pmcaas s Uto LXXI. ŠU 148 Ljubljana, sreda 6. jalija 1938 Cena Din 1.— iznaia vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat S Din S. večji inserati petit ,-rsta Did 4.—. Popust po dogovoru, toaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS CPRAVNISTVO LJUBLJANA, fLmflJevm ottca Štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 81-25 as 81-96 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tassfjšl St. 26 — CELJTK, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, teletuu št. 65. podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Velika nacionalna manifestacija v Prištini Prisotnih je bilo do 20.000 ljudi Zaključek X- vsesokolskega zle ta: 120.000 Sokolov in Sokolić v sprevodu 600.000 ljudi v špalirju na ulicah Današnji slavnostni sprevod sokolske akord X. vsesokolskega zleta, ki je pred moč sokolske ideje in sokolskega bratstva predstavlja mogočen zaključni svetom pokazal silo in življenjsko 17.500 Sokolić Izvaja proste vajr Praga, 6. julija, br. Sokolska armada, ki se je zbrala v Pragi na X. vsesokol-skem zletu, se je danes strnila pri zaključni manifestaciji v slavnostno povorko, kakoršne Praga, ki je doživela že toliko ogromnih manifestacij, Se ni videla. Nad 120.000 Sokolov in Sokolić v krojih je defiliralo po praških ulicah mimo nepreglednega špalirja, ki ga je tvorilo blizu tričetrt milijona ljudi. Nepopisno je navdušenje, s katerim je Praga tudi pri tej priliki izrazila svoje simpatije, svojo ljubezen in svojo privrženost Sokolstvu, a nepopisen je tudi pogled na ogromno povorko, ki se je kakor široka reka prelivala po praških ulicah. Za današnji slavnostni sprevod so se že včeraj pričele priprave Na vseh večjih trgih, kjer je le količkaj prostora, so postavili tribune, da bi tako omogočili čimboljši pregled sprevoda. Policija je že snoči objavila spremenjen prometni red V vseh ulicah in po trgih, koder je šel sprevod, so že ob 6. zjutraj ustavili ves avtomobilski in tramvajski promet, prav tako tudi v ulicah, ki križajo te ulice Na raznih mestih so se že ponoči namestile ambulante in reševalni oddelki, da takoj priskočijo na pomoč v primeru kake ne-zeod<* Sanitetno službo vrši 150 zdravnico*' in nad 1000 ^anitejoev L. 11 M'g^geaSBSSSSSSiaMBSSSSSSSMBSJBSJ MSI Sokolske množice so se že v zgodnjih jutranjih urah začele zbirati na Vinohra-dih. Po župan so se nato uvrščale v spre-vod. Ob 9. je krenilo čelo sprevoda z Vino- hradov po Sokolski cesti na Vaclavski trg in dalje po glavnih ulicah Novega in Starega mesta pred zgodovinsko mestno niso, kjer je bila postavljena častna tribuna. Na čelu sprevoda je šel v spremstvu častne sokolske straže praporščak, ki je nosil ogromno državno zastavo. Za njim je stopalo predsedstvo Slovanske sokolske zveze s predstavniki sokolskih organizacij iz posameznih držav, med njimi celokupno starešinstvo SKJ s prvim podstarešinom br. Ganglom na čelu. Sledili so gostje in telovadci iz tujih držav, predvsem bolgarski Junaki, nato francoski, rumunski. litovski, belgijski in drugi gimnasti, ki so sodelovali na zletu, nato pa so prikorakale sokolske legije. 2upa za župo, člani, članice, kmečke sokolske čete, nepregledne kolone v dvanajsterosto-pih Ogromna armada, ki ji ni bilo videti ne konca ne kraja Celo sprevoda je že davno pasiralo častno tribuno, ko so se na Vinohradih še vedno uvrščale v sprevod vedno nove edinice V sprevodu je bilo blizu 120.000 Sokolov in Sokolić, I okrog 3000 praporjev in nad 700 sokolskih godb. Po vseh ulicah, koder je šel sprevod, je bila zbrana nepregledna množica, glava pri glavi, a množice so segale daleč tja v stranske ulice. Na oknih in balkonih je bilo vse pisano, celo na strehe so se povzpeli ljudje, da bi videli ta veličastni prizor. Z oken in balkonov je deževalo cvetja na sprevod, po ulicah pa so se prelivale ovacije, kakor da bi butali ob zidovje valovi morja. Ljudje so vihteli robce, mahali z rokami, s čepicami, klobuki in vzklikali, vzklikali. Nepopisni so bili zlasti prizori pred častno tribuno, na kateri so se zbrali najvišji odličniki in vrhovni voditelji Sokolstva. Tu je bil en sam orkan navdušenja, ki ni prenehal niti za sekundo Kljub temu. da je sprevod trajal štiri ure in so ljudje čakali že od zgodnjih jutranjih ur, se ni hotel nihče umakniti. Se dolgo potem, ko je sprevod že pasiral častno tribuno in se je pričel razhod, so množice vztrajale na svojem mestu in neprestano so orile nove ovacije in manifestacije. Posebno toplih ova-dj so bili deležni tudi tokrat jugosloven-ski Sokoli in Sokoliće. Nastop vojsk Male antante Zaključno točko zletnega programa tvori nastop vojsk držav Male antante, ki bo danes popoldne ob 15. Vojaki so imeli danes dopoldne zadnjo skušnjo, ki je zadivila sicer maloštevilne gledalce. Že takoj po končani povorki v prvih popoldanskih urah pa so se začele polniti tribune in bo pri nastopu vojsk rekorden obisk. Razhod sokolskih armad Po nastopu vojsk se začne razhod sokolskih armad. Najprvo zapuste Prago češkoslovaške sokolske župe, ki se bodo odpeljale s posebnimi sokolskimi vlaki nocoj ponoči in jutri dopoldne. Jutri popoldne prič no odhajati jugoslovenski sokolski vlaki. Vlak ljubljanske in kranjske sokolske župe zapusti Prago ob 16.50 in bo prispel v Ljubljano v petek proti večeru. Vračali se bodo po isti poti, po kateri so potovali v Prago. Priština, 5. jul. A A. Ko je ministrski predsednik dr, Milan Stojadinović e svojim spremstvom potoval skozi Kača«i k. ga ie prebivalstvo nadvse navdušeno sprejelo. Pod slavolokom ie predsednika vlade in njegovo spremstvo pozdravil narodni posl. Zejnel beg 9tracimir in za njim vsi predsedniki občin rz kačaniškega sreza in i rug i ugledni meščani Nekoliko deklic je izročilo predsedniku vlade krasne šopke cvetja, med njimi rudi lepa in majhna Loposlava Mijovič, ki šteje komaj 2 leti. Predsednik vlade je dekletcu podati roko. kar je pri prisotnih izvalo posebno veselje. Takoj po sprejemu je predsednik nadaljeval pot proti Prištini Povsod so bili niemu na čast prirejeni navdušeni sprejemi V Uroše vou, ga ie pozdravil predsednik občine Slavko-vic. Pri sprejemu so tili navzoči tudi senator Oerin Joksimović. narodna posl. Branko Todorovi« n Dušan Perovic, podpredsednik skopske občine Markovič. predsednik omladine JRZ iz LTroševca Dušan Banović, predstavniki raznih društev in korporacij, celoten občinski odbor Croševca in predsedniki vseh občin v nerodimskem srezu. V svojem pozdravnem govoru je predsednik uroševske občine Lazar Slavkovič poudaril, da si je prvikrat v zgodovini naše države zgodilo, da je predsednik vlade obiskal te kraje. Po kratkem odmoru se ie predsednik vlade dr. Stojadino\ie odpeljal v Prištino. Pred občinsko palačo so predsednika vlade in njegovo spremstvo pričakali in pozdravili poveljnik orožništva general Jovan Naumoiič, zastopnik poveljnika divizije iz Prištine, divizijski general Cegcnur Kopačić, preti sednik omladine JRZ v Prištiui Jakša Sa-velič in druge ugledne osebnosti. Po pozdravih se ie predsednik odpedjal na prištinsko periferijo, kjeT so ga Čakali oddelki konjenice z zastavami, ter pozdravili visokega gosta z dolgotrajnim vzklikanjem. Nekoliko naprej so bili razvrščeni kolesarji, ki so imeli svoia kolesa okrašena z državnimi zastavicami. Ud predmestja pa do središča Prištine ie bila zbrana ogromna množica ljudstva ki je navdušeno vzklikala dr. Stojadinoviću in ostalim ministrom. Tega veličastnega sprejema se ie udeležila do 20.000 ljudi. Poleg prebivalstva iz Prištine so bili navzočni tudi zastopniki iz 20 okoliških okraiev. bilo pa je dosti tudi takšnih, ki <50 peš prišli v Prištino nad 50 km daleč, da pozdravijo predsednika vlade. Vse mesto je bilo svečano okrašeno, vse v slavolokih in preprogah. Vsaka hiša od najlepše pa do najskromnejše kolibe ie bila okrašena. Prebivalstvo je hotelo na ta način pokazati svoje veliko ljubezen do dr. Stojadinovića, ki je kot predsednik vlade prvi obiskal ta znameniti zgodovinski kraj. Na glavnem trgu ob lepem zelenem slavoloku, okrašenem z državnimi zastavami je spre:ed dr. Stojadi-noviča pristinski župan Pa je v i č, poleg njega pa poslanec Milan Glavinič, ki pri današnjih svečanostih v Prištini zastopa narodno skupščino, senatorja Andrej Kujundjič in Ugrin Joksimović, poslanci Se ril Bodja. MustaJa Gurgutovič, Zivkov Pdpovič. Caslav Nikito-vic, Radivoi Milošević. BeČir Sefijevič, predsednik osrednjega tiskovnega urada Boško Bogdanović, ravnatelj agencije A vale Milan Stoimirović-Jovanović, bivši pomočnik kmetijskega ministra Miloš Sretenovič, ravnatelj prištineke gimnazije Djordje Konstađiti-nović, ves upravni ki nadzorni odbor zveze kreditnih zadrug za Južno Srbijo nato 12 zastopstev iz raznih okrajev, predstavniki vseh humanih, prosvetnih, kulturnih in dru-eih društev, ter mnogo Številne ostale osebnosti. Okoli slavoloka in po bližnjih ulicah ie bilo zbranega toliko ljudstva, da so reditelji z največjo težavo vzdrževali red. Ko se ie pripeljal predsednik vlade, je zrrana množica začela navdušeno vzklikati. Reditelji niso bili več gospodarji položaja. Okoli avtomobila predsednika vlade in ostalih avtomobilov, v katerih se ie vozilo njegovo spremstvo, se je gnetla velikanska množica ljudstva, ter vzklikala dr. Stojadinoviću in Jugoslaviji. Ministrski predsednik je zatem izstopil iz avtomobila, kar je daio povod za de bolj viharne ovacije. Predsednik prištinske občine je pozdravil' dr. Stojadi-novića ter v svojem govoru naglašatl da prebivalstvo ne samo s Kosovega pač pa tudi is Metohije smatra ta dan za nadvse pomemben, kajti dr. Stojadinović je od osvoboditve Kosovega leta 1912. pa do danes prvi aktivni predsednik vlade, ki je uradno obiskal Prištino in Kosovo. Zatem je na-glasil, da je ta obisk istočauo tudi dokaz kako o predsedniku vlade ti kraji pri srcu. Poudaril je tudi, de bo ta dan velikega slavja ostal neposaben v dušah veega prebivalstva iz Prištine in Kosovega brez razliki vere, ker je ljudstvo prepričano, da ga Času za slavno preteklostjo tudi sijajna bodočnost. Po posdravih z navzočnimi predstavniki oblasti in drugimi uglednimi osebnostmi, je odšel predsednik vlade s svojim spremstvom do kraja, kjer bo zgrajena nova gimnazija. Za to veličastno zgradbo je ie položen temeljni kamen. Pred njo se vzdiguje veličastna tribune, na kateri so bili za Časa položitve temeljnega kamna predsednik vlade in ostali ministri Pred samo Magostovitvijo IS prišel na častno tribuno zastopnik Nj. Vei. kralja Petra II. divizijski general Ra-dsvoi Zlatanovič, nakar se ie takoj začela svečanost ki jo je opravil arhljerejs*i namestnik Anton Fopović ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Pri tem ie sodelovalo todi pssslnp d*ustvo Branko. Po sini isain sli je imel prota Popović ze-lo lep in vzpodbuden govor, v katerem jo po s paril, da se mora tamkajšnje ljudstvo zahvalit; edino le vladi dr. Stojadinoviea, da bo dobilo novo gimnazijo. V ovojem na. <:n, ker časi suženstva niso bili nikjer tako težki, kakor ravno tu. Govorim kot duhovnik s Kosevega. kjer živim in delam že nad 40 let. Po osvobojen ju na Kosoven je bilo zera jenih že veJiko število Sol, • katerih se otroci uče. kuko ie treba ljubiti kralja, domovino in svoj narod. SesidaslS je bilo tudi veliko število cerkva, jh> katerih v znak hvaležnosti moli asie lud-lvo za doAgo živ-Sijenje mladega kralja in za srećo ter napredek naše Jugoslavije, tiosj-o i t>re*1s>edn;k in ministri! To kar sem povedal ie malo za Kosovo. Dane^ so blauo.