S to eventualnost jo tedaj gospodje pri koaliciji ne smejo računati. Morda se stvar poostri tako zelo, da se bo moral imenovati kraljevi komisar.
Pomiicščenje v Črni gori.
C e t i n j e , 1. septembra. Knez Nikola je pomilostil vse, ki jih je vojno sodišče pred mesecem v Šavni-ku obsodilo. Izvzeti iz pomiloščenja so le glavni provzročitelji nemirov.
Dogodki na Ruskem.
Petro grad, 1. septembra. Na avtonomijo visokih šol se je izvršil resen atentat. V Odesi sta odstavljena rektor in njegov namestnik ter sta obtožena, ne da bi bil profesorski kolegij o tem obveščen. V Petrogra-du so ravnatelje in dekane politehnike izročili sodišču.
Odesa, 1. septembra. Tajna policija je aretovala večjo družbo, ki jo tvorijo zgolj inteligentne osebe. Ni še znano, česa dolže aretovane. Med njimi je državnega pravdnika namestnik Bel o v, neki preiskovalni sodnik, policijski komisar in več drugih odličnih funkcionarjev. Aretovane so prepeljali v Kijev.
Angleško-ruski dogovor,
Petrograd, 1. septembra. Zaradi ureditve različnih vprašanj, ki se tičejo interesov obeh držav Aziji, so se vršila že več dni pogajanja, ki so se včeraj zaključila ugodno ter sta tozadevno pogodbo podpisala ruski minister zunanjih del in angleški poslanik. Pogodba stopi takoj v veljavo.
Punt v Maroku.
L o 11 don, 1. septembra. Da se je M u le j H a f i d proglasil za sultana, je največ pripomogel njegov zdravnik. Avstrijec dr. H o I z -11: a n n , ki spremlja povsod novega sultana ter je njegov glavni svetovalec. Ministrski predsednik novega sultana je 571etni Belkabor, ki je že pokojnemu sultanu bil glavni svetovalce. Vojni minister je KI Menebbi.
LISTEK.
Izlet v Beneško Slovenijo.
(Spisal Ivan Zoreč.) (Dalje.)
Tu je zelo stara in nizka cerkev z visokim stolpom. Pod lipo pri cerkvi so se zbirali v prejšnjih časih nadi šk i Slovenci in so ukrepali o javnih zadevah in si sodili pravde in spore sami. Takega domačega soda bi menda bilo treba še dandanes, ker se tamkajšnji naši rojaki baje prav radi pravdajo, kajpak v veliko veselje laških odvetnikov iz Čedada in Vidma . . .
Na mesto, kjer je stal nekdaj narod pred sodnikom-bratoin in rojakom, kjer je rajala, vriskala in prepevala domačo pesmi vesela slovenska mladež tu sem je postavila italijanska vlada žensko pripravnico s konviktom, ki vzgaja italijanske učiteljice in poitalijančnje domačinke, da potem kot laške učiteljice raz-narodujejo svoje sestre in brate v trdo laških šolali.
Vse učilnice so namreč italijanske, vsi uradi uradujejo italijansko, vsi javni napisi... vse je italijansko.
Res, čuditi se moramo, da so si ohranili beneški Slovenci vsaj svoj jezik, da jim sploh še ni ugasnila luč plemenske zavesti; zakaj sleherni, ki
>«']ii z njim govoril* mi je z nekim ponosom trdil, da jo »Slovinec«.
Domislil sem so svojih rojakov v domovini ponekod in sem se čudil . . sram me je bilo in žalost je napolnila srce z naj 1 jutejšo bridkostjo.
Ljudstvo je prihajalo ravno h krščanskemu nauku, ko smo bili prišli do cerkve; stopili  smo za njimi.
V Italiji nima duhovnik ničesar opraviti s šolo. Čudno — v domovini svetnikov in svetih očetov...! Verski pouk dobivajo šolski otroci v cerkvi. Pred altarjem sedijo dečki in deklic«* v navadnih šolskih klopeh, pred njimi pa duhovnik v lesenem ali slamnatem naslonjaču in jih uči verskih resnic tako zanimivo, da je lepo poslušati in gledati. — Ko smo bili vstopili, je ravno razlagal, kaj je greh. Govoril je lepo domače in prijazno, brez lasa 11 ja in šibe. Pa tudi otroci so se vedli do njega udano in zaupno ter so mu dajali na vse točne in jasne odgovore. Nekaj povsem novega nam je bilo, da jih je odgovarjale več hkrati in vsevprek, kdor je znal, je odgovoril kakor da bi se kosal s svojimi tovariši v znanju in pazljivosti. Videti je bilo, da otroci niso bili raztreseni, da vsi z vso paznastjo zasledujejo učiteljeve besede.
Tudi odrasli prav domače občujejo s svojim duhovnikom v cerkvi, kjer delajo med pridigo ali med mašo prostodušne opazke kar na glas. — Pri nas bi takega brezbožneža zaprli radi motenja vere, čeprav bi se recimo, samo branil, ko bi mu dušni
pastir očital v cerkvi take stvari, ki bi tangirale njegovo pošteno čast.
A tudi naš šolski nadzornik, ki hi videl »tak« pouk, bi ves ogorčen vzkipel, češ. da ni nobene discipline in ne gre, da bi jih več hkrati odgovarjalo na isto vprašanje, in ne samo tisti, ki je vprašan.
Kaj hočemo! Nemška disciplina in pedantska vzgoja trhlega germanskega birokratizma sta nam tako v krvi, da se tega menda nikdar več ne otresemo. Naši otroci se učijo vsega, samo resnično potrebnih stvari naj nnmj, in morajo biti v šoli mašine, ki se smejo zganiti le, kadar učitelj navije tak živ stroj. Sicer pa roke na klop in lepo tiho, če misliš kaj ali pa nič . . . Nikomur ni vsiljevati prepričanja, ali jaz sem mnenja, da se otrok gotovo več nauči, če ga ne dresiramo, ampak ga pustimo otroka, ki mu vzbujajmo z ljubeznivostjo in pri nierno potrpežljivostjo veselje do uka.
Dovolj o tem.
Kdor bi hotel spoznati Benečijo \ resnici tako, kakor je, proučiti vse šege in navade naših rojakov pod italijanskim solncem — oni bi moral res križem prehoditi ta lepi del slovenske domovine; kajti zelo čudno je tam.
Beneški Slovenci imajo menda štiri narečja in več podnarečij. Vsaka takih skupin živi bolj zase in se zanima za soseda-rojaka samo, kadar kupčuje ž njim ali pa — se pravda. Te skupine sila   malo občujejo med
seboj, da ne govorimo o zelo redkem stiku z avstrijskimi Slovenci, Praktična potreba jih veže radi trgovine največ na Italijane. In tako imajo ljudje, ki jih druži kak skupen interes ali so geografično stisnjeni v eno skupino, svoje narečje in običaje. Na drugi strani pa skrbi vlada, da Slovenci ne pridejo preveč do spoznanja in zahtev po starih, zgodovinsko utemeljenih pravicah ... Najbolj čist jezik govorijo menda nadiški Slovenci okoli Št. Petra.
Nam se je mudilo, in vzeti smo si morali do Čedada voz, da ne zamudimo vlaka v Videm, in od tam v Kormin in Trst. Sicer je pa iz št. Petra do Čedada poldrugo uro hoda po sami ravnini; človek tedaj tudi z voza vidi, kar je v naglici mogoče videti.
Kar na cesti smo ujeli voz, v katerem sta sedela dva brata Furlana. Prav prijazna in vljudna moža sta nam kazala, do kam sezajo Slovenci, kako se ta ali ona razvalina imenuje. Ko sta govorila o Slovencih, nisem opazil nobene mržnje ali kake zani-čevalnosti, kakor to doživljamo pri bi bonski h potnricah v Avstriji. Starejši brat nam je pravil, da je bil že na Triglavu in da je od tam videl ee lo v Furlanijo; to ga je neki zelo ganilo z začudenjem zbog takega razgleda.
Cesta iz Št. Petra v Čedad vodi ob Nadiži. Furlana sta na primernem kraju ustavila voz, da smo pogledali, kako šumi pod cesto, v ozki in skal-
nati strugi ta naši Soči podobna gorska reka. V svojem poznejšem teku pa preplavlja deroča njena voda rodovitna furlanska polja. Nadižina struga je ponamesto zelo široka in polna proda. Od marijaceljske cerkve in s hriba Sv. Ivana smo videli v daljavi dolgo, ravno kakor tista bela kača v pravljici se vijočo črto.
Ko se pripeljemo do, menda 30 metrov visokega mostu čez Nadižo, opozorita nas Furlana, da je tukaj jezikovna meja, od tu naprej da so Furlani.
To se najbrže ujema, kar se tiče jezika kot takega, dejstvo pa je, da se tudi od tu naprej ne opaža italijanskih tipov. Prebivalstvo je pač poita lija učeno, krvi in lica pa ni italijanskega ... Srečal nas je vojak, korenjaške postave, plavolas. Lepo mu je pristojala lična uniforma. Takle zal dečko — pa bi bil italijanske matere sin! Ni mogoče; tega je rodila beneška Slovenka, kri slovenske krvi je tak junak.
