Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXVM št. 4 Lfubljana, sreda 7« famiarfa 1?42-XX Cena 40 cr t, UREDNIŠTVO EN LTPRAVA: LJLUUA.NA, PUCCTNTJKVA ULICA S. —TELEFON: SI-21, U-3 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije ln Inozemstva Ima IMONT PUBBf JOTA IT A LIANA S. MTLANO 11-14» 11-19 te 11-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo: 15.20 L. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Letalske akcije v Libiji Neprestano bombardiranje sovražnih postojank in zbirališč — Hud napad na Malto — 4 sovražna letala sestreljena Glavni Man Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 6. januarja naslednje Stev. 583. vojno poročilo: Živahno delovanje topni*tva s obrh strani na fronti Agedahije ta SoOmns. V Ort*miiki »o Italijanska in nfm*ke li f■!-#ep skupine, ki so se Izkazale ▼ Ur i ilaaa akcijah v sovražnikovem zaledja, bombardirale važna prometna kriziftra, ibirtliVa motoriziranih sredstev in edinice v poKre-tu. ftte\ilni oklopni avtomobili vo bili /a-ieanL Letalstvo osi je nadaljevalo ofenzivo na letaliCra in priM-anišra na Malti i. «>."itnimi n«»p«"hi. V borbah na*! otokom «»o ii^mški lovH sestrelili tri Hnrrieane in eno I talo Blenheim. Nemško vojno poročilo Borbe na srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo Živahne letalske akcije — Potopljene sovražne ladje Iz Hitlerje Vrhovno t a glavnega stana, 7. jan. 'Ijniatvo nemfike vojske je objavilo 6. jan. naslednje vojno poročilo: BorU \ ->*.r.4kndovani dve S4>vra/ni treo\in*ki ladji. V \. rni \friUi j*- bilo Živahno delovanje patrol • ^tv.i \ predelu Soluma in pri AgeflaMji. IVinkoviti letalski napadi so bili naperjeni ni o< I /.1 j» in rarniko-ve oskrbovalne poti. MBi ot'»ku *';t!ti so bila bombardirana angleška letališča. Odbiti napadi Berlin. T ;;»n. s. Dne 5. januarja so bolj-Sevikr BvMStal z napadi na Karelijarki fronti proti finskim črtam a prekoračenjem za-Stalinovejra kanala Kakor do-so Flnn te napade odbili. V nekem drugem odseku te fronte je finskim četam uspelo obkoliti neko napadajoč o sovjetsko četo. Sovražna edinica bo kmalu popolnoma uničena. Razen mrtvih hi ranjenih so boljseviki 5. januarja samo na Karel:>5ki fronti Izgubili 70 tankov. Tudi na osrednjem odseku fronte so se nadaljevale borbe s hudimi izgubami za Sovjete. Skupina nemških tankov je izvedla ofenzivni napad ra neko vas. ki so jo zasedli Rusi. Nemci so premagali vse tezkoče zaradi visokega sr^:ra in so presenetili boT-Sevtke ter uničili 3 sovjetske kazemate. Sovražnik je pustil na terenu 120 mrtvih. 50 sovjetskih vojakov te pa bilo ujetih. Helsinki. 7 -m s. trne 6. t. m. je bilo objavljeno poročilo o vojnih operacijah. ki pravi, da so Sovjeti nadaljevali ofenzivno akcijo v južnem odseku vzhodne Ka-relije. Vsi napadi so hili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Na fronti Svira izvajajo Finci učinkovito ofenzivno akcijo ter so odvzoii rdrčim nekaj utrjenih ptatojank in jim zadali izgube ter zai-li znatno količino orožja. Na ostalih frontah je položaj nespremenjen. Finski odsek HeKinki. 7 jan. s P — o op-racijah v vzhodni Kareliji pravi, da je v zadnjih 21 urah sovražnik nadaljeval s svojimi neplodnimi napadi in je utrpel velike izgube na ljudeh in materialu. Na fronti Kareni-ske ožine je bila uničena neka sovjetska četa, ki je skušala vdreti v finske položaje. Na fronti Svira delovanje patrol. Junaška smrt M.'drid. 7. jar. s. V Ru je junaške padel Vinrenr Garco. Sef tiskovnega urada političnega tajništva falange. Zakasnelo priznanje Berlin, 7 an s 7. zaka nltvijo dveh tednov zdaj angvet- > rdm'rr-'itetn r>ri'--1n-va izsrubo neke nosi? V* letal in bivšeca ameriškega rušilca *Stnr.dey«. ki sta pripadala spremljevalni edinici nrk^ga kon-voiri 'z Gibraltnria. Obe ladji sta bili torpedirani in t n*. ? ; m' ro nemških podmornicah DNB omenja, da ere za nosilko »eta] >I*nicorn~. katere potopitev je bila objavljeni v r;e:;.>kem porečju H leeembra. o đen*onstrac*Jt~h v SerUnts Berlin. 7. j.;n. s. S< \-ra/nu rr<">p;i^lml/1. ki j- n k./: nc 7tnjnik:i 'a/ni\ :h ar«jvmt.-ntov. jc te dni ra/:ir;!a vc^t. da v /rncl'e na nekem hc-' n-\cn k< ' i v« m unrizf r o do tt\' ti-itruc' Ic. F.na :/mtd /en k na i K' «~c \-rp'a na t:r. dj Hi p-cmcJ-i'a t- 'ic n tonden-c me anr!'r> ^ jot-ke iznajdbe ki ponovno fanVjo. kako> napačno jc ocen ievMkfe trdne^ nemke mrtranjc frento < 1 -> ' nu in Srdite borbe na Krimu Sovjetski napadi so bil! zmagovito odbiti Z nhodne fronte. 7. jan. a (Poročilo pc-ser-c - • ca a gen« t StaaMnV) Na sdra Krima -c v razvoju velika h-tka že od srede decembra, kdk upiralo silam, ki so napadale, med Icatcriaif ao> bih tudi juna'ki bersaljeri La ■aarmore. ki so brl* prvi rtalijan&ki eksped-drcijsk: rh*>r v Ru&iji. Kakor tedaj, je rudi danes Sebatiopol opremljen z najmodernejšimi ooiaanhnimi sredstvi ki dopolnjujejo naravne obrambe okoli me-*ta Na tej fmnt so Rus* po prvem snejju skušali m anpad prisatiti Nemce ^n Rumune k umiku :z ne-kh r> rs *: h nato v\cd'- ofenzivno :N^r napadi so bdi čedalje naju. Toda kljub temu 'a in v. m "k ^ /a 'eta\ katahe ;e h '<» torej u 1 k«, voja-ko sredice z zklan:mi h'--m . ' \ Km- ' -v Ikr-st V kr heiu je exicn izmed Mnm- rvi-t:-"ii ^M'-^a p-*-tnl % rk: p*-< i n< kaj mcs?c Z.i »j so na * lu - m«, '--c tcv- hanjj'rji s 60 ,:ni-čenim; ^rr» jets-kimi letali. Pr> tej nkc i: so rdi j- vvi,:'- nove napade v mno/:c.:h Mar-^ so kakor na ve/be 7 a\t< m rčn m <"r*it/;em v rok.ih ■•■ sc. bili /rtev stTvPania ;/ m m u n - k r<- n en.>k; h no'c,/a:ev. Po \*salcesi du so bili kup sovjetskih trupel na bo jišču. Za dni wc ncm^Ve in rumunsVe o. te 7X ra t ^\fr]L- s:'e in pre-'c v nanad S ,vri/-nk sku^a 7 v*<-m; ^;!ami ftnem^ č ti raz-< roj akcije. Sovjeti se trdovratno upimio ;n sr> zopet izkrca : n«>\e s 'c v bli/ini Feo.Uv sije. ker hočeo za vako ceno preprečiti nanredonanje nasprt.trnka. Fdcn i7mera CimneMa. kjer ;e spe/menik hrabrih vr>v.k< v Piemon-ta ki so tr/;k<-» pT-i*»pev*ali pri zavzetiu ^s"-havtopo'a. R lj:e\Jci so u«-.rr> utrd:li. toda 7. junaštvom rumun^klh a'p ncev je b;!a trd-nia\*a po neki i dneh srd;t:h *>r*-b zavzeta. Rumunjki vojak: bratje junr'k:h P^emm-i-tejcev. ki so se bori!: za sV«-bodo Vaiahije in M^lda%-ije. se spravni k'*t:^e in spomenik na e«i»n v red in so r>r žaa!i sveče /b «po»m;nsk;h kamn h. k; r''-1'" o tnko davnem iunašt\u Ita'irnov. Z^n: sc b'tk^ na-iie za dmue vi'inske t^vke c4cr«r? Se-bastrpr^a. BHka poteka p ca-'. tod;i za' -i C:Is se bo z na^o zmage. Rok za oddajo zimskih oblačil podaljšan za teden dni Berlin. 7 i m s. Li^t: objavljajo podatke O zbirk: z msk;h obWč* za vojake na vzhod nem boii^ču k: «0 preseke \-se pr»čakm-a nje. »Volkrscher Bcohach*er« pršpom*n:a da je ta usoeh zbirke t<*mboJj razve«e1;:v ker ob a k so jih Nemci 'zrrćili, ne predstavljajo kakh ner* 't-ebnh dobne Vem čije. dokaz tovarištva m s-zajemnosti. Poziv nemškemu narr.du -?->. m-^r>evanie obtiči! :e povzroč ; * k-T»o tekmerv^nic v »vi-^-b <' -smo pri tem prfs-!ieni m:-T;>ti na leto 1S13. S tem. da ie n^t-r.ma fron*a etala ve. kar je imela, je UHnaal sv \ .'-'o da h^Ce oVvprinc^ti k zmažf ž** znake propada spričo nezadržnega naprfniovania Japoncev, ki so zasedli že iM tretjini polotoka ter z velikimi silami korakajo proti Sinerapurju. Po zadnjih vesteh so jpponske sile dovršile ohkolitev an-cl^Skih sil v Selangorju na vzhodni obali Mala-plmcra polotoka. Z zasedbo Kuantuna in 6 km oddaljenega letališča južno od mesta so Ancrlpži izpubili zadnjo strateško severno od Sinsrapurja. kjer so se i na odpor. Japonske letalske skupine so neprestano bombardirale letališča v Tenka Klan sni in Singapur. Angleški radio priznava, da bo Kuala Lampur v kratkem padel. ^ .•"U'" ' ~ i"n c- AnC'C/: nadaljujejo z un.'kanjem na Malajskem nokfoku. zlasti radofl fronte severno od Peraka. JaponsKi tar.k: so Angležem za petami kljub uničenim mostovom in cestam. V hud:h borb*.h k razvija jo v osrednjem delu Miai'kc^a : I a, so Avstralci utrpeli na;huj.