tudi jska knjižnica KRANJ,Titov trg Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Sesum GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUM1IEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 25. DECEMBRA 1965 LETO IV. — 31,32. ŠTEVILKA V novo LETO S SKUPNIMI NAPORI Čeprav zaključujemo letošnje poslovno leto še s kolikor toliko velikim zadovoljstvom nad uspehom, ki se predvsem odraža v tem, da smo prebrodili leto, ki je bilo vse po vojni najkritičnejše z oskrbo s surovinami, nismo po-popolnoma zadovoljni. Kljub temu, da je bil postavljen naš kolektiv pred velike ovire, t. j. pomanjkanje surovin, spremenjeni pogoji dela, povišanje življenjskih stroškov itd., moramo vseeno priznati, da je bilo veliko problemov zelo lahko rešljivih, če nam včasih ne bi manjkalo volje in predvsem delovne discipline. Reforma nas ni našla nepripravljene. Mi se niti ne hvalimo, da smo odkrili ne vem kakšne notranje rezerve, saj smo morali storiti že ob prehodu na 42-umi tednik vrsto ukrepov, ki so nam zagotovili ob skrajšanem delovnem času isto ekonomičnost dn rentabilnost poslovanja. Osebno smatram, da je prikazovanje notranjih rezerv v sedanjem času samo dokaiz, da taki kolektivi do sedaj niso nič storili ali pa zelo malo. Mnogo težje je zaradi tega ta naloga v kolektivih, v katerih je izkoriščanje kapacitet, ekonomičnost in rentabilnost že precej pri kraju stroj nih in človeških zmogljivosti. Velikokrat smo bili priča, da pravzaprav pri nas nerešljivih problemov ni — pa če izgledajo še tako komplicirani. Pri tem nosi vel ke zasluge naša razvojna služba, ki je zelo uspešno uvedla v proizvodnjo nove surovine, zamenjala dražje s cenejšimi, nedostopne z dostopnimi ter nam tako omogočila normalno poslovanje. Velik delež pri tem ima tudi končno uveljavljanje že pred dvemi leti zastavljene nove organizacije podjetja in poslovanja. Moram reči, da se je naš kolektiv res aktivno vključil v reševanje vseh problemov in rezultati so tu. Nima smisla navajati naših uspehov oziroma neuspehov statistično, kajti številke le ne povedo vsega, dostikrat nas tudi zavedejo v precej neutemeljene samozadovoljitve. Naredili smo veliko, lahko bi še več. Nihče žal ne more še vedno dovolj upravičiti slabe kvalitete, pomanjkanja tega in onega, predvsem pa neizpolnjevanje obveznosti slehernega našega posameznika. Zelo zgrešeno bi bilo, če bi smatrali, da so bili člani našega kolektiva Za svoje vloženo delo tudi primemo oziroma odgovarjajoče nagrajeni. Odgovor bi bil vsekakor ne. Za bazo tega tolmačenja ne smemo vzeti ralzličnih ekstremnih izpadov na konferencah družbeno-političnih organizacij, oziroma njihovih sestankih, ali razpravah posameznih članov naših samoupravnih organov, kjer so padale pripombe o gospodih, haljah, vampežih, onih od zgoraj itd., primerjati moramo napor vsakega posameznika pri vloženem delu iin povračilu, ki ga je za to vloženo delo dobil, seveda z vprašanjem, če ta sredstva zadostujejo za človekovo normalno življenje. Smatram, da bodo morale v bodoče naše družbeno-poli-tične organizacije, člani samoupravnih organov, kakor tudi sleherni član našega kolektiva razčistiti, kaj je konstruktivno, kaj vodi k napredku in boljšim rezultatom in kakšne pripombe oziroma razprave samo razdvaja- jo naš kolektiv, ne vodijo pa k nikakršnim pozitivnim rezultatom. Člani kolektiva »Sava« Kranj se bomo morali vse bolj zavedati, da so edini pogoji naših še večjih uspehov sodelovanja, podpora in zaupanje sprejetim ukrepom, čestokrat tudi žrtvovanje osebnih interesov interesom podjetja, in s tem v zvezi interesom naše socialistične skupnosti. Le tako se bomo uveljavili kot napredna gospodarska organizacija v napred- za njegov trud in vloženo delo v letu 1965, kajti brez naporov nas vseh ne bi dosegli teh rezultatov in ne bi bili ena najnaprednejših gospodarskih organizacij ter ne bi imeli osnov, da tako smelo stopamo v novo