Neki slučaj. Avstrijski Italijan je vprašal nekoč pred grajskimi vrati v Vidmu stra/ečega vojaka, ee bi si lahko ogledal notranje grajske prostore. Pa glejte spaka! Vojak mu je lepo slovensko odgovoril, da ga ne razume, da naj pove svojo željo stružnemu i>oveljniku. Lahko si mislimo, kako dolg obraz je napravil naš Lahonček, ki se ni mogel sporazumeti z italijanskim vojakom v italijanskem jeziku!
(Konec prihodnjič.)
ki je bil že minister odstavljenemu sultanu. Tudi ostali ministri so izurjeni diplomatje. Novi Sultan izja\-lja. da hoče z vsemi narodi živeti v miru, toda Maroko mora ostati last Mavrov. Spoštovati hoče stare domače navade, ne pa zanašati v deželo evropske običaje, kakor je to delal dosedanji sultan. Novi sultan je poklical k sebi bogate Žide, obljubil jim, da bo spoštoval njihove pravice, 8 obenem jih je prosil, naj mu priskrbe posojilo za novo armado. Zidje so posojilo dovolili ter obljubili, da se obrnejo na vse premožne rojake, da bo posojilo čim večje. Novi sultan bo zasedel Casablanco. da bodo mogli Francozi oditi.
Pariz, 1. septembra. S francoskim parnikoni »Du Chavla« je prispelo v Tanger več Francozov, Nemcev in Angležev, ki so prišli iz Laraša brez vsakih zadržkov.
Madrid, 1. septembra. Novi sultan M u 1 e j Ha f i d je razposlal na vsa plemena okrožnico, v kateri zahteva, naj ne napadajo Evropejcev, dokler ne pride sam med nje. Ako se bodo njegova pogajanja s Francozi razbila, bo skupno s plemeni napadel kristjane. Vkljub temu je 6000 bojevitih Marokaneev iz plemena Dukala napadlo Evropejce v Buali pri Casa-blanci. Le s pomočjo topov na francoski vojni ladji je bilo mogoče odbiti napad.
Dopisi.
Iz Prema. Ob vsakih volitvah kriče naši od škofa ne brzdani popi, da je vera v nevarnosti. Seveda, ker se boje, da bi prišli na površje možje poštenjaki, kojim je ljudski blagor bolj pri srcu. kot nezaslužene koristi naših popov. No. vera je res v nevarnosti, toda to nevarnost pro-vzročajo ravno ti ljudje, ki ob volitvah kriče o nevarnosti vere. Dokaz tega je tudi naš župnik Lovšin. Pri nas se je zgradila pod blagim,župnikom Freiichom velika in precej v modernem slogu zidana cerkev. Cela fara* je bila ponosna nanjo. Akoravno jo je z velikimi žrtvami zgradila, ji vendar ni bilo žal za vse žrtve, ker se je mala in ubožna fara mogla ponašati z lepo in veliko cerkvijo, dograjeno leta lbGS. Za gori omenjenim zgraditeljem te cerkve bili so še razni župniki, ki so več ali manj skrbeli za to stavbo. Ali sedaj pridite Vi, prevzvišeni gospod kat iva, pardon, Bonaventura. pogledat, kakšnem stanu se nahaja ta nekdaj lepa cerkev. Navada je bila pri nas odkar je bila cerkev blagoslovljena, da je bil na Angelsko nedeljo cerkveni shod, katerega je cela fara praznovala. Prihajalo je tudi veliko tujcev iz sosednih fara. Bil je na ta dan vselej tudi ofer ali darovanje za cerkvene potrebe, seveda pri slovesni sv. maši ob 10. uri. A česa se je omislil letos naš gospod župnik: Oznanil je za v nedeljo, dne 1. septembra, to je Angelsko nedeljo, mašo in litanije ob 7. uri zjutraj, z zgo-vorom, da mora iti k nekim vajam. Mi sicer ne vemo h kakim. Hudobni jeziki govorijo o takih vajah, ki bi se njemu ne spodobile, vendar pisec tega dopisa ne misli tako slabo o njem. Toda pri vsem tem bo pa cerkev in fara precej oškodovana v sled njegovih vaj. Naša cerkev ima tudi patrona, prej grofa ali kneza Porcijo, sedaj je naslednik župnik Le-nasi v Šmihelu, kateri je celo Porei-jevo posestvo prav po nizki ceni kupil, a našim kmetom na veliko drairi-njo parcelirano razprodal, ter zaslužil prav lepe tisočake pri tem. Vendar se sedanji patrona, župnik Lenasi, upira prispevati za to cerkev, kar je liberalni grof Porcija rad prispeval. Na ta način mora torej vera pešati. Toliko za danes, a gospodu Lovšinu pa povemo, da je mera polna, in da smo vsi farani siti njegovih naspro tovanj. Trpeli smo do sedaj le vsled tega, ker se že več kot tri leta odpravlja stran iz Prema, vendar vidimo, da mu bomo morali mi pomagati, da se ga enkrat iznebimo.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 2 septembra.
— Cerkvena slavnost na Brezju.
Tudi v cerkvenih zadevah ima moda velik vpliv in pride toliko laglje do veljave, ker igra kupcijska konkurenca tudi v cerkvi veliko vlogo. Moda in kupčijska konkurenca sta me-rodajni zlasti pri božjih potih. Tisto ljudstvo, ki tiči še globoko v temi, misli, da stori zaslužno in sebi koristno delo, če gre na božjo pot, in ker tiči v vsakem človeka želja, ogledati si nekaj sveta, se malo razveseliti in v drugih krajih pozabiti domačih skrbi in preglavic, je pač naravno, da hodijo ljudje radi na božja pota. Nekdaj so pač duhovniki kakor verniki živeli v prepričanju, da je romanje za dušo jako koristno. Sčasoma se je seveda med duhovniki začelo jasniti in danes je tako, da žive najnižji sloji ljudstva še vedno v ta-
kih nazorih, za duhovnike pa so božja pota postala plodonosna podjetja. Moda in konkurenca sta vzrok, da je
sčasoma prišla ob veljavo marsikaka znamenita božja pot. Koliko je samo na Kranjskem romarskih cerkva, kjer se je včasih kar trlo ljudstva in ki so danes popolnoma zapuščene in povabljene. Včasih so se tam čudeži godili in so tam različni nebeški dostojanstveniki tlel i ii izredne milosti, a danes se okrog teh cerkva pasejo samo še koze. Moda in konkurenca. En vogue je danes samo Brezje. Frančiškani, ki so si tam zgradili cerkev in samostan, so z izredno spretno reklamo znali vsa konkurenčna podjetja potisnit] v ozadje. Začeli so z malim. Ko je gospodična Ovijazheva ležala na smrtni postelji, so jo franci škani zastrašili in niso pustili k njej niti najbližjih sorodnikov. Več dni so jo pripravljali za nebesa. Pripravljali so jo temeljito in ko je bila popolnoma pripravljena, so frančiškani poklicali dr. Šusteršiea, da napravi testament. Udč. Ovijazheva je vse svoje lepo premoženje zapustila frančiškanom za napravo božjepotnega podjetja na Brezjah. Frančiškani so jo tako izdatno pripravili na nebesa, da je popolnoma pozabila na svoje siromašne sorodnike in na svečano svojo obljubo, da jih v svoji oporoki ne pozabi. Takrat so se različni advokat je in funkcionarji državnega pravdništva mnogo bavili s to oporoko, toda opraviti se ni nič dalo. Z denarjem rajne irdč. Ovijazheve so frančiškani sezidali svoje podjetje na Brezjah. To podjetje cvete in nese lepe dobičke. Letos se je ravno o pravem času. tik pred veliko sezono zgodil še čudež, ki je na mah uničil vso konkurenco, še sv. Višarje so prišle oh kredit. Ljudje poznajo samo še Brezje. Ali se je čuditi, da se je spričo takemu razpoloženju nadvse imenitno obneslo kronanje matere božje, ki se je izvršilo včeraj. Udeležba je bila ogromna. Na tisoče ljudi od vseh strani je prihitelo na Brezje, z zastavami in brez zastav, z železnico, z vozovi in peš. Malo računano, je ofer nesel 25 do 30 tisoč kron, prej več kakor manj. Izkazalo se je, da je histerična Marija Fin/gar atrakcija prve vrste. Kaj je pozitivni uspeh to priredbe 1 Da« so podjetni frančiškani napravili izborno kupčijo in da se je med preprostim ljudstvom zopet utrdil klerikaiizem v izredni meri. Bisaga in duhovska moč imata profit, ljudstvo pa ima Škodo, materialno in moralično, zakaj razmetalo je mnogo denarja in podivjalo je verskega fanatizma. Kar se je zgodilo še drugega greha, o tem niti ne govorimo. Stara stvar je. da se na božjih potih vse prej goji kakor nravnost.
— Včerajšnja slavnost na Brezjah. Pred kratkim je bilo na Sv. Višarje romanje moških, ki pa so imeli jako žalostne dni takrat, kajti dež jih je pral, pri tem je pa še strela udarila v cerkev, da so ljudje popadali po tleh. Druge nesreče sicer ni bilo. Boij žalosten izid je bil pa včeraj na Brezjah. Po Ljubljani krožijo vznemirljive vesti, da je bilo pohojeno neko ISIetno dekle, ki je umrlo vsled tega, več oseb, zlasti otrok pa da je bilo nevarno j »oškodovanih tudi vsled gnječe. Čudno je, da današnji uradni list trdovratno molči o vsej tej stvari, kakor bi jo hotel prikriti. Sicer se bo pa že še izvedelo o vsem tem.