še z-euhe. L nićena je bila neka nadaljnja av-stra'ska dri-izija. (>fcnzi\"» proti trdnjavi CorretrdcT na nh se ^-odi z veliko srilo. Japonsko le-• Mtvo uničuje utrjene p<.'ložaje in sili v>p •t«> k nii>'ku ter onemoijočuje amer .ško obrambi .lapc/ns-ki letalci bomba-dirair> tu-d Rrmanijo. Ustvarili so si opor z:? tudi na K * iv Bokovnu v južni Birmaniji. Prati Singapurju s■ —".'hefi. 7. jan. s. Pri zadnjih vesteh, ki t. se napredovanje japonskih S njjapuru zelc na£k> nadaljuje, in r oren-.k i m te/a vam. ki so jih .\--_ :/■ Mnatrali za ncpremacrljive. zlasti v,a nd * h. Mod tem japonsko le- taneprestano bcmibardira sam Sinjja- pur. Neprestano bombardiranje Singapttrja r:m-koK. 7. jan. s. Japonska letalska oporišča na Malajskem polotoku so bila prestavi j ona še bolj proti Singapurju. ki je podnevi in ponoči močno bombardiran. Po japonski zasedbi Brunea na severnem so ?e možnosti za. napad na trdnjavo š° povečale. Japonci uporabljajo tudi letališča v Saravvaku kot izhodišča letalskih patrol proti Singapurju. Na Filipinih Tokio, 7. j,in s Listi še vodno po\*eliču-ifjo velik japonski uspeh zasedbe Manille. Id T.a .T ca vojska beleži komaj 24 dni aa izbruhu sovražnosti. Vsi li.sti brez razlike poudarjajo, da je usoda ostalih obrambnih postojank sovražnika na Filipinih že ; ona in da bodo Corregidor in 'norne postojanke kmalu poražene. Spk šna pozornost se sedaj obrača pred-. na Singapur, na to veliko britansko kal re usoda je prav tako že za-ter.a. Listi objavljajo številne slike me-ter aemlievide in preglede dosedanjih nasrlili operacij na Malajskem polotoku. Tokio, 7 jan. s. Japonska letala so v zali valovih učinkovito bombardirala utrdbo otoka Corr^dicroria, pristanišče Ol Ki grapo tor tetaliftce Mallolos. Drug"e sku-kih letal so napadle polotok Ba- ♦ - .. v o "ki objekti Correpridorja so bili ■orna zadeti in hurjo poškodovani. Se-) od otoka je bilo zadetih več nskih in pomožnih ladij. Tikio, 7. jan. s. Na otoku Luzonu nadzorujejo japonske sile popolnoma položaje, ki so še nahajajo v soAnražnih rokah ne polotoku Bptancri. Trdnjavo C^rr^sridor ja-;^a letala nrprerta.no napadajo.V Mamili se je pričalo zopet normalno življenj-'. Po podatkih conrralnecra štaba je japonsko letalstvo v bt rbah na Filipinih od 2. januarja uničilo 146 motornih vozil in potopilo deset tankov. v ikonski h rokah Tr'<;n. 7. van. s. Z zavzetjem pristamške-Brunea in otoka Labuana. ki je izredno važna strateška točka, se dejansko v=a važna oporišča angleškega a v japonskih rokah. V tukajšnjih vo;ašk h kroorh poudarjajo, da se lahko ra-<" ara na skorajšnjo popolno zasedbo ang;le-WgM\ Bornea. Borneo je važ^n z^^ti za onsko gospodarstvo. Več-i del petrole-'"-vrelcev na Borneu je nepeškodovanih in jih Japonci lahko takoj izkoriščanj. $6§ iz Avstralife / .'1''\ 7. jan. s. Londr^nsk: lis-t »Dailv b i' a pismo, ki 2a je nrejel od ne-1 A v *-.'ea :n v kat Tem beremo med dru^m: Avstralija trepeče ob mfsli na vse, ;ni namen: v ogromni količini je br< zbrano i*se. kar je potrebno za vo:skr> v z'Trrkem ča-^u. na d-rusi st^ni pa je bila s tc—1 r*r: ma odločna volja nem^e^ja narrrla za končno zrnato. Medtem ko ame-ruk: radio razširja svoje laži o rezultatih te zbrke, je na tisoče nem^ih državljanov pT^s-i'o proT>acfandnet?a ministra, da bi po- • . rok za zb;rkc. ki b. moral rKrteči ■ č raj. vsaj še za en teden. Propaijandni m:n s*er je us4reoda južnoameriških repu olik. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali so vlade teh republik dovolj močne za odpor, ali pa se bodo udale pritisku Rooseveta. in prevzele strasno odgovornost ter namenile svojemu ljudstvo gospodarsko propast. Edesi ie v Moskvi prodal Evropo Sovjetcin Avtentične informacije DNB o Edenovih razgovorih v Kvemlu — Priznanje „Titnesa44 Berlin. 7. jan. s*. D\R prriO.i. da ima nem^k;! vlada a\tentičnc informacije glede Edenovih pogajanj v Moskvi. Značaj teh razeovorov jc jas.no razviden tudi po izjavah »Time.=a", ki je izrecno poudaril, da je Anglija /e prepustna sovjetom svoj pre-viadujoči ptilo'žaj v Evropi ter priznala Sovjetski zvezi pravico«, da postane integralni del v novem redu v Evropi po anglosaškem načrtu. Po sodbi pristojnih berlinskih kro- I cev zasluži »Timesov« članek posebno p>-\ zorno-st s strani ncvtraln;h držav, kajti članek potrjuje nc:n:.kr. trditev, da se jc Eden pogajal za prodajo E\Tope sovjetotm. Sta1 in 1 je izkoristil kritičen položaj, v katerem so 1 Angleži. Komentar DNB sc zaključuje z izjavo, da ima Stalni v načrtu med drugim '•kazensko ekspedic:jo«, ki naj hi se razširila do Rena. Ttsrčsfa hsče ostati izven vsfne * Ankara. 7. jan. u. Večina turških listov je ob prehodu v novo leto objavila preglevl dogodkr.v v preteklem letu in nekaj napovedi za novo leto. List »Džumhurjct« izraža predvsem /adovo-ljstvo. da je mogla Turčija ostati izven sedanje vojne vihre. Tudi ko se je vojna prbližala že čisto do naš h meja. p:-c list, se je končno usmerila proti severu in vzhodu in tako je mogla naSa država, tudi spričo previdne politike s\T.;ih dr/avn kov, ohraniti svojo nevtralnost. List zaključuje svoj prepicd z željo«, da bi Turč;ja ne b:!a prisiljena braniti svojih mej. List »Tasviri Efka« poudarja, da sc novo leto začenja v neprimerno težjih oko-lirei-nah kakor preteklo, kajti vstop Japonske v vojno, je vojno razširil. List »Ikdam« izraža zadovoljstvo, da :e Turčija ostala izven spopada, pripominja pa. da jc s-lcherni nevtralni drfavi zelo težko jamčiti za (hranitev miru. Zato list poziva Turke naj bodo Siložni in edini okrog svoje vflade, z'as t i spričo sedanjih notranjih težav, ki sc bNemzeti tJiszag . riše. da bo sovražila propaganda Izkoristila to priliko za najbolj neumne izanišlif-tin^. ^ednn.ii obisk rai bo v resnici samo potrdil že obstoječo tesno sodelovanje med velikimi silami osi in Madžarsko. Madžarski narod bori proti boljševizmu in njegovim anglosaškim pajdašem v neomajnem preprič.nniu. da more samo zmaera osi zarrotoviti Madžarski v prenovljeni Evropi življenje, ki je v skladu z njenimi zgodovinskimi tradicijami. Huda zima v Turčiji Carigrad, 7. jan. s. Slabo vreme traja še napre; in na mnogih železniških progah so morali ukiniti promet. Vlak. ki je odšel iz Ankare proti Keniji pred štirimi dnevi, še ni prišel na dohodno postajo. Neki drug vlak se je iztiril zaradi sne/n:h žametov na progi Arbakiro—Klazig. 13 potnikov je bilo ranjenih. Postni promet in druge panoge javnega prometa funkcionirajo z velikimi težavami. Tolpe volkov so opazili v bližini vasi. Doslej še ni nchailo snežiti. Zagonetna smrt visokega francoskega uradnika Vichv, 7. jan. s. V vlaku, s katerim se je peljal v Pariz, je bil na nepojasnjen način umorjen visoki uradnik notranjega ministrstva Yves Faringaux. Njegovo truplo so našli ob železniški progi. Faringaux je bil ravnatelj kabineta v notranjem ministrstvu. Damkd maslo za Fince Kr,SLO VENSKI NAROD t,Sreda. 