-lovi jen • temelji tega bodočega lirama proevi te. odkodet se l>o razširjal duh j>rosvete za srečo ua&ega tnls d en a kralja Petra II- našega d« roda in as. še mile kraljevine. Nepregledne množice ljudsTvc t velikan skim navdušenjfiii pozdravile bese* de prote Popovi« a. tet vzklikale Ni. Vet kraliu. knezu namestn'kti kraljevskemu domu. Jugoslaviji kr. vladi in pr tsed niku dr. Stojadinoviću. Ko se je navdušenre nekoliko i>oleirio, je spregovoril prosvetni minister Dim tri j Ma-garaševic, ki je dejal' Ko posvečujemo temelje nove sjrradbe prSttnske gimnazija, želimo predvsem da bi ta novi narodni pro svetni hram častno služil vzgoji kn pouku novega naraščaja. V tem zgodovinskem in tudi danes pomembnem kram (Živel!) Ni to samo naključje, da se to delo. ki je tik) zamišljeno in začeto pred 16 leti, končava ravno te dni in da danes prisostvujemo svečanemu dejani u posvetitve temeljev nove prištinske gimnazije. Ni samo naključje, da SS ta lepa zamisel, stvarna potreba in »opij« žolja starcev, prosvetnih delavcev in vsega prištinskega im okoliškega prebivalstva uresničuje navzočnosti predsednika kT. vlade in ob tako velikem sodelovanju tukajšnjega prebivalstva, ki živi v nam tako milem delu naše domovine (Živel!) Trjletnica konstruktivne delavnosti kr. vlade pod vodstvom predsednika dr. Stoiadinoviča (dol gotrajno vzklikanje Živel dr. Stoiadunovio!) ie vzpodbudila vso našo državo k novemu živlieniru :n k novim podvfcrom. Stvaritelj-sjco delo našega naroda, naj se poveča * konstruktivnim delom kr. vlade in ostalih naših državnih oblasti in naj to skupno •sodelovanje izboliša naše socialne, kulturno in nacionalno življenje. Te nove zgradbe so dokaz združenega sodelovanja. Obenem pa je jasna slika, kako se kulturni problemi lahko in uspešno skoro sami po sebi rešujejo. Če je gospodarska podlaga narodnega življenja konsolidirana in načrtno zgrajena. Tako se bo tudi v tej novi gimnaziji, ki bo dobila svoj moderen evrooski material in obliko, razvijalo novo delo Pri učiteljih in mladini. Tej mladini pripravljamo s tem delo najboljše pogoje za njen pouk. in smo prepričani, da bo ona. ko pade usoda naroda in države v njene roke. vračala te ua-rpdne žrtve Častno in pošteno z ljubeznijo in udanostjo svojemu kralju, narodu in svoji domovini. (Živel kralj! Živela Jugoslavija!). Gvor ministra Magaraševića poebno konec, so navzočni sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki in navdušenim pritrjevanjem, klicali so Živel kralj! Živp*l knez namestnik Pavle! Živela Jugoslavija! živela kr. vlada! Zatem je bioo, prebrano posvetilo, ki bo vzddano v temelje nove gimnazije. Predsednik vlade dr. Stojadinović in minister M gs> rasević sta v spremstvu bana vardarske banovine Marka Nova kovica odSda k temelju zgradbe ter simbolično položila temeljni kamen. S tem je bila svečanost končana. Ko se je poiavil predsednik vlade na stopnicah, ki vodijo k temeljem zgradbe, so se ponovili navdušeni vzkliki kr. vladj m njemu. Dr. Stojadinović ie takoj nato s svojim spremstvom peš odšel skozi gost spalir ljudstva, ki se je na gosto zbrala po hodnikih prištinskih ulic, ter krenil v častniški dom, kjer je bilo prirejeno kosilo za visoke goste. Na osilu v častniškem domu so bili poleg predsednika vlade tudi w«i ostali ugledni gostje, ki so se udeležili da-naihiie svečanosti v Prištini. Za časa banketa ie bilo iBgovoTjenih nekaj zdravic. Prvi je spregovoril orištin^ki župan Mahan Pejo-vie, zatem poslanec Milan Giavinie. nato pa ravnatelj gimnazije ki ie v svojem govoru poudaril pomen grad rt ve nove gimnazije. Govorili so Se predstavniki trgovskega združenja Traiko Jamče tović, Nikola V mačić, v imenu JRZ pa Jakša Salejvić. Po ten govorih je vstal tudi predsednik vlade dr. Stojadinović ter izrekel prisrčno zdravico, ki so io navzočni z največjo pozornostjo poslušali in ves čas prekinjali z navdušenim vzklikanjem predsedniku vlade. Dr. Stojadinović se ie najprej z ah val rl za prisreen spreiem, nato pa poudarH da ie bilo dosdai Kosovo znano le v vojaškem ožim m de ie treba odslej delati tuđi na to, da se toli snapodarsko, prosvetno, kurfcorno ki oko nemško dvigne, da bodo vojaške zmage po polne. Po kosAu je predsednik vtofe i ostalim ministri m spranstvoai obiskal domačo so k>. nato pa odšel do kapelice na gvotm Sul ta na Mu rata. orlnodar as je podal v Orače etnški načrti v Podunavju časni cilj nemške politike je Madžar Landoo; s. jul. o. >Times< poročajo, da bo ms žarsk guverner Horthv v avgustu Obiska] kancelarja Hitlerja. Ta obisk naj bi pomenil pričetek velike nemške ekspan-zivnosti v Podunavju in na Balkanu. Nemčija bo skušala najprej doseči najtesnejše vojaške n gospodarsko sodelovanje z Madžarsko. Po načrtih, na katere je pristala tu Itat.ia naj bi Nemčija prevzela dve tretjin:. Italija pa eno tretjino letošnjih madžarskih kmetijskih pridelkov. Enake ponudbe nameravajo staviti Nemci tudi Rumunj: ter nekaterim drugim balkanskim drŽavam. Na ta način si nameravata Nemčija in Italija ustvariti gospodarski blok držav ki bo segal od Severnega morja do Bospora. »Pailv Expressc poroča v zvezi z napovedanim Horthvjevim obiskom v Berlinu, da nameravajo Nemci vključiti Madžare tudi v svoj vojaški sistem. Madžarska naj bi predvsem odpovedala mirovne pogodbe. Na tej osnovi bi Italija in Nemčija pomagali, da bi uvedla obvezno vojaško službo, si organizirala vojsko do 100.000 mož in nabavila 500 prvovrstnih vojnih letal. Madžarski vojaški načrti Budimpešta, 6. jul. w. Na zborovanju nacionalne lige v Abatszalogu je govoril včeraj vojni minister general Ratz. Bavil se je predvsem z obnovo madžarske oborožene sile, naglašajoč, da je preporod Madžarske mogoč le tedaj, če se bo mogel naslanjati na močno armado. Ne mislimo na vojno, ker potrebujemo mir in ker hočemo v miru doseči svojo obnovo. Ruševine, ki so ostale po revoluciji, moramo odstraniti in postopno izgraditi novo vojsko. Za tak razvoj je potreben močan narodni vojaški duh. Zato posveča vlada vso skrb zaščiti družine, zato tudi uvaja zdravnl-ški pregled pred sklenitvijo zakona in daje zemljo, da pospeši gradnjo lastnih domov to ustanavljanje novih družin. Vojska mora biti temelj za obnovo države. Nočemo militarizma in je tudi nepotreben, ker so Madžari bili vedno dobri vojaki. Tudi Madžarska mora uvesti predvojaško vzgojo mladine in bo vlada temu vprašanju posvetila vso svojo pozornost Imredy bo potoval tudi v London London, 6. Jul. h. Današnji listi poročajo iz Budimpešte, da bo madžarski ministrski predsednik ar. Imredv po obisku v Rimu oflcielno obiskal tudi London. Angleški kredit za oborožitev Turčije London, 6- julija- d. Včeraj je spodnja zbornica po drugem čitanju odobrila angleško-turški dogovor, po katerem bo dala Anglija Turčiji kredit 6 milijonov funtov za oborožitev Ta kredit predstavlja del angleško - turškega kredita 16 milijonov funtov, od katerega jamči za io milijonov funtov kreditni odbor za prekomorsko trgovino in za kar ni potrebno dovoljenje parlamenta. 10 milijonov funtov ima Turčija vrniti do 1. 1950. Kredit za oborožitev v znesku 6 milijonov z enoodstotnimi obrestmi in vsakokratno diskontno mero se ima vrniti v 20 polletnih obrokih, katerih prvi zapade šele L 1951. V utemeljevanju vladnega predloga je navajal finančni minister Simon, da devizni položaj Turčije sedaj sicer ni ugoden in da Turčija zato ne more financirati nakupe v Angliji iz lastnih deviznih zalog, kljub temu pa je turški finančni položaj ugoden. V kolikor je bil že izveden turški gospodarski program, se more upati, da bo Turčija kmalu prišla v položaj, ko bo mogla izpolniti svoje finančne obveznosti proti Angliji Da bi mogla oskrba Turčije z vojaškimi rx>trebščmami kakorkoli vplivati na angleško oboroževanje, se ni treba bati, ker so tudi obrambna ministrstva pristala na dogovor s Turčijo. Kar se tiče politične strani zadeve, je ob koncu Simon ugotovil z zadovoljstvom, da temelji prijateljstvo med Anglijo in Turčijo na trdni zdravi podlag! Obe državi imata samo en cilj, ohranitev miru, ter ni njuno prijateljstvo naperjeno proti nobeni drugi silL Svečana instalacija P*a**, 6. jul. h. Včeraj dopoOdne je bila svečana instalacija primatorja dr. Zen-kla. Svečanosti so prisostvovale vse delegacije tujih držav in zastopniki tujih mestnih občin, ki ao gostje Prage. Številno je bilo zastopano tudi Sokolstvo, posebno veliko pa je bilo dijakov in mimHfn^ u je priredila primatorju dr. Zenkhi burne ovacije. Pa*iz» 6. julija, h. Iz Barcelone poročajo da so frankovci danes dopoldne zopet bombardirali Bada I on o, severnovznodno od Barcelone, 13 Junkersovifa letal je vrglo večje število bomb. 15 ljudi je bno ubitih, 30 hudo, nsd 100 lažje ranjenih, 75 hiš pa je popolnoma porušenih. Sorzna ooročiia- Curih. 