— Shod »narodne delavske organizacije« v Trstu. Včeraj- popoldne ob petih je priredilo to mlado, a vo-lovažno društvo svoj prvi javni shod pri Sv. Ivanu. Udeležba je bila ogromna, najmanj :>000 Slovencev so je zbralo na zborovališču. Na shod je prišlo tudi kakih *200 socialistov, med katerimi je bilo komaj 50 Slovencev, vsi drugi pa so bili Furlani. Razume se, da so socialisti prišli na shod zgolj z namenom motiti govornike in delati zmešnjave na zborovanju. Ko je predsednik »Narodne delavske organizacije«, dr. d os. M a n d i č , otvori 1 shod in jel govoriti, so jeli socialni demokrat je razgrajati ter kakor divji kričati: »evviva socialismo in-
ternacionale, abbaso nacionalismo sloveno!« Ker socialisti le niso hoteli mirovati, so jih Slovenci s silo iztisnili z zborovališča, nakar je med splošnim navdušenjem govoril gosji, dr. Mandič o pomenu in potrebi narodne delavske organizacije; istega vprašanja se je dotaknil tudi bivši socialist Jaklič, Š k e r 1 j pa je govoril O terorizmu socialnih demokratov. Nato je hotel govoriti socialist M i h e v e c , toda zborovalei so mu to zabranili, češ, da gn nečejo poslušati, ker tudi socialisti preje niso hoteli poslušati dr. Mandiča. Ko je bil dnevni red že skoro izčrpan, je prišel na shod državni poslanec dr. R v bar, ki se je pravkar vrnil z letovišča v Trst. Množica je poslanca navdušeno pozdravljala in mu prirejala iskrene ovacije. V svojem govoru je dr. Rvbnr nnglašal, da je iniciativa za ustanovitev »Narodne delavske organizacije« izšla iz delavskih krogov samih, ter spodbujal slovensko delavstvo, naj krepko vztraja v »narodni organizaciji« in naj se ne
plaši groženj raznih nasprotnikov. Po končanem shodu so zborovalei v dolgem sprevodu korakali skozi me sto in prepevali slovenske rodoljubne pesmi; tržaške ulice so zopet odmevale »živio« iu »slava«-klieev, Italijani pa so bežali in se skrivali kakor plašni zajci. Ko se je zvečer stemnilo, so socialisti prihrumeli pred »Narodni dom« in pobili nekaj šip, pač ho-teč se maščevati za to, ker so na shodu pri Sv. Ivanu tako grdo pogoreli.
— II. shod uarodno-radikalnega dijaštva v Celju. Iz Celja nam javja-jo: Zanimanje za ta shod je izredno veliko ne samo med slovenskim dija-Štvom, marveč tudi v naprednih slovenskih političnih krogih. Dosedaj se je priglasilo okoli 150 akademikov. Pripravljalni odbor je dobil obvestilo, da se shoda udeleže državni poslanci Ivan Hribar, Fran Rob-1 e k in Vinko J e ž o v n i k ter goriški deželni poslanec dr. Henrik Tuni a. Na shodu se bo razpravljalo o dveh velevajžnib točkah — o narodu >-obrambnem delovanju in o svobodni šoli. Obe ti vprašanji ste splošno narodnega pomena in morate zanimati vse narodno mislci-c kroge, predvsem pa rodoljubno naše učiteljstvo* Pripravljalni odbor torej vabi slovensko učiteljstvo, naj se shoda narodno-ra-dikalnega dijaštva udeleži v čim največjem številu, saj sprejme dijaštvo učitelje kot pionirje omike in presvete z odprtimi rokami v svojo sredo, računajoč na njih krepko sodelovanje in izdatno podporo pri delu za izobrazbo in osamosvojitev slovenskega naroda.
— Klerikalcem v odgovor. Piše se nam iz Škofje Loke: V zadnjem sobotnem »Slovencu« se veseli klerikalna  stranka    imenovanja svojega
kandidata nadučiteljem. Privoščimo njemu tudi mi, ker poznamo dobro njegove žalostne razmere, mislimo si pa, da bi ne bilo potreba toliko agitirati in iskati podpisov zanj, ako bi bil sedanji nadučitelj v resnici tako priljubljena oseba kot piše > Slovenec«. Da pa ravno večini staršev ni všeč to imenovanje, se vidi pri onih. katerim je v resnici mar njih otrok duševni napredek. Poznamo namreč par kmetov, katerim je sedaj zelo žal. da so oddali svoj podpis za Vašega pristaša, ko so Izvedeli proti komu je bilo pravzaprav naperjeno tisto nabiranje imen. Ce bi se za koga drugega toliko agitiralo, kot ste Vi za Vašega kandidata, bi gotovo prodrl, če bi se tudi ne šel predstavit škofu, kot je peljal Šinkovec Kramarja. Učitelj Flis je odločno zavrnil ponudbo, ko se je l.otelo tudi zanj pobirati podpise, češ, da se on ne bojuje s tako podlimi sredstvi kot klerikalci. Da on ni bil imenovan, je nam št1 toliko bolj žal. ker smo ravno v zadnjem času najbolj spoznali njegov odkrit značaj. Da bi bilo le več takih mož v Loki, bi kmalu zavela čisto drugačna sapa v našem mestu. Ker mu klerikalci ne morejo nič očitati, pridejo na dan s takimi otročarijami, kakršne bi čast delale le Ipavčevemu Tin-četu. Poučite se raje drugič, če mislite spraviti kaj v javnost, ker ravno g. Flis ni bil kriv, da je prišel na tablo tisto ponesrečen] napis za gradom, ampak zmotil se je oni. pri katerem ga je g. Flis naročil. Le smešit*' se le. saj Vas bodo ljudje vedno bolj spoznavali in kdor Vas enkrat spozna, postane gotovo Vaš odločen nasprotnik. — Upamo, da Vam to zdaj zadostuje. Će se pa boste še kaj vtikali v te zadeve, pridemo mi z dejstvi in dokazi na dan. ki bodo kompromitirali Vašo celo stranko in bodo ravno Vašemu ljubljencu jako neljubi. Torej kakor hočete; mi smo pripravljeni na polemiko. Potem je presenetil »Slovenec« javnost z jako važno novico, s katero je mislil udariti po liberalnih damah. V oči ga bodejo kadilke. Ali revež samega sebe tolče po <rlavi in mogoče misli, da nam ni znano, da je ravno zadnjič par romarc kadilo v kupeju, ki so šle s Šinkovcem na Sveto goro in da so ravno tiste romance kadilke tudi članice katoliškega izobraževalnega društva. Svetujemo Vam še enkrat, da se dobro informirate poprej, pre-dno kaj spravite v javnost, ker vidite sedaj, kako si samim sebi zadajete zaušnice. Kdaj pa boste poročali o romanju na Sveto goro? Le ne pozabite tedaj omeniti tudi o preljubi/ njivem in precej glasnem božanju gospe podpredsednice izobraževalnega društva po (»nem delu telesa njenega moža, ki se rabi pri sedenju. — Če je to res, bi mi svetovali temu zakonskemu paru, naj se boža na ta način samo doma, da ne bo delal drugič skomine fajmoštru Šinkovcu in ga moti] v spanju.
— Sent lov renska tara se je za nekaj tednov iznebila znanega faj-moštra »Oberkonsumarja« A. Oblaka. Kakor poročajo, se vlači tam nekje po Gornjem Avstrijskem in Bavarskem. Primanjkuje mu baje študij za njegov »kšeft« in ministrstvo se je res tako daleč spozabilo, da mu je dovolilo 400 K podpore. Ko bi bil Tone te kronce daroval le svoji za-drugici, ki tiči do vratu v doigeh in
se bolj brig-al za stavbo in pravilno napravo, oziroma odtok mlekarne. Čudom čuda. da se že ni legar preselil iz sosednjega St. Vida v našo faro. Voda se že itak počasi odteka, sedaj pa še ta nesnaga, da mora biti cela dolina deležna mlekarskih pomij. Storili smo že odločne korake in ne odnehamo, naj si župan še tako sili fajmoštru pod suknjo, dokler ne bo naprava urejena popolnoma po zdravstvenih predpisih. Farovški podrepniki so seveda po stari navadi po pasje ponižni in ko bi Temenico izpeljali tudi skozi Oblakovo stranišče, bi ne bilo nikakih ugovorov. Mi pa smo sploh bili in ostanemo načelni nasprotniki vsem farovškim zadrugam in jih bomo pobijali, kjer in kakor bomo mogli. Klerikalcem je samo za mavho, to nas uči bridka izkušnja, blagor ljudstva jim je deveta briga in prav tak in nič boljši je naš Oblak. Nepremišljeni kmetje, no, prav veliko jih ni, mu takorekoč donašajo zastonj mleko, on pa prav drago >-puter« prodaja in vleče mastne procente pri »Gospodarski zvezi«. Le poglejte farovške prašičke, kako so lepo okrogli. Ali jih je mar Oblak zredili Pamet, pamet, uboga para. Oderuhi, izkoriščevalci, pijavke ubogega kmeta so in nič drugega. Tudi vam se bodo odprle oči, a žal prepozno, ko vam zapoje boben in boste morali liki bosanjski beguni, s trebuhom za kruhom. K sklepu naj še omenim, da nam je Oblak preskrbe! patre iz vseh kotov kranjske dežele. V nedeljo nas je osrečil neki jezuit iz Ljubljane. Čvekal je. da nimajo liberalci svojega boga, da nam je bog dal dušo, starši pa telo in mnogo drugih neslanosti. Spravil se je tudi nad nadučitelja Potokarja, ker uči fante narodne »2 irovnikove pesmi« in kriče povdarjal, da te zaljabljenke ne bodo rodile dobrega sadu. Radovedni smo. kaj novega izvemo zopet prihodnjo nedeljo.