7 januarja 1942-XX. £tev. 4 Ducejeva BeSana v Ljubljani in pokrajini V Ljubljani za 200.000, na deželi pa za okrog 400.000 Ur daril Ljubljana, 7. januarja. Na dan »v. Treh kraljev imo tudi v LJubljani praznovali Befano. tradicionalen italijanski praznik otrok. Italija skufta s rvojiml običaji, ki le dvajset let vladajo, doseči to po organizaciji GILL-a. V enem me seru Življenja »e bo moglo prebivalstvo prepričati o dobrodelnosti te organizacije, prepričalo ga bo dek>. ki je zahtevalo mnogo trte v in »tropov, ki pa so 2e obrodili. Na dan sv Miklavža je GILL obdaroval revne otroke po mnogih zavodih v Ljubljani tn pokrajini, na dan sv. Treh kraljev pa o Malo revno deco. Organizacija pa se. kakor znano, živahno udejstvuje tudi na drugam polju. Prireja *te\ilne klnemat^ernfskr in gleda-USke pvedstave kakor tudi predstava v lutkovnem gledališču. To je začetek, ki je na vidno dobri poti. Prva Ducejeva Befana v Ljubljani je obdarovala okrog 2000 revnih dečkov In deklic. Okrog tisoč otrok, ki so člani GILLa je dobilo naslednje darove: manjši zavitek, v katerem so šolske potrebščine in mnoge dr*ige dobrote ter nakaznico za čevlje. Tako je bilo razdeljeno med revno deco okrog tisoč parov čevljev. Z nakaznico obdarovancu ni treba drugega kakor da atopi ▼ Bat ovo velep roda jalno, kjer prejme brer: nadalinega čevlje proti predložitvi potrebnega števila točk. Poleg tega pa so dobili se po en par hlačk ali po eno majco. Dekleta so prejela po en zavitek Iste vsebine in oblekeo ali majco. Dečki od 13 do 14 let *n prejeli mali zavihek s šolskimi potrebščinami, m nagim i dobrotami !r» nakazni' o za 50 lir. S to nakaznico jim ni treba storiti nič drugega kakor stopiti na poveljnlstvo GILLa. kjer jim brez na-daijnega izplačajo 50 lir. S tem zneskom al potem lahko vsak posameznik nabavi najpotrebnejše Vsa Befana v Ljubljani je stala nad 200 tisoč !ir Prirejena pa je bila. odnosno bo še prirejena tudi v pokrajini. Organizacijo B^fpne po deželi je v rokah nadzornikov odsekov !n poveljnikov GILLa v vsaki obči-r- W -Iska Befana je stala okrog 400 Oaai lir. Obdarovanje v Narodnem doma Velika dvorana sedeža GILLa v Ljubljani je bila za prireditev Befane slavnostno okrašena Niol odrom je bila velika črka 3>Mi. na obeh stran o h pa državne trobojni ce in zastave Stranke Na desni strani je bfl velik napis >Dujc«. po stenah pa so bili Se napisi: >Verovati, ubogati, boriti sec. Na velikem odru so bili naloženi darovi za otroke. Otroci so napolnili dvorano in so se lepo postavili v tri velike urejene skupi ne. Točno ob napovedanem času so prispeli na sedež GILLa podprefekt ljubljanske pokrajine g. David, ljubljanski župan g. dr. Jure Adleaič. poveljnik Kraljevih K ara bi-neriev g major Lom bar di. zaupnica ženski ga Fašija v Ljubljanski pokrajini ea. Devecrhijrva. poveljnik GILLa g. prof. Cassanl. podzaupnJea Ženskega Fašija ga. Ca*sanlj«v» in drugi zastopniki Stranke in oblasti. Po prihodu visokih gostov so vsi prisotni pozdravili Kralja Cesarja In Du-ceja nakar je poveljnik glavnega stana GTLLa g Luigi Prrtofdi nacovoril zbrano deco z naslednjimi besedami: >Danes ob priliki Befane. ste se tukal zbrali skupno s svojimi družinami. da sprejmete Ducejev dar. Ob t*»m času. ko je zbrano v poveljstvih GILLa po vsej Italiji na sto tisoče otrok. Ima ta svečanost dvojni pomen- materialni in moralni. Kateri al no vrednost zato. ker Duc? zna s tem velikodušnim delom dokazati se enkrat svoje očetovsko in resnično zanimanje za koristi onih sinov, ki niso premcčni Praznik Befane. katerega je Duce hotel zopet vzpostaviti kot tradicionalni praznik italijanskih otrok, vsebuje s*» neki drugi veliki duševni pomen: Pred 1942 leti so trije stari in modri kralji z Vzhoda prinesli po dolgi in težavni hoji JezuAčku dragocene darove On je bil ubogi otrok, rojen pred nekaj dnevi v jaslicah, ampak prihajali so prav tako k njemu pastirji kakor kralji in njemu so se priklanjali ubožci ter mogočneži Prišli so zato. ker je Jenisček s svojim sladkim nasmehom poveličeval otroško čistost, ki je svetost družine in zaupanje v življenje: Ideali, pred katerimi so se vedno priklanjali vsi zdravi narodi m vsi veliki voditelji. Po teh krščanskih Idealih se je tudi navdahnila volja Ducela in delo Fašistične vlade, ki so vzgojili mladino po meščanskih pravilih ter branili ter varovali družino. Druge vladne ureditve, kakor je boljševizem zanikajoč te ideale, so družino razkrojile tn vzgojile mladino, z namenom sovraštva In rušenja vsiljuiočim y.m med tem surovost vojne. — Toda ravno obratno je delo Duce j a. ki danes posredno pošilja, ubogim otrokom te pokrajine darove, kateri se bodo sedaj razdelili kot očiten znak njegove ljubezni. Darovi so izraženi v sledečih številkah: 1125 oblačilnih paketov. 1138 parov čevljev in 2263 paketov šolskih potrebščin v skupni vrednosti 195 000 iir. Otroci, zahvalite se Mu t Govor poveljnika glavnega stana GTLLa Je bil takoj preveden v slovenščino Na* o ne je začelo razdeljevanje daril po določenem redu in vsak se je za prejet dar za-kvalil z rimskim pozdravom. Obdarovanje v Unionu Medtem, ko se je še vršilo obdarovanje revnih otrok, ki so člani GILLa v sedežu organizacije, se je začelo obdarovanje v dvorani kuna Union. Tu so bili obdarovani tisti revni dečki, ki niso člani GILLa. Obdarovanje je otvori 1 podprefekt Ljubljanske pokrajine g. David v spremstvu ljubljanskega župana g. dr. AdleSiča. zaupnice ženskega Fašija v Ljubljanski pokrajini ge. Devecchljeve, poveljnika GILLa Caasanija. podzaupnice Ženskega Fašija ge. Cassanijeve in drugih. Obdarovance |E nagovoril podpoveljnik GILLa g. poročnik MigBorinL Njegov govor, ki je bil isti kakor na sedežu organizacije, je bil takoj preveden v slovenščino. Takoj nato se je začelo razdeljevanje darov. Vsak obdaro-vanec se ie za darilo zahvalil z rimski pozdravom. Pred enajsto uro se je začelo obdarovanje otrok v sedežu Pokrajinskega Dopola- vora na Taboru. Otvoritvi so prisostvovali podprefekt Ljubljanske pokrajine g. David, podtajnik Fašisti* S* Trke g. Conam, dr. Giorgio Ga tli, g. prof. Caasanl. zaupnica ženskega Fašija ga. Devecchljeva, podzaupnica ga. Ow**»i»nij*»va in drugi. Na Taboru so bile obdarovane revne deklice, ki niso članice GILLa. Pred otvoritvijo je ob-darovanke nagovorila nadzornica ženskega odseka GILLa v Ljubljanski pokrajini gdč. Ir s C api» tti. Nj» r. govor je bil tako; pre- visoki komisar za Ljubljansko pokiai-no na podi tavi kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291. glede na svoji naredbi z dne 14. junija 1941-XIX «t. 43 in z dne 21. novembra 1941-XX št. 161. glede na uredbo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 25. februarja 1337. št. 115 in nj» ne dopolnilne določbe, smatrajoč za potuhne, da «e zavarovalno poslovan e v smislu naredbe z dne 24. novembra 19il-XX št 161 koncentrira in g'e-d*» na vloge prizadetih družb, odreja: e- r. 1 I z člena 3. naredbe z dne 24. novembra 1641-XX št. 161 prenehajo poslovati z dnem 31. decembra 1941-XIX. Člen. 2. Družbe, ki nehajo poslovali v Ljubljanski pokrajini, prenesejo listnice in svoja kritja na družbe, ki so določene za njih prevzem, z dnem 1. januarjem 1942 XX Listine o tem prenosu napravijo: a) za družbe, ki ro postavljene pod ?e- - njih >-k\ s prevzemajocmj družbami: b) za vse druge oddajajoče družbe - pre-najočimi, in se morajo predložiti te listine v roku. ki ga posamezno določi urad za nadzorovanje zasebnega zavarovanja, v odobritev po Visokem komisarju, ki od.oči po zaslišanju odbora iz člena 8. naredbe z dne 24 novembra 1941-XX št. 161. će se listina v navedenem roku ne pred-določi pogoje za prenos Visoki komisar po zaslišanju odbora iz prednjega člena« Člen 3. V smislu prednjih členov ustavijo zavarovalno poslovanje z dnem 31. decembra 1941-XX in ga prenesejo na spodaj navedene družbe: a« »Jugoslavija« in Feniks*, katerih listnice se prenesejo na zavod »l3tituto Nazionale delle Assicurazioni«; b) družbe »Savac, »Croatia«, >Zedinjena« (»Ujedinjena«), lAnter« in . Union-in-e-vieAmjCMI azioni Generali di Trie-Fte -; c t družbe >RosJja-Fonsier«. >Intemacio-nale UnfalU. -Royal Exchange Assurance Ljubljana. 