6. rotila. Beograd 10, — Pariš 12.15375 London 21.615, New York 457, Bruselj 73.975, Milan 22.975, Amsterdam 241.25, Berlin 175.75, Duna, 90, Praga 15.14. Vazaava 82-26, Bukarešta &2&. J 9fcrsn 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 6. jnBja 1938. ptrv 148 Na Bizeljskem letos ne bo trgatve Tudi najstarejši ljudje v bizeljski oMSni ne pomnijo toet, ki M napravila takšno razdejanje, kakor ga je v nedeljo Ljubljana, 0. julija Brežiški okraj najbolj stori po lepih vinogradih na Biaeljskem, kjer pridelujejo znamenitega bizeljeana. Lega. gričevja na Bizeljskem je ustvarjena kakor nalašč S* vinograde. Griči obračajo svoja prostrana pobočja proti solncu In lega Vinogradov ^ precej podobna belokranjskim Vinogradom., Precej vmogradov je pa tudi še na severni strani Bizeljskega pri Sv. Petru pod Svetimi gorami ter vzdolž vsega bizljskega gričevja, kjer je lega vsaj nekolfko ugodna za vinograde. Podnebje je za trto ugodno; v brežiškem okraju je nekoliko toplejše kakor na Dolenjskem In tudi padavin je navadno nekoliko manj. LJUDJE OBSOJENI V DOLGOTRAJNO STRADANJE Kakor v vseh naših vinorodnih krajih, se je razvil tudi na Bizeljskem poseben, prikupen značaj kmećkeg-s človeka. Ljudje so veselega značaja, imajo z-?lo razvit smisel za humor in težko delo ter večne skrbi, kako bodo rodili vinogradi, jih ne morejo omračiti. Ce bi hoteli rabiti nekoliko obrabljeno frazo, bi lahko rekli, da imajo ti ljudje do življenja pozitiven odnos v najlepšem pomenu besede. Toda če govorimo o vsem tem. se v teh dneh zdi skoraj, kakor da se norčujeemo 12 tfga nesrečnega ljudstva, ki so mu elementarne sile v nedeljo vzel? vse ?adove napornega d la. mu tako rekoč odtrgale skorji-co kruha iz ust ter ga obsodile v dolgo-trajno, strašno stradanje. Toča je pobila v občinah Zdole, Sromlje. Pisec-:, Globoko, Bizeljsko . . Toda prizadete so še drufre občine; spričo strašnega razdejanja na Bizeljskem se pa človek skoraj ne upa sklicevati še na škodo v drugih krajih. SADOVI VSE LETNEGA DELA UNIČENI V ČETRT URI V nedelje je bilo vreme nagnjeno k nevihtam po vsej Sloveniji. Toda ljudje so skoraj povsod nestrpno pričakovali dež, ker je bila že huda suša ter so se bolj veselili dežja kakor bali neviht. Tudi v brežiškem okraju se je suša že zelo poznala na poljih. Koruza je nekoliko zastala v rasti, žito je pa naglo zorelo. V splošnem se je obetala zelo dobra letina; tudi sadja bi bilo precej. Izredno dobro se je pa obložila trta; vinogradnikom je igralo srce v veselju, ko jim je pogled obstal pri delu sredi bujnega zelenja v vinogradih na trtah. Zelo redke so letine, ko trta kaže tako dobro kakor letos. Vinogradnikom sx> se sicer budile skrbi, ali mu je v resnici namenjen ves ta blagoslov, kajti v vinorodnih krajih je šele ob trgatvi, ko že teče iz grozdja mošt, konec skrbi ter bojazni. Vendar na najhujše ni nihče mislil, saj je težko misliti na kaj takšnega, težko si predočiti sliko tako strašnega uničenja. Tudi najstarejši ljudje v bi-zeljski občini ne pomnijo toče, ki bi napravila takšno razdejanje. V nedeljo popoldne ob 17.. ko je vročina že pojenjala in So marsikje mislili, da sploh ni več nevarnosti neviht, so se od kranjske strani pri Sevnici pri valili usodni oblaki nad Bizeljsko. Niti grmenje ni naznanjalo hude ure. Nagio se je poblačilo in začelo j? ro-siti. nakar je prenehalo deževati, dvignil se je vihar in začela se j> vsipati suha toča. Se preden so se ljudje dobro zavedli, usodnega pomena uime, so debela ledena zrna vprav zasula polja in vinograde. Dobre četrt ure je bilo dovolj, da je bila uničena vsa letošnja letina; še več; marsikje je uničeno vse sadno drevje, okleščeno in obtolčeno tako, da ne bo nikdar vee rodilo. Tudi trta a« ne bo opomogla še prihodnje leto. TRGATEV BO SLABA SE PRIHODNJE LETO! Oblak je odlagaj svoje ledeno breme prav tam, kjer je toča lahko napravila največ §kode; 6e bi oblak zaneslo nekoliko bolj proti severu aH proti jugu, bi ne bilo uničenih toMko vinogradov in škoda bi bila manjša. Trpela bi sicer polja in škoda bi §e bila vedno zelo velika, toda bila bf iažje popravljiva. Toča & začela klestiti že pri Sevnici, a čim bolj je gnalo oblak proti vzhodu, tem več ledu se je vsupavalo izpod neba in v bizeljski občini se j, ljudem zdelo, da se je toča vsipava-la kakor iz velikanskega lijaka v vrtincu. Toča je klestila v zelo dolgem pasu od Sevnice skozi STomelj?ko, pišeško in bizeljsko občinn do Krapine in Zaboka na Hrvatskem. Pas sega. v zračni črti v širino tu in tam 5 km, marsikje pa mnogo del j. Kakor rečeno, je pa oblak izbral pot prav tam, kjer je lahko napravil največ škode, kjer so najlepši vinogradi in kjer je največ vIn<"*gradov. POVSOD MILIJONSKA SKODA Globoska občina, ki leži Izmed prizadetih najbližje Brežicam, obsega 0 vasi in šteje okrotf 1700 prebivalcev. Izmed 6 vasi so bile prizadete 4. Toča je okiesrile okrog 250 hs plodne zemlje. Čeprav je v tej občmi napravila toča v prfmerf z iirričenjem v sosednih občinah mnogo manjšo škodo, vendar je uničenih povprečno polovica kultur. V nekaterih katastralnih občinah so vinogradi povsem okleščeni, da ne bodo dah' niti kapljice vina. a tu in tam je toča k sreči vendar napravila mnogo manjšo Škodo. Tu je iztresalo samo obrobno krilo oblaka svoje prekletstvo, zato je del občine ostal zunaj področja razdejanja. Kljub temu cenijo Škodo cArrog poldrag milijon samo na kulturah ter letošnjem prideflttt, ne da bi upoštevali se vse posledice, k! jfh bo prebivalstvo se dolgo čutilo. V BIZELJSKIH GORICAH NI OSTAL NITI LIST NA TRTI Najhujše je prizadeta brzeljska obema, ki obsega 7 katastrainm občin. Strašni sledovi toče se začno kazati že v dolini, odkoder se odpira razgled na lepo, valovito gričevje* ki je bilo prej odeto z zelen tam trt. Da, prej, zdaj sa pa zdi, kakor da so vinogradi pozgsni; velike rjave Tise se raztezajo tam, kjer so se prejšnji teden zelenele bohotne trte. Okrog 1200 hs je vino« gradov v bi«dijaki občini, io sicer v kata-s tnalom obftnsh Oreška, Bokov je. Drenov vec, Zgornja Sutica Brezovica in Vttjs vas. Najlepši vinogradi Ježe prav sredi Crte, kjer je gnalo usodni oblak. Okrog 900 hektarjev vinograda* je pO vsem okiesflentfl Na Drshovcu, kjsr je najlepša vinogradniška lega. na trtah nI ostal niti Ust Normalno so pridelali okrog 1X000 hi vina in 6e računamo, da bi letošnji pridelek prodali po 4 din liter, Je samo v vinogradih 4 milijone din škode. K temu je pa treba prišteti Še ceno pridelka prihodnjega leta,- pride 1-ka, ki bi vrgel povprečno tudi toliko* a ki ga ne bo, kar lahko Ugotovi celo laik. Vinogradi si ne bodo opomogli nekaj let. Prav ogromna je škoda rudi na sadnem drevju. Pravimo na sadnem drevju in ne le na izgubljeni letošnji sadni letini. Mlajše sadno" drevje je tako okleščeno, da ga bodo morali sadjarji posekati, pa tudi večje drevje je tako obtoJČeno ter oguljeno, da ne bo rodilo več let. KUPI TOČE šE TRETJI DAN Ljudje najbolj tožijo nad razdejanjem v vinogradih in škode na poliih niti mnogo ne omenjajo Vinograde najbolj cenijo kakor povsod v vinorodnih krajih te ce je vinska letina dobra, jih niti mno£^> ne prizadene, če ni bilo dovolj kruha Kmet. ki ne živi v vinorodnih krajih, si ne more misliti, kako silno ljubi vinogradnik svoj vinograd ter ne more razumet' da je vinogradnik celo raje lačen, kakor če bi odrekel vinogradu, kar mu gre. Vinogradnik ->i pri trgava od ust za obdelovan je vinogradov, za galico in druge neštete stroške Kdor to ve, si lahko nekoliko predoči obup prebivalstva na Bizeli*kem V vasi Suiicl. ob vznožju najlepših bizelfskih vinogradov, še vedno leže tu in tam kupi toče. Včeraj popoldne je bila toča §e debela kakor oreh TOČA RAZBIJALA STREHE Toča je razbijala tudi strehe. Posestniku Mihi Dernikoviču v Bukovju je toča povsem razbila etemitno streho na hiši. Družina se je morala zateči v klet iz hiše. ker se je po toči vlila ploha in v hišo je začelo liti. kakor da jo je zalila voda. O tem. da je toča razbila po vaseh mnogo šip ter da je pobila skoraj vse šipe na bizeljski šoli, ljudje niti ne govore; kaj je vse to proti razdejanju v vinogradih! Da bi pa kdo ne mislil, da je toča napravila Škodo samo na vinogradih, je treba posebej naglasiti, da ljudje letos ne bodo pridelali niti krompirja. V bizeljski občini je toča na njivah in vrtovih v resnici vprav zbila v zemljo vse, kar je bilo zelenega. Od koruze marsikje ni ostalo nlri steblo. Vse ie zravnano z zemljo, kakor da so se valile čez polja gosenice ter požrle vse. kar je bilo zelenega Ljudje so kakor omoteni od silnega udarca. Nekateri so povsem otopeli, marsikateri vinogradnik pa ne upa niti v vinograd. Bolje, da ničesar ne vidijo. Ljudje od žalosti ne jedo in ne spe, toda poslej ne bodo mogli jesti, ker ne bodo mogli več ničesar V*eti. Bogatejši posestniki Imajo še sieer nekaj zalog hrane prejšnjega leta. toda kaj bodo jedli revnejši ljudje, ko ni vet niti salate TRGOVCI SO USTAVILI KREDIT Dovolj ras loga Imajo sa obup tudi kočarji, ki Imajo le malo zemlje, ali pa samo kočo. Njihova eksistenca zavisi od eksistence bogatejših posestnikov, -ki <4mj -nudijo zaslužek pri poljskem in vinogradniškem delu. Mnogi revnejši posestniki so živeli že doslej na kredit; bili so odvisni od uvidevnosti ter naklonjenosti trgovcev. Kupovali so na upanje živila in sploh življenjske potrebščine na račun bodoče letine. Cim je pobila toča, so jim trgovci hočeš nočeš morali ustaviti kredit Kmetje zdaj ne bodo mogli nuditi zaslužka kočarjem in dninarjem. V brežiškem okraju ni industrije Vprašanje je, s čim se bodo preživljali ljudje do prihodnje letine m če se bodo sploh mogli preživljati. TUDI V SROMELJSK1 IN PISESKI OBČINI . Ko bi toča pobila le bizeljski občini, bi bila nesreča dovolj velika »a ves okraj Upoštevati je pa treba, da je v brežiškem okraju uničenih polovica vinogradov. Zelo je prizadeta še občina Pišece s katastral-nimi občinami Pileče. Podgorje, Pavlova vas in Dednja vas V vinogradih, ki obsega JO površino okrog HO ha je uničen ves pridelek in trgatve >ploh ne bo Približno 80 ha vinogradov pa je okleščenih tako. da bo ostalo le okrog 20n/n pridelka Seveda, če ga bodo mogli ohraniti. Zdaj vinogradnike, ki že niso povsem obupali, najbolj skrbi, kako bi vsa i obvarovali trto pred »n-£ekcijami Takoj v ponedeljek so mnogi •flčeli škropiti. Toda marsikdo ne bo mogel »kropiti, ker nima v zalogi galice, kupiti je pa nc more V7 pišeški občini jc najhujše razdejanje v Pavlovi vasi. kjer je trsje prav tako strašno okleščeno kakor v bizeljski občini. V srotneljski občini v vaseh Sromlje. Silovec. Volčje so vinogradi tudi povsem uničeni, v drugih vaseh pa delno. V zdolski občini so najbolj prizadete Pečice, kjer je toča pob;la vse do zadnjega grozda. Marsikje škoda včeraj ni bila še ocenjena niti približno. V pišeški občini so jo cenili tako: Če bi pridelali samo okrog 5600 hI vina kakor ob normalnih letinah — toda letošnja letina bi bila mnogo boljša —, bi znašala škoda samo na letošnjem vinskem pridelku okrog 3 milijone din. Pišeška občina šteje 1601 prebivalcev. Največja občina izmed prizadetih Je bi-zeljska in šteje nad 2000 prebivalcev. Sro-meljska in zdolska občina srtejeta približno po 1000 prebivalcev. Navajamo samo te številke in niti ne naglasamo. da bodo vsi ti ljudje odvisni od podpor oblasti in da obupani čakajo, če se jih bo kdo usmilil. 