— Ljubljanske »Slovenske kr-Ščansko-socialne zveze« štajerska podružnica namerava tudi to leto. in sicer ob zimskem času — kakor to čitamo v »Slovenskem Gospodarju« z dne 29. avgusta t. 1. — prirediti »socialni k u r z« v katerem kraju na Spodnjem Štajerskem. — Ker je predsednik štajerske krscansko-socialne zveze dobro znani kmetski general in poslanec, kaplan brez portfelja, dr. Korošec, si pač lahko mislimo, v kakšnem duhu se bode vodil »ta »poučni« kurz. Zadnji »socialni« kurz v Mariboru nam je še dobro v spominu ter smo ga tudi v svojem listu dosti osvetili, skrbeli bedeme tudi nadalje, da bode izvedela naša širša javnost, kako poučujejo naši dični duhovni kmečki «rešite-lji« slovensko našo mladino za prihodnje nje »socialno« tlelo. Na svidenje torej!
— So pač zmirom tisti! Od Mure se nam piše 30. avgusta: Kakor je tudi vaš list poročal, osvojili so si Slovenci po sedemnajstih letih zopet okrajni zastop gornjeradgonški. — Mi smo vedno poudarjali in trdimo to še danes, da je pri eminentno narodnih vprašanjih — zlasti ob jezikovni meji — postopati Slovencem vsikdar edino in solidarno brez ozira na kako strankarsko stališče! In le temu dejstvu se imamo zahvaliti, da je slovenstvo izšlo zmagovalno oh zadnjih volitvah v okrajni zastop v Gornji Radgoni. — A glej! »Kmečka zveza«, oziroma nje trobilo, poslednji slovenski Gospodar«, pa glasno kliči4 v svet, da je zmagala nekako le ona. kajti ko skala trdno so stali možje ob narodno-kmečki strani .... — Pojte se solit, vi »zvezarji«, z vami ni govoriti več resne besede!
P r o t i z v e z a r.
— Odlikovanje. Orožniški straž-mešter v Ljubljani Friderik Prali r o t n i k je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
— V pokoj je šel višji revident pri državni železnici v Beljaku Ani. Svec ter dobil pri tej priliki naslov nadzornika.
— Premeščen je iz službenih oai-
rov Maks R o h 1 e n a . stavbni komisar državne železnice na »Jesenicah k železniškemu vodstvu v Schvrars-bach.
— Poštna    vest. AbsolviranJ pravnik dr. Julij Bartol i v Labi-nju je imenovan koneeptnim praktikantom na c. kr. poštnem in brzojav nem ravnateljstvu v Trstu.
— Šolska vest. Za provizorično ga učitelja na Studencu je imenovan absolvirani učiteljski kandidat gosp. Josip Potrato.
Iz gledališke pisarne. Dramski repertoire za bodočo sezono je sledeči: I. Cankar: „Hr ep en e n j e", rNiobau; Z. Jelovškova: »Ljubezen"; A. Medved: „Jane z Kacja-naru, „Za pravdo in srce"; Ks Meško: „Na smrt obsojeni41; H. Nučič: „Ubij alci"; A. Robida: „V somraku". „Vampir", „MrliČ", „Mary"; M. Begovič: „Gospa Wa-lewska"; A. MilČinovic in M. Ogri-zović: „Prokletstvo"; I. Vojno-vič: „Smrt majke" Jugo vica" ; St. Przybyszewski: „Zlato runo";
li. Gorki: nM alomeŠČ&nje", „Otroci so Ino a"; A Čehov: „Stric Vanja". „Utva"; Bern-sLein: „Tat"; A. Dumas ml : „Franci 11 on"; M H*nnequin in P Veber: „Florette inPatapon"; Moliere: »Namišljeni bolnik". „Tartufe"; E. Rosfcand: „Cyrano de Bergerao"; J. Verne in R d'Eanery: „Na pustem otoku"; G Rovetta: „Nepošteni"; L Fu<da: „Maškara da" ; F. Grillparzer: „Pr a babica";
G. Hauptmann: „Bobrov kožuh", „Tkalci", „Roza Bernd"; L Lip-schiitz in R Lothar: „Velika srenja"; Roda-Roda: „Dana Petrovič"; K Schonherr: „K r e s n i večer"; F. Sohonthan in G. Kadel-burg: „Dva srečna dneva"; A. Scbwayer:  „Red  iz nravnosti";
H. Sudermann: „Živi življenje"; K.Weisz; „0b 1 astn em kruhu" ; B. Bjornson: „Čez našo moč"; H. Ibsen: „R osmershol m", .Stebri d ružbe"; A Strindberg; „Oče"; K. Green in C Doyle: „Sherlock Holmea"; W. Shake-peare: „Hamle tu ; Sofoklej : rAnti-gona".
— Sestanek članov slov gledališča. Pomemben dan je bil včeraj za slov. gledališče. Lepa vrsta igralcev in igralk trr pevcev se j h zbrala na poziv g intendanta prof. Juvančiča včeraj v gledališki dvorani k prvemu shodu, da se seznanijo in pouče o svojih novih dolžnostih in določilih intendance. Nikdar še slov. gledališče ni imelo toliko umetnikov angažiranih. Krasen repertoir in program, ki ga je skrbno pripravila intendanca za bodočo sezono, stavi na igralce in pevce največje zahteve in daje upanje, da bo sezona vseskozi zanimiva in v umetniškem oziru kolikor mogoče popolna. V svojem odličnem govoru je spodbujal igralce gosp. intendant k marljivemu skupnemu delu in na-glašal, da je pogoj uspešnega dela dobra disciplina. — V imenu igralcev in igralk je govoril g. Danilo približno takole: Gospod intendant! Kot nestor slov. igralcev si dovoljujem nekaj besedi. — S tem, da ste Vi g. intendant stopili na čelo tega zavoda, se je izpolnila ne le slovenskim igralcem želja, ampak tud1', smelo lahko trdim, vsem onim ki jim je za napredek tega prvega slov. kulturnega zavoda — Vaša oseba in Vaše dosedanje delovanje brez vsakih osebnih koristi, v prid slov. gledališču, je našlo v krogu vseh dobromislečih razumevanje in priznanje in daje jamstvo, da dosežemo oni vzvišeni cilj, za katerim stremimo, — da se bodemo v umetniškem oziru lahko kosali z drugimi slovanskimi gledališči. Obenem pa Vas prosim, gospod intendant, v imenu svojih kolegov in koleginj, "da upoštevate težnje svojih vdanih igralcev in da posvetite svojo skrb tudi socijalnomu ugledu igralcev. — Podlaga trajnemu napredku bi tudi bila, da posvetite svojo pozornost penzijskemu zakladu, da bi se osigurala prihodnost slov. igralcem. Prepričani pa bodite, gospod intendant, da imajo člani slov. gledališča resno voljo Vas podpirati z vsemi svojimi skromnimi močmi in silami, da se sezona prične in završi v vsakem oziru Častno v kar nam pomozi bog!
Škandalozni prizori na Dunajski cesti- Piše se nam: Tovarnar gosp. Polak ima v svoji hiši šnopsa-rijo ali gostilno, kjer se zbirajo prav čudni elementi. Kdor je šel včeraj tam mimo, ravno ko so ljudje šli k božji službi, je imel priliko videti rganljiv" prizor. Neka pijana ženska se je primaiala iz Pollakove gostilne. Klela in pridušala se je in vpila take rdČi, da je groza spreletavala spodobnega Človeka. Rabila je izraze, ki se jih Čuje pač samo v klerikalnih bez-nicah. Taki in podobni slučaji in prizori se zgode večkrat. Skoro vsak dan je kaj. Pijanec, ki ima svoje zavetišče v Pollakovi „gostilni", |e pre-teČeni teden ob 3. uri pop , ko je šlo največ otrok na sprehod, stal sredi oeste in razkazoval dele svojega telesa, poleg pa zbijal take „dovtipe", da so se gnusili še nerazsodnim otrokom. Priporočali bi nastavljenim organom, naj strogo pazijo na take stvari. Posebno bi pa priporočali g. Pollaku, ki je tako pobožen in ima svoj nos v vsakih klerikalnih pomijah, naj pazi na nasledke, ki jih provzroča pri njem zaužiti alkohol, Če hoče, da bo vsaj lahko rekel s tistim, ki se je spovedoval: „malo molil, malo klel, pa sva kvit". Toliko v svarilo, če se razmere ne spremene, bo treba seči po drugih sred-sredstvih. Tu smo priobčili le nekaj malega, vemo pa, da so se v tej šnopsariji zgodile svinjarije, ki jih še papir ne prenese.