7. januarja Prejšnja leta je bilo te vrste koledništvo v Ljubi jan; prepovedano. S samo prepovedjo pa >treh kraljev« seveda niso mogli zatre ti. Tako rekoč ilegalno so prenašali svojo zvezdo in pritajeno prepevali kolednice. Nevarno je bilo kazati kraljevske ornate, posebno v sreiišču mesta, zato je »ena zvez-ia gor; šla« samo v predmestju v vsem svojem sijaju. Ob tem božiču so pa naši predmestni koledn ki uveljavili svoje stare pravice v vsem obsegu. Udejstvcval; so se fk^raj 14 dni. Razmnožili so se pa tako, zlato, mira m kadilo«, ki so jih izbirali v obl:ki lir in stotink. Resnica je, da ti >modri« niso mnogo podobni svetopisemskim ne v tem ne v drugem pogledu. Trije modri so prinašali darila, ti jih pa iščejo: modre je vodila repatica, ti pa volijo njo. Pač pa vsa čast njihovim ornatom! Kdo ve koliko žrtev zahtevajo tak-šna slavnostna oblačila, preden jih koled-ruk lahko obleče! Treba je bilo precej zlata, vsaj papirnatega že za krone in repa-Pogosto so pa bile še hujše skrbi zaradi samih ornatov. Poseči je bdlo treba v materino skrinjo, prezračiti domače muzeje v podstrešjih :n kleteh, kajti v moderno komhinežo se kralj vendar ne more obleči; blaženi časi belih spo!njih kril s kakovostjo in bel no platna, k: je dočakalo celo današnjih dni! Vendar tega blaga ni več toliko, da bi lahko z njim oblekli vse >kraJje«. kolikor se jih je zadnje dni podilo po naših ulicah in vznemirjalo pre 1 mestne pse. Bilo je treba poseči celo po brivskih plaščih, ki so se vlačil: za »modrimi« po cestnem blatu kakor vlečka za nevesto. Ta kraljevska poplava je segala v vse ljubljanske gostilne in pljuskala na vrata vseh stanovanjskih hiš, kjer ni preveč dobro zaklenjenih vrtnih vrat in prehudih psov. Koledniee so več ali manj milo. slovesno, pa tudi mogočno donele — tako se je vsaj zdelo samim kraljem — na dvoriščih, hodnikih, v gostilnah in kavarnah Novi grobovi Davi je umri v Ljubljani trgovec in posestnik g. Josip Stupica, star 68 let. Poleg žalujočih svojcev zapušča pokojni mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali, saj je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v petek ob 15 iz kapelice Sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V ponedeljek je umrla v Ljubljani po dolgem trpljenju upokojena višja kontrolorka Marija Mesojedec. Pogreb plemenite pokojnice bo danes ob 15.30 iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Nerujjdno je ,rmrl v ponedeljek v Ljubljani pristav policijskega ravnateljstva g. Ivan P o 1 a k. Pogreb bo 'ftnes ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, težko priz.-detim svojcem naše iskreno sožalje. veden v slovenščino. Sledilo je razdeljevanje darov v istem redu kakor zgoraj. Tako dvorana kina Uniona, kakor dvorana Tabora sta bili za Befano slavnostno okrašeni. Obdarovanje se je povsod pričelo In končalo s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. Tudi zadnji dve dvorani sta bili slavnostno okrašeni. Prireditev je na vseh treh krajih potekla v prisrčnem in očetovskem ozračju. Corporation« in »Nationare-incendie-v:ett katerih listnice se prenesejo na zavod »Ri-unione Adriatica di SicurtA di Trieste«. Prevzem listnic »Jugoslavije« za elementarne nezgode po »I. N. A.« ne obsega pravice za sklepane novih pogodb v zavarovanju za elementarne nezgode, razen, in to do vključno 31. deoembra 1942-XXI. za obnovitve in povišek pri pogodbah, prevzetih po prednjem členu. ("M vn 4. Z dnem te naredbe prevzame ljubljansko podružnico zagrebškega »Dunava« z listnicami In kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini. Glavno zastopstvo Splošne zavarovalne delniške družbe »Danubio« za Italijo, 1 ubljansko podružnico družbe »Elememtar« pa prevzame z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, G'»8vno zastopstvo Splošne zavarovalne družbe »Elementare« za Italijo. Ti zastopstvi sta torej pooblaščeni opravljati v Ljubljanski pokra.ini zavarovalne posle istih strok, ki so jih doslej opravljali oddajajoči zavodi, katere nadomestita. - Člen 5. Po členu 4 naredbe z dne 24. novembra 1941-XX št 161 se prekliejje z veljavnostjo od 31. decembra 19 K-XX koncesija za poslovanje v Ljubljanski pokrajini »Društvu sv. Florijana proti požarnim Škodam«, čigar listnice fn kritja se prenesejo z dnem 1. januarja 19t2-XX na »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani. Te družbi morata predložiti na način in v rokih, določenih v členu 2., listine o prenosu v odobritev po Visokem komisarju. Ce tega ne storita, določi pogoje prenosa Visoki komisar po zaslišanju odbora iz člena 8. naredbe z dne 24. novembra 1941-XX št. 161. ĆTlen 6. Vsi prenosi po tej naredbi se smatrajo za dokončne po odobritvi zadevnih listin, ki se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu za Ljub-liansko pokrajino«. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Lini lio Virazioli ter skratka povsod, kjer je obstala repatica na metlinem držaju. Marsikje ljudje sicer ataa pokazali posluha za te kraljevske koncerte in vrata so zaklepali s pravo Herode-ževo krutostjo. Zbiratelji narodnega blaga pa so mnogo zamudili, če niso poslušali. Lahko bi sprevideli, kako se koledniee ol leta do leta spreminjajo ter se prerajajo sicer v obliki starih rim. a novih besed. Končno smo pa menda zdaj že vsi več ali manj siti tega kraljevskega sijaja in hrupa in iznajti bi morali sami kakršno koli repatico, ki bi odvedla kralje, če bi jih že njihove ne privedle nazaj v njihove predmestne domove, ki seveda niso posebno podobni kraljevskim dvorcem. Zvišanje deleža za obvezno oczdalST goveje iivlne Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo z dne 19. julija 1941-XIX st. 71. na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. ma;a 1941-XIX in smatrajoč za nujno potrebno, da se zagotovi preskrba z govejim mesom za potrebe pokrajine, odreja: (Man. 1. Delež za obvezno oddajo goveje živine iz člena 2. zgoraj navedene naredbe se zvišuje na 25^ — pet in dvajset — odstotkov. Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine mora poskrbeti za obvestitev imetnikov goveje živine in njih občinskih :~ajed-nie o dodatni oddajni obveznosti 5^ žive teže živine, ki je nad 70 kg težka, po stanju živine, prijavljene po naredbi z dne 31. maja 194l-XIX st 34. ć'len 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazloli. Radio Ljubljana ČETRTEK, 8. JANTARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Pe-! srni in melodije, v odmoru napoved časa. — j 8.15: Poročilo v italijanščini. — 12.15: Kon-! cert pianistke Lidije Proietti. — 12.10: Avgust Stanko igra na harmoniko. — 13.: Napoved časa poročila v italijanščini. — 13 15: Komunike glavnega stana Oborože-nih Sil v slov. — 13.17: Ljubljanski ra-, dijski orkester pod vodstvom D. M. Sijan-ca ob sodelovanju solistov ljubljanskega komornega zbora: operetna glasba — 14.: j Poročila v italijanščini. — 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert sopranistke Evgenije Zareske in violinistke Pine Carmirelli. pri klavirju Giorgio Pavaretto. — 19 30: Poročila v slovenščini. — 19 45: Pestra glasba. — 20.: Napoved časa. poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30: Prenos iz milanske Seale: Mefl-sto; v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini. PETEK. 9. JANUARJA 1912-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.15: Lumbarjev vokalni kvartet. — 12.35: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Ange-linia. — 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert mezo-sopranistke Mile Kogej-Radev in basista Toneta Petrovčiča. — 19.: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 20.: Poročila v italijanščini, napoved Časa. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Pestra glasba. — 20.45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Femanda ob sodelovanju sopranistke Alde Anzellotti In pianista Nikite Magalova: Mozartova glasba, v odmoru slovensko predavanje. — 22.45: Poročila v italijanščini. Opozorilo Pokrajinsko podporno društvo sporoča: Vsi, ki so prejeli s 1. januarjem in dalje nakaznico za použitev enega obeda na dan v obednlci Velesejma, so od tega datuma dalje izključeni od vsake druge podpore v obliki hrane, ki so je bili prej deležni. m Obrok hrane se lahko použije na licu mesta, lahko pa se tudi dvigne in odnese domov. Bratom pravoslavne vere Želimo prijetne božične praznike. Hristos se rodi! d&eleinica KOLEDAR Danes: Sreda, 7. januarja: Valentin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: železna krona Kino Sloga: Vražji glas Kino Union: Večna iluzija Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. predava mestni vrtnarski asistent g. Franc Pirnat o »Zgodnje spomladanskem delu v zelenjadnem malem vrtu« (priprava prvih toplih gred, najzgodnejše setve v topli gredi in na prostem) ob 18. v kemijski predavalnici na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. DKŽTRNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62 in Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Naše gledališče DRAMA Sreda, 7.: Ob 17.30: Rokovnjači. Red A. Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli v sredo ob 17.30 predstavo Gove-karjeve dramatizacije Rokovnjači« v običajni zasedbi. OPERA Sreda, ob 17.: Scviljski brivec, za red Breda Z Gorenjskega — Smrtna nesreča. Posestnik Anton Schvvab z Javornika se je oni dan sankal, pa je tako nesrečno padel, da je zadobil zelo težke poškodbe, katerim je še istega dne podlegel. — ^»ova iniena g°ra v Karavankah. Poleg krajev in ulic so dobili rucii Kar vrhovi nemška imena Golica se imenuje zdaj KahLkogel, Rožca - Rosenkogel, dalje proti Stolu, ki se imenuje zdaj Hochstuhl, so pa še Schwarzenberg, Kotschna. n Barensattel. — Dve nesreči. V Tržiču zaposleni 1?> letni hlapec Jože Ferlič je vozil drva, pa je padel z voza tako nesrečno, da se jo močno pobil po glavi in zadobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico na Golniku. V Brodu je pa padla 39 letna Ivanka Cesenj in si zlomila desno r Tudi njo so prepeljali v bolnico na Golnik. — Združitev občin. Dosedanja občina Trzin je bila združena s trško občino Mengeš. S tem se je število prebivalstva mengeške občine znatno zvišalo. Trška občina Mengeš je dobila 7 svetovalcev, ki jih je zaprisegel občinski komisar. — Prvi kuharski tečaj v Molniku. V Motniku pri Kamniku se je te dni zak čil prvi kuharski tečaj, ki ga je priredil kamniški prehranjevalni urad v prostorih bivšega župnišča. Tečaj je tajal štiri tedne, udeležilo Se ga jo 20 kmečkih deklet iz Motnika in okolice. Vodila ga je pa pomožna gospodinjska svetovalka kamr. ga prehranjevalnega urada Napctschni^. To je bil prvi kuharski tečaj, prirejen v kamniškem okraju. Prirejenih bo pa še več takih tečajev. — Darilo za zimsko pomoč. Z: lovišča v Dobu pri Domžalah Ladstatter je v družbi svojih lovcev in domačih gostov podaril del lovskega plena za zimsko pomoč. Plen je bil takoj prodan na dražb] za lmff«t comunile pomp« funebri Lub:ana Mestni pogrebni zavod Ljubitana Dotrpel ie na5 d meri zoprne:, ljubljeni oče, stari oče. brat, stric, svak in tast, gospod JOSIP STUPICA tf^mmmmm- » mm m trgovec in posestnik dne 7. t. na. ob 5. uri zjutraj v 69. letu starosti. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, DOMŽALE. VIR, KOCEVJE-NOVASELA, dne 7. januarja 1942. Žalujoče rodbine: STUPICA, KAJFE2 — in ostalo sorodstvo 1 - S: Ne trife kralji - 300 jih je bilo , Trije kralji44 so prejšnji teden preplavili Ljubljano Včeraj je bil njihov zadnji veliki dan Koncentracija zavarovalnega poslovanja Štev. 4 >SL0VENSK1 A R O D i,Sreda, 7. januarja 1942-XX. Stran 3 PMI?VNE VESTI — Ukinitev sekvestra zavarovalne delniške družbe »Elementar«. Glede na prošnjo zavarovalne delniške družbe Elementar prej Commerciai Union » sedežem v Londonu, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino razveljavil odločbo, s katero je bila družba postavljena pod sekve-ster. — Novi 5fk\fM. r /avaroviinicf Jugoslavije. • Kom..-ar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se .menu.e namesio g. Constanta Pessa'a za sekvestra Splošne zavarovalne družbe »Jugoslavije« s sedežem v Beogradu comm. odv. Nino de Pe-tris. — Iz »SMtbrnega li*ta«. >Slutbeni liat za Ljubljansko pokrajino« it. 1, z dne 3. januarjn 1942-XX. objavlja naredbi Visoke*: i :msarja o zvišanju deleža za obvezao oddajo goveje živine in o koncentrac ji zavarovalnega poslovanja ter odločbi Vlao-kega K^mL«»arja o ukinitvi sekvestra zavarovalne delniške družce Elementar in postavitev novega sekvestra Jugoslaviji, splošči: zavarovalni Iružbi. — Lik\idacija dveh družb in ene zadruge. Tvrdka LuiCiflica riža. družba z o. z. in družba Sladkor, d. z o. z. v Ljubljani sta presi: v likvidacijo. Upniki naj prijavijo svoje terjatve likvidatorjema. Zadruga za zavarovanje živine v Loškem potoku z Ol z. je prešla v likvidacijo. Morebitni upnik: r.: ; pr javijo svoje terjatve likvidacijskemu odboru. — Iz trgovinskega registra. Ivan Sten, veletrgov.na z vinom in žganjem, družba z o z. v Dobrepolju: izbr.sai se je dose-dar.j. p >d;a Kajfež Josip, vpisal pa novi po>ir»vodja Stch Anći. soproga industrijalca in trgovca v PodgoricL — Iz zadružnega registra. Hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Trebnjem: Izbrisal se Je umrli Ban upravnega odbora Pust Jože, vpisal pa kooptirani član upravnega odbora Pevec Alojz, posestnik v Skovcu. — Dežni plašči naprodaj brez točk? S.r-dikalne organ.zac.je so obvestile pristojne čmitei;e. da je uvrstitev dežnih plaščev med predmete, za katere je treba odstopiti določeno število točk oblačilne izkaznice, povzroč.la zastoj v prodaji dežnih pia-ščev. Saj je malo kupcev, ki bi bili pripravljeni kupiti dežni plašč, če si lahko za enako število točk omidhjo plašč iz sukna. »L* Ecc di Roma« poroča, da so pristojne oblasti položaj pazljivo ocenile in verjetno je, da bo prodaja dežnih plaščev zopet prosta in da za njih nabavo ne bo potrebno šteti točk, — Podpi> trgovinske pogodbe med Italijo in Dansko. Te dni so se vršila v Rimu pogajanja med Italijo m Dansko, ki naj bi določila trgovinsko izmenjavo med obema državama v L 1942. V nedeljo sta danski m.mster Otto VVadsted, predsednik danske deegaeije, m senator Amedeo Giannini podpisala zaključne sporazume. — Omejitrv delovnega čaSa v tekstilnih podjetjih. Uradni list je objavil ministrsko uredbo, ki omejuje delo v tekstilnih obratih na 32.5 do 36 tedensko. Delodajalci bodo moral: razen nedelje izbrati še en dan v tednu, ko bo delo poč:vaio. Število in sestavo delovnih posadk ne bodo smeli pomnožiti. V izjemnih primerih, ko gre za vojaške r~ trebe, bo dovoljeno podaljšati delovni ta* na 40 ur tedensko. — Nova starostna meja v Italijanskem delavskem pokojninskem zavarovan ju. Z nedavno izvedeno reformo je bilo odrejeno, da sjj z začetkom letošnjega leta pridobi vsak delavec pravico do pokojnine že z dopolnjenimi 62 leti (prej 65), delavka pa s 57 (prej 65). S tem je bil storjen nov korak k s*ax meji, k: bo uvedena L 1944. in ki bo aaaaala za delavce 60 let in za delavke 55. Z letoSnj o preosnovo se bo število upravičencev do pokojnine napram Iar«kem.i letu poasnoaflo predvidoma za 20 000 To pomen1, da bo >to» dobilo pokojnine 140 000 nVavcev. — Obrok iaji za pr vi(0 ranuart* v Trsta. Pokrajinski odsek za prehrano v Trstu je objavil, da bo dob:Ta vsaka oseba za prvo POlsaIlu meseca po 4 jajca Vsak, kdor kupi jajca, mora predložiti določava odrer- nakazni e zp različna živila — Po-ia%nikoV obi^k hrvatskim letalcem. Ne-iavno je hrvatski državn; glavar dr Ante Pavelič obiskal hrvatske letalce zagrebške letalske posadke LetaJd so spre-je:: liUmema glavarja nadvse svečano poveljnk, polkovnik Kren pa mu je izročil častni znak hrvatskega letalstva. Iz poročil zagrebških listov o obisku dr. Pavel ča hrvatskim letalcem je razvidno da i a dr. Pavelič v hrvatskem letalstvu črn letalskega podporočnika. — Predpisi ra izvrševanje lova pozimi ln pomladi. »Agenzia d Paia e deli'Impero* oo:a\\;a. da veliajo za Irvr* • je lova p> zimi in pomladi od 1. januarja letos na-s.e-:--: predp:«:- Lov na jelene, damcce. Taranto. Matera. Cosenza. Catanzaro Re^rio Ca^bria. Salermo. Napo!:. Potenza. i/>toria. Roma V;terbo. Spe-JJJ Oenovs Savona. Impera. Palermo ^•f1 i linII. CStsnfa, S:racj?a Fagusa. Cal-tMiMStllla Agrigento in Trapani od 15 aprila do 31. maja z določenimi krajevni-—i omejitvami zlasti če bi lov škodoval rast! poljskih nasadov. — Nov cenik zagrebškega tramvaja. Uprava zas-rehSke cestne železnice je te 4m izdala nov cenik. Zjutraj do T ure bodo ▼eljaH posebni jutranji vozni listki po 1 50 tene. povratne pa po 3 kune Brez ozira Zta razdaljo bodo stale vofnte čez dan pc 2 kuni prevoz rrtlage pa po 3 kune. Otroci »d 4. do 7 leta bodr plačevali po!ov»čno voznino otroci do 4 leta pa se v spremstvu starejših lahke vozijo brezplačno Novi cenik določa tel ^hne urodnostne karte za v-.