07» J I»HoIlywoodski slavce k« — lepa GRACE MOORE v veseli, melodijozni opereti ^m^^m^a m Partner FRANCH TONE. ^ J Kak° Se ^ Inladl cesar Franc Jožef L m cesarica Elizabeta. Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION Tel. 22-21 Ob grobu dr* Schwarza Šoštanj, 4. julija V nedeljo popoldne se je na Šoštanjskem pokopališču zagrnil grob za banov, zdravnikom v Locah dr. Ludvikom Schvvarzom, ki je bil doma iz Šoštanja. Mnogo prezgodaj ga je zahtevala zemlja. Komaj se je razodel ljudem in odprl na stežaj svoje dobro srce — pa je sledil vrsti mladih zdravnikov, ki so v zadnjih dveh letih legli v grob. Pokojni dr. Schtvarz" se je v kratkem času svojega zdravnikovanja zelo uveljavil. Kljub obsežnemu teritoriju njegovega delokroga je s svojo delavnostjo in ljubeznijo zajel in ogrel vse. Zdravniški poklic je pojmoval najbolj altruistlčno in se takemu predal z vsem veseljem in požrtvovalnostjo. Nobena ura mu nI bila prekasna in nobena pot predolga, da ne bi takoj pohitel, kamor so ga klicali. Neposredna povezanost z ljud ml in sočutje do trpečih hi pomoči potrebnih ga je usposabljala za priznanega zdravnika. Ko je v nedeljo legel na domaČem pokopališču v prerani grob, ga je tja Spremila velika množica. Prišli 90 v lepem številu iz Loč, da se mu zahvalijo za njegovo delo, prišli so i« Konjic ln Se od drugod. Dolge so seveda bfle vrste Šaleških prijateljev m znancev. prav tako so bili častno zastopani njegovi stanovski tovariši. Ob groba so se od dragega pokojnika poslovili primari] dr. Benčan iz Maribora, kaplan Modrin jak is Loč hi zdravnik dr. Ravnikar is Oplot-nice. Vsi so v lepih besedah orisali njegovo dobro srce in delavnost, ki Jo Je razvil kot zdravnik in kot delavec v rasnih humanitarnih društvih. Ko so padle v grob prve grude, pomešane s cvetjem, amo ss s težkim srcem ločili od groba. Dr. Ludviku Schvvarsu, požrtvovalnemu zdravniku in dobremu Človeku, bo ohranjen flasten spomin! Iz Celfs i VeteMoetrljcat Westne> je Hotel . V Weetnovi tovarna v Gaberju je Ml do velike noči zaposlen lTletni delavee Iva« Zupane iS Za vodne. Po veBki noči js Zupane tastopfi is tovarne in se je od takrat potikal okrog. Fant js hotel priti na lahek nada do denarja in je atcovel zločinski načst. V ponedeljek popoldne je najsi v Cerjn avtomobil in se odpeljal prod Weetnovo tovarno. 8 seboj je vsel vettk vojaški samokres ln nos. 8 tem orožjem je hotel stopiti pred veleindtsstrrjca te ga pristati, da M aro dal veliko vsoto denarja. Ko je stopa Zupane is avtomobila v tovarno, ss ji arlrta usfUM*aceni tovarne zadeva sumljiva. Zato so aupanca zadržali In pozvali posel jo, Id jp fanta aretirala te mu zaplenila orožje. Fant je imel tudi pripravij*rno obleko, v katero bi se bil po ziočinu preoblekel, da bi zabrisal sled. Sedaj Caka v zaporu na zasluženo kazen. —c l>ve neereCi. V nedeljo je padel triletni delavčev sin Josip Tepež na. Humu ob Sotli na, cesti pod voz. Kolo je slo čezenj m mu zlomilo levo nogo. V ponedeljek je v celjski cinkarni stroj zgrabil 30letnega delavca 21vca Marinkovića za desno roko in mu odtrgal kazalec. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 581etnl brezposelni zidar Prane Zupane iz Letuša. Nova postojanka SPD v Bohinju LJubljana. 6. julija Planinska postojanka >ZlatOTog« na južnem delu jezera v Ukancih je videla dobre in slabe čase, je preživela eveiovno vojno, se te razširja iz lesene barake v večjo zidano stavbo, te dobila družico v lični depandansi ss privesek še leseno verando. KonSno k> te pa prehitel &b in ukloniti ee je morala elementarnim sflam, ki so ji prizadejale vsako leto rane. ki se niso dale zaceliti. CM leta 1912 dali? je Iastntk te postojanke Slovensko planinsko društvo, ki ie s tem dobilo v svojo posest r»jvainej*o izhodie^no toBoo fe Botrinjskesra kota v Triglavsko pogorje. Vsako leto jp moralo dni-5tvo investirati visoke zneske, da je vzdržalo obrat pri razpadajoči stavbi. Lansko leto ie obdhi zbor sklenil, da bo >Zlatoroe« preži dam ter preurejen v planinsko postojanko, ki odgovarja zahtevani sodobne*:a turizma. Že decembra meseca «w bile zakajene prve lopate v zmrznjena tla ter se ie pričelo s Izkopom temelja. Do spomladi eo se Izvršila platna zidarska dela v kletnih prostori!. Maja meseca na «e Je stara zgradbe poslovila od sten Prlivca m polagoma ie sscels rasti nova stavba, ki sedSi ponosno sleda preko jezera proti cerkvici Sv. Jaae-aa te nrfelusiraje na droei stisni ftunu sta-os Ssviee. Zlatorog ie popolnoma preurejen. Haaae-stu prejšnjih neprijaznih eob poedravlfa sede i sosta prijetna domačnost z lepim pohištvom, dovoli svetlobe in tekoča voda v ▼sakf sobi. !fa rsspoiaeo bo v novi mradbi 48 sob t 80 postelfami. Pritličje je razde-l*eno v gostinsko «>bo. prilazno kmečko sobe in točilnico. Kuhinja DO nudila prvovrstno hrano vsakomur, ki bo posetil novo planinsko postojanko. Okolica >Zlatoroga« bo temeljito preurejema tako. da bo vsak po. setnik najel prijeten kotiček v senci koša-tfh dreves. Obratovanje v novi postojanki se pripre v nedeljo 10. t m. Sobe bodo na razpolago od 15. julija dalje ter upamo, da bodo vse ie letos zasedene, saj ni lepžeea kotička kot v Ukanefc ob Bohinjskem jezeru. Plan-inci. lostiva gospa, ni »prav Isto« Samo NIVEA vsebuje Eucerit krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni prav isto«. NI VEJA krepi kožno Stanič je in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z NI VEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri navrli ohladitvi pred prehladom. Hi i • •3? osobito Člani SPD. ogUjM si svoj nov planinski dom v nedeljo, dne 10. t. m. ter pri-h!t*ee v Bohlnjek? kot. kjer v*** rasen teca že čaka hladna kopeli v Bohinjskem jezaru. Sestanek posestnikov novih hiS Ljubljana, 6. julija. Zveza poiestnikov novih hiš za dravsko banovino v Ljubljani, je sklicala v ponedeljek 4. t m. v Litiji pri »Posti* sestanek posestnikov za Litijo in okolico. Na tem sestanku je poročal predsednik zveze g. Janko Kos o novem finančnem zakonu za 1. 1938—39, ki nam prinaša nekatere nove obremenitve, kakor tudi o uredbah, s katerimi se ustanavljata cestni in melioracijski fond. Z novo obdav-čbo. ki Jo določa 9 103. letošnjega finančnega zakona, bomo v tekočem letu obremenjeni na podlagi neposrednih davkov od 1 aprila, ko je stopil finančni zakon v veljavo, s 7H°/o Cerkveno davščino za rimskokatoliške obdavčence v državi, ki jo uvaja finančni zakon, Je jugoslovanski episkopat na svojih konferencah v Zagrebu odklonil, zato se vsaj za enkrat ne bo uvedla. Precej obširno je poročevalec razložil nov člen Sfla zakona o taksah, ter nazorno predočil kako se lahko izognemo škodljivih posledic v slučaju prestopka tega zakona. V kratkih stavkih nam je tudi naštel vse nove dajatve, ki se bodo stekale v cestni ln melioracijski fond. Nato Je govoril o hipotekami obremenitvi in previsoki obrestni meri, ter je pri tem navajal, kaj so pod vzele v svrho razdolžitve druge države na Balkar^kerri polotoku. Za njim je govoril tajnik zveze gosp. Ko-roeac o pomenu orsranieaeije, ter priporočal, da se tudi v Litiji ustanovi društvo posestnikov novih hiš v smislu tozadevnih pravtl, ki so bHa vsem navzočnim razdeljena. Povdarjal je. da so vsi stanovi organizirani boljše kakor pa posestniki, jsato se pa tudi ta naša brezbrižnost nad nami kruto maSčuje. H koncu se je govornikoma za njuna izvajanja zahvalil g. dr. Ivan Mazek, ter izrazil željo, da bi se še večkrat sestali v svrho ra »motri van j a grospodarsko pravnih vprašanj, ki zadevajo posestnike hil in zemljišč, in sicer v okrilju Društva posestnikov novih hiš, ki naj bi se v Litiji ustanovilo prej ko mogoče. Zato naj se posestniki v Litiji in okolici, ki se zanimajo za svojo organizacijo, v svrho tozadevnih informacij obračajo z vprašanji na g. dr. Ivana Mazeka v Litiji, kjer so jim ta pojasnila brezplačno na razpolago. I Iz Maribora _ Obrtno gibanje Pretekli meeec .je b:lo pri mestnem oocrlavarstvu izbrisanih 8 obit-nih pravic na novo podeljenih pa 9. Tokrat je Stevjlo črtanih obrtnih pravic anat, no nižje kot druge mesece, kar je gotovo razvesel frv po iav. — Ctril-Metodov kres je V ponedeljek zvečer zažarel pri Sv Urbanu nad Mariborom. Ob kresu so se zbrali narodno-za-vedni Mariborčani. Pevci &o zapeli vec p?-s?mi, možnarii so pokali v noč v proslavo Ciril-Metodovega dne. Včeraj je Maribor proslavil spomin velikih slovanskih bla-govestnikov. V vseh državnih uradih je delo počivalo — ŠtevMne nadaljnje aretacije B» sleda le te ča v tovarni. Tekstilni delavec FTanc Neixl je prtSel z levo roko v tkahri »troj, ki mu io Je h«do rasmeSa-rlL Ponesrečenca » prepeljali v bolnico. Pot stotetfa Sat delu)* CMD, inrulmo ie za pot štoletiat KOLEDAR Danes: Sreda, 0. julija katoličani: lzaaja DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pod krinko ljubezni ob 16. ln 19.15, »Saratl sjrosnU ob 2115 Kino Sloga: Fanfara ljubezni Kino Union: Sisi Kino sinka: Izi^ubijena, žena f*oslov?lnI večer V £adružabiie filrrKf. Pod krinko 'ju-beznic je tak film aflOeritke produkcije, a sinhronUiran v neni.^m jeziku. Glavno sredstvo takih filmov je dialog. I^erji se v ainilh bač dialogov izogibajo, ker je iftISJQg po izkuArfcii filmskih roiiiserjev Izredno timl-kovito sredstvo ^nio V eKIalLVu, film pa zahteva vi&e boli dlnam.čna sredstva. E*a~ zume čc, Ia more dialosrni film uspeti !