„Društva notarskih kandidatov graške ga nsdsodišća v LJub-ljani1' I. redni občni zbor bo v nedeljo dne 15. septembra ob 10. uri dopoldne v vrtnem salonu hotela „Ilirija" v Ljubljani s sledečim duev-nim redom: 1. Poročilo odborovo o društvenem poslovanju v preteklem letu. 2. volitev: a) predsednika, b) 5 odbornikov in 2 namestnikov,  o) 2
računskih preglednikov. 3. Določitev letnega prispevka za prihodnje društveno leto. 4. Nedeljski počitek v notarskih pisarnah. 5. eventualna sprememba pravil. 6. volitev razsodišča. 7. slučajnosti. Odbor vljudno prosi vse gg. tovariše, ki so Člani društva, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže ali pa dajo zastopati po pooblaščencih; one gg. tovariše pa, ki še niso Člani, ue s tem vabi, da pristopijo k društvu.
Kemična tovarna v Mostah. Na sobotno notico o tej tovarni smo prejeli naslednjo pismo: Trditev, da moj uradnik g. Brabletz, ki ni poslovodja, s podrejenimi mu delavci slabo ravna ali jih psuje, nikakor ne odgovarja resnici. Delovodja Brabletz, kateri sploh nemškega pokolenja ni, tudi ne pride v položaj, vse v tovarni uslužbene delavce opsovati, ker mu je bilo doslej le dvoje, in največ Četvero delavc podrejenih s kojimi pa se je najbolj razumel. — Z odličnim spoštovanjem Gh Giulini — Dr. Friderik Hirsch.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti mesto sekundarija z ad-jutom letnih 1200 K, 201 (l draginjsko doklado ter prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto naj predlože svoje z dokazili o starosti, doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene proŠ-.nje do 25 septembra 1907 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Ogenj- Posestniku Francetu Mer čun u v Bišečah pri Ihanu je pogorelo vse gospodarsko poslopje in veliko žita in mrve. Zavarovalnina je nizka.
Odlikovanje. Za 401 etno zvesto službovanje je dobil Častno svetinjo Ivan Rebolj, hlapec v uršulin-skem zavodu v Škofji Loki.
Nesreča. V Stari Loki je deska udarila po trebuh Janeza Žontarja tako močno, da je drugi dan nato umrl.
Na Bohinjski Bistrici je otvo-ril gosp. Doktoric nov hotel „Rodica".
Umrla je dne 2. t. m. gospa Josipina Avčin iz ugledne narodne rodbine Avčinove v Trnju pri bt. Petru na Krasu.
Srbsko učiteljstvo v Postojnski jami. V sredo je posetile 18 srbskih učiteljev in učiteljic Postojno. Ogledali so si postojnske šole in jamo. Postojnska jama jih je, kakor so naglašali, naravnost očarala. Obedovali so v Arkovi gostilni, kamor je prišel tudi postojnski salonski kvartet in njim v čast zapel nekaj pesmi. Popoldne so se Srbi odpeljali v Tr^t, odkoder so namenjeni še v Benetke.
Na kamniških planinah bo S.. 9., 10., 11. in 12. septembra (od Grintovca do Ojstrice in v predgorju) lov na divje kozle. Občinstvo se opozarja, da naj v tem času opusti hojo po kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in se ne moti lov.
Prostovoljni gasilno društvo
V StOŽičah priredi v nedeljo. dne 8. septembra pri Vrbančku v Stoži-cah, ustanovno veselico.
Duhovniki trboveljske župnije t. j. župnik in trije kaplani so, kakor se nam piše iz Trbovelj, demonstrativno prijavili svoj izstop tamošnje moške podružnice šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Krasna ilustracija vzornega rodoljubja naše „narodne" duhovščine!
Nezgoda. S Hrastnika ob Južni železnici se nam piše: Pri naši kemični tovarni udrla se je baraka, ki je bila postavljena na fcraverzah prako potoka ter je pri tem kakih 1000 vreč, napolnjenih z barvilom, padlo v vodo. Večinoma je roba seve pokvarjena ter ni več za rabo.
C. kr. avstrijske državne železnice. Z dnem 15. avgusta t. 1. se je otvorila med postajama Slovenji Gradec in Turiška vas pri km 101-5/6 proge Zeltweg-Celje ležeča postajica Sv. Martin pri Slovenjem Gradcu za osebni in prtljažni promet.
Premena posestva. Iz Celja se nam piše: Gostilno „Pri jelenu" je kubil oštir iz Maribora, g. Katsch. Dosedanji najemnik te gostilne, — na Dunajski cesti — g. J. K oš toma j, se preseli na svoje posestvo pri Sv. Juriju ob Južni železnici. Z g. Koštomajem izgubijo celjski Slovenci značajnega, zanesljivega moža, ki je bil vsikdar na mestu, kadar se je šlo za dobre slovenske stvari.
Grad Lemberg pri Dobrni blizu Celja, kakor se nam od tam poroča, je z vsem obširnim zemljiščem vred kupil g. Berdajs, veleposestnik na Savi ob Južni železnici.
Sanitarna skrb mesta celjskega. Iz Celja, dne 31. avgusta: Ob belem dnevu se vozijo iz hiše milarja Koste na Grabnu na odprtem vozu smrdljive kosti, katere Kosta skupuje, — ne da bi se prej, kakor je to vendar zaukazano, razkuževale (desinfloirale). Penitrantni vzduh se daleč  na okrog širi pri tem izvaža-
nju! A naš slavni mestni urad to vse dopušča ter ničesar ne vidi. če pomislimo, da je v neposredni bližini Kostove milarne dekliška ljudska in meščanska šola in ne daleč proč tudi šola šolskih sester, potem moramo tako počenjanje najostreje obsoditi. Sicer pa ta Kostava milarna sama na sebi dan na dan razširia tolikanj „milih" vonjav, da se kar čudimo, kako je mogla sploh mestna šolska oblast pripustiti, da se v tem rajonu nahaja kako učilišče! Pa kaj! Kjer je Nemec gospodar, tam se ne upošteva predpisov. Higijena je sploh pri nas v Celju čisto stranska reč. O tem bi lahko govorili mnogo ter prišli z argumenti na dan, da bi se gospodje pri našem magistratu, posebno pa še g. mestni fizik, kar prijeli za glavo. A zdaj Še molčimo ; ne rečemo pa, da bi ob svojem času ne rekli svoje. Pribiti hočemo danes le dejstvo, da se v Celju v sanitarnem oziru gode stvari, ki glasno kriče po radikalni odpravi!
Utonil je v Savini 1 l letni Ignaoij Kopriva iz Arjevasi pri PetrovČah. Pri kopanju je zašel v 4 metre globoko vodo iu se ni mogel rešiti.
Zopet žrtve prenapetega militarizma. Že v soboto so poročali graški časopisi, da so vsled prenapornih maršev preko Radelj a umrli trije vojaki, omagalo pa je do 300 vojakov, večinoma Slovencev. Te strašne vesti dosedaj vojaške oblasti niso ovrgle. Menda jim pa žrtev še ni bilo dosti, zakaj, kakor poroča pArbeitervville", so morali v Vuzenici vojaki že ob pol 2. popolnoČi vstati, dobili so tople Črne vode, ki so pri vojakih imenuje kava, nakar so morali hoditi po prašni cesti v najhujši vročini do Št. Pavla v Lavantinski dolini, kjer so dobili kosilo šele ob 7. zvečer. Ni Čudno potem, da je baje samo pri 17. polku omagalo nad 100 vojakov, a vsled solnČarice so umrli zopet trije vojaki. Tako vsaj poroča „Arbeiterwille". Pomisliti je treba, da je to šele nedolžno zbiranje k manevrom. — Štajerska nemška poslanca dr. Hofmanu-¥el-lenhof iu Einspinner sta brzojavno protestirala pri vojnem ministrstvu ter zahtevala nemudoma strogo preiskavo, sicer bodo poslanci primorani, takoj pri zopetnem sestanku državnega zbora z vsemi parlamentarnimi sredstvi nastopiti najodločneje proti taki zlorabi vojakov.
V Rihenbergu na Goriškem, kjer so včeroj odkrili spominsko ploščo pesniku Gregorčiču, je baje prišlo do krvavega pretepa med klerikalci in naprednjaki. Natančnih poročil nimamo, pričakujemo pa, da nam somišljeniki nemudoma pošljejo točna poročila o dogodku.
Nova orožniška postaja se je
ustanovila pri Sv. Luciji pri Tolminu.
„Balkan", hrvaški dnevnik v Trstu, o katerem smo že javili, je izšel včeraj v Trstu. List bo izhajal vsak dan razen nedelj in praznikov. Po pošti stane do konca leta 8 kron.
Severo-nemški  Lloyd otvori
prihodnji mesec v Trstu potniško pisarno, ki se bo pečala zlasti z izseljevanjem.
Italijanstvo Trsta stoji na zelo šibkih nogah, kakor se je pokazalo v soboto zvečer, ko so se zbrali Itali jani, da protestirajo proti slavn sti in sprevodu Slovencev pretekle nedelje. Prišli so vsi, ki so bili ogorčeni in užaljeni radi nastopa slovenskih trobojnic in bilo je teh vseh samo 80! Med temi je bilo onih 20 Mazzinijancev, ki so bili po notah nakleščeni, da so imeli res pravico protestirati!