poslovno leto. Se enkrat iskrena hvala vsem z istočasno prošnjo, da v letu 1966 ne gradimo posamezno, temveč s skupnimi napori vseh nas, ki želimo, da postane »Sava« Kranj res napredna, modema in poslovna gospodarska organizacija. To Ing. Janez Beravs, direktor podjetja ni komuni — v sklopu naše socialistične skupnosti. Smatram, da so v letu 1966 edini pogoji za še uspešnejše delo delovna disciplina in momenti, ki sem jih navedel v prejšnjem sestavku. Ob zaključku letošnjega leta čutim dolžnost, da se slehernemu članu našega kolektiva zahvalim bo v ponos tako nam kakor naši komuni^ republiki, federaciji in razvoju socialistične miselnosti v svetu sploh. Vam vsem in članom vaših družin želim res srečno, zdravo in uspešno leto 1966. JANEZ BERAVS dipl. Inž. Uspela proslava dneva republike V soboto, 27. novembra, smo v našem kolektivu praznovali Dan republike. Zelo uspelo proslavo smo imeli v delavskem domiu; škoda je le, da se je sodelavci kljub dobro organiziranemu prevozu iz obrata II niso udeležili v zadovoljivem številu. K sodelovanju smo povabili Oktet iz Kranja, ki je med recitacij ami in govorom pel partizanske in narodne pesmi. Predsednik sindikalne podružnice je pozdravil sodelavce, jim čestital za Dan republike ter povedal okvirne misli o pomenu tega praznika. Slišali smo nekaj recitacij naših sodelavcev — mladincev, ki e svojim zelo dobrim interpretiranjem niso razočarali poslušalcev. Za slovo pa so zaigrali še mladi harmonikarji iz glasbene šole v Kranju, ki so kljub mladosti in neizkušenosti poželi veliko priznanja. Za razliko od prejšnjih lahko rečemo, da je bila letošnja proslava Dnevr), republike dobro pripravljena in tudi izpeljana. Program je bil raznolik in je vse do konca lepo tekel, za kar gre organizatorjem vse priznanje. Ne smemo torej dovoliti, da bi bile v bodoče proslave spet po starem; dokazali smo, da nam dobre organizacije tudi pri kulturnem življenju ne manjka in da imamo med člani našega kolektiva sodelavce, ki imajo smisel in pravi občutek za takšno delo. Mar torej ne bi kazalo ustanoviti lastno kulturno skupino iz vrst mladih in sitarejših članov kolektiva? MARICA ROTAR §m m p s p p I I p p p p m $ m P Srečno in uspešno 1966 snmouPRAum orgaih DRužeeno pomične ORGRnizficue UReoniŠHI OOBOR SAUfl m * !S * * M #i5 i 11 II M m Občinski sindikalni zbor -smerokaz sindikalnim organizacijam Za nami je zopet eden ob občnih zborov. Vendar je ta, ki smo ga imeli 20. movemibra, še mnogo pomembnejši, kajti sindikat mora ravno danes najti svoje mesto v okviru občin, podjetij, ustanov itd. Mislim, da je prav vloga sindikalne organizacije tako zelo pomembna, da ne moremo kar iti mimo nje. Ravno v tej smeri pa je referat nakazal probleme, naloge in poti, po katerih naj se sindikat uveljavlja, oziroma postavlja stvari na svoje mesto. Naloge sindikata in njihov učinek se nekje mora odražati, seveda, če se dela v našem sistemu tako, kot nam sama socialistična ureditev kaže. Delati po socialističnih načelih v sindikalni organizaciji je mnogo lažje kot v drugih ureditvah. Samo zdi se mi, da je sindikatu dano odgovorno mesto v naši družbeni ureditvi in da smo to mesto odgovornosti dostikrat zanemarjali. No, mislim, da smo se tudi precej trudili pri delu v sindikatu, vendar je ta trud bil tako omejen, da smo se dostikrat izgubljali v lastnem delu. V sindikalnih podružnicah smo dobivali dovolj materialov za naše delo, vendar lahko rečem, da bi ti materiali morali ‘hiti bolj prilagojeni delu sindikalnih podružnic. Mislim, da je ravno naš občinski sindikalni svet iskal poti do sindikalnih podružnic in da je ta kontakt bil zelo dobro postavljen. Morda pa še tole; tudi informacije, ki so nam jih pošiljali, so bile razumljive in zelo konikretne. Skušali smo realizirati načrte, kako in kaj smo naredili, pa bomo videli na naših občnih zborih po podružnicah. V maši občini so v sindikatih