*• i dobrimi ieraici. V tem ie r«-zis«*r Bolenlaw-eky izbral Ampat&no Jean Cravford as no-ateliko slavne, vloge (Fay) tn hUfohana filmske ierajce za njene parrn»-rje. Craw-tordova ie v filmu zapel i'va ienalca, ki jo imalo lordski krogi, v katere ee je vtiho-tapila, za i>oiteno žensko. V kolikor opa-zi-jo v niei zatjonetnosti m pustolovstva, so te njene lastnost* tiste, M podžigak> za njeno ljubezen puleče se lorde. Izkaže ee nazadnje. pomo6k> lope Fay love žrtve v vi.Sjlh družabnih plasten. Izkaže se na tudi. da te Fajr v Mstvu vondarle poštena ženska. Režija }e odhona, dialog, biosfer*, fHifl bi bil med r(*«wio prijetna **pne-memh« v vrsri bolj filmskih filmoT; oh koncu seaone pa Ikfce PJaati kinoooifckovalcc-v ne more prfvaopti v dvorano. Le-rem ee hoVe ob puhlih dcif* laSjfh, elasbenlh. zooli zabavnih filmov. _ — »Slovencu« odgovarjamo. Dolgo smo čakali, končno smo pa le dočakali. Mislili smo, da se bo »Slovenec« takoj prvi dan po mladinskem taboru obregnil ob nas. pa se ni. Zakaj ne, si lahko mislimo. Sele danes, torej teden dni po mladinskem taboru, se je spomnil, da nismo o njem poročali. V svoji rubriki »Kaj pravite«' se zgraža nad »Slovenskim Narodom« češ, da je bilo v Ljubljani več tisoč bratov Cehov v gosteh. pa jih nismo pozdravili. Naš odgovor bo kratek. + Gospode okrog »Slovenca* vprašamo samo, kdaj in kako so oni pozdravili brate Cehe, ko so prihajali v Ljubljano na velike sokolske prireditve? Kako je bilo pa takrat z vašo bratsko ljubeznijo do Cehov, gospodje? Kadar bo »Slovenec« prelomil svoje dosledno načelo, da molči o vsesokolsklh zletih ko grob. kadar bo le z eno besedico pozdravil k nam prihajajoče brate Cehe. ki niso iz njegovega tabora, borno tudi mi z veseljem pozdravili Češke Orle Preveč pa cenimo svoje naročnike in čitatelje, da bi se spozabili tako daleč, da bi služil »Slovenski narod« komurkoli za štafažo Čitajte in Sirite »Slovenski Narod« ? Stev 148 »SLOVIN8K] NAROD«, Stran 3 Ub 16. in 1915 uri nepreklicno zadnjikrat JEAN CKAVVTOaD T POD KRINKO LJUBEZNI Ob 21.15 uri premiera velike filmske mojstrovine iz življenja orienta, v H ARE V BALK »S AR ATI GROZNI« ▼logi KTXO MATICA 21-24 Znižane poletne eene z DNEVNE VESTI — Vojvoda Windsorski in Kentski ▼ Cavtatu? Med odličnimi aorti, ki so prispela zadnje dni v Dubrovnik. -,e tuui več Angležev med njimi znani an-jU-^ki bo-jata^ Betly. Anjileži so baje prispeli v Dubrovnik v zvez: s prihodom vojvode V/trtdsorskesa in voivode Keutskega, k; so pripeljeta v kr»t-kera v Cavtat. Jahta ^Tlhat je fe odpltilA v Benetke, kjer se ho>ta vi>oka costa s svo-i-ma soproga ma vkrcala. — Nenadna s mrt rudarskega glavarja »ni. JV^pfi Močnika. Ljubljanski rud&r-ski glavar inž. Močnik se je mudil na okrevanju v Rrdencih. kjer pa š> sožalje! — Prva vsedržavna obrtniška razstava v Beogradu. Ob sodelovanju drugih obrtniških Zbornic in Zvez priredi Obrtniška komora v Beogradu od 8 do 25 oktobra I vsedržavno obrtniško razstavo, ki naj pokaže moč in tvorne sposobnosti našega obrtništva. Razstava bo pod pokroviteljstvom Nj Vis kneza namestnika Pavla Razstavni prostor bo v paviljonih po 30. na prostem pa po 15 din k v m. siromašni obrtniki bodo pa lahko razstavili svoje izdelke brezplačno Razen tega bodo deležni še drugih ugodnosti. Posebne ugodnosti bodo imeli obrtniki ki bodo razstavili kolektivno. — Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je dovolilo četrtinsko voznino udeležencem romanja na grobove padlih vojakov ob Soči. ki ga orcanizira Zveza bojevnikov v Ljubljani Vozna olajšava bo veljala od Ljubljano do Rakeka za odhod in od Bistrice—Boh Jezera do Ljubljane za povratek Vlak odpelje iz Ljubljane ponoči med 16 in 17 julije Polovična voznina je pa odobrena obiskovalcem fi-latelistične razstave v Ljubljani Vozna olajšava bo veljala od 5 do 11 avgusta Polovična voznina je odobrena tudi obiskovalcem mednarodne tekme teniških reprezentanc Amerike in Jugoslavije, ki bo 12. in 13 t. m. v Beogradu Vozna olajšava bo veljala za odhod od 10. do 13.. ~a povratek pa od 12 do 15 t. m — Jadranska razstava na1 bi bila prirejena tudi v Pragi. Velika jadranska razstava v Zagrebu je vzbudila veliko pozornost Včeraj je bil zadnji dan Razstavo je obiskalo nad 40.000 ljudi Nekateri član! prireditvenega odbora predlagajo nai bi se jadranska razstava v enakem ob^fffu priredila v Praei. kjer bi bila zelo učinkovita propaganda za naše morie. ■■Kino Slo**a — Tel. 27*30| DANES PREMIRRA vesele smehnpnlne komedije FANFARA LJUBEZNI i F Alf F ARE D-AMOUR) Predstave ob 16.. 19.15. 21.15 uri. — Kon^rt^ gledjliških igralcev. Včeraj dopoldne je bi! v Splitu 9večano otvor j en k r.sres gledaliških igralcev, ki se jih je zbralo okrog 400 Kongresa se udeleži tudi delegat bolgarskih gledaliških igralcev Vlada Trandafilov Glavm tajnik Združenja Radenkovič je v svojem poročilu r.aelasH zahtevo, da dobi Split stalno gledališče, ki naj bi začelo delovati Že s 1. aprilom 1939 — Promet kopalnega vlaka nn prog! Ljubljana gt kol.—Skofja Loka. Pričenši od četrtka 7. t. m. dalje bo vozil na progi Ljubljana gl. kol.—§kofja Loka dnevno redno do prekrlrs kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13.30 in s prihodom v škofjo Loko 14.10. Povratek kopalnega vlaka iz škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18.49. — Delegacija na^ih dobrovoljcev v Pragi. V nedrlio i" prispela v Praeo članska de-teiiaci'a Zveze lucroMovenskih fllom: <;e ie polkovnik 8ŠL generalnega Itaha Vemelka zahvalil podpolkovniku Lovriču za krasen govor, ki ga ie imel nedavno | .Jusros'avifi in ki ie bil važen tudi za Če£k(*>»ova£ko Polkovnik je nagia-al bratstvo obeh narodov izraženo v geslu: Zvestoba, za zvo^toho! — Profesorski kongres. V Subotici se je pričel i^čerai !etošn»i profesorski kongres. Otvoril ga je podpredsednik Marinkovič oh navzočnosti zastopnika kralja in pomočnika Prosvetnega ministra Kovačevjća in dru^.h odličnikov. Pomočnik prosvetnega ministra ie v svojem sovoru med driurim izjavil, da se pripravim v prosvetnem ministrstvu reforma učnega načrta in metod ter izpre-memha zakona o srednjih šolah. — It »Slutheneea lutac >Slu£heni Ust kr. banske uprave dravske banovine« st. 54 z dne 8. t. m objavi ia uredbo o oprostitvi mož od vojaške službe, uredbo o izmenjav-not slede kontingentov ki lih odobruie Turčija za postavko 552 B. pravUnik o dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice, dopolnitev raredbe o zavarovanju prtljažnih noea&jv na železniških postajah, razveljavitev pojasnila o uvozu papirja za tiskanie na rotacijskih strojih, popravek v uredbi o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o ureditvi trgovinskih izmenjav In plačil, tele-»onaki promet z inozemstvom, oddocbe ob- čne seie državnega s^eta z dne lu. decembra 19&7. in odk>3t« »bane soje državnega sveta z dne 29. marca ._— Odmev italijansko-jugoslovenske turistične kouierence. Direkciji italijanskih državnih železnic ki prisojnemu ministrstvu so bila preložena poročila julijanskih turist reoih strokovnjakov o italijansko-;, ugo-slovenskih turističnih konferencah y Gorici in na Brionih. Na podlagi teh poročil zahtevajo zastopniki italijanskega turizma, da se dovolijo turistom pri prestopu italijansko-ju goslovenske mete olajšave in bi^plafini v u zumi zfl potovanje iz ene države v drugo. — ll banovinske službe. Za nanovinskesa dnevničarja pri upravi banovinekegS sdra-viliSea v Rosaski Slatini je imenovali Vinko Snoj. Premeščeni so po pogrebi službe banovinski pomožni knjigovodja Hugon V™**-Ni res. da ie svinčeni rudnik v Mežici prevzela neka nemška đruzoa, niti ni res. da to odpuščenih prvih 100 rudarjev; ni res, da so se pouajariia vršila v Londonu In da je sklenjen kakršenkoli sporazum. O prodaji rudnika komurkoli sploh ni govora«. Z odličnim spoštovanjem kot pravnu zastopnik The Cen'ral European Mineš Ltd., Mežica. Dr. Julije Moyan. odvetnik. — Vreme. Vremenska napoved pravi, zmanjšanje oblačnosti, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mari boni. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29, v Zagrebu in Sarajevu 26, v Mariboru 25.2, v Ljubljani, na Rabu in v Beogradu 25, na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.9, temperatura je znašala 16.2. — Trije poškodovanci. Davi so prepeljali v bolnico 21etno hčerko posestnika Jožefo Vdovič iz Tržišča na Dolenjskem. Dekletce je doma padlo pod voz in dobilo hude poSkodbe po vsem telesu. I81etni posestnikov sin Janez Cesar iz Srednje vasi je Sel včeraj v gozd, kjer je podiral drevje. Pri podiranju dreves pa je padla nanj težka smreka in mu zlomila desno nogo. V bolnico so prepeljali tudi 221etno šiviljo Ivanko Grm iz Posavja, ki jo je pri mostu podrl neznan kolesar. Grmova je dobila poleg poškodb na rokah in nogah tudi notranje poSkodbe. — Zasledovan vlomileo. V gostilničar-skih prostorih Ludvika Plavšaka v Taboru . pri Vranskem se je pojavil one noči ne-zaželieni gost, ki je ukradel 250 din, celo zalogo cigaret, zlato brošo in verižico, dve svileni ženski naglavni ruti aktovko ter suknjič, v skupni vrednosti okrog 1000 din. Orožniki so kasneje ugotovili, da je vlomil v gostilno že dolgo zaradi sličnih grehov zasledovani brezposelni rudar Leopold Ka-jevic, ki pa je zasledovalcem zopet pobegnil. — Samomor mlade učiteljic*. V vasi Kia-lievcu blzu K riževe* v se je obesila v Ponedeljek ponoči učitellica Ruža isablič. Stara ie bila šele 23 let m v Kradjevcu je bilo nHmo prvo službeno mesto. Kmetje so bi1! zelo zadovoljni z njo.. Kaj io je pognalo v -nirl ni znano. — 1*2 ks težnk avte, V Šibenik je prispel včera- s svoi.m avtomobilom konstrukter IfndroviČ. mehank iz Mostarja. Xjegov avto tehta 88 kg d lahok vezi s hitrostjo 40 km na uro Na 100 km nornbi 2 litra bencina. — Knp kriminalnih romanov v morilčevem stanovanju. V stanovanju obrtniškega vajenca Dragutina Parackovića. ki je umoril svojega tovariša Zdenka Puha v Zaerebu. je na51a policija cel kup kriminalnih romanov med njimi razne »fantome*. Sherlock Holmese. Tarzane, knjigo dr Mabuse. Kralj kvartopirce^ itd Fant ie imel kar dva samokresa. Njesrov pajda« Vlado Pari 'je bil strah in trepe* vse ulice, kjer je stanoval. — Pri ropriiern oku^n in vonju jz l)kit pomaga v polni meri Chl^roaontova pa -' ■ za zobe. Divizionar Tonić odhaja D revi se bo Ljub* Ijana nn Taboru poslovila od odha.iajoeega d?vtzfonarja generala Lazarja Tonića. XI to običajno slovo, niso prazne besede, ki jih je odhaja.roči vojaški dostojanstvenik že slišni In ki jih bo slikal rudi drevi kot izraz globok* ljubezni in spoštovanja na&e javnosti in njene Iskrene hvaležnosti za njegovo izredno naklonjenost. Ne, v tem odhodu, v tem slovesu vidi bela Ljubljana nekaj več, ona se poslavlja od divizionarja Toniča. tako kakor se ni poslavljala Se od nobenega vojaškega dostojanstvenika- Nobenih posebnih vabil ni bilo treba, kratk2 vest je zadostovala, da je občinstvo v soboto do zadnjega kotička napolnilo prostrani kazinski vrt in da bo drevi napolnilo sokolsko dvorano na Taboru. Notranji glas, ta edini pravi glasnik naših čustev, nam veleva, da se zberemo drevi na Taboru, kjer bomo priljubljenemu divizionarja To-n?