Posledica roparskih napadov y Trstu Vedno se množeči roparski napadi v Trstu so docela opravičeno razburili tržaško prebivalstvo, ki pred temi roparji ni varno niti ob belem dnevu. Poseben strah pa ima pred njimi mehanik Rihard Maraspin. Ko je v petek zvečer pristopil k njemu neznanec in ga poprosil ognja, da bi prižgal svalčico, pomolil mu je Maraspin mesto užigalic pod nos samokres, misleč, da je prosilec roparski napadalec. No, tudi ta ni vzel stvari tako lahko, zato je pozval bližnjega redarja, ki je o d vedel Maraspina na policijsko stražnico, kjer so vso  stvar vzeli na protokol.
Za ustanovitev italijanske gimnazije V Pulju so priredili včeraj Italijani v javnem parku veliko
veselico.
Velikega morskega volka so
videli te dni v Pulju v ondotnem pristanišču.
Tujci v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 5196 tujcev; 487 več kakor prejšnji meseo in 200 več nego isti mesec lanskega leta. Od teh se je nastanilo v hotelu „Union" 956, pri .Slonu" 81*, pri _Maliču" 417, pri .Lloydu" 472, v „Iliriji" 417, pri Štruklju 199, pri „Južnem kolodvoru" 320, pri nAv strijskem oesarju" 257, pri t)g^-žarju" 149, na »Bavarskem dvor" 177 v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 1018 tujcev.
Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po Ljubljani, ki so pravim zelo podobni, letnico imajo 1878. Od pravih pa se ločijo v tem, da so meglene, svinčenosive kovinske barve, se čutijo nekoliko mastni in imajo slabo vtisnjeno geslo: n viri bus unitis" na robu. Ker so sioer dobro narejeni in imajo tudi čist in pravilen cvenk, je treba torej dvojne pazljivosti pri prejemanju goldinarjev. | ^
Umrla je v Šmartneni pri Litiji dne 30. pr. m. po daljši mučni bolezni gospa .Marija E o b a v s , soproga gospoda Ivana Rohavsa, podžupana šmartinskega, načelnika gasilnega društva, posestnika, mesarja in gostilničarja. Umrla je v starosti 34 let. Pokojnica, hčer bivšega načelnika, znanega klobučarja in vnetega narodnjaka, umrlega g. Gregorja Po-rente, je bila izvanredno blaga duša. Dne 27. februarja je pridobila po nesreči opekline. Prenašala je bolečine in vsled te nezgode nastale nasledke z občudovanja vredno potrpežljivostjo ter še do slednjih dni z vso skrbnostjo nadzorovala gostilno in kuhinjo, ki je vsled njene spretnosti daleč na okrog sloveča. Bodi ji ohranjen prijazen spomin!
V Čadramljah so v nedeljo teden prav slovesno odkrili nagrobni spomenik za nadučitelja Bogom. Ma-lenška in učitelja Velkega. Slavnosti se je udeležilo *J0 učiteljev in učiteljic deca čadramljanske šole, krajni šolski svet, občinski odbor in izvanredno mnogo občinstva. Ko so konjiški pevci odpeli »Nad zvezdami«, je g. nadučitelj Brumen v daljšem govoru oertal velezaslužno delovanje učiteljev sploh, a potem še posebej ono rajnega Malenška za Cadramlje iii njihovo šolo ter se zahvalil darovalcem prispevkov za lep spomenik. Nato so pevci še zapeli > Blagor mu«, čadramljani in OplotniČani pa so pokazali ob tej priliki, da imajo ookoj-negn Malenška v blagem spominu in da so mu hvaležni za obilni trud. ki ga je imel v izvrševanju svojega poklic;!. To je bilo lepo: kajti s tem. da so počastili Malenškov spomin, so počastili i sami sebe.
Nevarna tujca. Pred tremi dnevi sta se v nekem tukajšnjem hotelu nastanila dva precej elegantna tujca, ki sta se podpisala za .Jožefa Kbva-esa in Gottfrida Bela iz Erzsibet-Palve. Tujci so sicer tukaj vseh narodov dobro došli, a take, ki sta bila ta dva, pa naše mesto odločno odklanja. Vsakdo, ki kako mesto obišče, ima namen, da si ogleda znamenitosti tega, ta dva pa se za lepo lego okolice nista prav nič zanimala, temveč sta se v soboto podala k nekemu ključavničarskemu mojstru ter s seboj prinesla dolg železen drog in ga dala na koncu ojstriti in nasekati neke žice, iz koje bi se potem dali napraviti vitrini. Ključavničar, previden in pošten mož. je sicer delo prevzel, a ker pa taki gospodje navadno ne potrebujejo vitrihov in kamnoseškega orodja, ju je ovadil stražniki., ki je čakal na »kunca ft« toliko časa, da je prišla, in sicer sam v osebi Ko vaesa samega, katerega je takoj are-toval, drugi pa, ko mu je zadeva po->tala jasna, jo je naglo odkuril iz mesta. Aretovani Kovacs pripoveduje, da mu je to dal vse Bela in kaj da je posebno z vitrini hotel, noče povedati. Za železni drog pravi, da bi ga rabil sam. kadar bi stopil pri kakem stavbniku v delo. Pripovedoval je nadalje, <la je Bela agent, on pa da je pred tremi tedni zapustil delo pri nekem zidarskem mojstra v Budimpešti, kojega imena pa ne ve. Kovacs pa ni tako nedolžen. kakor se dela. Policija se je o njem brzojavnim potom mformo v a l.i v Budimpešto, odkoder je dobila sporočilo, da J€» bil že šestkrat zaradi hudodelstva tatvin« kaznovan in ga zaradi istega delikta ogrske oblasti zasledujejo že od leta 1901. Iz vsega je razvidno, da sta si ogrska gospoda oskrbela opisano orodje, da bi kje izvršila kak vlom. potem se pa odpeljala po »kŠeftnc dalje, policija pa bi po storilcih najbrže zastonj rešerširala. Pobegli Bela je okoli 28 let star, je srednje vitke rasti, okrogloličen, bolj majhnih črnih brk, je oblečen v črno obleko, ima črn mehak klobuk, belo srajco, črno ovratnico in tak površnik. Torej pozor! Pripomniti moramo le toliko, da so v Ljubljani tla za tujee-tatove prevroča in jim zaradi tega svetujemo, da naj jo ni kari ne posedajo!
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima tekoči teden sledeči vele-zanimiv spored: Nepričakovana gostija (smešno), veseloigra (komično), o kruhu (po naravi posneto), živahni prizori (fantazija), prepozna ljubezen (drama v 13 slikah), ljubosumna soproga (jako smešno).
Čigavo je kolo? Pred kakimi 14 dnevi si je na Dunajski cesti izposodil neki gospod iz Trsta od nekega neznanca kolo, za koje mu je dal zelo dobro odškodnino, neznancu pa rekel, da dobi kolo nazaj na kolodvoru, kjer ga bode pred vhodom vlaka izročil. Gospod je kolo res izročil vratarju Renčlju na južnem ko-
lodvoru, pri katerem pa> se ni Še dosedaj nihče zglasil zanje. Cigar je, ga dobi nazaj  pri navedenem vratarju.
Odvzel je neki gospod nekemu sumljivemu človeku rjavo-belega lovskega psa, ki ga je hotel prodati za 5 K. Čigar je, naj se oglasi pri policiji, kjer izve gospodov naslov.
Delavsko gibanje. V soboto se
je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 150 macedoncev in 40 Hrvatov, 250 Hrvatov in Slovencev je prišlo nazaj.
Izgubljene  in  najdeneedJ i
Sodar Josip Dežman je izgubil dva bankovca po 20 K. Jakob Honig, trgovec, je izgubil črno denarnico z 20 K in 20 vinarji. Neža Popula je izgubila črno jopico vredno 10 K. Našel je Janez Gosmerc denarnico z večjo vsoto denarja. Na južnem kolodvoru je bilo najdeno oziroma izgubljeno : časniška pelerina, siva moška pelerina, kmečki dežnik, ženski solnčnik, ruta in 5 kil moke in palica. Prevoznik Andrej Gaber je našel zlato zapestnico.
* Drobne vesti. Avstrijsko orožništvo se pomnoži za 11 Častnikov in 142 orožnikov. Od teh jih pride na Tirolsko 90, na Šlezijo 40 in na Koreško 11. fcj — Uršulinski samostan je zgorel v Vratislavi s cerkvijo vred. Nune so deloma že onesveščene z veliko težavo rešili.
— Kolera v Nižjem Novgorodu se hudo širi. Vsak dan umrie do 10 oseb.
— Dvorni svetnik — odvetnik. Brnska odvetniška zbornica protestira, ker je začel izvrševati upokojeni dvorni svetnik najvišjega sodišča Krška odvetništvo, dasi ima 11 200 K pokojnine.
— Podmaršaal baron Al -bori, bivši vojni poglavar Bosne in Hercegovine, je obhajal včeraj 50letnico vojaškega službovanja.
— Brivec — „zdravnik" Troj ar je pobegnil iz Budapešte. Sodišče ga zasleduje zaradi nenrav-nega zločina.