^er-A tr vaienke. ki bodo brez oeira na razdaljo p'»čevali za vsako vožnjo samo po 1 kuno En^ko olajšavo bodo uživah pripadniki u^tiSkib «Minir fn hrvatskega domobranstva orav "iv- na tud; i^'.avcl in dllalc tm mpe+f Ni držami urrmlk* jt^v"""i " - v b'vlo odslej za vožnje na cestni električni želez niči poznali samo eno vrsto mesečnih kart. ki bodo stale 200 kun, veljale pa bodo za neomejeno število voženj in za vse :>roge. Podobne olajšave oziroma tarife so določene tudi za zagrebško mestno avtobusno podjetje B.stvena razlika med cenikom zagrebške in ljubljanske cestne električne železnice je v tem, da v Ljubljani plačujemo karte z ozirom na dolžino proge, v ZagTebu pa veljajo enotne karte brez ozira na njeno dolžino. — Nesreće. V ponedeljek in včeraj je bilo zopet sprejetih v ljubljansko bolnico precej ponesrečencev — Marija Žgan jar, 421etna žena mesarskega pomočnika iz Ljubljane, je padla na cest; tako nesrečno, da si je prebila čelo. — Jože Smrtnik, 4letni sin posestnika z Vrhn ke. je padel doma s stola in si zlomil desnico. — Stanislava Cankar. 141etna hči delavke z Vrhnike, je padla na poledenelih tleh. ko je Sla k vodnjaki po vodo. in si zlomila levico v komolcu — Stanku Oblaku. 201etnemu delavcu tudi z Vrhn ke je v kamnolomu padel kamen na glavo. Oblak ima pretresene možgane. — Nikolaj Hočevar iz A m brusa je pri igri padel in si zlomil desno nogo. — Peter Uča-kar. 501etru železničar iz Ljubljane, se je ponesrečil na glavnem kolodvoru v soboto: lokomotiva ga je stisnila tako močno, da Je dobil notranje ranitve. — Avgust Miš-maš, llletni sin posestnika iz Ambrusa, si je pri sankanju nalomil kost kolka desne noge. — Franca Zrnca. 421eLnega hlapca z Lavrice, je konj brcn.l v glavo. — Fr. Kuk man. vpokojeni mornar ški komisar in njegova žena Katar.na sta bila včeraj prepeljana v bolnico zastrupljena s sveUlnim plinom. — Letošnja stavbna sezona bo v £a-re-bu rekordna. >Hrvatski Narode razpravlja v eni svojih zadnjih številk o stavbni živahnosti v Zagrebu in med drugim aapo-vedu;e. da bo letošnja stavbna sezona v Zagrebu rekordna. Kot najpomembnejšo stavbo, ki bo v glavnem dovršena v letošnji sezoni, omenja pisec novo zagrebško poštno palačo, ki bo najmodernejša v jugovzhodnem delu Evrope, povsem pa bo dograjena šele pomladi 1. 1943. — Reševalcem ponedeljkove krtZanke. V ponedeljek objavljeni križanki sta bua v sedmi vodoravni vrsti, ki se začenja a številko 22. nepravilno nameščena oba črna kvadrata Stati bi morala za eno mesto rx>lj proti levi. kar kaže tudi številka 25 v naslednji vrsti. Večina reševalcev je napako sama ugotovila in, kolikor smo se mogli prepričati, tudi križanko pravilno rešila. Reševalce prosimo, da tiskarskemu škrata oproste njegovo veselje do nagajanja. — Izprememba v upravi Borskega rudnika. Beograjska »Donau Zeitung* poroča o izpremembah. ki so se izvršile v lastništvu in upravnem odboru znanega Barskega rudnika, v katerem je bilo od nekdaj zaposleno tudi veliko število naših lojakov. Glavna skupščina delničarjev Borskega rudnika je skLcana za 16. januar, razpravljala pa. bo predvsem o prenosu di-uibint*ga sedeža iz Pariza verjetno v Beograd. Ker je večina deln.c prešla iz francoskih rok v nemške, je bil izpremenjen tudi upravni odbor, ki so zdaj v njem znani generalni konzul Franc Neuhausen, glavrt ravnatelj Rudolf I>ahl. glavni ravnatelj Henrik Wis-selmann in Georgea Fay kot zastopnik prejšnjih lastnikov. Na občnem zboru bo upratni odbor se razširjen, nato pa bo Borak] ruinik nadaljeval s svojim delom pod novo upravo. — Zanimiva razstava v Beogradu. Beograjska mestna občma je v svojem prosvetnem domu te dni odprla zanimivo razstavo rokopisov, knjig in listin, ki se nanašajo na zgodovino bivše jugoalovenske prestolnice ol najstarejših časov do dandanes. Za razstavo vlada, v BeogTa-du živahno zanimanje in ima vsak dan precejšnje število L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.1a, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 14.30 16.30 ln 18.30 \INO MATICA * TFl.FFOISi 22-41 F p halno filmsko veledelo! Največji film zadnjega ćasa! (•ino Om. 1.111».! t- »-rid.i Massitno Gi rotti. Elisa Crtam in na tisoče drucih tffralrrT in statistov. ino i'viov tu pfo\ Večna iluzija zadnji in najboljši f: m -lov.tega reži *»erja Franca Capre. Jean Arthur. Jarres St«w*rt. Lvonel Barrvmore itd. rifMl mor;a * tfi ffo\ rr-!u> Film napetih pustolovščin in dramatičnih prikazov Vražji glas j/l Ricardo Cortez. SaUi Eilers. Basil Sidney | obiskovalcev. Zlasti zanimive so še dobro ohranjene listine iz najstarejših časov Beograda. — Za red v srbskih vaneh. Da bi čimbolj povečala varnostno službo po srbskih vaseh, je Nedi^eva vlada ustanovila v Sme-derevu posebno šolo za vaške stražnike. Tečaj traja samo 3 dn . ve:idar pa kmečki fantje, ki ga obiskujejo, dobe tudi v tem kratkem času dovolj potrebr.:h navodil. Tečaj je doslej uspešno opravilo že nad 1000 kmečkih fantov in mož. priglašajo pa se še neprestano novi tečajniki. Iz Ljubljane —lj Živilski tr*. Toplo vreme ni privabilo danes več prodajalk zelenjave na trg kakor jih je bilo prejšnje tržne dni. Prodajalke prihajajo zdaj precej pozno na trg, šele ob 9. in 10. Blago lahko razprodajo, četudj ga pripeljejo pozno. Domače zelenjave je zdaj že skoraj manj kakor drugih lanskih pridelkov. Tako je naprodaj več kolerabe, repe. pese in korenja kakor n. pr. radića in motovilca. Tudi endivije nj mnogo. Uvažamo pa že zelenjavo iz drugih pokrajin. Zadnje tržne dni je naprodaj največ cvetače, k; gre tudi najbolj v denar. Branjevci so razen s cvetačo najbolj založeni z oranžami in mandarinami. — Danes ni bilo na trgu živahnega prometa; vladalo je mrtvilo kakor navadno po praznikih. Danes „Veseli teater44 ob 1 19. —lj Eno»merni promet je urejen med j ^vljarskim nio*toni in Novim trgom ter Bregom tako. da morajo vsa vozila in kolesarji s Čevljarskega mosta voziti po Jurčičevem trgu in Čevljarski ulici na Novi trg ali Breg. z Novega trga ln Brega morajo pa voziti po ožini med M^d<*novo hišo in bregom Ljubljanice na Čevljarski most. Prometna znamenja, ki opozarjnjo na to zelo potrebno ureditev prometa, so že postavljena ter opozarjajo v«e voz-ilke in kolesarje na enosmerno vožnjo, da ne bo nesreč in neprijetnosti zaradi nepravilne vožnje. lj - Za mestne reveže ie nakazala tvrdka SoStariČ. Petan & Erker z Realjeve c^s*e St 20. tudi letos ob Novem letu 500 .'ir; v počaščenje spomina ge. Lavre Krek je podaril 100 Ur g. Lavoslav Schvventner, knjigar v Prešernovi ulici 3; v počastitev spomina svoje mame sta pa podarili 250 :ir gdč. Ljudmila in Milena Erjavčevi Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo v imenu podpiranih. — lj Hišni po*»e*»tnikl, ki še nimajo napeljanega plina v vsa stanovanja svojih hiš, se sedaj lahko poslužijo lepe prilike, ki ,o jim nudi mestna plinarna v proslavo 80- letnice svojega obratovanja. Meatna plinarna bo namreč napravila v štiri ^saj štiristanovanjske že dograjene hiše pliaSKo napeljavo za kuhinje in kopalnice skoraj brezplačno, če se hišni gospodar pra^no-veljavno zaveže, da bo 60 mesecev plačeval plinarni od vsakega stanovanja 15 lir in sicer od tistega meseca dalje, ko bo plinska instalacij narejena in če se sedanji najemniki stanovanj prijavijo za rabo plina. Pismene prijave s sopodpisanimi najemniki stanovanj naj hišni gospodarji vlože do 15. januarja t. 1. lj— Prevozi z ljubljanskimi H*ševaln»mi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna postaja spet opozarja, da prevaža snmo bolnike, nikakor pa ne more prevažati tudi zdravnikov ne glede na čas. kar je zaradi splošnega pomanjkanja pogonskih sredstev in gum pač utemeljeno in tudi slehernemu razumljivo. Samo v res nujnih primerih kličite mestni reševalni avtomobil edino za prevoz bolnikov! lj— Orkestralno društvo Glasbene Matice deluje sedaj neprekinjeno že 22. teto. Njegovi ustanovitelji dr. Ivan Kar lin. Karel Jeraj in Karel Sancin, vsi trije tudi danes njegovi aktivni člani, so podvzsli ^eta 1919 nalogo, koje vpliv na slovensko instrumentalno glasbo je neizpodbiten in globoko pomemben. Sele z ustanovitvijo nepoklicnega ot'c stra je zadobila orkestralna reprodukcija potrebne znake samostojnega slovenskega reproduktivnega orkestralnega udejstvovanja. obenem pa 1t to dejstvo vzbudno vplivalo