ću stisnili za slovo roko tako krepko in :rlnrc.no. kakor Jo more stisniti le prijate» prijatelju. * —lj Sokolska iupa Ljubljana vabi članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v polnem 5fevMu udeleže poslovilnega vecera g. generala Tod'ča, ki bo drevi ob 20.o0 na Tabora Naša dolžnost je, da izkažemo g. generalu vso pozornost in izrazimo toplo zahvalo za njegovo izredno naklonjenost, ki jo je izkazoval sokotetvu. — Zdravo! -if JmiiTMiN bilanc He» v i**. Uani poaiva stojo ^ane^. da m * vi« Toojom Ste viru udeleže poslovilnega veftera ▼ čaat div. generala s. Lazarju Tooj6u, ki bo dreti ob 20.80 v Sokotekem doom na Taboru. —i) >6o*m< matica v Ljabijaai vabi svoje članstvo, da se po mogoenosti polnošteviino u delen dan ašn je«a poslovilnega večera v iaat odhajaiocemu^di?. generala g. Lesarja Tooiea, ki bo ob 20.30 t Sokotekem domu aa Taboru. ." —lj Četnlki! Drevi ob 20.30 vsi na Tabor k poslovilnemu večeru div. generala br. Tonića« —lj 8eja meatneaa Sveta . UaWJ*nsfc«s*a, Jutri ob 17. bo v veliki Sejni dvorani mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, poročila finančnega, gradbenega, tehničnega, kulturnega, trošarinskega in persoiialno-pravnega odbora. Javni bo sledila tajna seja. 1 j— Javna varnost v Mostah. Po Mostah in Vodmatu se klati več sumljivih tipov, ki postajajo mirnemu občinstvu zlasti nevarni v večernih urah. Nedavno je bila napadena neka ženska, ki je imela zvečer opravka pri sosedu. Tik ob ograji poleg hiše ji je zastavil pot mlajši potepin, ki jo je jel nadlegovati in siliti vanjo. Pred-Knocjijim pa se je pijan rokomavh lotil čevljarja Jožeta Janoša in ga doma pred niso z nožem osuval v život. Janoša so morali zaradi poškodb, ki mu jih je prizadejal neznanec, spraviti na klrurgičnl oddelek bolnice. —IJ Vid vaših oCt si obvarujete le a op-ačno Čistimi brušenimi stekli katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana —lj Maturant; (inie) mošKega ufejteljišfa v Ljubljani i. 19Ž8 se zberemo ob priliki banovinske skupščine JW v ponedeljek, 11. julija ob 9. uri dopoldne v kmečki sobi pri Sla miču. da se pogovorimo o nadaljni proslav naše 15 letnice. Vsi in vse. —lj Tatvine. Skladiščniku Janku Vavpo-tiču je nekdo ukradel iz spalne sobe dvo-krovno srebrno uro z verižico, vredno 1000 din — V avtobusu med vožnjo v Tržič je zepar izmaknil trgovcu Feru Milan o viču iz Novih Jarš sivo denarnico s 300 din. — Pri mesarjih so tatvine zelo pogost*. Mesarskemu mojstru Francu Selanu je te dni nekdo odnesel iz domače zaloge v Potočnikovi ulici za 880 din svinjskega mesa. — Kolarskemu mojstru Antonu Langusu je bila iz delavnice v Koblarjevi ulici ukradena vodna tehtnica, amerikanski sveder, klešče nekaj ključev ter precej drugega orodja, vrednega 300 din Na policiji se je v teh dneh zglasilo spet več strank, ki so prijavile vlome v podstrešja. Tatovi vedo, da odhajajo poleti ljudje na počitnice na deželo, pa pred odhodom ne zaklenejo dobro podstrešnih vrat. Neprevidnost strank tatovi pridno izrabljajo '.n bo tako še marsikdo našel po povratku svoje podstrešje oplenjeno. Iz Višnje gore — Nov grob. Vnetju slepiča ie v četrtek popoldne podlegla v ljubljanski splošni bolnici Erjavec Manja (HroVatova mama) iz Križke vasi. stara šele 47 let. KLjub takoj, šnji zdravniški pomoči ji niso mogli rešiti življenja. Poko-ina zapušča moža in deset otrok; najmlajši je star Šele 2 leti. Njen pogreb je pokazal kako radi so jo imeli vsi. č^ij ni bilo suho skoraj nobeno oko številnih posrebcev ob pogrebu plemenite matere. Blao ie tako obubožam, ho zopet trla lakota, kajti aa denar je trda na kmetih ki si ne bodo mogli ku-piti s čim živeža. Iz Šoštan — Zrriostni izpit] na maččansJti šoli. Završne izpite so na tukajšnji meščanski šoli položili naslednji dijaki in dijakinje IV. razreda: Antiej Bogomir, Hajnc Marija, An ♦ le j Prane. Ldchtenegger Hilda, Berdnik Oton. Lichtinegger Elza, Kom* pan Jože. Prodnik Roza, Pleteršek Miloš, Sternad Olga. šoln Vekoslav, šumer Draga in Vasle Ferdo. — Čitalnica bo do 1. septembra zaprta. Člani pa si lahko izposodijo posamezne zvezke revij vsak četrtek od 16. do 17. popoldne v osnovni šoli. SPORT — Motođirke Hermesa. V nedeljo 10. t. m. bo dirkališče Hermesa nudilo občinstvu izreden užitek. Velike motodirke Hermesa! Hrvatje so najavili močno udeležbo. Tudi zastopstva domačih klubov ne zaostajajo za njimi. Da se občinstvo Izredno zanima za to prireditev, kaže dejstvo, da so naše tvrdke. naklonjene mo-tosportu. poklonile tekmovalcem lepe pokale, ki so razstavljeni v izložbi tvrdke »Astra« na Aleksandrovi cesti. — Ne zaostajamo za Zagrebom! Nedeljske motodirke naj bodo tudi za Ljubljano — dogodek. — Hermes. Stavka zavarovalnih uradnikov VSe kale, da se bo stavka t najkrajSetn tudi na Ljubljano Ljubljana, 6. julija Zavarovalno uradništvo v vsej državi je bilo te nad pol leta v mezdnem gibanju. Zveza banenib. zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije si je prizadevala priboriti za uradništvo kolektivno pogodbo in v začetku je kazalo, da bodo delodajalci pokazali razumevanje za mezdno gibanje. Pozneje ao se pa pogajanja zelo zavlekla in uradništvo je sprevidelo, da ne bo tako lahko dobilo kolektivne pogodbe. Po vsej državi je bilo več zborovanj in spor med delodajalci in nameščenci se je čim dalje bolj za ostrejeval. Prvi osnutek kolektivne pogodbe, ki so ga izdelali nameščenci so delodajalci odklonili in ker je nastal zaradi tega spor med d dodajal-sko organizacijo je v smislu uredbe o minimalnih" mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb uprava mesta Beograda kot pristojno mesto prevzela vodstvo pomirjevalnih pogajanj. Na prvem pomirjevalnem pogajanju ni priHo do sporazuma. 1. junija je bilo v Ljubljani veliko zborovanje zavarovalnega uradniStva in sklenjeno je bilo, da predlagajo upravi Beograda naj v roku teden dni skliče pomirjevalna pogajanja. Obravnava je bila sklicana za 6. junija, ker je pa Zveza zavarovalnih društev v Beogradu imela od 7. do 9. junija na Bledu plenarno sejo, je bila obravnava preložena na 11. junija. Na tej obravnavi so delodajalci predložili taksen osnutek kolektivne pogodbe, da si zdi nameščencem sramoten, ker jim jemlje vsako svobodo, žali državljanski Čut in določa plače, ki niso v skladu s kvalifikacijo in stanovskim položaiem u radništva. Po tem osnutku bi uradnik v prvih treh letih službe smel sklepati z delodajalcem samo individualne pogodbe, a po treh letih službe bi zaslužil komaj 800 din na mesec brutto. Po tem načrtu kolektivne pogodbe bi se sedanji položaj u radništva zelo poslabšal in razumljivo je, da so nameščenci načrt odločno odklonili. Nadaljevanje druge obravnave je bilo 18. junija v Beogradu in tedaj je nameščenska organizacija popustila nekoliko pri svojih zahtevah glede plač, delodajalci so pa pristali \ 10^4 zvišanje plac, a vatrajah so pri vseh drugih Joiocbah osnutka. S tem so se pogajanja razbila in nameščenci imajo ada j proste roke za sindikalno akcijo. Zato je £e včeraj V zavarovalnih uradih v Zagrebu izbrtihnila stavka in sicer v centrali Jadranske zavarovalnice. Internationale. Dunavu. Savi in Assicurazzioni Generali. Stavkati so rudi začeli že v nekaterih podružnicah teh družb v drugih krajih in pričakovati je treba, da bo ▼ najkrajšem času prišlo do stavke tudi v Ljubljani. Z Jesenic _ Tragična smrt Jeseničana t Dubrovniku. Iz Dubrovnika je dospela vest, da je Ml pri strelskih vajah po nesreči smrtoo obstreljen g. Janko Zupan, sin Selezniškecn čuvaja z Jesenic. Pokojni Janko je Wl zal fant. klasično lepe postave. Bil je telovadec ier»en:škee oblečeni kozaki. so bili deležni viharnih ovacij, za mojstrske nastope. Prva dva večera je njihovo prireditev zelo motil dež, v ponedeljek zvečer, pa so ob lepem \Temenu imeli zelo lerp obiek. DOBER GOVORNIK — Ko kako je vam bil všeč moi garv«. Uporabljajte to kremo vsak večer. Ona redi la pomlajuje Vašo kožo, ko spite. Gube hitro izginejo. V enem tednu boste videti ca deset let mlajši. Podnevi pa uporabljajte hrano za kolo Tokalon bela barve. Ona odstranjuje zajedale« in zožuje razširjene znojni o«. Najtemnejšo in najodpornejšo kožo napravi v nekaj dneh nežno,, belo ta mehko. Uspeh Je zajemčen, «11 pa te denar vrna. Ji-MuK^i......2.^.in;i:i;.i;il!US» MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej. Preklici izjave beseda Din L—, davek posebej. 2a pismene odgovore glede malin oglasov je treba pritožiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek £ Din LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjiči, perilo L t d prodaja najceneje P K E S K £ B, Sv. Petra cesta 14. 1JL ZLATO vsakovrstno, najboljše plačam. B. BANGU8 zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 50 PAB ENTLANJE ažuriranje-, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijanac, Gosposvetaka c. 12. STAnOVAMA Beseda 50 par Najmanjši davek posebej. ENOSOBNO STANOVANJE oddam takoj ali za avgust. — Pojasnila Cojzova cesta 1. 1816 PRITLIČNO STANOVANJE sobe in kuhinja s pritiklinami jddam. Rožna doL, Pred jamska ulica 52. 1824 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Aleks. OBLAT, veletrgovina i vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 SALONSKI KLAVIR z angleško mehaniko, odlično shranjen, prodam zaradi selitve. Naslov v upravi usta. 1823 KUPIM 00 psu. Najmanjši znesek posebej H Din POZOR! Kupujem In prodajam rabljene čevlje. — Rabim večjo količino moških čevljev. Klavžer, Vos-n Jakova ul. 4. i 1808 SLUŽBE 00 par. davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din 3 SODARSKE POMOČNIKE mlade, izvežbane, sprejme takoj sodarstvo Ho man, Stražiače pri Kranju. 