— Trgovinski minister dr. Fort baje jeseni odstopi ter postane višji ravnatelj   Češke   deželne banke.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Nepošteni natakar. Ivan Hir-zinger iz Gradca je služil pri restav-raterju Avguštinu Ederju v tukajšnji kazini okoli tri mesece za natakarja. V tem času je izmaknil Ederju sedem namiznih prtov, vrednih 101 K. nekemu drugemu natakarju 6 K vredno srebrno verižico, in nekemu neznanemu gostu 3 K vredno srajco. Ker je bil Hirzinger že večkrat radi tatvine kaznovan, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Zaradi razžaijenja cesarja se je imel zagovarjati Edvard Doltar, erevljarski pomočnik v Hujah. Nekega dne začetka svečana t. 1. je v delavnici brez povoda, ne da bi se kdo menil v. njim na postelji ležeč vpričo dveh tovarišev jel žaljivo govoriti o cesarjevi osebi. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
S »soeial-deinokratom« so ga zmerjali. Nekateri domačini iz Brega šaljivo nazivlja jo tamošnjega gosta-ča Štefana Rudolfa »socialdemokrata«. Tudi Švigeljevi kosci >>o ga dne 0. julija t. 1., ko je mimo šel, na enak način zbadali. Zvečer istega dne, ko je Rudolf že spal, so prišli oni kosci precej pijani pred njegovo stanovanje, Janez Švigelj je stopil k veznim vratom, po njih tolkel iti klical »80-cial-demokrat«. Obdolženca je to prebudilo, je vstal, in vzel za veznimi vrati se nahajajoč«) sekiro in ž njo udaril Švigeljna po desni nadlehti, 1 totem ga pa pahnil čez prag. Obdolženec pravi, da je v naglici in v strahu ravnal^ ter da ni vedel, kaj je počel. Obsojen je bil na 3 tedne zapora.
Skrajna nesramnost. Jakob Dobrne, delavec na Belci, je prosil posestnika Valentina Merzlikarja, naj mu posodi vola in voz, tla bo nekaj drv, ki jih je od Kožuha kupil, v Ljubljano peljal. Merzlikar je v lastno škodo ugodil njegovi prošnji, kajti drugi dan okoli dveh zjutraj, je res naložil seženj drv, ki so bile «>b cesti pri Belci zložene, a so bile Mor-zlikarjeva last. Drva je za 16 K v Ljubljani prodal, s skupilom si pa močil suho grl«), dokler ni vseira pognal. Obsojen je bil na (i mesecev težke ječe.
Tatinska delavca. Brata Juri in Primož Smeje sta bila delavca pri tukajšnji trgovski tvrtlki Juri Vero všek. Stanovala sta s Bvojima ženama skupno na Selu. Imela sta v skladišču opraviti in prodano blag«) na postajo odvažati. Bila jima je ugodna prilika, si marsikaj potrebnega za dom preskrbeti.Žene sta jima Opoldne donašali kosilo, nazaj grede sta pa košarice napolnili s ponvami, piskri, skletHcami, sekirami itd. Napravila sta svojemu gospodarju v kolikor se je dalo dognati, 40 K 42 vin. škode.
Vsi štirje so bili spoznani za krive in so bili obsojeni: Juri Smeje na 5 tednov, brat Primož na 4 tedne, oba v težko ječo. Žene Marija Smeje na 5 dni, Alojzija Smeje pa na 4 dni zapora.
Telefonsko in brzojavna DoročllD
Dunaj, 2. septembra. »Fremden-blatt« piše, da se je v zadevi nezgod, ki so se baje dogodile v Dunajskem Novem mestu, informiral pri vojnem ministrstvu iti kornem poveljstvu, kjer š«- opoldne niso imeli nobenega obvestila o dotičnih dogodkih.
Dunaj, 2. septembra. Danes se je pričela pred tukajšnji ju deželnim sodiščem obravnava proti maloru-skini akademikom radi škandalov na vseučilišču v Lvovu. Zagovorniki so vložili več predlogov gletle inkompe-tence dunajskega so«lišča in radi pripustitve privatnih udeležencev za priče. Sodni dvor je zadnji predlog že odklonil, o predlogu gletle inkom-petence pa sklepa danes popoldne.
Dunajsko Novo mesto, 2. septembra. Pri končanih divizijskih vajah se je prigodilo več nezgod, ki so imele najhujše posledice. Najbolj sta v tem oziru prizadeta 14. in 21. domobranski polk. Rezervist K. K r o b u-šek se je zglasil za bolnega. Ker ga j<- pa zdravnik proglasil za zdravega, je moral korakati z drugimi vojaki. Med potoma je padel in so i jra prenesli v bolnico. Tu je skoro nato u m r 1. Tudi neki drugi rezervist je u m r 1 v vojaški bolnici iz istih vzrokov. Pri 21. polku je med pohodom padlo 8 0 mož. Zdravnik je polkov niku svetoval, naj dovoli vojakom nemudoma daljši odpočitek, ker bo sicer polovica moštva popadala. Polk je res počival nekaj časa, a med potoma je zopet še onemoglo 5 0 d o 6 0 m o ž. Pri 25. polku se je zglasil za bolnega rezervist J. M i h a 1 i č e k , oče treh otrok. Zdravnik je spoznal, da je zdrav in da se mora udeležiti vaj. Mi-halička je med potom zadela bolnča-rica, da je bil na mestu mrtev; isto se je zgodilo tudi z rezervistom K r a-t k i 1 o m , ki ga je tudi zadela soln-čarica. Med potoma sta padla se dva rezervista in umrla. Včeraj je bil polk na potu od 3. zjutraj do 3. popoldne. Na potu je onemoglo 15 C m o ž.
Celovec, 2. septembra. Na R a d -1 j u so v«>jaki streljali z ostrimi pa-troni. Ustreljen je bil neki častnik 2. bosanskega polka.
Dunajsko Novo mesto, "1. siiptem-bra. Pri divizijskih vajah 14. in 25. domobranskega polka se je ponesrečilo več vojakov. Nadčloveški napori in silna vročina so terjali mnogo človeških žrtev.
Išl, 2. septembra. Cesar je včeraj sprejel v enourni avdijenci ministra notranjih del barona Biener-t ha, ki je interviniral tudi pri zaprisegi tirolskega namestnika barona Spiegelfelda.
Inoinost, 2. septembra. Na gori Pfauhornspitze se je ponesrečil neki častnik in obležal polumrtev v propadu. Rešil ga je «>^krbnik jrostilne na imenovani gori.
Baden-Baden, 2. septembra. V hotel »Stefanie« sta vhunila dva tata, ki sta ukradla banmiei E f r a s s y 90.000 frankov. baronu R o t h -s c h i 1 d u iz Pariza pa 100.000 frankov. O tatovih ni sledu.
Pariz, 2. septembra. Pri Nancvju je skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka. Strojnik in kurjač sta bila težko ranjena, en delavec po teško poškodovan.
Berolin, 2. septembra. Iz S;ni Roma javljajo, da se je tamkaj uprl 7. polk, ki bi moral odkorakati na kolodvor. Vojaki so peli internacionalno himno ter odpovetlali pokorščino.
London, 2. septembra. Pri Mali uelu se je prigotlila velika železniška nesreča. 21 «>seb je deloma ubitih, deloma t«*žk«) ranjenih.
Gospodarstvo.
— Obrtno pomožno društvo v Ljubljani je imelo meseca avgusta 119.116 K 91 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 62 892 K 74 v, stroškov pa 59.015 K 05 v. Končno stanje meničnih posojil znaša 354 531 K 33 v, stanje hranilnih vlog pa 274.997 K 39 v.
— Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca avgusta 1907: Sprejemki 299.246 K 61 v, izdatki 294.723 K 40 v, torej skupno 593 970 K 01 v. Od 1. jan. do 31. avgusta t. 1. znaša pa denarni promet 5,213 655 K 03 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1907 je 192 strank vložilo 49.655 K 39 v, 109 strank dvignilo 25.404 K 06 v, 12 strankam se je izplačalo hipoteČnih posojil 22.000 K, stanje hranilnih vlog 1,575.388 K 04 v, stanje hipotečnih posojil 1,265.692 K 08 v, denarni promet 221.866 K 31 v.
Po vseh kulturnih državah gistrirana
re-
Na drobno
J* srajce ovratnike manšote
V
M.Joss&Lowenstein
6.»ikr.dwn«dBte¥lt8iia
Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo našo nepozabno in iskreno ljubljeno mater, staro mater in teto, gospo
Josipino Avčin roj. Valenčič
pos. in trg. soprogo
danes Ob 2. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni previđeno s sveto-tajstvi za umirajoče v 62. letu starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Zemski ostanki predrage ranjce preneso se v torek dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče k večnemu pokoju.
Blago ranjko priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Trnje  pri Št. Petru  na Krasu, dne 2. kimovca 1907. 2925
Žalujoča rodbina Avčinova.
Spretni, Se titetO v delo ob dobri plaži
Vprašanja na Arbeitsnachweis der Tischler Merans J. Oltscker Wasserlauben 133._^'
prei^ran, se proda na Rimski cesti
stav. 17 L nadStr. — Vpraia se od 2. do 3. popoldne. »žl
Sprejmeta so
dva dijaka
na hrano in stanovanje k boljši
rodbini. — Vpraša se v Gosposkih ulicah št 9, II. nadstr.      2896—s
Kateri zakonski brez otrok J* *   Hoteli vzeti
deklico
brez očeta za svojo.