tudi na tvornost naših skladateljev, ki so videli v orkestralni reprodukciji nove. dotlej nedosežene možnosti svoje tvornosti. Orkestralno društvo je rastlo s svojimi dirigenti. Karlom Jerajem. Emilom Adamičem in L M šk^r-jancem s početnih skromnih prilik v čez dalje bolj pomembno orkestralno udruženje, čigar nepoklicni značaj ga je obvaroval pred brezplodnim trenjem z ostalimi poklicnimi orkestralnimi združenji. Ob 20-letnici je Orkestralno društvo podalo v posebni knjižici obračun svojega dela. v jubilejnem koncertu pa prikaz svojega reproduktivnega napora: lani je pri koncertu Glasbene Matice z velikim uspehom izva-alo L. M škerjančev klavirski koncert, letos pa je opetovano nastopilo v okviru sporedov naše radijske oddajne postaje. Pomnoženo z ljubeznivim sodelovanjem njegovih svoječasnih in eksternih članov ter s pomočjo godbenikov iz Ljub'^arrtke Filharmonije, bo nastopilo zopet na Slo-venakem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo. Oglasni oddelek >Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak dan od 9. ure S strtim srcem javljamo, da nam je danes preminul Iskreno ljubljeni Ivan Polak pristav policijskega ravnateljstva v Ljubljani Bodi mu mir ln pokoj! Prosimo tihega sožalja, Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. januarja ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. januarja 1942. Globoko žalujoči: ZORA, soproga s sinčkom JANKOM — IVAN in MARIJA POLAK, roditelja — VERA in TONE, brat in sestra — Dr. FRAN in ELIZA TOMLNŠEK, tast in tašča — in ostalo sorodstvo OdSla je k Bogu po plačilo naša ljubljena h«, sestra, teta in svakinja, gospodična Mesojedec Marija višja kontrolorka v pokoja dne 5. januarja t. I. po dolgem trpljenju, previđena 8 tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 7. januarja 1942 ob % 4. url popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. januarja 1942. Imprai conmaale pompe fanebri Labian« Mestni pogrebni zarod Liubliana Žalujoči: OČE, BRAT — in ostalo sorodstvo Strti n ? »SLOVENSKI NAROD«, Sre-fla. T. Januarja 1942-XX. StcT. 4 Gobe lahko pridelujete v kleteh! Navodilo, kako je treba gojiti šampinjone v kleteh — Gobe lahko pridelujete leto Ljubljana. 7. januarjn. Mnoeo £«m-nrmo o razn:h prehran jevalnih zadevah rn menda ne pmvm brez u^cncha Steviln navod V- 'h *t**o 1 * n * t m Ksti. er*rv"-'l;n!«4ce Vnt;<*c 'n razm prd'ctn' poaame^nk' na vendar tv*o v*e'cT upoštevana. tr*ko. kakor b; / Nekateri m:-slijo. da «* r \-«e te rc*:tve rrhrrm 'evn Sw da je ic raraHr tc^n m^r^ii rvr-v'e" ffih kr*-«.*Ti:h rt - ~o. i- - v f l;; b; iih b:V *- ^ IlSVSjfl f-r^:wr T*^. n, V :7h^l v jifVTvv'^- I "-i ;-n-----,:n'«V;m 73- pr mer o «.ov »o ne ^^n: Ha :ma «oia za na"e Irrsie ifi n7tnrr ^^-"1 «ittk> m~d v^vfnrr. temveč r?a b; r vi«o '-»^Vo v ve':Vi meri re";,; ni "a n-^Hrin^.-.'ni v-x-n "nn ii trarno. teto «^ b '1 *" ' m**'' vo*no. šan:i vdaj S V Zdai te trr*b-» rv-^-«-^ di i(* tv4i t*^*-xmji v*.^: do nrVr mn-c iv*r^ir*ca r^^'Vc'ii živeža. To ne vp,;i I* 71 /:« -ty-^t*»mvcc tudi za !ir *w V •* ^''mHdririi vedo to dovolj d'*o*r> ;n »-"h m r-r*b"» «e gredah. Tud? peViteri nr****"**"«*? nrM^loval-ci kmetje v ItoMfanfiri uiuuflel in v mestu samem, rrv^'uiejo norimi v Aiprhh prostorih v« do'jv* ?c!o raz-srricna. T"!: Vf»mci pridc'ijo precej šam-pijonov Ti r^-bn- ru^-^ ^^-<\ 'tr» k v ki K> ie n *~ S" M'"n-*:t: mo-l vr+n^^tvo. ie df*^o'i prf-^n-^r.V^ni <^i M 11 RS I twfi »>ri nns po*več:i1; večio n<7rrmo«:t. S prdeT* vin jem šampv^TK'v. 7'i^ti v <\\ ko n; diucSk svežih gob. b; «ji !.ihVo plećci r^rr.i^''. <*'e Ki že ne ki7.i'o j?- ?ob le M pvif>oioClfrvo hi se teeža pc«-la WU ho1ta .i!i r^r vrvBSS nl; kateri kr»^ ilr^* 'i rw>iicten m spreten 7i*ehn;k. G^he hi ncilvr-nno 'ihk'» m/T>^inil po prTTncmi cen:. ftalc 1 h; h:1 tn:rowt m lahek po»e!. Potrebno ic ».krhnr in do neke merc rudi naporno \-ncmu č'o-velcn. Pi ttetme so *ever!a rudi ^Icu'nTe. ki si jih pa r*rid>!ovnlec. če je dovoli skrben, vendar kmalu pridni. >Cav.ii.irpo T>~ecc: točno immmISg^ kako je rreha gojVti šamr»ii«^ne bolje se lahko poullre :/ i« ie pr; pridelo^-an?a šnm-pifono\- n:i i\m /nei^a. celo m-TncmKncj'fl ko nridolon-anie viTno nn M?h: V p* šTv ;yr-hais imajiimi konjak- enoj, čeprav ie upo- rahen, *»o\ 1 pr-merno predelan rudi dm2 hl predelan enoj ^ kmaiu preia moramo skrbeti, da ^aoj ni presuh in tudi ne prevlažen. Ko enoj prelajam« drugič, pa škronimo po POtiebL Ćtm teden dni je treba enoj še enkrat preložiti. Gncj jc uporaben šele. ko dobi enakomerno rjavo barvo ki ko slama dobro strohn . tako da jc krhka Sele iz teea gnoja naredimo gredice za gojitev ^mp:j<*nov Prede'am enoj še dobro stlačimo v zaboj primerne vcl.kovti. kakršna pač naj ho eredica. Viš na gredice naj znaša najmanj 34» cm. C inoj tore; tlačimo v zaboju. k: je najmanj tako elobok, ker nam kot model. Gnoj je treha dobro stla-t . da se nam pmšktM ne sesuie. ko enoj Tzsujcmo iz nboja, kjer jV- namerava .no HMtl Zato ie na'hol je. da nas;p-ivamo in t'ač'mo ^ni^nr*' en o i v model v več plasteh. Grede $i lahko na'-eilin-k v kleti tudi na Hnie načn*. ne da h; narn bilo treha gnoj Tvncj ie HbfitU v 7nhote. Rizumlji^ je. da vel ost ered r^^a prr prostoru. Ko so 1 lc nr-eiene. j:h ie treha še 7eorai stla-* \im;, če i:h n;smo naMili s pomoč- j<. m<>leTo-\-. Cc7 neki j ffr»i ie ereda pr;mema 7a "saditev efvh. \endar :e'e ko trdota ?no;a ne T>rcv"\i >' t vfop» n i. Tn^'emer moramo vlo žiti v čredo naimmi 10 do 15 cm eT°hoko. V uho'i naihr-ž 7an;ma. kako jc treba 1 ■ ' • * SOlx Ve ^ v i emo i;h. saj ne poznamo <*a «»emcni. ki* menda ve rud; niihvlj n—•-«-: človek G-hc se razmnožujejo s Tv-le« »h i cm. s korenmcami. VT naravi se tt h« r^HiKvn'rjo tu<^; s trosi ker pa ne nrihaia v po'tev za umetno predelovan ie. P'- f^-hje zi razmnoževan ie šampijonov v v« V;h mc*t:h. kier je raz^rjeno pr'da^o-v;injc e h. prodaia jo treo\ inc s semeni. Pri t.in m. \ c t-? ^e ni h"'o po^-pra^van ja p- t: S'.'j-.; /.'*•'• r • v trgovinah n'*o btli /i1- letlt z n';m. Treha h' h;1o tore i nre-m aat c tr. težavo, ki pa mcndi n; nenre-nM^'jivj tudi v teh časih To »seme« bi mf.'&li uvažati. Trgovine s semeni prr dr -;ajo šamp'jonsko rjod^obje v ploščicah. Pridelovalec razrrea podf^ohjc v manjše kose m jih potakne plitvo, toliko, da so pokrti. v eredc do 25 cm narazen. Tri tedne moramo pustti eredico. paziti pa moramo, da se temperatura ne zniža izpod 15 stopinj. Če bi se eredica ohladila bolj. bi bilo treba piostor oerevati. Čez nekaj tednov, včasih p.', še'c čez mesec dni. opazimo, da sc 'e podeobje začelo razvijati. Teden dni potes* op'cvcTTK:. e1"^^0^. če požene^ 2nojnc elivice ali h;lke, nakar potresemo eredce do 2 cm v^ko s prstjo, to sc pravi z zmesjr, ' » ■Site zemlje in drohneea pc^ka. svi/.a. To plašit prsti poravnamo z desko in rahlo po-rolčcmo. Po petrehi malo ;kropimo z mlač-n< pos-tano vodo. 15 do 20 stopinj toplo Ko m? pokažejo prve rv>be. moramo že neko'^ko bc4j zal brati. Če j>lc. Pokus, te' ftampijoni soha in pd^imi imajo :c pesetoo vredB083C ..Planinski vestnik" cb koncu leta 1941 je z dvema lenima številkama zaključil svoj XLI. letnik Ljnhliana. 7. januar;a. Naši piannci. ki j;h jc z'nM^ v Ljubljani in tudi v ostalih krajih Ljubljanske pokrajine nrceci^nje ;tevi'lo. so te dni s posehn;m veseljem sprejeli dve dvoim številki »P!a-nin^kcea vestn;ka«r. in «^ccr za mesece sep-tcmhcT. r*ktoher. november ;n december lanskeea leta. »Planinmov in koč skrčilo na eno samo — Dr. m na Mirni tK^ri »Planmski ve^tn;k<' ureiata prav spretno na;;i znana planinca dr. Arno»št Brlej ni dr Josip Tomrrvck. ki sta s spretnim urejevanjem in lepo opremo dose-ri. Ker je delo Slovenskega planinskega d-ru-^tva odnos.p:o-lo zanimajo za glasbo drugih narodov. Ob koncu preteklega stoletja je bil ustanovljen na dvoru japonskega cesarja prvi japonski orkester. Pred 13 leti mu je aiedil japonski filharmonični orkester v Tokiu pod vodstvom grofa Hidemara Koloya, ki jc študiral v Berlinu. to otočje pred 350 leti. Pozneje so pogosto prihajali na Spitzberge lovci in ribiči lovit divjačino, kite in morske pse. Večji pomen Spitzbergov je v zvezi s polarnimi raziska-vanji. Spitzbergi so bili v zadnjih stol. t h opetovano središče mnogih znanstven h ekspedicij. Z imenom tega otočja je t os:.o zvezano prizadevanje Amundsena, Bvrda, VVilkinsa in Kobila. V zadnjem času so pa začeli Spitzbergi vzbujati pozornost zaradi svojih boqat;h ležišč premoga. Zdaj sta tam dva premogovnika, eden je v norveških, drugi p -ruskih rokah. Zaenkrat pa na Spitzberg h ne pridobivajo mnogo premoga, ker niti Rusi niti Norvežani nimajo dovolj tehničnih sredstev, da bi začeli na široko izkoriščati naravna bogastva Spitzbergov. Glavna ovira je pač velika razdalja in pa naporna plovba po Ledenem morju. Zaklonišča pred 70 leti Zaklonišča se niso pojavila prvič šele v sedanji vojni. 