1818 Makula turni papir pmođm isprava nStovenskega N«odsf Ljubljana, Kitafljeva «Bca Sta«, s A1B Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 6. Julija 1938. Stev. 148 svetiti. Dobro bi bilo tudi dognati, 5e teva učmi nacrt iz matematike isto na realnih in humanističnih gimnazijah. Ne verjamem; zakaj v sedmih letih se ne da obdelati toliko kot v osmih. Pa kot reče. no, to bo treba na pristojnem mestu ugotoviti in že v šolskem letu 1938-39 urediti tako, in sicer samo tam kot zahteva učni načrt z vsemi svojimi blažfmlmi opazkami, ki pa jih ta in oni profesor no_ c> upoštevati, a jih bo upoštevati — moral ! To bi bilo drugo! Veliko krivdo pripisujem za slabe uspehe tudi pismenim izdelkom. Ljudje božji, samo enega pisatelja (stroka mi je po_ stranska stvar) mi povejte, ki se na svoje delo temeljito ne pripravi, in Se nekaj! Temo za to delo si izbere sam! In med skladovnico pripomočkov tuhta dn:ve, tedne, mesece in tudi leta. A dijak ? Da bi mu profesor povedal, o čem bo pisal! Kaj si zvedel! To mora ostati do zadnjega, skrivnost. zapečatena pod srdmimi peča. ti: Imeniten tema, 30 minut časa, pa b! ne pisal odlično! Tri težke (včasih celo več) naloge iz matematik^ in 30 minut časa; seveda osel je osel! Ne bodimo šo-lobarde in povejmo si kar v brk, da je vse to nepotrbno mučenje dijakov in da je še čudež, da dijak v tem času sploh kaj pametnega napiše. Ta način pisanja je pihanje za solo! šola pa mora navajati za delo v življenju, a za tako d lo mu je treba dati razmaha že v šob. Ne zemlja ne nebo se ne bosta podrla, če pove pro-f sor dijakom, o čem bo pisal. Jaz bi mu povedal celo vire za pomoč. Tako bi di_ jak res pokazal elasticiteto svojih duševnih moči m tako nalogo tri bilo veselje brati in jo tudi redova ti. Take naloga bi pripravljale dijake za univerzo in za življenje. Ker pa se to tako ne dela, je dijak ob vstopu na univerzo skoro tak duS:vni K slavim uspehom na srednjih šolah Nekaj potrebnih ugotovitev ia opazk ob koncu iolakega leta 1937-38 Ljubljana, 6. julija Qu'en dira le naOnde? Ko sem pregledoval tabele o učnih uspe-nih na naših srednjih šolah koncem šolskega leta 1937/38, se mi v prvem hipu odstotki med učenci, ki so izdelali in med učenci, ki niso izdelali, niso videli poraz-* ni. C i m bolj pa sem tabele ogledoval, tem bolj se mi je prikazovala slika porazov; zakaj kono?m koncev sem spoznal, da se suče (po veliki večini) okoli ene tretjine vsega števila učencev, t. j. od vsakih 100 učene v jih je med šolskim letom 1937-38 poginilo v bojih z uma sv i tlim mečem okoli 30. V prvem hipu bi človek menil, da to ni dosti. Toda, če primerjamo razmerja med zmagovalci in premaganci, moramo ugotoviti, da so to po velki večini samo Piiove zmage. In zaradi tega je koristno, je pametno in je potrebno, da iščemo vzroke, ki so knvi zgoraj omenjenih porazov. Sicer :e res. da je pisarj:nje o vsem tom nehvaležen posel; zakaj so profesorji, ki ym je m tanje dijakov naklada; m tem 5-ieieče vrstice niti name-rjer.e niso; zakaj tem bi se dala nač la o učenju in vzgajanju vtepsti v glavo samo s cepcem, nikoli pa ne s peresom. In sedaj k stvari! Ob študire.-ju teb 1 sem dognal najprej to, da i>> bili v Selškem letu 1937-38 učni in vzgojni uspeh: nabci;ži rta onih srednjih šolah, kjer delujejo pedagoško nao-braženi profesorji: zakaj tam so odstotki neuspehov nvnlmalni (+92; —8». Tu se vidi na prvi h p, tla upošt vajo profesorji ra teh zavod h delo kot trko v šoli in ne sam:- će'a doma po naicčilu v šoli; po domače re to piavi, da oaj-> ti profesorji s svojim delom \ šoli kemertar k delu dijaki doma n ne ?amo zipovedi, to in one s» nauči knko. o :e tvo>;a stvar, moja ]a je če ne bcš znal, da ti dam — cvek' Da ie vazVrn meti prrra in drugim načinom u-cn;o in vzrcian-a velika kakor med no.70 Letnih poročilih« so šle naše šole skoraj za nekaj stoletij nazaj. NI mogoče! Je mogoče ! ! Uvedle so tamkaj >pran-ger«, kar pa Je zelo neokusno, nepotrebno, nevzgo£x> in nesocialno. Vraga, komu pa je kaj mar, če je ta in oni učenec ade. lal ali ni abVlal! Domačim bo povedal že sam, drugih pa to ne briga. ,ald bi jih vsaj brigati ne smelo! Dalje, pranger is m* poboljšal nikoli in nobenega; in ga tudi sedaj ne ho!. Kam vodijo te opazke v > Le to; m poročilu«, vam bi prav mičme povesti povedali boji med strankami! Ali menite, da ljudje ne stikajo in najdejo, da je med zaznamovanimi najvre ubožcev; a so vsi ti bolj ubož-ni v trebuhu, nego pa v glavi: Zaradi opazke, da iz tega in tega predmeta ni izdelal, še ni povedano, da je drugje do. ber, prav dober, morda celo odličen. To bi pa moralo biti označeno — Že zaradi prangerja. t. j., če je že podstavek grd. naj bo lepa vsaj figura, ki na tem pod_ stavku stou. Sicer pa sem mnenja, da je V3-* to tolika neokusnost, da bi morala izginiti enkrat za vselej! Kje najdete to med d^trimi kulturnimi narodi! Culukaf-ri pa menda tudi Jugoslovani nismo! To bi bilo četrto! Se nekaj bi rad povedal za kon^c. In to bi bilo, da rn^ni marsikateri profesor, da ima ubogi dHak opraviti samo z njegovim predmetom. Gosnodje vi učite 2 do 4 predmete: največ! Učit- iih že leta in leta! Ni vrag da bi jih ne obvladali suvereno. Tn dijak? — Se muči od leta do leta z naj_ manj 10 predmeti in sicer vsako leto v nov "m in večiem ohseehov manjšali. Vam :n vašemu zavodu bo to v čast, dijakom in domu v vesel ie. narodu in domovini pa v prid. Ne. ni ^fajfa« vse zakaj br^z tobaka ni dima: in brez dima je še kadilnica v cerkvi — zanič T In to rt*i bo peto! Ni došt*< A če bo le en^ ^dilo sad. bom o tem ob Jt*TU šols»keera i^ta 1938_39 poročal z veseljem. Srvectator. nacci imajo svojo univerzo Ustanovil jo je dober poznavalec sr^afatis^ KnjJge ameriškega pisatelja in risarja E. Thompsona-Setona spadajo med najboljše mladinsko čtivo in so vedno znova užitek ljubiteljem preproste, globoke dramatike življenja pragozdov in njihovih prebivalcev — zveri in Indijancev. Thompson-Seton je živel dolga leta med severcame-riškimi indijanskimi plemeni, učil se je njihovih jezikov in spoznal njihovo samoniklo kulturo. Po vsej pravci se ga je prijelo ime »Veliki volk«. Indijanec vstaja polagoma po stoletnem brezpravju, izkoriščanju in zatiranju k novemu življenju, ki ga postavlja družabno in pravno v isto vrsto z belokožci. Indijanci, avtohtoni, primitivni prebivalci zapada ne izumirajo več. Če odračunamo peščico sreč nežev, ki so dobro prodali svojo zemljo, bogato na tekočem zlatu — petroleju, nam ostanejo siromašni Indijanci iz rezervacij, številna plemena, različna po jezikih in značaju. Samo filozofija, vera in nravstveni zakon so vsem skupni. Indijanec je sicer hraber v boju. toda po naravi je miroljuben. Pravi, da je njegov bog — Veliki duh — vedno z njim. Njegova prva in najvišja zapoved je prizanašati otrokom in slabim, nasititi lačne in obleči bedne. Indijanec časti simbole naravnih elementov in veruje v instinkte. Umetnost je najdražje, kar so si ohranili Indijanci od svoje stare kulture do naših dni. Prepevajo ob vsaki priliki pesmi jutranje zarje, pesmi noči, priprošnje pesmi žen k Velikemu duhu. naj jih zaščiti, kadar odidejo njihovi možje na vojni pohod, pesmi k otroškim igram, tajinstvene pesmi umiranja, pesmi prekrasnih pesniških besedil. Zanimiv pojav je indijanska godba kot zdravilno sredstvo. Poleg prepevanja rabijo Indijanci piščalke, velike ploščate, pestro poslikanp bobne ter razna originalna tolkala. Indijanski zdravnik, dober poznavalec zirav;lniri učinkov zelišč, je spoFtovan in mogočen. LcCi z masažo, svežim zrakom, golncem, dimom zgorevajočega borovega lesa, s susrest^jo in glasbo. On pozna sredstvo proti piku strupene kače. Smrti se Indijanec ne boji in kadar pride zadnja ura, se veselo poslovi jo, da bi nosil Indijanec obleko ^.arni-škega blasa. Doma narejeno blago, pobarvano v priljubljenih barvah n sešito v pestre pasove, mu služi za ob>eko, ki si jo naredi sam ter jo okrasi z jermen*', resami, perjem in hermelincra. Globoka indijanska umetnost se nam kaže zlasti v plesih, obogatenih z originalnimi oblačili- To so v prvi vrsti uspavanke, plesi počasnih, zibajočih kretenj, dalje pesmi umiranja, spremljane s patetičnimi stUiziranimi kretnjami rok. Zanmive so indijanske otroške igTe ob spremljavi razglašenega bobna in eksaltiranih bojnih plesov, ki jih plešejo do opojnosti in popolne otrplosti. Spomenik globoke življenjske ljubezni zakoncev Thompson-Setonovih je »College of Indian vVinsc-om- v Santa Fe v Novem Mexicu. Beli slušatelji, ki jih je tam okrog-120, uče Indijance obrti, petja, plesa, ljudske umetnosti, filozofije in bogoslovja. Namen vzgoje v kolegiju je obnovitev starih običajev in narodnih tradicij indijanskih plemen, ohranitev in oživljanje njihove originalne kulture, pragozdne modrosti in prirodne filozofije. Nauk o instinktih, ki jih je naštel Thompson-Set on okrog 60, naj pokaže dijaku lepoto in veličino narave, naj ga vodi po plemenitih potih skozi življenje in mu vcepi naj plemenitejšo idejo indijanske vere: živeti v miru z drugimi ljudmi. Thompson-Seton pravi, da sta zrasla njegovo literarno delo >Woodcraft League« in indijanska univerza na teh temeljih. Cigarete brez papirja Milijone kadilcev po vsem svetu čaka veliko presenečenje. Mlademu madžarskemu pisatelju Štefanu Tamasu in njegovemu tovar'šu kemiku dr. Josefu Gy6rkyu se je po dolgem prizadevanju posrečilo LzumitJ c;garete brez pnn'rja. Po nov: metod', ki je že patentiiana, se cigaretni tobak ne zavija v papir. temveč v tenak, pioscrcn ovoj, ekstrahiran iz tobaka samega. Poldrugo leto sta delala izumitelja na izpopolnitvi svoje metode, končno se jima je pa posrečilo izdelati iz tobačne žlindre mreno, za polovico debelejšo od cigaretnega papirja, pri tem pa povsem pro- zorno. Ta mrena se ne trga. zgoreva pa prav tako dobro kakor tobak. Madžarska izumitelja sta investirala nad 100.000 pengbv v svoje poskuse, toda denarja nista vrgla proč in tudi trudila se nista zaman. Komaj sta namreč svoj izum patentirala, se je priglasila največja ameriška tobačna tovarna American Union Tobacmo Companv m jima ponudila milijon dolarjev za ameriško licenco njunega izuma. Zanimivo je pa, da sta oba izumitelja nekadilca. Svetovalci so jima bili strokovnjaki madžarskega tobačnega, monopola in oni dan so priredili veliko poskusno kajenje. Cigareta brez papirja se je zelo dobro obnesla in na Madžarskem so takoj zaceli izdelovati take cigarete. Jules Romains o vsesokolskem zletu Sokolski javni nastopi so nekakšen verski misterij V dneh vsesokolskega zle ta v Pragi so zborovali