Prijazna ponudba naj se pošlj" Da npravništvo „ Slovenskega Naroda" pod „št. lil/' <!o 1. oktobra.      m 9—i
Kleparski
pomočnik
dobi takoj delo pri
G. BOCAKU v Tržiču
Crorenjsko. 3914-2
Kompanjon wm
se išče za dobro idoče stavbno mizarstvo.
Kdo, pove uprav. „S1. Naru
«6-26 98 20 96 30
Denar
96 05 98 -£61n
11005 115-40 92 50   92 70
1C9 60 98-60 104b0
109-85 U93J 102-—
99 %h 110-86
97*70 96 75
95-;
99 —
1C4 —
98 -
98 — 99-25
98 50
99 75
09 9C 98-™ 29420
99 25
98 70 96 bO 96 50
10O-— 104— 99-
99 — 100-25
9950
X 00-75
Ljubljanska
„Kreditni banka v ijub!|an!"
Uradni kurai duo. bone 1. septembra l«07.
majska renta. 4f*!9 srebrna renta . . IjL avstr. kronska renta. . » zlata „ . . »grška kronska renta . fL „ zlata „ . 4PU posojilo dež. Kranjske 4'/,* # posojilo mesta Spljet «V/,      . , Zadar
bos.-herc. železniško posojilo 1902 .... Stška dež. banka k. e.
4*/t«/, zast. pisma gal. dež. 1        hipotečne banke .  . » 4H,\ pest kom. k. o. z
10°, pr......
S9% zast. pismi Innerst.
hranilnice.....
e%,*# zast pisma ogr. ceni.
dež. hranilnice.  . . fk9U 2- Pis- °er- hiP- b*n-
•M|0.e obl. ogr. lokalnih ie-'        leznic d. dr. ... Mft« obl. češke ind. banke #*, prjor. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . 'ijgp prior. juž. žel. kup. \'-: 4»Y»0o avstr. pos. za žel. p. •.
Srečke.
Irečke od 1. 18601 f, . . . ,    od 1. 1864 ....
„ tizske ......
-    zem. kred. I. emisije
.   H. , a    ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 10O—
, turške......
nasMi k a srečk« . . . Kreditne , ...
loomoške , ...
Krak:vske , ...
Ljubljanske        , ... Avstr. rdeč. križa . ... Ogr.     ,     »   •    • • Rudolfove ,    . •
Saicburške , . . Dunajske kom.  a    . •
De'.DiM,
htžne železnice .... Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke Ogrske    „ » Zivnostenske , Premogokop v Mostu (Brux) Aipinske montan .... Praške Žel. ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družb-Češke sladkorne družbe
Valut«.
C kr. cekin.....
2D franki......
30 marke......
»overeigng......
Marke.......
Laski bankovci .... feiblli
Mor.
Reflektonti noj se osebno predstavijo
pri predsto jnistvu
c. kr. tobačne tovarne
v Ljulbljaiii.  8906-1
Dva dijaka
so sprejmeta na brano in stanovanje«  Na razpolago je  tudi klavir Več se izve n-t Rimski cesti št. 7 vrata štev. 0. 2920—1
Ceno se proda
lepo ornamontirana 3dolna svetilka) za petrolej ali električno luč in 2 k njej prikladni stenski svetilki, dalje zastori s karnisami, sliko in Linolejska preproga »*e v najboljšem stanja.
Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskega Naroda". 2323—1
a trgovskim kurzom, vešča stenografije [n pisanja na stroju, išče primerne
SlUibe. 2419—7 Ponudbe naj se blagovolijo poslati na Alojzija Pogačnika, Miklošičeva cesta št. 6.
Iz proste roke 80 proda v Spodnji Šiški radi odpotovanja novo dozidana
la
z velikim vrtom, še 11 let hišnega davka prosta. 2811 —4
Več se izve pri g. STIRNU, V restavraciji v Sp. Šiški št. 22.
91
Zelo dobro vpeljana
žsaniekuhorija
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci <*e radi rodbinskih razmer takof Ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.000 gld. 2.60-14 Popudbe pod »Priložnost 224" na upr&m&tvo „ Slovenskega Narodau.
Pozor, gg. trgovci!
Trpina z mi hlap
na debelo in na drobno z letnim prometom 80.000 K, blizu Ljubljane, tik farne cerkve, se odda v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „0. M. L." na upravništvo nSlovenskega Naroda". 2924—1
spretnega
i
gla
1
147 hO £38— 142 60
9976
296-20 100 25
149 50 242 —
145 50
262 2b\ 268 2b 26« 40 27440 230-97 76 182 — ?0-76 436 -P6'-89-60 60'— 4*50 ?6 25 63
86 5' 448 —
Vsa zaloga Milan Hoče var je ve ga konknrinega sklada se bo
eventualno kakor stoji in leii ob primernih ponudbah
dne 6. septembra t. I. ob 10. dopoldne
pri tukajšnjem sodišču soba št. 51 prodala na dražbi in se morajo zadevne ponudbe do označenega dne z 10° 0 vadrjem ponudbne kupnine vložiti v roke upravitelja konkurznega sklada.
Cenilna vrednost znaša po sodni inventuri za zalogo blaga K 22 000,
za prodajalniŠKO opravo K 695 25.
V Celju, 31. avgusta 1907.
Upraviteljstvo Mil^n Hočevarjevega konkurznega sklada v Celju.
Upravitelj:
2m _3van Uogg.
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
usnk torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo 35
uso M odprto. II
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fanl Pogačnik.
M
S
g
n
B
!to^
kočij
in
hišnega hlapca
išče tvornica v mestu.
Naslov pove upra\iiišt?o „Slov. Naroda44. 2911—2:
moški
ki je prost vojaščine
ter zna orno In čitljivo pisati
se sprejme v s«u3-2 c. kr. tobačni tovarni
ltOt   13 i £1.1-.
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske družbe.
~ Edina najkrajša črta čez
Sasel. ?aris, JCavrc v ^meriko.
SV      MMIO fM
Mihael Oblak
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroho spadajoča = dela. =
Preračuni na zahtevanje zistonj.
stavbni mizarski mojster
jjBjjtt pri LmMlnni štev. 28 jjg
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Jtetne ceno v Butifmp€»&t>
Dne 29 avgusta 1007,
Pšenica ei oktober   .   . i
RŠ m n
Koruza   9 maj 1908  . . Oreš       , oktober    .   . ,
a^Al'««'.
Nespremenjeno.
oblastveno potrjena potovalna P,MrJLM|
Eiubliana      »unajska cesta 18 fi**1*3"8
'     ™au. ««proll **m pri W"
Zaradi smrti posestnice gospe Hedvtke Schnlz se bo prodala
dne 18. septembra 1.1. prostovoljno na javni dražbi
enonadstropna hiaa st. 99 na glavnem trgu v Novem mesta« kjer se nahaja prostorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron.
Dalje 10 minut od Novega mesta blizu Božjega groba in deželne
kmetijske šole na Grmu _
prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom I v hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši. Izklicna cena 11.750 K. 1 Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri c. kr. notarju g. I
j dr. Pomiku v Novem mesta, kjer se bo ob 9. uri dražba vrSila. [
2917—1
Odhod ii Llnbllsno lui. ieL:
•e-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7*oo zjutraj. Osebni vlak.v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Strala-Toplice, Kočevje.
0-05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
H-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. že!., Beljak, Celovec, Trbiž.
t-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo. Straža-Toplice, Kočevje.
S.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolf c vo, Kočevje.
7 3o~zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
io-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Pohod v LJ obijan o lui. ieL:
8.S7 zvečer. Osebni vlak iz Straže-TopHc, Rudolfovega, Kočevja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
C. kr. ravnateljstvo
1 ■— — -
u oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca , Beljaka, Gorice drž. žel., ^Trsts drž. žel.
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,gRu-dolfovega.
II-IO predpoidne.   Osebni vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne.  Osebni vlak iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne.  Osebni vlak iz Trbiža,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
C-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo odi. junija.)
Odhod lx LJubljane dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*00 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 6"46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-BO predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. omo zvečer. Mešani vlak iz Kamnika, o-s o ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje« evropejskem času.)
železnic v Trsta.
■
S.
7. »i. iS. pop
7376 7362
ftrednja predvčerajšnja in veeraiaiUa tompe-^9*9$*   18 3c;  norm.:  17-0- Mi 17* Brednja vcerajSnja temperatura: 19z «M
m*m\m lfilT  — PsđsVlaS'V S«a« 0*0.
Sinoči med 10. m U. uro nevihta.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
12 99 rodiNlNlns v IFUsrrU. IMiarfrts silos it S. Podrninlca w CELOVCU,
obrestuje vloge na knjtžlo* In tekočI račun po 4Vt°U od dno vlogo do dno vzdiga. — Sprejema zglaaila za subskrip-cijo deležev iiraječe se ^Hototoko družbe z omejeno zavezo Triglav* po K 500—, 1000—, 5000 — in 10.000. tarok plate kaska Bralni davek plate kaska aaaa.
Lastnina in tisi aNsrodne tiskarne8.
Udajatolj moć^vorniiirodaik: Bo.to Pasto.l^.k.
5