2e med nemSko-franooako vojno 1870-71 so se Parižani seznanili z zaklonišči, v katerih so preživeli skoraj ves mesec od 27. decembra 1S70 do 28, januarja 1871. 27. decembra so začele pruske baterije z Mont Valeriena obstreljevati Pariz. Parižani so bili prvotno samo "radovedni in hodili so po mestu, kjer so ogledovali oledove topovskih krogel, toda topovi so streljali vedno pogosteje in kmalu je bilo poškodovanih mnogo hiš v predmestju. Ker se je pričelo obstreljevanje navadno proti večeru, so hodili Parižani Iz ogroženih hiš zvečer v kleti ali pa v središče mesta, kjer so bili vami in kjer so imele hiše večje pa tudi holišo kleti. Tudi oboke javnih poslopij so uporabljali za zaklonišča. Mnogi Parižani so se skrivali pod oboki Panteona. Nekateri so jemali seboj majhne štedilnike in po mestu so se pojavili lepaki, s katerimi je bilo prebivalstvo opozarjeno, da morebitnega dima ne sme smatrati za znak požara, temveč, da mora vedeti, da prihaja iz kuhinj. Tudi karikaturisti tedanjega časa so obravnavali zasilna zaklonišča. S strupenim humorjem so slikali plutokratske kleti z lestenci, ogledali in tapetnimi stenami, kjer so ljudje čitali, naročali jedi in se v bistvu kaj malo brigali za vojno. Uspešna operacija srca V bolnico v Ulmu so pripeljali nedavno 12 letnega dečka, ki si je bil med igranjem zasadil nož v srce. Po čudnem naključju so se pokazale posledice šole čoz 12 dni in dečka so prepeljali v bolnico brez vsakega upanja, da bi mu mogli rešiti življenje. Toda prof. dr. Friedrich mu je rano zašil, in ga rešil. Ta operacija spada med najtežje, kar so jih kdaj napravili zdravniki, da bi rešili človeku življenje. Srce med operacijo več minut sploh ni delovalo. Po operaciji se je dečkovo zdravstveno stanje kmalu izboljšalo in čez nekaj tednov je zdrav zapustil bolnico. Ezio d'Errico r J^gs iz lepenke Takšne prereke so se ponavljale v zasmrajenem ozračju delavnice ves zadnji mesec dni in gospa Mar-gerita jih je bila že navajena; nocoj pa je bilo podoba, da prijatelja (kajti konec koncev sta bila moža stara prijatelja, ki sta že nekaj let skupaj preživljala vse večere) polagata v svoje besede kar preveč ujedljivosti, tako da so knjigovezu kar prsti podrhtevali, ko je pustil šivanje in šel prižigat plinsko pečico, na kateri je grel železa za tiskanje z zlato peno. Gospa Margerita, ki je bila vzela vezane knjige izpod stiskalnice in jih s hrbti navzgor razvrstila pod lučjo, ju je še zadnjič poskusila odvrniti. >Sicer pa. Poljska je daleč, in preden pride vojna do nas .. .< >Poljska! Ta bo za Hitlerja komaj založaj!« >To bomo še videli... doba presenečenj je končana, zdaj bo kuril tisti, kdor bo imel več drv.. .c Iz Čumnate za delavnico, ki je z majceno kuhinjo vred tvorila vse Druckovo stanovanje, se je začulo nekakšno mijavkanje. Gospa Margerita je neutego-ma skočila tja in vzkliknila: * Vidiš, pa mi jo je zbudil...« Ostala je pri posteljici, dokler se ni otrok pomiril, in ves ta čas je prihajal do nje odmev srditih besed, ki sta jih moža s čedalje večjo togoto brusila drug drugemu v obraz. Ko se je vrnila v delavnico, je videla, da si Er-nest Doucet ves rdeč kakor puran oblači površnik. »Kaj mar že odhajate, gospod Doucet?« »Odhajam, da___drugam, kjer bom na Francoskem !< Besede so bile tako očitno ujedljive, da jih je bilo kar smešno slišati. Gospa Margerita je pomagala starcu da je našel rokave, in m uza je se zamrmrala: »Nisem vedela, da je tako lahko priti čez mejo brez potnega lista...« »Pusti ga, naj gre,« je mož togotno cnlvrnil, »če ne, bo zamudil pariotsko demonstracijo . .. saj veš, da je izmed tistih, ki jih ne sme manjkati, kadar gredo z zastavo po mestu.« »Takisto, kakor me ni manjkalo pred dvajsetimi leti v strelskih jarkih .. . dobrovoljno sem šel in sem danes nared, da se vrnem vanje, čeprav kot prostak !c Ob tej pripombi se je Druck grdo namrdnil. »Kot general bi se težko...« »Nikoli nisem rekel, da sem general... narednik sem in se s tem ponašam... a vi, veste, kaj ste vi?!« Besede ni utegnil izreči, ker mu je gospa Margerita položila roko na usta, z očmi proseč, naj molči; toda knjigovez je bil uganil njegovo misel, ves bled je planil pokonci in za vpil: *Pa povej, pa povej, če se upaš!« Ernest Doucet, ki ga je žena porivala pred seboj, je odšel, godrnja je nekaj nerazumljivega, je jezno zaloputnil vrata za seboj. Na hodniku, ki je vodil na dvorišče, se je vrata-rica delala, kakor da pometa; očitno je bila poslušala pred vrati. Edino svetilko, ki je slabotno razsvetljevala dvorišče, je megla obdajala z rumenkastim sijem in iz visokega pritličja se je slišalo odmerjeno butanje stroja gospe Louchetove, ki je poganjala svojo »industrijo«. Komaj je bil spet na ulici, je upokojenec začutil, kako ga srd mineva. Notranji glas ga je opominjal, da se je nemara le prehudo razvnel, a kakor zmerom v takih primerih, se je oglašalo tudi samoljubje, ki je poudarjalo nasprotnikovo krivdo. Starec je omahoval med nagibom, da se ne da ugnati v kozji rog, in med strahom, da ne bi zapravil svojega kotička ob knjigovezov! delovni mizi, skodelici kave, s katero ga je pogostila gospa Margerita skoraj vsak večer, in veselih Yeyettinih vriskov, kajti vse to je imelo za starega samca vrednost in pomen. Godrnjaje je stopal po Amelijini ulici, toda v tem, ko je sam pri sebi še napadal in se branil, so njegovi možgani nezavedoma že iskali načina, kako bi sklenil z Druckovimi mir. ■ Komisar Emil Richard pri 2. mobilni brigadi je raztreseno poslušal, kar mu je doktor Milton pripovedoval o ropu v Rue Dominiaue, in listnica je nekam zapuščena ležala na zapisnikih, ki so pokrivali pisalno mizo. Vsak hip je zabrnel telefon, komisar se je sklo- nil nad slušalom in pleša se mu je zableščala v neposrednem svitu namizne svetilke. »Halo ... da, komisar Richard ... prav, prav, kaj hočete, ko nimam več ljudi. .. Vprašajte pri motoriziranih !« Nato je srdito položil slušalo nazaj: >Dragi Milton, naša vojna se pričenja... sprevodi tu, demonstracije tam ... in to še ni nič ... ko pride evakuacija civilnega prebivalstva, hudimana ... ne vem, kaj bo, če mi ne uspe, da pomnožim stražnike kakor Kristus hlebce in ribe... da, kaj ste že rekli?« »Rekel sem, da sem prinesel listnico semkaj, ker nisem vedel, komu naj jo vrnem.. .« »A, res ... listnica ... in kaj je v nji?« »Sam Bog si ga vedi!« »Niti odprli je niste?... Halo?! Da, komisar Richard . . . saj pravim, da nimam več osebja, vse je zunaj, vštevši stražnike in telefoniste ... v hišni centrali sedi eden, ki opravlja službo že dvanajst ur!...« Nato se je obrnil k Miltonu: »Torej... dejala sva, zastran listnice ... a, evo je...« S svojimi velikimi rokami je otipal usnjeno listnico, jo nato odprl in naglo pregledal vsebino. Bankovec za pet in dvajset frankov, dva bankovca po deset, vzorec sivega blaga in košček trdega papirja, na katerem je bila s peresom napisana vrsta nerazumljivih številk in črk, ki so se menjavale brez vidnega reda. Komisar je obračal kartico na vse strani, jo po-držal celo proti luči in jo nato pokazal Miltonu, rekoč: »Vaš oropanec se poslužuje šifriranih pisav ...« Urejuje: Josip Zupančič — Zrn Narodno mm Zrn. lnseratm del Usta: Oton Chnatof — Vsi t Ljubljani