obravnavali tudi odpuščanje delovne sile iz podjetij m pri tem zavzeli jasno stališče, ki je baziralo na ekonomskem vidiku. Tudi do prekinitve dtela je prihajalo v posameznih podjetjih. Mnogi si mislijo, kako, da se o tem molči. Sami ‘mi v sindikatu lahko rečemo, da smo stvari le hoteli pre-analizirati in javno povedati, kakšni vzroki so navajali k temu načinu izražanja nečesa, kar bi radi uredili. Na splošno smo bili mnenja, da je treba urediti odnose do ljudi, osebne dohodke, standard posameznikov itd. Isto velja tudi za dopuste. Najprej je treba pregledati vse možnosti v podjetju samem in ga šele potem, če res ni nobenih možnosti za ekonomsko zaposlitev delavca, odpustiti. Pomembno pa bi bilo za našo občino, da bi se podjetja med sabo dogovarjala o zaposlitvi delovne sile. Sprašujemo se tudi, zakaj je tako slaba udeležba na raznih sestankih, ali je to popolnoma normalno ali ne? Taka vprašanja morajo imeti odgovore in prav sindikalni forumi morajo tu najti svoje mesto. Verjetno je, da so se mnogi naveličali poslušati dolge in brezpomembne referate, kakršni so nekateri tudi bili, da se je dostikrat samo govorilo, naredilo pa nič. To je ljudi odvračalo od sestankov in aktivnega sodelovanja. Le s konkretnimi, razumljivimi akcijami, nalogami bodo pridobili zaupanje. Poseben pouddirek dajemo tudi nagrajevanju po delu. Tu je naj-večji problem nagrajevanje strokovnega kadra, ‘tako da menimo, da v delovnih organizacijah premalo poudarjamo zvezo med oseb-nima dohodki in dosežamimi rezultati. Morali bi se zavzemati za to, da se v vsaki delovni organizaciji izdela poleg drugih planov tudi program za normalno poviševanje osebnih dohodkov. Čas po sprejetju gospodarske reforme je zelo kratek, vendar lahko ocenimo, da so se nekatere gospodarske organizacije dobro vključile. Večinoma so sprejeli gospodarske ukrepe s prepričanjem, da pomenijo uvod v stabilnejšo gospodarsko gibanje, kar je lahko samo v prid delovnim' organizacijam, vsem zaposlenim, kakor tudi sistemu samoupravljanja. Razni akcijski programi, ki so jih sestavili v delovnih organizacijah, so zelo dobri, vendar jih je treba tudi izvajati. V pričakovanju rezultatov pa ne smemo biti nestrpni ter nas nekateri problemi, ki se pri tem odpirajo, ne smejo ovirati, da ne bi realizirali nalog, ki jih je postavila gospodarska reforma. Poseben poudarek pa dajemo samoupravljanju, katerega moramo še in še razvijati. Razvoj samoupravljanja dobiva z večanjem materialne podlage -močno osnovo. Kolikor so večja sredstva v delovnih organizacijah, toliko večja je odgovornost in toliko bolj skrbno in strokovno je potrebno presoditi njihovo razdelitev. Zato je treba posvetiti več pozornosti znanju in delu. Prav tako je ena izmed nalog delovne organizacije in sindikatov usklajevanje statutov z obstoječo zakonodajo in izdelavo različnih pravilnikov. Pri tem naj bi se ozirali na izkušnje, ki smo jih pridobili pri sestavljanju prejšnjih statutov. Pri tem ni potrebno, da gre statut mimo sindikatov. Pripravijo naj ga le tisti, ki so za to plačani, sindikati pa naj- poskrbijo, da se v vsebini konkretizirajo .principi, za katere se zavzemamo in odgovarjamo. Vsa vprašanja smo obravnavali na občnem zboru. Zaključki tega občnega zbora nam bodo nakazali delo, ki nas čaka. Mi pa moramo poskrbeti, da bomo aktivno sodelovali in izvajali naloge, iki smo si jih zadali. Naj te ne ostanejo samo na papirju ali v mislih, ampak naj se izvajajo! Občni zbor naj bi s svojimi zaključki pomenil predvsem mobilizacijo in spodbudo za delo v prihodnjem obdobju, ko bodo sindikati v delovnih organizacijah in občini reševali vprašanja, na katera bodo pogosto naleteli. To pa je tudi cilj in glavna naloga naše organizacije. PAVEL GANTAR NAŠE REZERVE Razlika v nabavni ceni uvoženih surovin se je občutno povečala, O takoimenovanih »skritih re- Prav tako pomembne so tudi za^° obstojajo velike možnosti za zervah« smo že veliko pisali in nabavne cene osnovnih surovin, ki Povečanje dohodka z uvajanjem govorili, o nekaterih več, o drugih so se z novo pariteto dinarja še oonojših surovin. Na tem področju manj. Precej dobre volje in časa bolj diferencirale, zaradi česar se lahko nedvomno največ -dosežejo: smo posvetili vprašanju cen za tudi v tem pogledu povečuje rizi- razvojno-tehnološka služba, služ-kosila in za tople obroke, mar ne ko stroškov porabe surovin in ba za organizacijo proizvodnje in bi vsaj enake pozornosti posvetili materiala. Za ilustracijo vpliva nabavna služba. Analiza k perio-tudi rezervam v poslovanju stro- bolj diferencialnih nabavnih cen dičnemu obračunu za devet me-kovnih služb in ekonomskih enot na dohodek nam bo služil nasled- secev te£a Ieta izkazuje v primer-v proizvodnji? Tu so naše »skrite« nji primer: Javi s preteklim letom že po- rezerve! ^ .. membne uspehe pri zamenjavi Fden oiintmiii „-i , a) Ce smo v pogojih pred go- naravnega kavčuka s sintetičnim r J J .gosPod^fke spodarsko reformo uspeli s tehno- kavčukom in pri večji potrošnji . J . n^nierjanje^ 'o e iva joši^jnj posegom nadomestiti 1000 regenerata, vendar z doseženimi k odkrivanju in izkoriščanju veli- ton surovine A s 1000 tonami su- rezultati še ne moremo biti zado-kih notranjih rezerv v gospodar- rovine B in ker je cena za x kg voljni. skih organizacijah. Številne notranje specifičnosti vsake delovne organizacije, različen sestav sredstev, različna struktura kadrov, različna struktura stroškov in drugo, otežujejo enotno metodologijo odkrivanja in aktiviranje notranjih rezerv. Spričo tega moramo tudi v našem podjetju uporabljati pri odkrivanju in izkoriščanju notranjih rezerv postopke, ki ustrezajo konkretnim pogojem in značilnostim poslovanja pri nas. Menim, da moramo vso našo aktivnost pri odkrivanju in izkoriščanju rezerv posvetiti predvsem naslednjim primarnim činiteljem proizvodnje in poslovanja: — porabi surovin in materiala v proizvodnji, — izkoriščanju proizvodnih kapacitet, — kvaliteti izdelkov, — splošnim stroškom in — uporabi obratnih sredstev. Z uvedbo novih gospodarskih ukrepov so nastale bistvene spremembe v strukturi celotnega dohodka in s tem v strukturi lastne in prodajne cene naših izdelkov. Moj namen ni ocenjevati vpliv teh ukrepov na oblikovanje dohodka, pač pa bi rad opozoril na surovine a 0,7 $ oziroma 525 din možnosti, ki se nam nudijo pri (1$ = 750 din) in cena za 1 kg su- ževanja naravnega kavčuka v ko-intenziviranju gospodarstva pod rovine B 0,5 $ oziroma din 375, rist večje potrošnje sintetičnega novimi pogoji. smo na ta način z zamenjavo kavčuka in regenerata, kar se Osnovne značilnosti industrijske dražje surovine s cenejšo prihra- nedvomno ugodno odraža v zni-proizvodnje v našem podjetju so: nili 150 dinarjev pri kilogramu ali ževanju direktnih stroškov oziro- — visoka stopnja udeležbe vred- 150 milijonov pri celotni količini, nosti izdelavnega materiala v za kolikor se je povečal dohodek, strukturi lastne cene, — visoka stopnja udeležbe osnov- odšteli 15 odstotni prispevek fede- tem ko sintetični kavčuk nabav- nih sredstev v strukturi skupnih raciji, t. j. 22 milijonov 500 tisoč Ijamo tudi z nekonvertibilno sredstev, dinarjev ter je ostalo podjetju za valuto, zato ima tovrstni tehnolo- — visoka stopnja udeležbe fiks- povečanje čistega dohodka 127 mi- ški napredek tudi odločilni vpliv nih stroškov v strukturi lastne lijonov pet sto tisoč dinarjev, cene. ZA BOLJŠE INFORMIRANJE Rudi Babnik: Eden glavnih ciljev gospodarske reforme je usmerjanje kolektiva k odkrivanju in izkoriščanju velikih not ran j h rezerv v gospodarskih organizacijah. Številne notranje specifičnosti, različen sestav sredstev, različna struktura kadrov, stroškov in drugo, otežujejo enotno metodologijo odkrivanja in aktiviranja rezerv Potrjena je stalna tendenca zni- ma v povečanju dohodka. To pa še ni vse. Naravni kavčuk kupu-Od tega dohodka smo prav tako jemo s konvertibilno valuto, med- Še nekaj dni in zopet bomo zamenjali koledarje. Kakor pri vsaki novi stvari, tako tudi ob vsakem novem letu mislimo, da bomo od sedaj naprej bolje delali, želimo, da bi bolje delali in obljubljamo, da bo drugače. Od vas, dragi bralci in sodelavci, bi v prihodnje želel čim več sodelovanja in prispevkov. Posebno priporočam in prosim vodje strokovnih služb, ekonomskih enot in političnih organizacij, da se pri reševanju nalog gospodarske reforme in problemov v oddelkih poslužujejo časopisa kot zelo učinkovito in prepričljivo sredstvo za oblikovanje mišljenja ljudi. Pogost pasivni odnos vodij strokovnih služb in ekonomskih enot do prispevkov v časopisu je napačen in nerazumljiv. Zgodi se, da tudi na desetkratno prošnjo urednika ni od njih mogoče dobiti prispevka, katerega objavo bi v normalnih razmerah morali oni sami zahtevati. Včasih se celo zdi, da vodje rešujejo ključne primere še vedno preveč v ožjem krogu in jim ni dosti mar ali imajo na svoji strani tudi mnenje kolektiva — da ne rečem, da se za to niti dosti ne menijo, ker predpostavljajo, da mora kolektiv slepo sprejeti njihove odločitve. Da v današnjem času le ne gre zapostavljati javnega mnenja, nam lepo kaže cel svet — država, ki ima za sabo vojsko in policijo, si ob vsakem novem ukrepu skuša ustvariti ugodno podlago v ljudstvu preko časopisa, radia in televizije. Kakor vsi veste se tudi v »Savi« že pojavljajo znaki, ki govore, da domislica »psi lajajo, a karavana gre mimo« ne drži več absolutno. Samoupravljanje je prišlo že do takšne stopnje, da se ljudje počasi zavedajo svojih pravic in kaže, da se je praksa reševanja med štirimi ali šestimi očmi preživela in postaja nev- zdržna. Naše samoupravljanje ima seveda ravno tako kakor vsaka stvar v razvoju svoje pomanjkljivosti, ki bi jih pa v precejšni meri lahko rešili z močnejšim in predhodnejšim informiranjem. Vemo, da se ničesar ne da ukreniti brez potrditve upravnega odbora ali delavskega sveta, torej kolektiva, saj se ta manifestira v samoupravnih organih, vendar se zna zgoditi, da se odločitev samoupravnega organa ne ujema z željo kolektiva kot celote. Do razhajanja zelo lahko pride zaradi predhodne neobveščenosti vseh ljudi. Predstavniki delavcev v samoupravnih organih morajo zastopati mnenje ljudi, ki ga poprej niso slišali in, tako nenadno postavljeni pred glasovanje, morajo odločiti po svoji presoji, ki pa ni nujno, da se ujema z mišljenjem kolektiva. Dragi bralci in delavci v neposredni proizvodnji, tudi vi ne podcenjujte časopisa kot učinkovitega sredstva za dosego svojih pravic. Ne bodite ravnodušni in naj vas ne vodi geslo »se ne izplača, saj itak nič ne pomaga!« Zavedajte se, da sama od sebe še slamca ne pade. Če vam izobrazba ne dovoli napisati pravilnega članka, se ne ustrašite, saj ga bosta urednik in lektor popravila. Ce nimate daru za pisanje, napišite kartico, pa bo eden od rednih dopisni-snikov obravnaval problem, ki ga boste nakazali. Pri izbiranju gradiva pa seveda morate misliti, da časopis »Sava« ni obča »pralnica« ali vogal, kjer se shajajo klepetulje ali obrekovalke. Prepiri manjšega značaja, dokler nimajo splošnega prizvoka, ne spadajo v naš časopis in jih tudi ne bomo objavljali. Vsem skupaj želim uspešno novo leto! DOMINIK POŽENEL Predsednik uredniškega odbora Pri določanju metodologije in načrtovanja nalog v cilju odkrivanja in izkoriščanja notranjih na obseg in strukturo uvoza. Ker bo v naslednjem letu sistem finan- . siranja z deviznimi sredstvi še zaradi nove paritete dinarja trdneje vezan na izvoz v konver- (1 $ 1.250 din) cena za 1 kg su- tibilna področj*a ter s tem odvisen b) Po gospodarski reformi je rezerv moramo upoštevati pred- rovine A din 875 in za 1 kg sur°-vsem te tri značilnosti. Da si vine B 625 din- Razlika v ceni ie ustvarimo jasno podobo o novih se