tudi delegati Pen-klubov. Od Prage so se poslovili v četrtek 30. junija. De- legati skoraj vseh na kongresu zastopanih držav so izrazili tople simpatije in obču- Francija dežela rekordov Angleški novinar, ki se je vrnil z vel. kega potovanja po Franciji, je sestavil tabelo turističnih rekordov Francije. Po tej tabeli se res nobena država v Evropi nc more primerjati s Francijo, kajti Francija ima najvišjo goro v Evropi (Mont Blanc 4708 m), najvišje ležečo cesto (Col de 1'Iseran 2769 m), največ gradov (761). največ zdravilišč (120) in plaž (900). Francija ima tudi največje cestno omrežje (705 tisoč km), najvišje ležeče mesto v Evropi (Brianson 1326 m) in najvišje ležečo vas z nad 500 prebivalci (Samt Veran v dau- phinskih Alpah 2040 m). Angleški novinar je pa pozabil pripomniti k tem rekordom, da ima Francija tudi najboljša vina in najboljšo kuhinjo na svetu. Skratka: sami rekordi. Nova odkritja švedskih zdravnikov V Karolininem zavodu v Stockholmu je bila nedavno debata na zdravniškem zborovanju o novi operacijski metodi, ki naj odstrani bolečine v obrazu, nazvane znanstveno trigeminus neuraigia. To metodo so uporabni na nevrološki kliniki znanega švedskega »možganskega« specijalista prof. Herberta Olivecrone v serafinski bolnici v Stockholmu. Izkazalo se je, da je edino radikalno sredstvo, kako priti do živega bolezni obraznega živčevja, v kolikor je vzrok res neznan, to, da se odstrani ves sklop živčevja, prenašajoč občutek bolečine. Težkoča je bila v tem, da si zdravniki niso bili na jasnem, katera živčna vlakna prav za prav prenašajo bolečino in katera imajo druge funkcije. Odkritja drugih švedskih zdravnikov dokazujejo, da prenašajo občutek bolečine vsaj glede na okoliške organe izredno nežna vlakna, v premeru manjša od 4ih mikronov. Prof. Gosta Haggvist je uporabil metodo za merjenje teh vlaken, odkrito po nekem drugem švedskem zdravniku, m uspešno je naštel v živcu izvestno število dovoli nežnih vlaken ki lahko ver^'o za bolečino prenašajoča se vlakna. Posrečilo se mu je tudi najti prikladno mesto za odstranitev teh žvcev. Novo operacijsko metodo so v Stockholmu opetovano preizkusili in vedno z uspehom. Uporabili so jo uspešno tudi v Mlinchenu in Kodanju. Če napravi operacijo izkušen operater, ne čuti bolnik nobenih bolečin, pa tudi vročine in dovanje češkoslovaški državi in njenemu prebivalstvu, saj so videli povsod mir, na drugi strani pa trdno odločnost in vero v bodočnost. Federacija Penklubov predstavlja v veliki meri duhovno Evropo in tako lahko rečemo, da je bil letošnji kongres te mednarodne organizacije spontana in nepozabna manifestacija solidarnosti te duhovne Evrope s češkoslovaško v njenem sedanjem položaju. Pisatelji so ponosno priznavali, da jim njihova ljubezen do svobodnega, izražanja osebnega prepričanja ne dovoljuje zatreti v sebi besede občudovanja, priznanja in simpatij, ki jih čutijo do Češkoslovaške in ki so se še povečale po vsem tem, kar so videli v^*ragi. Slavni pisatelj Jules Romains je opisal v svojem govoru vtise s sokolskega stadiona in izjavil, da je bilo to eno najmogočnejših doživetij njegovega življenja. — Ne morem opisati globokega vtisa, — je dejal. — ko sem začutil moč te prostovoljne discipline sokolske mladine, stopajoče v koraku, ki izraža voljo do svobode, ne pa v koraku, priučenem za paradni učinek, mladine, demonstrirajoče na tako edinstveno krasen način svojo voljo do življenja in svojo odločnost doprinašati žrtve za svobodno življenje. Priznam, da sem bil ganjen do solz. To, kar so nam pokazali Sokoli, je bila evokacija antike, čije dih me je v tej deželi objel. Sokolski javni nastopi so nekakšen verski misterij demokracije in za to priložnost občutiti večno veljavne vrednote demokracije bomo češkoslovaški vse življenje hvaležni. mraza ne na tisti strani obraza, kjer so se oile pojavile bolečine. Živci pa ostanejo še . edno občutljivi za tip. Edini riziko je, da hko zadene operater tudi gla.c< vne živce. Toda človek z nevralgijo obraza čuti pogosto tako strašne bolečine, d;. iuisi vse, samo da bi se jih rešil. Novi na£i'£i Marleno Bietrich Francoski listi poročajo, tla se mudi Mar-tena Dietrich v Parizu, kjer so ji seveda na vsakem koraku za petami novinarji, da bi zvedeli kaj o nji. Zanima jih vsaka malenkost iz njenega življenja. Zvedeli so. da je podpisala več pogodb s filmskimi podjetji in vse kaže, da ji bodo zdaj dodeljene boljše in večje vloge, kakor jih je igrala prejšnja leta. Iz Pari za odpotuje v Hollywood, kjer nastopi v novem velikem filmu o Chopinu v vlogi prijateljice slavnega skladatelja Oeorge Sandove, v vlogi ženske, ki se je pojavila prvič v zgodovini v moSki obleki. Potem bo igTala v Hollywoodu ali pa v Londonu glavno vlogo v filmu »Deževati je začelo« po romanu ameriškega p satelja Ivouisa Bromfielda. Msrlene Dietrichova je sama izjavila nekemu pariškemu novinarju, da je dobila ponudbo nekega francoskega filmskega podjetja, naj bi nastopila v Parizu v novem filmu proti honorarju 6,000.000 frankov. Vse kaže, da je Marlena svoj najboljši reklamni šef. H E RE Y B A UDOV A * 18 05UETR ROfTIRM Q£ KLISKE OPI 5KCF) — An, ljubi jo, kakor je ljubil mene, — je pomislila Tereza z ljubosumno mržnjo v srcu, — toda mene še lahko najde med seboj in njo. Kočija se je ustavila šele v Madridu, v drevoredu pred lepo, na samem stoječo hišo. Tereza se je nenadoma zdramila iz žgočih sanj, v katere je bila pogreznjena. In odšla je za svojima spremljevalkama v nekakšno čakalnico pred.dvoriščem, čigar vrata so se takoj zaprla. — H komu me vodita? — je dejala ozirajoč se začudeno po bogato okrašenih stenah in slikah v širokih zlatih okvirih. — K vam, madame, — je odgovorila prva spremljevalka. — K meni! je vzkliknila Tereza vsa presenečena. Potem si je pa zakrila z roko oči kakor bi se hotela prepričati, "da je vid ne moti in da je vse okrog nje resnično. — Pojdite, madame, — je nadaljevala spremljevalka, — vzemite novo obleko, midve si bova pa šteli v čast, da vas bova smeli obleči. Najina dolžnost je streči vam, odrejeni sva vam v službo. Tereza se je dala odvesti v prostrane, razkošno opremljene sobane. Tu ni bilo nič podobnega podeželskemu razkošju doma Vasconcellov. Vse, kar je bilo okrog nje, je dihalo nekaj svežega, tajin- stvenega, elegantnega, kar je božalo in obenem dražilo Čutnost. Najbolj čudno je pa bilo, da se je Terezi zdelo, da v tem čarobnem kotičku nekdo prebiva in da ga je pravkar zapustil, da bi se umaknil Terezi. Vse je tu dihalo nekakšen vonj krasne mlade žene, navdušene za razkošje in siiaj. Tereza je sedla k toaletni mizici, polni dragocenih škatlic in stekleničic. kakor v draguljarni, in po dveh letih se je prvič zopet pogledala v ogledalo. Pri tem pogledu so ji zažarele oči v občutku ženske nečimernosti in lahna rdečica ji je zalila obraz. Opazila je, da je mnogo lepša, kakor je bila kadarkoli. Nastala je noč. Ena spremljevalka je prižgala mnogo svečnikov, iztegujočih svoja ramena s svečami med umetniškimi okraski. Druga je prinesla večerjo v dragoceni posodi iz kristala in srebra. — Toda vse to ni bilo pripravljeno zame. — je dejala Tereza končno. — Ali ni prebival pred menoj v tem domu nekdo drugi? — Da, madame, — je odgovorila dru^abnica. — Njegova gospodarica ie bila Klara Calderonova. — Kdo je ta dama? Njeno ime slišim prvič. Ali spada k dvoru? — Ne madame. — je odgovorila služabnica zelo blarlnokrvno. — To je zelo lep* ženska, ki jo je ljubil kralj, nas gospodar. Podaril ji je to hišo in ona je porodila tu sina, ki ga je priznalo Njegovo Veličanstvo za lastnega in ki se imenuje don Juan d' Austria, kot nezakonski sin slavnega cesarja Karla V. Toda Calderonova ni bila dostojna te visoke časti. Krali je imel tekmeca in v pravičnem gnevu je ukazal, naj zapro njegovo nezvesto liu-bico v samostan Predvčerajšnjim je zapustila ta 7^>m in nikoli več se ne vrne vanj. Po tem odgovoru je ostala Tereza DOgrezrnen? v nekakšno otrplost. Slutila je stvari, ki jj niso bile nikoli prišle na misel. Po glavi so ji rojile tisočere bojazni, tisočere zbegane želje. Zdelo se ji je, da fe pod vplivom nekih čudnih sanj in da se prebuja na slamnatem ležišču svoje samostanske celice. Njeni družabnici sta jo položili za svilenimi zavesami v opojno duhteče in s čipkami okrašene pernice, kjer je kmalu trdno zaspala. Tik pred jutranjo zarjo, v času jutranjih molitev, se je nenadoma zbudila in sedla na postelji. Bilo ji je kakor da je slišala zvon, ki jo kliče na kor in ob svitu nočne svetilke na mizici, je zrla vsa zbegana na bogato okrašeno sobo. kjer so se lesketala ogledala in zlati okraski. Ob vznožju nien^ oostelie spe^a družabnica je vsa prestrašena vstala. — Kaj se je zgodilo, madame? je vprašala? — Ali ste bolni? Ali ste imeli težke sanje? — Da, — je odgovorila Tereza z medlim glasom, — strah me je bilo. — Pomirite se. Spite, madame, da boste jutri krasni in sveži, kajti sprejeti boste morali gosta. — Kdo pa pride k meni? Družabnica se je nasmehnil - - ••,^s«ii io *• nazaj ^crnice in 7r ala; -alj! XIII. KR /A LJUBICA Kukih štirinajst dni pozneje sta se valjala Pac Rosales in njegov tovariš Tovalito v senci dreves v Pradu. Takrat Prado ni bilo kakor je zdaj promenada s širokimi drevoredi; to je bil park z zelo ko-tanjastimi stezami in na gosto posejanim drevjem brez vsakega vrstnega reda. Berača sta sedela v najoddaljenejšem kotičku pred hišo, ki je njena streha povsem izginila v temnih listih figovcev. Vse naokrog je bilo tako malo življenja in truščrv da bi človek lahko smatral ta kotiček za neobljn-den. — Madrid mi ugaja, — je dej^l Paeo Kosale? Tu si pošten človek opomore in verjemi mi, To iito, midva preživiva tu nekaj let svojega živ-nja. Nočem se vrniti v Valencijo, dokler se n staram in dokler si malo ne ogledam sveta. — Pa naj bo, — je odgovoril Tovalito, — o niva tu, saj mi je malo ležeče na tem, kje vlaf n to ubogo pohabljeno telo, vzbujajoče zavist toli' brezvestnih siromakov, ki so si morali umetno preskrbeti telesne hibe. — Da, veliko prednost imaš pred njimi, — je pr' -trdil Paco Rosales. — Iz tega bi moral kovati več dobička, zlasti pa oklepati se naše? oklica z večjim zadovoljstvom Omftjs Jastp Zopanfiić — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo tn inseratni del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani -P