Poštnina platana o gotovlal
V Ciubliaai, totch H. lualja 1937
Cena din 1
1 Steo. 127
Z Ilustrirano prllopo Mleden o slikah««
let d il.
Pomen nemškega obiska v Belgradu
Belgrad, 8. jun. Včeraj ob 11.45 je dopotoval z letalom v Belgrad nemški zunanji minister na svoj napovedan obisk. Na letališču ga je sprejel predsednik naše vlade dr. Stojadinovič z ministri, dvorni minister Antič, diplomatski zbor, zastopniki nemške manjšine, vojni minister, častna četa vojske in veliko odličnega občinstva. Po pozdravu na letališču so se nemški gostje odpeljali v mesto.
Popoldne sta imela dr. Stojadinovič in nemški zun. minister prve politične razgovore, zvečer pa je bila v Gardnem domu slavnostna večerja, ki so se je udeležile vse ugledne politične, vojaške in diplomatske osebnosti iz Belgrada. Pri večerji sta predsednik dr. Stojadinovič in nemški zun. minister izmenjala zdravice, v katerih sta izrazila željo, da bo sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo, ki je rodilo toliko sadov, v bodoče še bolj tesno in strnjeno in bo služilo napredku ter sreči obeh držav in vse Evrope, v čemer je pomen nemškega političnega obiska vJugoslaviji. Oba dr-
žavnika- sta zdravici zaključila z željami za srečo obeh državnih poglavarjev ter kneza namestnika Pavla.
Belgrad, 8. junija, m. Nemški zunanji minister baron von Neurath bo danes dopoldne zopet porabil za to, da se bo sestal s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičem. Sestanek obeh državnikov bo tudi še popoldne, Ka_ kor pričakujejo, bosta nocoj sprejela tudi domače in inozemske časnikarje ter jim dala uradpo poročilo o svojih razgovorili. Tukajšnja politična javnost poklanja sedunjim razgovorom obeh državnikov veliko pozornost, čeprav je bilo že vnaprej napovedano, da je obisk nemškega zunanjega ministra von Neuratha v Jugoslaviji čisto uljudnost-nega značaja in da ni treba pričakovati nobenih novih političnih dogodkov. Tudi včeraj so odločilni krogi z vso odločnostjo demantirali razne vesti, ki so izšle v inozemskem časopisju o bel-grajskem sestanku med Stojadinovičem in von Neurathom. Isti krogi so izjavili, da sestanek obeh
državnikov v ničemer ne more škoditi Mali zvezi in Balkanskemu sporazumu, temveč da more prinesti le še novih koristi.
Zvečer bo na čast nemškemu zunanjemu ministru in njegovemu spremstvu slavnostna večerja na nemškem poslaništvu, za tem pa ravno tam velik sprejem. Von Neurath je včeraj s svojim spremstvom obiskal nemško vojaško pokopališče ter položil venec na grob v svetovni vojni padlih nemških vojakov.
Nemški zunanji minister ostane v Belgradu do srede popoldne. V sredo dopoldne se von Neurath odpelje na Oplenac, kjer se pokloni spominu kralja Aleksandra in položi na njegov grob venec. Ob vrnitvi v Belgrad se ustavi na Avali ter položi na grob neznanega vojaka venec. Odhod nemškega zunanjega ministra je določen za sredo popoldne. Iz Belgrada bo s svojim letalom »Ge-neral von Hopner« odletel v Sofijo, nato pa v Bukarešto.
Blomberg o vojaški zvezi med Italijo
in Nemčijo
Rim, 8. junija, m. Včeraj je bila med Nea-plom in Gaeto velika parada italijanske mornarice na čast nemškemu maršalu in vojnemu ministru Blombergu. Pri pomorskih manevrih je sodelovalo 60 velikih vojnih ladij in 70 podmornic. S to parado je bil zaključen uradni spored Bloin-bergovega obiska v 'Italiji.
Sinoči je maršal Blomberg odpotoval na Sicilijo, kjer bo zasebno ostal v Palermu štiri dni, nakar se bo z lelaloni vrnil v Berlin.
Vojni minister maršal von Blomberg je sprejel zastopnika agencije Stefani in mu rekel, da je vesel, da se lahko zahvali za lep sprejem, ki ga je doživel pri cesarju in kralju in pri Mussoliniju. Poleg umetniških spomenikov v Rimu in Neaplju
sem lahko spoznal tudi oboroženo moč Italije. Imam vtis, da so vse tri vrste oborožene sile pod Mussolinijevim vodstvom dosegle tisto popolnost
oboroževanja, da se to orožje nahaja v rokah dobrih vojakov. Vem, da je to največja zasluga stranke in njenih organizacij. Prepričan sem tudi, da ojačenje osi Riin-Berlin zelo služi okrepitvi miru v svetu.
Maršal Blomberg je dostavil, da so vse govorice o kakršnihkoli političnih nagibih za njegov obisk izmišljene. Obisk je narekovala Mussolinijeva in Hitlerjeva želja, da ohranita mir na svetu.
Obisk nemških škofov pri sv. Stolici
Vatikan, 8. junija. Nemško škofovsko odposlanstvo, ki ga vodi kolnski nadškof kardinal Schulte, je včeraj odpotovalo iz Rima. Pred odhodom je odposlanstvo imelo več važnih razgovorov z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Paccelijem. Razgovori so se nanašali na nadaljnje vedenje nemških cerkvenih oblasti v sporu, ki ga je nestrpna
Oto Habsburški kandidat za španski prestol
Pariz, 8. junija, o. Pariško časopisje razglablja, kaj tiči v ozadju nenadnega prihoda Otona Habsburškega v nacionalistično Španijo. Listi priobčujejo razne zanimivosti^ o monar-Inističnih skupinah v desničarski Španiji. Po teh vesteh je baje Oton Habsburški najnovejši kandidat za španski prestol, ki naj bi ga zasedel po Francovi končni zmagi. Kandidaturo Otona Habsburškega podpirajo tiste evropske, izven-španske velesile, ki hočejo preprečiti, da bi Oton Habsburški nadaljeval s svojo propagando za vzpostavitev svoje rodbine v Avstriji. Obisk habsburškega princa na biskajskih bojiščih razlagajo francoski listi kot osebno propagando za Otonovo kandidaturo. Zanj se zavzemajo baje različne vojaške osebnosti iz nacionalističnega vrhovnega poveljstva, dočim hoče general Franco sam privesti nazaj na španski prestol pobeglega kralja Alfonza XIII. Alfonzu pa, čigar vlada ni bila pogodu niti španskim monarhistom samim, nasprotujejo drugi nacionalistični voditelji, med njimi general Qucipo de Liano, ki so sicer za vzpostavitev monarhije, toda ne Alfonzove. O bivšem kralju tudi ne marajo nič slišati karlisti, ki so imeli svojega kandiata Alfonza Karla Bourbonskega, ki pa je umrl brez potomcev. Nekatere skupine pa hočejo na španskem prestolu imeti bivšega presto-
Naš socialni minister govori na mednarodni delovni konferenci
Ženeva, 8. jun. AA. Včeraj popoldne je zasedal odbor mednarodne del. konference za javna dela. Predsednik odbora je rekel, da ima čast dati besedo jugoslovanskemu zastopniku, socialnemu ministru Dragiši Cvetkoviču. Minister je najprej rekel, da je bila naša država prisiljena, da poskrbi za zaposlenost na ta način, da zaposli široke ljudske plasti delavstva. Toda to delo je šlo skozi razne dobe. Najprej so se izvajala razna krajevna dela z manjšimi stroški. Leta 1935 pa je nastal v tem oziru preobrat. Tedaj se je za javna dela določila vsota ene milijarde dinarjev in izvajati so se začela dela splošnega državnega značaja. Vse to je moralo pospešiti oživljenje gospodarstva. Sedanji položaj delavskega stanu, ki pomeni napredek napram letom krize, je posledica te politike javnih del.
Krščansko delavstvo proti sovjetskim delavskim xastopnikom
Ženeva, 8. jun. Zastopniki krščanskih delavskih strokovnih organizacij so protestirali proti navzočnosti zastopnikov sovjetskih delavskih zvez na mednarodni delovni konferenci dela v Ženevi. Sovjetsko delavsko delegacijo vodita Jegorov in Sibol. Protestna spomenica opozarja konferenco, da v Rusiji ni svobode za strokovno zveze.
Sofija, 8. junija, m. Bolgarski kralj Boris je sprejel v daljšo avdijenco skupino jugoslovanskih zadružnikov, ki jih vodi minister brez listnice Voja Gjorgjevič,
naslednika grofa Cavadongo, sina Alfonza XIII. Močni so v nacionalistični Španiji pa tudi republikanci, katerih voditelj je bil pokojni ge-neual Molla. Ti se zavzemajo za ustanovitev nacionalistične španske republike.
Ni pa mogoče ugotoviti, koliko je v teh časopisnih razglabljanjih, ki so povečini pristransko pobarvana, resnice o dejunskem političnem razmerju v beli Španiji.
hitlerjevska vlada izzvala s Cerkvijo. O teh razgovorih nemških škofov z vatikanskimi krogi ne dajejo nikakih obvestil.
Berlin, 8. junija, o. Nemško časopisje nadaljuje zaradi tega obiska škofov v Vatikanu s svojimi napadi na Cerkev in na nemško katoliško duhovščino ter pravi, da bi morala nemška vlada Cerkvi zaradi njenega »protidržavnega« delovanja prepovedati sleherno udejstvovanje, češ, da je škodljivo za duhovni in telesni razvoj nemškega naroda.
Nemški katoličani si od obiska svojih škofov pri sv. Stolici obetajo skorajšne razjasnitve položaja, ki je nastal za katoliško Cerkev in njene vernike zadnje čase. Večina še zmeraj upa, da se bo vlada spametovala in ne bo izzvala verskega boja, ki bi utegnil postati za Nemčijo in njeno navidezno politično ter duhovno enotnost usoden. Katoliški krogi so prepričani, da bo vlada znala ceniti pravično in potrpežljivo stališče katoliške Cerkve, ki se doslej ni proti uradni gonji skušala niti braniti tako, kakor podli napadi zaslužijo.
40. razstavna prireditev
5—14. junija 1937
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2•—.	Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu.
Sejmišče obsega 40.000 m2.	Preko	600	razstavljalcev iz 14. držav.
Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali.
Hodna revija z varietejem. • Veliho zabaviSEe. • Koristno-prijetno.
Luxcmburg proti razpustu političnih strank
Luksemburg, 8. jun. A A. DNB: Delne volitve v Luksemburgu so izpadle takole: Katoličani so dobili 13 mandatov (prej 13), liberalci 3 (5), neodvisni kmetje 0 (1). Med opozicionalnimi strankami so dobili delavska stranka 7 (5), kmetje 1 (1), demokrati na Milerjevi listi 2 (0).
Istočasno je bil plebiscit o tem, ali sme vlada razpustiti nekatere politične stranke. Volivci so se z večino 51% glasov izrekli proti temu.
Kongres bo!garskii| ljudskih bank
Sofija, 8. jun. AA. Včeraj je na kongresu bolgarskih ljudskih bank govoril tudi jugoslovanski minister brez portfelja g. dr. Voja Djordjevič in pojasnil pomen zadrugarstva z narodnega in mednarodnega vidika. Omenil je tudi misel, kako bi naj zadružništvo sodelovalo v zbliževanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vsi navzoči so pozdravili govor ministra z burnim odobravanjem.
Neurje razdrlo most
Polhovgradec, 7. junija.
Današnja huda nevihta, ki je divjala popoldne, je tudi tu povzročila hudo škodo. Padala je kot jajce debela toča, ki je močno poškodovala posevke in pridelke na polju. Posebno občutno škodo pa je neurje napravilo na banovinski cesti št. 141, ki vodi iz Polhovegagradca na Črni vrh, in sicer v km 1.5, v takoimenovanem »Mačkovem grabnu«:. Tam je hudo vodovje povsem podrlo in odneslo lesen most ter je promet na tej cest j do nadaljnjega zaprt, ,
Vlagateljem bivše Avstrijske poštne hranilnice
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše Avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani objavlja sledeče: Na vlogo društvenega odbora z dne 26. maja t. 1., naslovljeno na generalno ravnateljstvo poštne hranilnice v Beograd glede podaljšanja roka za prijave hranilnih in čekovnih vlog, sporočamo, da je ista generalna direkcija odredila in potom podružnice poštne hranilnice v Ljubljani zgoraj omenjeno društvo obvestila, da se podaljša rok za prijave na nedoločen čas, in sicer vsak član društva v dravski banovini mora sam prijaviti osebno ali pismeno svojo terjatev pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. V prijavi je tudi navesti: St. potrdila, št. hranilne vloge ali ček. računa, terjatvena vsota, pri mladoletnikih potrdila sodišča in natančen naslov. Enako se morajo člani društva primorske banovine pri glasiti pri podružnice poštne hranilnice v Splitu Društvo je tudi interveniralo, da bi ee izplačilo izvršilo v podružnicah poštnih hranilnic v Ljubljani in Splitu, toda generalno ravnateljstvo poštne hranilnice v Belgradu se je postavilo na stališče, da bo ona sama nakazovala posameznikom. Sicer bo društvo v tej zadevi še storilo potrebne korake; koliko bo uspeha, ne vemo vnaprej. Kar se tiče valorizacije, upamo, da bo zadnjo besedo imelo še sodišče, ker je tožba še v teku. Zaradi tega prosimo p. n. člane, naj nikar preveč društvo ne oblegujejo s korespondencami glede izplačila vlog, ker z izplačilom se prične s 1. julijem t. 1. Člani pa, ki žele kakšna pojasnila, naj prilože znamke za odgovor. Društvo sprejema še vedno novo člane, bodisi vlagatelje dunajske, kakor tudi
Knez Pavle v Belgradu
belgrad, 8. junija, m. Danes dopoldne se Je vrnil v Belgrad Nj. Vis, knez namestnik Pavle. Na železniški postaji ga je sprejela celotna vlada na čelu s predsednikom Stojadinovičem, notranjim ministrom Koroščem in vojnim ministrom generalom Maričem. S kolodvora se je knez Pavle odpeljal takoj v Beli dvor na Dedinje.
Vesti 8. junija
Veliko angleško narodno romanje v Lourdes so
Sriredile za te dni angleške katoliške organizacije, anes je 1100 romarjev odpotovalo pod vodstvom \vestminsterskega nadškofa ter dveh škofov iz Londona 6 tremi posebnimi vlaki v Francijo. Romarji vozijo s seboj večje število neozdravljivih bolnikov in pohabljenih otrok.
Stalinu so poslali brzojavko s tečaja sovjetski raziskovalci Papapin, Krenkel, Širšo v in Fedorov, ki bodo ostali 6koraj vse leto na Daljnem severu. V brzojavki izražajo Stalinu svoje občudovanje za njegovo delo.
Vojno stan jo so proglasile francoske oblasti zaradi nemirov v Antiohiji.
Umrla je filmska igrulka Jean Harlow zaradi neke bolezni na mehurju.
800 milijonov dolarjev notranjega posojila za javna dela so podpisali Amerikanci v dobrem dnevu.
2337 baskovskih otrok je pred dvema dnevoma spet pripeljal francoski parnik »Habana« iz Bil-baoa v Francijo. Otroke bodo poslali povečini na kmete.
Turškj zunanji minister Ruždi Aras se je včeraj udeležil kosila, ki mu ga je priredila romunska vlada. Popoldne je imel dolga posvetovanja z ministrskim predsednikom Tatarescom.
Letalske nesreče v Angliji se zadnje tedne silovito množe. V 10 dneh se je ubilo 25 letalcev.-Širijo se vesti, da gre pri teh nesrečah za levičarsko sabotažo, kakršno so že nekajkrat ugotovili v angleških orožarnah in vojaških skladiščih.
Roosevelt naj posreduje v stavki ameriških kovinarjev v Pittsburgu in drugod. Tako prošnjo je Rooseveltu poslalo 80 dejavskih strokovnih organizacij. Podjetniki pa ne kažejo volje za sporazum in groze, da bodo proti stavkujočim nastopili z oboroženimi oddelki.
Trud za zbližanje angleških levičarskih strank in za ustanovitev angleške ljudske Ironte je zastonj, kar je razvidno iz tega, da je predsednik odbora za sporazum, sir Cripps, odstopil. Glavna zapreka je v odklonilnem stališču delavske stranke, ki o zvezi s komunisti noče nič slišati.
Stavka v mehiški petrolejski industriji je po posredovanju predsednika republike Cardenasa končana in 60 se vsi delavci vrnili.
Tajno komunistično organizacijo je odkrila argentinska policija v mestu Santa Fe. Prijela je 40 oseb in zasegla veliko orožja in propagandnega materijala.
Razmere v sovjetski Rusiji so tako resne, da so sovjetske oblasti dale svojim zastopstvom v inozemstvu navodila, da smejo tujce, le v izjemnih primerih pustiti v Rusijo. Boljševiške oblasti hočejo, da bi čim manj ljudi vsaj približno vedelo, kakšne 60 razmere v Rusiji. Zato bo za zdaj ves turistovski promet ustavljen.
Parnik »Vena«, last Mihanovičeve družbe, se je na uruguajski obali zaletel ob steno in se potopil. Posadka se je rešila.
Mussolinija jo odlikoval Hitler z novim redom Nemškega orla. Mussolini je prvi inozemec, ki je dobil to odlikovanje.
Mednarodni olimpijski odbor je imel včeraj dopoldne svojo sejo v Varšavi. Na seji se je bavii z organizacijo olimpijskih iger v Tokiu.
Mod igro šaha jo zblaznel poljski šahist Fried-mann. Bilo je na tem, da bo igro izgubil, kar ga jo tako razburilo, da se mu je zmešalo. Morali so ga odpeljati v blaznico.
Načelnik našega odposlanstva za mednarodno delovno konferenco v Ženevi, socialni minister Dra-giša Cvetkovič, se je včeraj pripeljal v Ženevo. Naše poslaništvo v Ženevi mu je priredilo svečano večerjo.
Bivši nemški cesar ni na smrtni postelji, kakor 60 pisali zadnje čase nekateri evropski listi, marveč je dobrega zdravja in 6e vsak dan sprehaja po grajskem parku v Doornu.
Število mrtvecev s križarke »Deutschland« je zraslo na 30, ker sta dva mornarja umrla v gibral-tarski bolnišnici.
Zaradi atentata na avstrijskega kanclerja Schuschuigga, ki ga je pripravljal lani hitlerijanee Janhuba, se je začel na Dunaju proces, z katerega je razvidno, da je narodno-sociali6tična organizacija v Avstriji še precej močna. S tem procesom hoče Avstrija pokazati svoj odpor proti vabam nemško politike.
Francoski zunanji minister Delbos je včeraj 6prejel angleškega in ameriškega poslanika v Parizu. Domnevajo, da se je razgovarjal z njima glede razburjenja, ki je nastalo na borzah zaradi padca cen zlatu.
Jugoslavifa: Ambrosiana v četrtek
Belgrad, 8. junija, m. Sinoči je belgrajski športni klub Jugoslavija sklenil dve tekmi z italijanskim nogometnim moštvom Ambrosiano. Prva tekma bo že ta četrtek, druga pa v nedeljo.
Belgrad, 8. junija, m. Sinoči je odpotovalo belgijsko nogometno moštvo v Bukarešto, kjer bo v četrtek meddržavna tekma Romunija : Belgija.
budimpeštanske Poštne hranilnce pod istimi pogoji, kakor je bilo že večkrat v časopisih objavljeno. Poudarjamo pa, da, če bi društvo v oktobru 1936 ne bilo vložilo tožbe, bi težko kdaj prišlo do izplačila, ker smo dobili tozadevne infor-lacije od uglednega funkcionarja v Belgradu. — Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice Ljubljana.
Šale za velike in male
Z nedeljskih dogodkov ob sedmini JNS Po svofi časnikarski dolžnosti...
»Jutro« je to svojo proslulo frazo, ki jo sicer zmeraj poudarja in postavlja za svoje moralno načelo, ob nedeljskih dogodkih docela pozabilo. Še ni dolgo, kar je »Jutro« »po svoji Časnikarski dolžnosti« iskalo morilca v javorskem farovžu, kako je (>o svoji časnikarski dolžnosti zamolčalo in omalovaževalo proslave majniške deklaracije v Ljubljani in po Sloveniji. Nič posebnega. Vsakdo rad verjame, da so »Jutru« nedeljski dogodki tako izdatno garnirani z jajci, ki škodijo nobel obleki, šli bolj na živce, kakor kdo ve kaj na slovenski zemlji. Zato po svoji časnikarski dolžnosti »Jutro« niti ne muksne o demonstracijah. »Kako bi »Jutro- svojo časnikarsko dolžnost pojmovalo, če bi tistih 6000 ljudi, ki so oblegali Kazino in JNSar-»ke begunce, manifestiralo za Živkoviča in za njegove težnje... Svojo časnikarsko dolžnost je izpolnilo »Jutroc šele danes v enem odstavku, upajmo, da nehote, ko pravi po resnici, »da je pot g. Živkoviča po Sloveniji še izpopolnila krasno sliko, kakršno je nudilo nedeljsko zborovanje v Ljubljani«. O teni smo prepričani tudi mi, zakaj kamenje, ki je na Notranjskem letelo na avtomobile, je gotovo pri manifestacijah še bolj učinkovito, kakor dobra ali pokvarjena jajca.
Ena se ielga ie Puclju ipcfnfla..
Kot zadnji govornik na kazinskem vročem in drhtenja polnem pozdravnem večeru je v soboto nastopil g. Pucelj. Ni g. Pucelj najmanjši, najlažji in najbolj stanovitni udek JNS, toda kazinska gospoda je z ozirom na njegovo preteklost že vedela, zakaj ga je ob tako vročeni večeru postavila zadnjega na program. G. Pucelj se je z znano ša-livostjo za to zapostavljenje takoj revanžiral in v začetku govora izjavil, da se ni še nikdar čutil tako srečnega in zadovoljnega kot nocojšnji večer. Ker je g. Pucelj to govoril lik po demonstracijah in ker on ni bil deležen jajčnega blagoslova, mu verjamemo, da ga je nezgoda njegovih tovarišev veselila, čeprav množice, ki so demonstrirale proti Živkoviču, niso niti z daleč slutile, da bi s tem utegnile ustreči tudi g: Puclju in izginiti kako njegovo tiho željo. Lepo pa ni, če se kdo ob nezgodi svojega najbližjega — smeje..,
Senčurske bombe
Pravijo, da se najbolj vrhovni voditelj JNS »naš Peter«, kakor ga je s pristnim velikolaš-kim akcentom nazival g. Pucelj, ni zelo učinkovito obnašal, odkar je stopil na ljubljanska tla. Njegovi sklepi so bili sicer vse drugačni in je hotel Ljubljani pokazati, da je v n jeni še zmeraj tista sila, kakor 19>0. Toda takoj, ko jo stopil iz kolodvorskega poslopja, mu je slučaj prekrižal in prevrgel vse te sklepe. Tik mimo ušes mn je priletelo žvi/.gaje nekaj belega, da je komaj še utegnil odmakniti glavo. Bela stvar je eksplodirala na zidu. Priplašen se je nagnil najprej k dr. Zajcu,.tajnika dravsko JNS, toda ta je bil že zaradi svojega imena še bolj preplašen kakor g. Živkovič. Nato se je sklonil na 'drugo stran k dr. Kramerju in dejal: »Pa, bogati, da nisu to možda nekakve šenčurske bombe...« Odgovor dr. Kramerja, specialista za Senčurske dogodke in nevarnosti, se je izgubil v razgrajanju množice in ga zgodovina' ne more zabeležiti. .
Prvo, otroško razočaranje
Pri prihodu nad Slovenijo ni usoda štedila z razočaranji za g. Živkoviča. Znano je. da je pri svojem obisku 1930 izrazil svoje veliko začudenje. koliko ima Ljubljana mladine. Tedaj so morale k njegovemu sprejemu vse ljubljanske šole. Po pripovedovanju svojih slovenskih prijateljev je bil g. Živkovič trdno prepričan, da je v Sloveniji Se zmeraj vse tako, ka'kor je bilo pod nacionalisti in da je samo nekaj višjih uradnikov »prokletih klerikalaca«. Ergo je g. Živkovič pričakoval logično na kolodvoru nekaj tisoč zastopnikov ljubljanske šolske mladine z zastavicami, cvetjem in vzklikanjem. Toda na postaji so ga sprejela samo očesa stranke in očesa postave. Zato ni mogel kaj, da ne l)i vprašal svoje okolice: »E, pa gde je ljubljanska rleoa?« Njegova okolica je pričakovala važno politično izjavo, njen voditelj jo je pa presenetil tako rekoč z otroškim vprašanjem. Osuplost jc trajala nekaj trenutkov, nakar se je domislil nekdo v ozadju in odgovoril po jugoslovensko: »E, pa znate g. predsedniče, i deca sc demokratizirala ...«
Neprijetna okolica
G. Živkovič je po strahovitem polomu pred ljubljanskim kolodvorom in nu ljubljanskih ulicah vso dolgo in razburjeno pot do Kazine sklepal, da bo vsaj tam nastopil tako, kakor se
st&ši, razpoloženje, ki ga je dušilo in tlačilo grozeče vzklikanje množic pred Kazino, je vstal, da pove odločno in močno besedo. Ozrl sc je na levo in desno, pa mu je zaprlo saDo. Na njegovi levi je sedel tajnik dravske JNS dr. Zaiec, na njegovi desni pa senator Zec. Ker g. Živkovič razume slovensko, srbsko in jugoslovensko, je videl takoj, da s korajžo v taki okolici ne '■»o
dosti.
Kri za JNS, vsi razen enega
Na zborovanju v Kazini je bilo v nedeljo veliko ogorčenega in navdušenega govorjenja. Neki govornik z juga je za krono svojega govora povedal, da je prepričan, da so vsi navzoči pripravljeni dati kri za ideje in zmago JNS. V dvorani za zaplalo navdušenje, sto rok se je dvignilo- v potrdilo te volje. Samo nekdo se je pri voditeljski mizi krčevito otepal prisege. Bil je to edini od JNS, ki je za svoje ideje pre-
lival malo krvi, namreč dr. Grga Andjelinovič, znana iz »Ošišanega ježa« kot »Sv. Grga bez-ušni«, ki sc mu je v Dalmaciji na podobnem pohodu JNS pripetilo, da je res moral prelivati kri iz ušesa za svojo idejo in za svoj položaj ... Toda na njegov protest ni v splošnem navdušenju nihče pazi.l
Velesejem in en sam kramar
G. živkovič je zadnje čase veliko v slovenski družbi, zato se je naučil že nekaj besedi po slovensko. Toda natančno ve, da pomeni beseda »kramar« človeka, ki posredujo prodajo tc ali one tvarne politične dobrine. Vedel je g. Živkovič tudi, da je te dni v Ljubljani velesejem, kar pomeni zmeraj gnečo kramarjev tako v našem, kakor v srbskem in ergo tudi v jusroslo-venskem jeziku. Zato je pričakoval g. Živkovič, da bo politična kupčija med ljubljanskimi dnevi kaj živahna in donosna. 'J oda, ko je videl tistih 20 ali 30 svojih opor na kolodvoru ter svoje maloštevilne prijatelje v Kazini, ni mogel, da ne bi dal duška svoji nevolji: »Pa. bogati, kakav je to velik sajam, kad ima ovde u svem samo jedan Kramer...« Razumljivo potem celo g. Živkoviču, da ljubljanska nedeljska JNS kupčija ni prišla preko panoge jajc...
Harry Baur in Robert Lynen
v velikem filmu, po romanu
lulesa Renarda
Premiera tega filma
v kino UNIOH
Nezaželjeni sin
Radosti in britkosti v življenju malega fantiča, katerega edina krivda je ta, da živi.
Kmetijska družba pred sodiščem
Med februarskim letošnjim zasedanjem banovinskega sveta je ban. svetnik g. Janez štrcin, doma iz Kaplje vasi pri Komendi, ostro kritiziral poslovanje Kmetijske družbe in navajal, da je dejansko družba v zadnjih letih imela velikanske izgube, nasprotno pa je v bilanci izkazovala dobičke, dalje da se je akcija z jabolki ponesrečila, ker je 30% vsega 'blaga segnilo in da so posli z zelišči imeli 250.000 din izgube.
»Slovenec« je prinesel iz Štrcinovega govora daljši izvleček, tudi »Jutro« je objavilo primeren ekscerpt. Vsebino »Jutrovega' poročila je vzela družba za podlago tožbi zaradi klevet in žaljenja 'čsti. Dne 27. aprila letos je družba po svojem zastopniku, odvetniku dr. Srečku Goijarju, vložila zadevno tožbo pri okrajnem sodišču. V tožbi je inkriminiranih 6 točk.
Sodnik dr. Valentin Benedik je za danes ob 8.30 razpisal prvo glavno ustno razpravo. Bila je kratka. Zastopnik toženega banovinskega svetnika g. Štrcina dr. Voršič Jože je izjavil: »Z ozirom na to, da je toženi nastopil dokaz resnice, prosim primeren rok za pismeno vložitev dokaznega gradiva.« Zastopnik Kmetijske družbe se temu predlogu ni protivil. Sodnik je tožencu dovolil rok do 20. junija, da vloži pismene dokaze. Razprava je bila nato preložena na nedoločen rok.
Velika škoda po toči
Ježica, 8. junija. Po dobrih 14 dneh je včeraj popoldne zopet pridivjala strašna nevihta, ki je napravila na polju ogromno škodo. Hud naliv je najprej uničil dober del poljskih pridelkov s poplavo, strašen veter je pokončal precej sadja in drevja po vrtovih, po vrh vsega pa je končno prihrumela še toča, ki je uničila še ono, kar je prej ostalo. Toča je padala debela kakor orehi. Ležala je kar v kupih po njivah in travnikih. Zlasti je toča poškodovala vsa žita, ki so bila v najbujnejši rasti in razvoju. Rž je pobita vsa, pšenica in ječmen močno okleščena, zelo poškodovan je tudi krompir, ki se ne bo mogel več dobro razvijati. Tudi fižol, ki je prav dobro poganjal, je toča občutno poškodovala. Hudo prizadete so tudi vse detelje, ki jih kmetje nieo še utegnili pokositi. Z eno besedo: toča je napravila hujšo škodo kakor zadnjičl
Česa „Jutro" noče povedati...
L j u b 1 j a n a, 8. junija. Današnje >Jutro~ je pohitelo povedati, kako je prav za prav s poročili, ki jih iz Ljubljane prejemajo nekateri zagrebški in belgrajski listi. Toda na »a način se »Jutro« ne bo izmotalo iz zadrege, ki je v Knafljevi ulici očividno velika. Zakaj tudi »Jutro« dobro ve, da ima n. pr. »Hrvatski dnevnik« iz Zagreba ter »Politika« iz Belgrada svoja poročevalca v Ljubljani. Ta dva lista sta oba enako neugodno ter objektivno poročala o sprejemu generala Živkoviča v Ljubljani. Tega »Jutro« noče povedati svojim čitateljem in mi vprašamo, zakaj noče ... Odgovor si bo seveda lahko napravil vsak razumen človek v Sloveniji sam.
Naj navedemo še to, ko že »Jutro« hoče nepoučeni javnosti natveziti bajko o »divnem, navdušenem« »prejemu, ki ga je Ljubljana in z njo vsa Slovenija čisto drugače občutila, da je vprav iz uredništva »jutra« bilo poslano »Politiki «v Belgrad netočno poročilo o sprejemu Živkoviča, da pa je »Politika« potem sama iz drugih virov morala dobiti bolj točno in resnično poročilo. Ali nai »Jutru« povemo kar ime tistega	.	,	ki	je
vest o sprejemu telefoniral »Politiki«?
Tudi po tem si bo javnost lahko ustvarila svojo sodbo o poročanju iu vrednosti »Jutrovih« poročil!
Filmi
»Srce podzemeljske železnice« (Kino Union). Film je prav za vroče dni in za tiste, ki kino-pro-gramov ne prebirajo s predsodki. Če bi vsa štorija (vstala kar v podzemeljski železnici, bi bilo najbolje. Saj smo take plaže že toliko pojedli, da se z njo ne da več siliti.
Poslovilni večer direktoria ing. Prelovška
Ljubljana, 8. junija.
V soboto, dne 5. junija 1937, je priredilo društvo mestnih uradnikov s popolno fakultetno izobrazbo v prostorih restavracije »Slamič« poslovilni večer mestnemu gradbenemu direktorju g. inž. Matku Prelovšku, ki odhaja na lastno željo v pokoj. Poslovilnega večera se je poleg uradništva, ki se je v polnem številu udeležilo večera, udeležil tudi mestni župan dr. J. Adlešif z dvema občinskima svetnikoma, univ. prof. inž. Hrovatom Alojzijem in ravnateljem inž. Majcetom Alojzijem. G. župan je naslovil na direktorja inž. Prelovška tople poslovilne besede, poudarjajoč njegove zasluge za razvoj mesta Ljubljane. Mož, ki je storil 6vojo dolžnost, lahko z veselo zavestjo odhaja v pokoj. Izrazil je tudi prepričanje, da inž. Prelovšek ne bo zdaj popolnoma odložil svojega dela, saj je po svojem temperamentu in delavnosti kljub številnim delavnim letom še mlad, temveč bo še vedno s svojimi bogatimi izkušnjami in .nasveti služil mestu. Za njim sta se poslovila od g. direktorja predsednik društva, ravnatelj mestne klavnice g. Pc-stotnilt Ivan ter član gradbenega odbora prof. inž. Hrovat Alojzij. Lepe poslovilne besede je naslovil na gr. direktorja tudi dr. Rudolf Mole, ki je svoj govor koncipiral v verzih. Direktor inž. Prelovšek se je ginjen zahvalil govornikom ter vsem udeležencem za prisrčni pbslovilni večer in zagotovil tudi še nadaljnjo svojo pomoč pri gradnji mesta Ljubljane. Nato se je razvil lep prijateljski večer, ki je pričal, da je bil direktor inž. Prelovšek med mestnim uradništvom priljubljen tovariš in prijatelj.
Usodno srečanje avtomobila in kolesa
Celje, 7. junija. Danes dopoldne se je zopet zgodila blizu Laškega strašna nesreča, pri kateri je postal smrtna žrtev Rudolf Brečko iz Pečovnika pri Celju. Ta so je peljal v družbi nekega tovariša po cesti v Tre-merju, ko mu je privozil nasproti avtomobil, last g. ing. Schmidingerja iz Celja, ki ga jo šofiral lastnik sam. Kolesar je krenil tik, preden je privozil do avtomobila, čez cesto, pri tem ga jc zagrabil levi sprednji blatnik v čelo s tako silo, da mu je prebil lobanjo. G. ing. Schmidinger jo avto z vso silo zavrl in našel nesrečneža v nezavesti, nakar ga je naložil na svoj avtomobil in ga odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Tragična smrt delavca je vzbudila med Celjani in tudi v Laškem mnogo pomilovanja.
Kolo Brečka je popolnoma pokvarjeno, pokvarjena je tudi svetilka na avtomobilu.
Celjske novice
Predavanja o obrambi pred zračnimi napadi.
Mestno poglavarstvo bo priredilo več predavanj o obrambi pred napadi iz zraka z istočasnim predvajanjem filma. Predavanja bodo: v sredo 9. junija ob 18.30 v kinu »Union«, 12. junija ob 14.30 v kinu »Union«, v nedeljo 13. junija ob 9 dopoldne v kinu »Metropol«. Za dijake bo posebna predstava v četrtek 10. .junija ob 14.30 v icinU *tWH>n«. Vstopnine pri teh predstavah ne bo. Predaval bo g. kapetan Toš Franjo.
Nečloveško postopanje pastorka. v 4Mbi#> f-o
pripeljali v celjsko bolnišnico 51 letnega preužit-karja Lončariča Josipa iz Planine, katerega je njegov pastorek 30. maja zvečer doma napadel, ga močno osuval po hrbtu in trebuhu in mu prizadejal poškodbe po levem očesu.
Franc Lederer
FranClSka Dee v romantičnem in jako zabavnem filmu
V Konjicah še ni vse v redu ..
Konjice, 7. junija.
Po končani stavki v Lavrichevih tovarnah je bil v Ljubljani med zastopniki tovarne in delavstvom sklenjen poseben sporazum, ki sta ga obe stranki podpisali vpričo zastopnikov državnih oblasti. Ta sporazum je med drugim tudi določal, da podjetje v nobenem primeru ne bo zaradi stavke proti komurkoli izvajalo kakšnih posledic. Zlasti ne bo nihče izmed delavcev odpuščen iz tovarne, -čeprav je bil ined stavkujočimi.
Svoje besede podjetje ni držalo. Izkazalo se je, da je bil .podpis na zapisniku v Ljubljani storjep
spodobi. Da bi dvignil razpoloženje med pri- pač zato, da se v eili najde izhod, da bo tovarna
II
Flosarska" stavka v Mariboru
Neka?, česar Maribor ie ni doilvel
Maribor, 7. junija.
Mariborčani smo žc nekaj dni priče nenavadne stavke, kakor se pri nas šc ni dogajala. Stavkajo dravski f losa r j i, 'id Dupleka, preko Maribora gori do Sv. Ožbalda in Dravograda. V Mariboru jr ta stavka vidna samo na Pristanu. Od sobote do danes jc privezana dolga vrsta splavov /.a pristaniške rtebre. na splavili pa se včasih razvija pruv živahno življenje, kadar sc zberejo splavarji h kakemu posvetovanju, potem pa so zopet čisto opuščeni in prazni, kadar se zborovalci umakejo v staroslavne flosarske gostilne v pristaniških ulicah. Zaradi teh stoječih splavov so postali mariborski meščani pozorni na stavko. Dosrdaj so bili navajeni, da so splavi zvečer pristali, zjutraj ob svitu pa so že odpluli s tokom. Sedaj prihaja na stotine radovednih meščanov v Pristan, razgovarjajo se s splavarji, jih sprašujejo o njihovem življenju. Na drugi strani pa vidimo po pristaniških gostilnah slaibovoljne »gospodarje«, kakor se nalivajo podjetniki, ki najamejo splavarje, »hlapce«, ter vozijo t njimi prevzeti les po Dravi do namembnih postaj. Gospodarjem gre trda, na eni strani imajo pogodbo s tvrdkami, za katere splavi jo les in v-tej pogodbi so vkalkuliranc dosedanje mezde »hlapcev« in »krmanišev«, ti pa sedaj zuhtevajo povišek mezde, tako da se bodo zopet morali puliti s tvrdkami, da jim priznajo drugo prevozno tarifo. Gospodarji so že imeli danes sestanek z nekaterimi predstavniki lesnih tvrdk, za katere prevažajo les. Za nekatere gospodarje se ie sestauek ugodno končal, ker so njihove tvrdke pristale ua zvišanje prevozne
tarife, nakar so gospodarji splavarjem zvišali mezde in danes dopoldne sta že odplula dva splava iz Pristana. Drugi pa seveda še čakajo. V vsej Dravski dolini je okoli 400 splhvarskih hlapcev, okoli 20 krmarišev in 12 gospodarjev. Ta prav za prav maloštevilna delovna sila spravi vsako leto na tisoče vagonov pohorskega lesa po Dravi. Hlapci za svoje težavno in nevarno delo niso bogve kaj plačani. Prejemali so doslej 26 din na dan ob svoji hrani ter 65% vožnje po železnici pri povratku. Sedaj pa zahtevajo še 4 Din, da bi zaslužili dnevno 50 Din, peleg tega pa do Dubrave brezplačno vožnjo nazaj, od Dubrave naprej pa 75% povračila zu vožnjo. Gospodarji sami uvidijo, da tc zahteve njihovih gospodarjev niso pretirane. Saj se pravi na splavu delati od ranega jutra do trdega mraka, na dežju, snegu in vetru, dostikrat do ramen v mrzli, deroči Dravi. Splavar se nahaja prepogostokrat v življenjski nevarnosti in malo je v Dravski dolini splavarskih rodbin, ki ne bi objokovale enega ali več svojcev, ki so našli nesrečno smrt v hladni in deroči Dravi. Letos je splavarsko življenje na Dravi nenavadno živahno. Oživilu ga je lesna trgovina z Mad-jarsko. Večina lesa gre po Dravi do madjarske-gu Barcza. Največ splavov pošilja v Barcz lesna zadruga iz Sv. Lovrenca na Pohorju, katero so si pred nekaj leti ustanovili tamošnji kmetje, da izločijo i/. lesne trgovine posredovalce, največ židovske lesne trgovce. Ta načrt se jim je sijajno posrečil in danes je lovrenška lesna zadruga ena najvažnejših dobaviteljev pohorskega lesa tu Madjarsko.
Princesa Casaba
— Romantična ljubezen, razkošje, duhovitost in veselost tega filma bo navdušila vse občinstvo. - I Premiera danes v kinu SLOGI JVJT I
Spor na stavbi univerzitetne knjižnice
Ljubljana, 8. jun.
Na stavbi vseučiliške knjižnice, ki jo gradi podjetje Curk iz Ljubljane, dela skupno približno 150 delavcev, zidarjev, tesarjev in kamnosekov. Prejšnji teden so si 6'kupno delavci med seboj izvolili zaupnika, toda o tem so zamudili obvestiti tudi podjetje. Obenem so delavci tudi izglasovali, da bodo v smislu zadnje uredbe o najnižjih mezdah ter o sklepanju kolektivnih pogodb uvedli na stavbi tako imenovano angleško soboto. O tem so obvestili tudi podjetje, ki pa je izjavilo, da na tako spremembo ni bilo pripravljeno ter zato ne more delavcem denarja izplačali prej, kakor popoldne ob pol 5, kakor druge sobote. Ta sklep je podjetje objavilo na stavbi s posebnim oznanilom.
Že čez pol ure po objavi tega sklepa pa je podjetnik Curk bil telefonsko klican iz Delavske zbornice, da pojasni zadevo. Tudi Delavski zbornici je nato podjetnik Curk pojasnil, da pač ne more izplačati delavstva preje, ker pač nima še zbranega denarja. Podjetje je obenem ugotovilo, da se je iz stavbe brez vsakega vprašanja odstranil neki delavec, ki je šel obvestit Delavsko zbornico o sklepu podjetja, ki ga je oznanilo na stavbi. Zato je temu delavcu podjetje takoj odpovedalo delo ter ga izplačalo. Obenem je podjetje odpustilo tudi delavca, ki je hotel opoldne n^pditi na 6tavbi zmedo s tem, da ni pustil, da bi bili delavci opoldne prenehali z delom ter ob en'h zopet nadaljevali, marveč je šiloma hotel, da bi delavci delali nepretrgoma do ene, potem pa bi nehali.
S tem pa je nastal na stavbi resen spor med delavstvom in podjetjem. Včeraj zjutraj so sicer prišli delavci na stavbo, toda niso pričeli z delom. Zahtevali so, da podjetje sprejme nazaj oba odpuščena delavca. V spor so posegli tudi zastopniki delavskih strokovnih organizacij, ki pa so delavcem pojasnili, da njih postopanje nikakor ni bilo v skladu z najnovejšo uredbo. Zastopniki delavskih organizacij so pri podjetniku Curku posredovali, da bi delavcem ugodil in sprejel nazaj oba delavca, ki ju je odpustil zaradi samolastnega nastopanja na stavbi. Na to pa stavbenik Curk ni pristal ter jc izjavil, da mora ščititi zlasti svojo avtoriteto. Delavci ^o nato ob 10 dopoldne začeli zopet delati.
mogla pač dalje obratovati. Drugače namreč ne moremo razumeli postopanja tovarne, ki je te dni dostavila 38 delavcem poseben dopis, v katerem jim sporoča, da so »radi stavke od dela pri meni odpuščeni in pošljete lahko po delavsko knjižico.« V dopisu sicer podjetje istočasno navaja, da bodo delavci lahko po potrebi zaposlitve v naslednjih treh mesecih za nekaj časa zaposleni, kakor je to določil sporazum, podpisan v Ljubljani, toda obenem podjetje v dopisu strogo poudarja, da »če nočete priti po knjigo, zavračam že vnaprej vsako odgovornost, ki bi iz tega lahko nastala. S spoštovanjem: L. Lavrich, tovarna usnja v Konjicah«.
Istočasno pa, ko so ti delavci dobili ta odpovedna pisma in je skupaj v Konjicah brez zaposlitve še okroglo 50 delavcev, je podjetje Lavrich sprejelo v delo še dva nova delavca, ki prej nista bila zaposlena v tovarni. Tudi s tem je podjetje izigralo sporazum, ki je glede sprejema novih delavcev točno določil, da bo podjetje najprej zaposlilo vse dosedanje delavce, potem bo šele po potrebi nastavljalo nove.
Tako je nastal v Konjicah povsem nov položaj, ki nevarno zaostruje razmere v Lavrichevih tovarnah. Razumljivo je namreč, da je ostalo delavstvo razburjeno in da svojih tovarišev v ekupnem boju ne bo moglo pustiti na cedilu. Delavstvo je šlo strnjeno v boj za skupne delavske pravice, zato morajo tudi uspeh boja čutiti vsi delavci enako.
V zadevo je seveda posegla že Delavska zbornica, ki je na opozorilo ZZD opozorila tovarno Lavrich, da je predmetni dopis očitno protiven sklepom razprave v Ljubljani dne 20. maja t. 1. Delavska zbornica je enako opozorila tudi bansko upravo o (postopanju podjetja Lavrich.
Toda med teni, ko je na tak način podjetje Lavrich zopet navalilo na delavstvo, so prišli v Konjice tudi snubci, ki so vrgli vabo in zasnubili delavstvo v Lavrichevih tovarnah. Komaj dober teden po končani stavki je hotela NSZ iz Ljubljane vreči svoje mreže v Konjicah. Napovedan jo bil govornik gosp. Juvan iz Ljubljane, ki nismo ničesar slišali o njem tedaj, ko se je delavstvo borilo samo iu pod vodstvom ZZD zoper podjetje. Zelo zanimivo je tudi, da je NSZ, ki je itak zgolj podružnea JNS, oziroma njena idejna posestriina, vabila na ta svoj prvi shod večinoma stavkokaze v zadnji stavki ter vso preddelavce in mojstre v tovarni Lavrich. Namen tega sestanka je bil torej že vnaprej jasen: razdvojiti delavstvo v Konjicah ter pridobiti vsaj de! delavcev za neko fronto, ki bi podpirala no delavske interese, marveč zgolj podjetnika samega, ki ga veže s temi delavci pač sorodstveno in čustveno prepričanje. To fronto je treba organizirati, da bo lahko podpirala tovarnarja, ko bo sklepal z
delavstvom končno kolektivno pogodbo, kakor je bilo v sporazumu določeno.
To igro pa je ostalo delavstvo prhvočasno spregledalo. Zato s shodom v Konjicah ni bilo nič, gospod Juvan iz Ljubljane pa bo moral premišljevati, da kje drugje uspe, ko mu jc v Konjicah zaenkrat spodletelo.
Kulturni koledar
Valentin Miiller
6. junija 1899 je umrl v Celovcu prvi vodja Družbe sv. Mohorja Valenliu Miiller. — Rodil se je 10. decembra 1816 na Medborovnici v Rožu. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Celovcu. Višje bogoslovne študije je nadaljeval v Avguštineju na Dunaju. Leta 1810 je poučeval staro zavezo v bogoslovju. Potem je postal župnik, kanonik, vodja duhov, in dijaškega semenišča in od 1878 prodi-rektor bogosl. učilišča. Od 1860, ko se je Družba sv. Mohorja preosnovala, pa do svoje smrti je bil njen vodja. V tem si je pridobil veliko zaslug.
Jožef Ornig
7. junija 1859 se je rodil v Hrastovcu politik Jože! Ornig. Potem ko se je izučil pekarstva, si je odpravil v svet. Po svojem povratku se je naselil v Ptuju, kjer je kot župan (1894—1918) bogato izkoristil svoje znanje. Umrl je 11. marca 1925. V gospodarskem oziru je mnogo storil za Ptuj, vendar je s tem v mestu izredno ojačal nemški vpliv. 1896 je postal deželni poslanec. 1899 je ustanovil konzorcij, ki je začel 1900 izdajati za štajerske in koroške Slovence »Štajerca«. Nastopal je z izrazitim stanovsko-kmetskim programom, zagovarjal je sodelovanje nemškega kmeta s slovenskim, pri tem pa je hote zakrival narodno-politična vprašanja. V času svetovne vojne je nastopal proti majniški deklaraciji. V narodnem oziru je na Štajerskem napravil veliko škode in zmede.
Juri) Kobe
8. junija 1807 s« je rodil v Sodercih pri Poljanah oh Kolpi narodopisoc Jurij Kobe, gimnazijo je končal v Karlovcu, bogoslovje v Ljubljani. Kaplanova) je po raznih krajih, 1. 1851 je postal župnik na Planini in 1. 1855 v Čatežu, kjer je tudi 29. junija 1858 umrl. V začetku je pisal v Danico Ilirsko, po letu 1844 pa izključno v Novice. Kobe je eden izmed prvih, ki se je pri Slovencih bavil z narodopisjem. — Marljivo je zbiral narodno pesmi, obenem pa proučeval razne druge narodopisne pojave v zvezi z narodno nošo, jezikom, gospodarstvom, pregovori in vražami. Slovence je seznanjal s srbskim in hrvaškim narodopisjem: Slovanski običaji, Zenitovanje v Dalmaciji poleg turško meje, Serbsko klagovanje za mertvimi itd. Zanimal se pa je tudi za splošni kulturni in gospodarski napredek naroda.
Cestna dela v Ljubljani
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 8. junija: Medard.
Sreda, 9. junija: Primož in Fel.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Srce podzemeljske železnice „,ViJWWnSloga: Princesa Casaba.
Kino Matica: Condottieri.
* K I N
TEI.
27*30
SLOGA
Premiera
Franc Lederer in Frančiška Dee ▼ zabavnem Ulmu
Princeso Casaba
TEI.
21-24
MATICA
Luis Trcnker v veličastveni ljubavnl romanci
Condottieri
v gl. vlogi slavni ltaljanskl pereč Tltto Gobbl
UNION
Ljubljana, 8. junij*.
Poleti drugih nujnih vprašanj, ki zadevajo 6krb mestne občine, je tudi vprašanje ureditve, obnove in poprave cestnega omrežja. V mestu Ljubljani je cestno omrežje že kolikor toliko urejeno, vendar je še precej okrajev, kjer so po regulacijskem načrtu projektirane nove, potrebne ceste in ulice, da se spričo naraščajočega prometa povežejo posamezni predeli in se tako omgoči hitrejši promet iz enega dela v drugega, iz ene ulice v drugo. Vsega ni mogoče izvršiti danes, tudi ne še jutri, pač pa postopoma leto za letom.
O gradnji novih prehodov čez Ljubljanico in razširitvi Karlovškega mostu smo že poročali. Vsa omenjena dela bodo izvršena že letos. Bila so že razpisana in oddana najcenejšemu ponudniku v izvršitev. Enako pa se bodo gradile nekatere ceste, ulice, deloma se že grade, izvedli se bodo razni prehodi in popravile nekatere ulice in ceste, kjer je to potrebno in kolikor to predvideva letošnji mestni proračun.
Med cestnimi deli je treba omeniti predvsem gradnjo ceste Ljubljana-Št. Vid, ki se bo gradila poleg na novo urejene tramvajske proge. K tem delom prispeva mestna občina okrog tričetrt milijona Din Cesta bo tlakovana in asfaltirana ter bo z ostalim delom ceste, ki se gradi proti Gorenjski, gotovo ena najlepših cest v Sloveniji. Vzporedno s cesto in tramvajsko progo je v načrtu gradnja ožje poti za pešce in ročne vozičke. Za to pešpot je predvidenih 160.000 din. Vendar so v zadnjem času nastale težave zaradi pretiranih zahtev posestnikov prizadetih zemljišč, ki nenadoma zahtevajo zdaj več, kot so se svojčas zavezah nasproti bivši občini Zg. Šiški. Bila pa bi resnična škoda, če bi morala zaradi tega 6pora izostati gradnja te potrebne pešpoti; na cesti sami se bo promet brezdvoma povečal in zaradi asfaltirane ceste bo vožnja razmeroma mnogo hitrejša, kar bo zelo neugodno za pešce, zlasti pa še za ročne vozičke. Upati je, da bo še pravočasno prevladala uvidevnost prizadetih posestnikov, da gradnja te poti ne pade v vodo.
Obiskovalci Rožnika in tivolski sprehajalci so že dolgo želeli, da bi 6e zgradila lepša in zložnejša pot na Rožnik. Danes se cesta že gradi in bo od Drenikovega vrha do Rožnika stekla lepa vozna in izprehajalna pot — sicer ne namenjena za vozove, pač pa za pešce. V primeru potrebe pa bo sposobna tudi za vozove. Tudi ostala pota na Rožnik bodo popravljena in urejena.
V mestu samem pa je omeniti gradnjo 12 m
Danes zadnjikrat!
Gustav Frdtuich m Hell FinKenzeller v prekrasnem (Umu
Srce podzemeljske železnice
NalnovelSl iurnall:	Svetovna	pariška
razstava l.t. d., l.t. d.
Predstave danes ob 19-18 m 21-15 url
Proslava spomina dr. Kramara. Združena ruska društva v Ljubljani prirede v sredo, 9. t. m. ob 20 v hotelu Tivoli spominski večer na čast velikemu češkoslovaškemu državniku dr. Karlu Kra-maru. Slavnost bo otvoril univ. prof. dr. N. Bubnov z uvodno besedo, nato bo imel univ. prof. dr. E. Spektorekij predavanje o dr. Kramaru. Vstop prost.
Slov. katol. akademsko starešinstvo priredi v nedeljo, dne 13. junija celodneven izlet članov na Brezje in Bled. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6 zjutraj. Po prihodu vlaka bo ob 8 na Brezjah sv. maša. Iskreno vabljeni tudi družinski člani naših gg. tovarišev. — Odbor SKAS.
Franc Schiffrer je basist svetovnega kova. Dasi je še zelo mlad, vendar si je znal hitro pridobiti velik sloves v vsej Srednji Evropi, kjer ga kritika rinierja s slavnim ruskim basistom Šaljapinom. kratkem se bo podal na veliko koncertno in operno turnejo v Ameriko ter se poslovi od svojega rodnega mesta Ljubljane s koncertom v petek, dne 11. t. m. v veliki dvorani Filharmonične družbe. Spored poslovilnega koncerta obsega razne operne arije ter koncertne pesmi domačih in tujih avtorjev. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
Sprejemni izpiti za I. razred na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (za Bežigradom) bodo dne 25. in 26. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane s kolkom za 10 Din, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni dne 22., 23. in 24. junija. Prošnji je priložiti krstni list in šolski izkaz. Pri vložitvi prošnje bo vsak učenec izvedel, kateri dan in kje bo delal sprejemni izpit. Sprejemali se bodo učenci, ki so se rodili v letih 1924, 1925. 1926 in 1927. — Ravnateljstvo.
MuhHansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. tiri.
8. junija, torek: »Cyrano de Bergeract. Prc-mijerski abonma.
OPERA. Začetek ob 20. url
8.	junja, torek: zaprto.
Matifeorsko Rledatišče
Torek, 8. junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki*.
Red A,
široke promenadne ceste od glavnega vhoda v tivolski park do začetka ceste v Rožno dolino. — Vprašanje dohoda iz Šiške v Rožno dolino je po stajalo z vsakim letom nujnejše, zlasti ker se mesto leto za letom bolj širi v Rožno dolino in pod Rožnik. Zveza je bila projektirana preko tivolskega parka ob železniški progi, a njeno gradnjo je oviralo zemljišče, ki ga je imelo v zakupu društvo »Atena«. Po preteku zakupne pogodbe jc zdaj to zemljišče prosto in se je gradnja ceste že pričela.
Nič manj nujna in potrebna je otvoritev Ilirske ulice (kot podaljšek Komenskega ulice na Fug-nerjevo ulico). Ves predel med Taborom in Sv. Petra cesto ter Fiignerjevo ulico ie bil tako rekoč zaprt, ovinek na obeh straneh iz Komenskega ulice v Fugnerjervo ulico pa silno velik. Z otvoritvijo Ilirske ulice pa bo ta kompleks prerezan in tako olajšan dostop iz Komenskega v Fiignerjevo ulico. Za napravo novega cestišča in kanala je predvidenih 137.000 din.
Enako važna in potrebna podaljška jc Kersnikova ulica med Gosposvetsko cesto in Praža-kovo ulico; podaljšek te ulice se že gradi in bo kmalu odprt prometu. Regulirala in podaljšala se bo Aškerčeva ulica (med Gorupovo in Emonsko cesto). V ta namen je bila s sklepom predzadnje seje mestnega sveta odkupljena Jelačinova hiša, ki je ovirala regulacijo te ulice. Ta hiša se bo začela podirati meseca avgusta. Normalni profil te ceste se gradi iz milijardnega kredita za javna dela, občina pa prispeva, v kolikor pridejo v poštev stroški za izboljšanje oziroma olepšanje ulice.
Poleg navedenih del so v načrtu še razna druga cestna dela, kot popravila, razni podaljški n. pr. podaljšanje ceste VI v Rožno dolino, dalje razne obnovitve, tlakovanja cestišč (n. pr. pred cerkvijo Srca Jezusovega), itd. Na trgih bodo popravljeni nekateri stari spomeniki, kot spomenik na Sv. Jakoba trgu. Za napravo novih in obnovo starih hodnikov je določenih 180.000 din. Samo za ureditev hodnikov ob Dunajski cesti je določenih 100.000 dinarjev (poleg prej omenjene vsote) in še posebej za ureditev hodnikov ob sejmišču na Poljanski cesti 15.000 Din. Za nabavo posipalnega materiala in stroške posipanja pa je predvidenih 1,400.000 din.
Iz vsega tega je razvidno, da je tudi vprašanje gradnje, poprave in obnove cest poleg ostalih gradenj, ki jih bo v tekočem proračunskem letu izvedla mestna občina ljubljanska, prišlo letos v precejšnji meri do rešitve; to pa je seveda le etapa v celotnem načrtu izboljšanja in izgradnje modernemu prometu odgovarjajočih mestnih komunikacij.
Od tu in tam
Velik program naših kolesarjev
Belgrad-Sofija, Ljjubi;ana-Trst
Letošnje leto je za kolesarje tako bogato kot doslej še ni bilo nobeno leto. Veliki programi za naprej, pravkar izborno uspela kolesarska etapna dirka križem po Sloveniji in Mrvatski, dokazujejo obširno in velikopotezno delavnost kolesarjev.
Komaj teden dni po etapni vožnji po Sloveniji in Hrva(6ki nastopijo naši dirkači drugo tridnevno etapno dirko Belgrad-Sofija, ki jo prireja belgrajski časopis »Vre'me«. Te kolesarske dirke se udeležita od vsake kolesarske podzveze po dva najboljša dirkača. Tako bodo Slovenci zastopani po Briclju in Gartnerju, (Ljubljanska podzveza) ter Rozmanu in Gregoriču (Mariborska podzveza), Avgust Prosinek tekmuje za zagrebško podzvezo. Vsi naši tekmovalci so že ves teden v letovišču Arati-
djelovac, kjer so se v popolnem miru pripravljali na tekme. Poleg jugoslovanskih dirkačev bo tekmovala tudi številna ekipa Bolgarov.
Po programu je bil 6tart te etapne dirke danes ob 10 dopoldne na Terazijah na startni znak ministra g. dr. Rogiča. Dolžina cele proge Belgrad —Sofija znaša 416.5 km. Vendar je celotna proga razdeljena na tri etape, tako, da bodo prevozili dirkači prvi dan 122 km, to je progo do Kragujevca. Jutri nadaljujejo kolesarji svojo jx>t |x> moravski dolini, 6kozi Aleksinac in mimo Čele-kule do Niša. Proga je dolga 140.5 km.
Tretji in zadnji dan te vodi proga od Niša po romantični in zanimivi poti do Caribroda, kjer prestopijo dirkači našo mejo. Na meji bodo pričakovali dirkače bolgarski kolesarji in jih spremili do Sofije. Proga od Niša do Sofije je najdaljša in
športa — za čuda, kdo bi si mislil, da naši kolesarji proslavljajo že svoj zlati jubilej — organizira ljubljanska podzveza veliko mednarodno kolesarsko dirko Ljubljana—Trst. Našim starim dirkačem še izpred svetovne vojne so dirke na tej progi, ki so postajale že tradicionalne, še vedno v živem spominu.
Dirke Ljubljana—Trst so predvidene šele za jesen, istočasno pa pripravlja naša j«dzveza tudi proslavo svojega zlatega jubileja v Ljubljani.
Za koncem tega meseca oziroma začetkom julija pa organizira ljubljanska podzveza velik kolesarski izlet v Postojno, katerega se bodo lahko u-deležili tudi najširši krogi prijateljev kolesarskega šj>orta.
Po vseh teh dirkah in načrtih vidimo, da bo letos koledarska sezona izredno bogata in plodovita.
znaša 154 km. V Sofiji bo dirkačem prirejen velik 6prejem in bodo vozili po treh največjih sofijskih cestah. Dirkači bodo ostali v Sofiji do 13. junija; ta dan bodo na dirkališču tudi velike kolesarske dirke, katerih se bodo udeležili tudi jugoslovanski dirkači. Naslednji dan 6e vračajo naši dirkači domov.
Za dirke so razpisane krasne nagrade. Tako bo dobila zmagovalna ekipa lep srebrn pokal našega ministrstva za telesno vzgojo. Prvi štirje placirani tekmovalci bodo dobili darila v vrednosti 1500 Din, 1000 Din, 800 Din in 500 Din. Poleg teh nagrad so razpisale darila tudi posamezne občine, skozi katere bodo vozili dirkači. Mesto Kraguj-evac daje za zmagovalca srebrn pokal, Paračin stekleni servis, 6rebrni pokal pa podari zmagovalcu tudi niška občina.
Našim slovenskim kolesarjem želimo na dolgi poti mnogo sreče in uspeha in upamo, da bodo tudi topot dokazali, da je naš kolesarski šport na višini. Po uspehih, ki so jih dosegli na mnogo daljši poti ]>o Sloveniji in Mrvatski. smo prepričani, da bodo uspeli tudi na dirki Belgrad-Sofija.
Tudi ljubljanska podzveza ne zaostaja
Nič manj ni v svojih načrtih jradjetna tudi ljubljanska podzveza. Za 50 letnico kolesarskega
Težka nesreča motociklista
Kamnik, 6. junija.
Strojnik Bonačeve elektrarne- na Duplici g6-spod Nifman si je okrog 5. ure popoldne izposodil lahko motorno kolo. Ravno na Duplici, nasproti imenovane elektrarne, kjer je Ničman v službi, se mu je zgodila tež.ka nesreča. Med vožnjo jo opazil, da motor nima pravilnega glasu ter skušal napako med vožno popraviti, toda med tem ie nehote motor zavrl, da ga je vrglo čez krmilo. Pri padcu so je jx> glavi tako neBrečno poškodoval, da je na mestu nezavesten obležal. Zaradi zevajoče rano od sredine čela proti desnem« ušesu je zgubil tudi mnogo krvi. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Polec Julij iz Kamnika, nakar je pridrvel tudi rešilni avlo iz Ljubljane ter ponesrečenca odpeljal v bolnišnico.
Sreda, 9. junija ob 20; -Trije vaški 6vetniki«. Red B.
Četrtek, 10. junija ob 20: >Kocert Prelovčevega I vokalneiia kvinteta«. Red A.
Uradno pojasnilo o dogodku pri trošarinski čuvajnici „Mcd hmeljniki"
Ljubljana, 8. junija.
Po dosedanjih uradnih ugotovitvah in zaslišanju prizadetih, razen Ložarja Ivana, more dati mestni trošarinski urad sledeče pojasnilo o poteku dogodka:
Dne 26. maja 1937 ob 19.40 se je pripeljal s kolesom mimo trošarinske čuvajnice »Med hmeljniki« Ložar Ivan iz Tomačevega. Službujoči troša-rinski paznik Šuštaršič Mihael ga je dohitel s kolesom nekako 200 m proč od čuvajnice, ga ustavil in zahteval, da plača trošarino za dve steklenici likerja, skriti pod suknjičem. Ložar trošarine ni hotel plačati, ampak je steklenici razbil na tleh, da se je liker razlil. Trošarinski paznik mu je hotel zaradi neplačane trošarine zapleniti kolo, česar pa sam ni zmogel, ker se je Ložar upiral in je moral paznik s piščalko priklicati svojega tovariša Dovča Ivana. Skupaj jima je uspelo zapleniti kolo. Ob tej priliki je Ložar obema paznikoma grozil, da bo prišel po kolo ob 9 zvečer in ga tedaj dobil zlepa ali zgrda. Ob napovedani uri se je Ložar res pripeljal mimo trošarinske čuvajnice »Med hmeljniki« v družbi gostilničarja Semrajca iz Tomačevega. Oba sta imela v zunanjih žepih suknjiča steklenice, prvi dve, drugi eno. Sama sta se ustavila, ko sta ju dohitela gori omenjena troša-rins-ka paznika. Gostilničar Semrajc je močno zakričal, tolkel s kolesom ob tla, posvetil z žepno električno evetiliko Šuštaršiču v obraz in jel siliti vanj. Tudi paznik je posvetil njemu v obraz; ko pa se mu je Semrajc preveč približal, je bil prisiljen naperiti nanj svoj službeni samokres. Tudi Semrajc je potegnil samokres in ga skril šele, ko je čul, da se nekdo bliža. Bil je trgovec Kopušar s 6vojo soprogo. Na prigovarjanje Kopušarja je spravil samokres tudi paznik, vendar je bil kmalu nato prisiljen, naperiti ga spet proti Semrajcu, ko je ta paznika Dovča, zahtevajoč boleto o plačani trošarini, sunil z dnom svoje steklenice v čelo. Semrajc pa se je nato odstranil in dal okoli stoječim radovednežem, ki 60 se zbrali, piti iz steklenice, rekoč jim. naj bodo tiho o tem, kaj pijejo. Paznik Dovč je šel nato po nočnega kontrolorja, paznika Novaka Ivana. Semrajc se je kmalu vrnil iz mesta in se spet ustavil pred trošarinsko čuvajnico ter kričaj in žalil. Ko ga je kontrolor Novak pozval, naj sc odstrani, je še kričal in žalil, nato pa odšel. Semrajc je pri zaslišanju priznal vse, razen lega, da je potegnil samokres in da je sunil Dovča s steklenico v čelo. Pripomniti je treba, da je Ložar svojo grožnjo, češ da bo Dovča pretepel, če bo prišel v Stožice, takoj štiri dni nato (dne 30. maja t. 1. ob 21.30) izpolnil in ga v družbi 4 ali 5 tomačevskih fantov pretepel. Vso zadevo ima v rokah državno tožilstvo.
Podružnici Slov. doma
v Ljubljani:
Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Postni dom)
Društvo za dviganje potopljenih vojnih u. ,j se je ustanovilo v Šibeniku. Oblasti so društvu že izdale potrebna dovoljenja, da bodo z delom takoj začeli. — Najprej se bodo lotili stare avstrijske oklopnice »Sent Istvan«, ki je bila potopljena v svetovni vojni blizu Pašmana. Ladjo bodo potem prodali kot staro železo. Prav tako se bavijo z načrtom, da bi dvignili italijansko vojno ladjo »Etno«, ki se ie potopila pri Dugem Otoku in nemško podmornico št. 16, ki se je potopila pri otoku Visu.
Tramvaj fe včeraj v Zagrebu povozil 63 let staro bišno posestnico Olgo Zadravec. Zadravčeva je šla brezskrbno preko ceste, ko se je nenadno znašla pred drvečim tramvajem. Tramvaja ni bilo mogoče ustaviti zaradi premajhne razdalje in tako preprečiti nesreče. Tramvaj je starko povozil, da je zarobila težke poškodbe, ki jim je v bolnišnici kmalu po prevozu podlegla.
Dan, preden se je hotel oženiti, je padel policiji v roke znani zagrebški vlomilec Ivan Klinc. Na policiji so ga že ponovno imeli v precepu, ker se je z dvema tovarišema prevečkrat pregrešil proti tuji lastnini. Nazadnje so ga imeli v zaporu, pa je zbolel. Poslali so ga v bolnišnico, vendar je od tam pobegnil v svobodo. Pa se je spet lotil starih poslov, obenem pa našel pošteno dekle in se z njimi dogovoril za ženitev. Vse načrte pa mu je prekrižala policija, ki ga je prijela.
Zaradi petnajst dinarjev dolga je padel v vasi Muliovu pri Sisku pod nožem kmet, oče treh otrok. Ubil ga je pa bogat kmet. V nedeljo je bila vaška gostilna precej polna. Med gosti sta bila tudi kmet Mefan Bjelovarič in bajtar Jandra Kuštreba, vendar sta sedela vsak za svojo mizo. Proti večeru je Jandra odšel iz gostilne, ko pa je zunaj srečal dva neznanca, ju je poprosil za cigareto. Takrat pa je k njemu pristopil bogati Stjepan in ga vprašal, kdaj mu misli vrniti petnajst dinarjev dolga. Jezen, da ga je ob laki priliki terjal, je Jandra butnil Stjepana. Ko se je pa zbal Stjepanovega noža, je pobegnil proti Savi. Toda Stjepan ga je tudi tam poiskal in z nožem prerezal vrat. Smrtno ranjenega ga je še vsega zmrcvaril. Stjepan se je po krvavem zločinu 6am javil oblastem.
Zaradi tamburice sta se stepla v vasi Nježica pri Slavonski Požegi Dragan Ranisavljevič in Dušan Vujasinovič. Dušan je zahteval od Dragana, naj mu posodi tamburico. Ker mu je ni hotel dati, si jo je poskušal izvojevati s silo. Dušana pa je lo tako ujezilo, da je zgrabil sekiro in z njo Dragana udaril s topim delom po glavi. Dragan je padel, ko 6e jc pa jel dvigati, ga je Dušan potolkel spet na tla. Udarci so bili tako hudi, da je Dragan v nekaj minutah umrl. Sodišče je Dušanu prisodilo štiri leta robije.
V mariborski bolnišnici je izvršila banska uprava zaradi poslednjih dogodkov preiskavo. Posledica preiskave je bila, da je banska uprava razrešila | službe primarija dr. Josipa Benčana, na njegovo mesto pa začasno postavila asistenta dr. Ska-lickyja. Obenem je dala banska uprava do nadaljnjega zapreti porodnišnico ter se sprejemajo le ženske v skrajni sili.
Pri Bosanski Kostajnici se je na paši pobil do smrti 5 letni Pašan Suljič. Pasel je čredo ovac. O mraku se je vračal domov. Ovce je imel povezane med seboj z vrvjo, ki je pa ni držal v rokah, temveč si jo je navezal okrog pasu. Nepričakovano pa se je neki pes zaletel med ovce in jih splašil. Ovce so potegnile za seboj tudi Pašana ter ga vlekle na vrvi po tleh. Vsega pobitega so ga privlekle do doma, kjer mu pa že več niso mogli pomagati. Deček je ranam podlegel.
Tatu so linčali v Tenjskem Antunovcu pri Osjeku. Brezposelni delavec Abid Bošnjakovič je s svojim tovarišem prišel v vas, da bi si kaj izprosil. Ko je stopil v hišo delavca Grubišiča, jo je našel prazno. Ko je zagledal v hiši torbo in v njej kos obleke, je že stegnil roko, da bi jo pobral. Toda ta hip je stopil v hišo delavec Grubišič. Brž jc poklical sosede na pomoč. Bošnjakovič je še pobegnil, prijeli pa so njegovega tovariša. Kmetje so ga začeli neusmiljeno pretepati. Potolkli so ga tako hudo, da je nezavesten obležal na tleh.
Danes dopoldne se jc začela kolesarska tekma na progi Belgrad Sofija. Pot je dolga 420 kilometrov in jo bodo tekmovalci prevozili v treh etapah. Najprej bodo vozili do Kragujevca. Druga etapa pelje od Kragujevca do Niša, tretja pa od Niša do Sofije. V Sofijo bodo prispeli že v četrtek popoldne. Slovenci so dostojno zastopani na tekmi. Od domačih bodo tekmovali Ljubljančana Gartner in Bricelj ter Mariborčan Štefan Rozman, dalje pa tudi državni prvak Avgust Prosinek, ki biva sicer v Zagrebu, je pa Slovenec, doma iz Brežic. Vsi pričakujejo, da bodo slovenski kolesarji dostojno zastopali naš kolesarski šport.
Avtomobil se je vžgal šoierju bogatega som-borskega veletrgovca Steiniclda, ko je vozil z br-zino 100 kilometrov na uro. Plamen je bušknil tako naglo, da se je šoferju vnela obleka. Zaradi velike brzine, s katero je vozil, ni mogel takoj ustaviti vozila. Nazadnje mu je le uspelo. Skočil je iz avtomobila in odstranil bencinsko kanto, da ne bi nastala eksplozija. Nato je pa še sam skočil v obcestno lužo, da je pogasil ogenj na svoji obleki. Avtomobil, čisto nov, je zgorel.
15. junija bosta menda že uvedeni zračni progi Rim—Belgrad preko Splita in Milano—Trst—Zader Split—Dubrovnik—Kri—Atene. Pogajanja med obema državama še trajajo, vendar upajo, da jih bodo zaključili že do 10. t. m. Prva pTOga Rim—Belgrad bi šla sicer preko Splita, vendar pa v Splitu ne bi bilo nobenega postanka. Na drugi progi do Trsta bi vozilo letalo, naprej proti Splitu in Dubrovniku pa amfibija, ki lahko pristaja na suhem in na vodi.
Jugoslavija bo čez dvajset let največji proizvajalec svinca na svetu. Tako je izjavil Philips, predsednik angleške rudarske družbe »Central Mining Company«, ki ima v rokah skoraj vse jugoslovanske svinčene rudnike. Philips je utemeljil svoje prerokovanje s tem, da bodo Angleži dvignili proizvodnjo v Kopaoniku za 120.000 ton, a v Zletovu za 110.000 ton letno.
V Strumiškem okraju je Bata do sedaj kupil že 700 hektarjev plodne zemlje, na kateri bo uredil veliko plantažo za gojitev industrijskih Tastlin. — Bata plačuje hektar po 300 dinarjev. Kmetje, ki so zemljo prodali, se bodo morali še do konca tega meseca izseliti. Tako bodo morali vsi kmetje zapustiti vas Hamazali.
Strupeno kačo so vtaknili neznanci v predal mize župana v Starem Mejdanu pri Sanskem Mostu Može je trgovec in je vprav stregel strankam, ko mu je nekdo vtaknil kačo v odprt predal, v katerem je bil tudi denar. Ko je hotel trgovec vzeti denar, je prestrašen odskočil, ker je zagrabil za kačo. Praznoveren, kakor ie, kače ni ubil, misleč. da mu prinaša srečo.
Bacili v službi tehnike
Če upoštevamo dejstvo, da se po najrazličnejših tovarnah vedno boli zamenjava živa človeška sila in delo človeških rok s stroji, bi morda kdo le upravičeno trdil, da je pot moderne tehnike tako rekoč od živega k mrtvemu. Delo, ki ga opravlja mrtvi stroj, je postalo vedno bolj upoštevano, vsaj med onimi, ki tega dela prej niso nikoli sami opravljali, med tistimi, ki gledajo, kako bi si čim hitreje nakovali dovolj premoženja in jim je v tem boju za materialnimi dobrinami postalo še tako pridno delo delavskih rok — prepočasno. To so na eni strani suhi, mrzli računi velepodjetnikov, ki so rodili toliko socialnega zla med najnižjimi delavskimi sloji, na drugi strani pa so našli nekako »opravičilo«, češ da s temi čudovitimi uspehi le triumfira modema tehnika, in da je to triumf človekovega razuma, triumf talentov, ki jih mora človek izrabiti in ne zanemarjati, ker jih je zato prejel.
Da pa stroj izpodriva človeka pri delu, to je le delni pojav, ki ga je rodila tehnika. Vendar pa je postal toliko usoden, da se marsikdo še sprašuje, če je sploh še mogoče napraviti korak nazaj. Ze so padli tudi poizkusi, kako bi se postavila v službo moderne tehnike spet nazaj nedosegljiva, čudovita sila, ki jo kaže življenje živih bitij, in kako bi nadomestila mrtvi stroj.
Sem spada brez dvoma tudi poskus dunajskega profesorja Moliša, kako bi pojačal svetlobo, ki prihaja od svetečih se bakterij in kako bi to svetlobo porabil v praksi. Veliko stremljenje najodličnejših fizikov gre posebno v zadnjem času za tem, kako bi dobili luč, ki bi samo svetila in ki ne bi pri tem izžarevala tudi toplotnih žarkov. Da n. pr. električne ali kakšne druge svetiljke ne izžarevajo samo svetlobnih žarkov, o tem se lahko vsak prepriča čisto enostavno, 6e takšno svetiljko samo malo potipa. Žarnica ali steklo na petrolejski svetiljki postaneta po kratkem času tako vroča, da včasih celo roka več ne vzdrži. Električni tok se torej pretvarja le deloma in sicer celo v zelo majhni meri v svetlobo, vse drugo se izrablja brez koristi v toploto, ki 6e porazgublja. Seveda imamo na drugi strani električne naprave, ki je njihov namen le proizvajanje toplote in niti v najmanjši meri ne razsvetljava. Tako n. pr. pri električnih likalnikih, električnih pečeh, štedilnikih itd.
Strol, ki živi
Najidealnejša bi bila gotovo žarnica, ki bi izžarevala samo svetlobne žarke, pri tem pa se niti v najmanjši meri n« segrela. To bi bila tako imenovana »mrzla luč«. To tehnično vprašanje je vsaj deloma tudi že rešeno, čeprav do danes še nimamo od tega izuma nobene praktične uporabe. Vedno za nečem novim stikajočemu človeku, ki vedno stika za nečem novim, so topot priskočile na pomoč bakterije, živi organizmi, ki svetijo. 2e pred nekaj desetletij se je začel profesor Moliš pečati z mislijo, kako bi praktično izrabil na videz pošastno svetlobo živih bakterij. V ta namen jih je celo redil. Takrat se je prvič tudi rodila misel, kako bi se dalo napraviti luč, ki bi samo svetila in od katere ne bi prihajali tudi nekoristni toplotni žarki. To se je temu znanstveniku tudi že takrat posrečilo doseči. Bakterijska luč sveti, ne da bi bilo treba neprestano dovajati kak tok, ga prekinjati in stikati, to pa je tudi razsvetljava, ki ne bi mnogo stala. Njena svetloba je tako močna, da je mogoče ob taki mrzli luči brati. Toda, bila je to le novost, ki je pokazala uspeh samo v znanstvenem svetu, v praktičnem življenju pa za to ni
nihče vedel, kaj šele, da bi to pridobitev izkoriščal, Tako je ostalo vse do današnjih dni, ko se je znova sprožilo vprašanje po praktičnem izkoriščanju »mrzlih« bakterijskih svetiljk. Ta uporaba naj bi ne bila samo v tem, da bi se morda nadomestile sedanje električne svetilke, saj si je to v resnici težko misliti v sedanjem času, ko vsa tehnika tako rekoč sloni na električni energiji. Začeli pa so delati neke druge poizkuse, namreč, kako bi se s pomočjo teh svetlikajočih se bakterij napravil svetilni plin nestrupen. Tehnika, ki sloni na neživih snoveh, v tem pogledu ni mogla več naprej. Današnje izkustvo je zapisalo stavek, da se je na mrtvi točki »mrtve« tehnike rodilo znova življenje. Gotove bakterije imajo sposobnost, da ob svojem življenjskem procesu uničujejo strupenost svetil-nega plina in iz njega napravljajo druge, neškod-
ljive kemične spojine. Morda je tudi to vzrok, da včasih naletimo na svetilni plin, ki ni strupen.
Bacili spreminjalo dušik v beljakovine
Bakterije na splošno vsak smatra za vse prej, kakor pa za nekaj koristnega. Pa je vendar znanost dokazala, da je bilo prvotno mnenje glede tega dostikrat zmotno. Večina najbrž tudi ne ve, da igrajo pri pravilni pripravi toliko čislanega jogurta veliko vlogo ravno bacili. Se manj pa )e morda znano, da je ena sama vrsta bakterij zmožna spremeniti dušik, ki je v zraku, v beljakovino, to bi se z drugimi besedami lahko reklo — v kruh. To so bacili, ki žive na koreninah gotovih rastlin, to se pravi, pod zemljo. Lahko 6i vsak predstavlja, kakšne spremembe bi utegnilo v praktičnem življenju roditi dejstvo, da bi s pomočjo teh bacilov začeli naenkrat pridobivati iz zrakovega dušika beljakovine. To bi bil v resnici za človeka »kruh iz zraka«.
Afrikanec, ki je predstavil divjake kulturnemu svetu
V Ameriki je izšla knjiga, ki jo je napisal nek črnški poglavar iz Južne Afrike in v kateri gotovo najbolj verodostojno opisuje življenje, ki se odigrava v afriških predelih, kamor je le redkokdaj zašel kulturni Evropec. Knjiga je prevedena tudi v nemščino.
Poglavar Nyabongo-izobraženec
Ta črnški poglavar se piše Akiki Nyabongo in pripada kralievi hiši enega najzanimivejših ljudstev na 6vetu. Njegova domovina je južna Vzhodna Afrika, tam blizu zemeljskega ravnika nekje. Razmeroma zelo pozno so Evropci prišli v te kraje in to je menda tudi vzrok, da so 6e običaji in ves način življenja tako dolgo časa ohranili v oni pravi obliki in 6e nemoteno razvijali brez tujega, kulturnega vpliva. Prebivalstvo v tem delu afriškega sveta ima čisto svoj način življenja in mišljenja. Tam poznajo med drugim svojevrstno zdravilstvo, kakršnega ne dobiš nikjer drugod. V veljavi je tudi mnogoženstvo, kajti po mnenju teh črncev, je to popolnoma naravna stvar in celo nujnost. Mnogoženstvo pa je dobilo tako močno oporo gotovo precej zaradi tega, ker 6e celo ženske same z največjim navdušenjem potegujejo za to, da ga kdo ne bi iztrebil. Boj proti mnogoženstvu je postal precej oster in očiten prav za prav šele tedaj, ko so 6e tam ustavili britanski in afriški misijonarji. Vsi poizkusi, da bi mnogoženstvo pri tem divjem ljudstvu odpravili, pa dosedaj niso imeli še skoraj nikakega uspeha. To je ljudstvo, kateremu pripada poglavar Akiki Nyabongo. On sam ie študiral na evropskih in ameriških visokih šolah, govori dobro angleško, zelo dobro je podkovan celo v znanju tuje literature. Bavil se je za časa svojega študija mnogo s filozofijo, psihologijo, metafiziko in z zgodovino verstev.
Ob tem njegovem znanju je gotovo kniiga, ki jo je napisal ta črnški poglavar o 6vojem življenju, še bolj zanimiva. Obenem je ta knjiga tudi sijajno zrcalo, v katerem se v jasni luči zrcali življenje divjega afriškega plemena in njegova domovina.
V tej nepoznani afriški deželi ie nastopilo pravo razdobje takrat, ko 60 se naselili tam prvi tujci, pa naj so prišli tja iz tega ali onega razloga. Med temi so bili predvsem misijonarji, ki so bili gotovo prvi znanilci tuje civilizacije. Qd tedaj so se za te pokrajine začeli zanimati tudi
OŠ
Graditev cest v Abesiniji hitro napreduje. Slika predstavlja most na cesti Addis Abeba—Asmara
drugi, med katerimi je bilo gotovo največ znanstvenih raziskovalcev, manjkalo pa seveda tudi ni ljudi, ki jih je sem privedla sli po čisto navadnem pustolovstvu. Uganka teh dežela 6e je počasi le zazdela rešljiva, kako pa je do tega prišlo, čeprav razmeroma zelo pozno, nam najboljše zna povedati Nyabongo sam v svoji knjigi, v njej pa je poleg kar najbolj mogoče natančnega opisa tamkajšnjega življenja, šeg in običajev, verstva in bojev, tudi polno pristnega humorja doslej še malo znanega afriškega rodu.
Mož s 375 ženami
Daljše jx>glavje je v svoji knjigi posvetil Nvabongo tudi družinskemu življenju in posebej razmerju, ki vlada pri tem ljudstvu med možem in ženo, oziroma ženami. Tu vlada, kakor smo ze omenili, mnogoženstvo. Cim mogočnejši je kak f>o-glavar, tem več žena mora imeti. Po mnenju tega ljudstva to zahtevata poglavarjeva čast in njegov ugled. Tako pride včasih do zanimivih zborovanj, ki jih skličejo in se jih tudi udeleže samo žene, le poglavar ima od moških dostop. Kadar so ob takšnih prilikah žene zbrane, dostojanstveno odloži poglavar svojo pipo v znak spoštovanja, ki ga ima do svojih žena. Ob takšnih primerih ima vedno nekaj od najsposobnejših in odličnejših žena tudi primerne govore ob navzočnosti svojega poglavarja. Takole n. pr. govori katera od njih: »Naš soprog! Ti si bogat, toda tudi me 6mo bogate! Ubog si, prav tako pa smo uboge tudi me. Ko si pred meseci nekoč prišel z bojišča, si nam pripovedoval, da je bilo ubitih tisoč ljudi, ki so bili vsi možje. Tudi to si f>ovedal, da ste se prav zaprav bojevali za prazen nič. Na vsak način je gotovo, da nisi vedel za vzrok, zakaj &te se bojevali. Možje, ki so na tem bojišču padli, pa so vendar imeli precej lepih žena. Mnogo teh se je moralo zateči spet k 6vojim staršem. Ti pa si v tem oziru reven. Vsega skupaj jih imaš komaj tristo pet in sedemdeset. Ali mar ne bi mogel vzeti še nekaj žena, da boš imel vsaj nekaj ko-; risti od onega vojskovanja? Ti nis^i vedel, zakaij je vojna splok nastala. Prepričana sem in z menoj vred tudi — tako mislim — ostale moje tovarišice, da boš lahko poročil.|e nekaj žena od onih bojevnikov, ki so padli na bojišču. Vsaj nekaj takšnih, ki se ti bodo dopadle. Vzemi jih vsaj petdeset še, ali če moreš, sto. Premoženja imaš dovolj, da bi jih lahko vzel še tudi sto petdeset. Gotovo 6e nam ne bo 6labše godilo, kakor 6e nam pa godi zdaj. To je prošnja, ki 6e % njo obračam ob navzočnosti svojih sožena nate.«
Neka druga žena pa je svoj govor zaključila takole: »Msilim, da moremo me vse govor naše tovarišice samo odobravati! Naš mož mora ta naš klic sj>oštovati. Zanj se 6podobi, da ima več žena, kakor dosedaj!«
Taki prizori 6e morejo odigravati pač le tam, kjer žive še najbolj primitivni, najbolj divji ljudje, v deželi, ki je bila za kulturni 6vet do zadnjih časov zaprta, nedostopna. Pojem, ki ga imajo ti ljudje o življenju, je v samem temelju čisto drugačen, kakor pa smo ga vajeni ali ki ga vsaj poznamo Evropci. Vse življenje uravnajo tam popolnoma drugačni zakoni, drugačni običaji, ki pa 60 tamkajšnjim ljudem morda nič manj sveti, kakor so 6veti in važni oni, ki 6i jih je zase zapisal kulturni svet.	.
Knjiga afriškega poglavarja Nyabonga je v tem oziru gotovo prinesla marsikaj novega o doslej tako malo znanih srednjih afriških pokrajinah m njihovih prebivalcih. Toliko vač pa je vredna tudi zaradi tega, ker jo je napisal 6am Afrikanec, ki
gotovo slika življenje divjega afriškega ljudstva takšno, kakršno je v resnici, in je zato ni naj>olnila morda gola fantazija in domnevanje.
Ljubljanski velesejem
Domača industrija umetnega kamna in marmorja je prinesla jjopoln preobrat v gradbeno stroko. Prej smo bili pri nabavah umetnega marmorja in raznih plošč za tlak in oblaganje sten navezani na uvoz iz inozemstva, zato so bile cene temu blagu tudi zelo visoke. Danes je vsakemu projektantu omogočeno, da z domačim izdelkom da zgradbi dekorativen izgled in za nizko ceno higi-jenično notranjost. Izdelki te industrije so v bogati izbiri razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija.
Mens sana in corpore sano! — Zdrav duh v zdravem telesu! Le tedaj boste zmogli v6e napore vašega dnevnega umskega dela v pisarnah in drugod, če boste tudi vašemu telesu posvetili potrebno pažnjo. Nepretiran šport ali kratek izlet v prosto naravo vas bo popolnoma osvežil! Na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija so mnoge naše tvrdke razstavile zelo praktične in cenene pripomočke za gojitev telesne kulture. V oddelku za motorna vozila pa boste našli gotovo svojemu okusu in žepu primerno vozilo, ki va6 bo varno in hitro preneslo v osvežujočo naravo.
Pravo domačnost in ugodje zna v stanovanje pričarati edino gospodinja, ki ceni preproge. Zato bo vsem našim gosjxxlinjam in tudi darežljivim gospodom ustreženo na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer preproge razstavlja 15 raz-stavljaJcev. Sjiet bomo občudovali in primerjali harmonije narodne ornamentike na naših narodnih preprogah, ki jih izdelujejo v Sarajevu, Splitu, Pirotu, Banaitu in drugod, na drugi strani bomo pa uživali lejx>to pristnih perzijancev, a tudi apart-nost preprog z modernim dekorjem. Za veliko razstavo jx>hiš'tva bodo preproge gotovo najdobro-došlejše dopiolnilo.
Novost na spomladanski velesejmski modni reviji je ta, da občudovalke modnih kreacij in občudovalce gracioznih manekenov med posameznimi točkami revije zabavajo izvrstni artisti z izbranim velemestnim programom. Tako je variete združen z modno revijo, ki 6f>et prikazuje viške nadarjenosti in dobrega okusa naših slovečih modnih salonov, iznajdljivih modistk, čevljarjev in čevljarn, frizerjev in drugih olepševalcev ženskega sveta. Na modni reviji pa vidimo tudi najfinejše moderno
fjerilo in dražestne kopalne obleke, a krojaški sa-cmi prikazujejo, da lahko popolnoma ustrežejo vsakemu gentlemenu. Kar se naše oblačilne stroke tiče, trdimo brez skrbi, da resnično z uspehom tekmujemo z dragim inozemstvom
Pletilna industrija se je pri nas sicer lepo razvila, vendar pa Ie 6 težavo prenaša težke čase ter zato mora stremeti z izpopolnitvijo na vseh straneh. Posebno ugodna prilika za to je na spomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer najznamenitejše specialne tvrdke kažejo in tudi predvajajo izredno veliko izbiro najbolj praktičnih, najbolj ekonomičnih in najnovejših pletilnih strojev, zlasti nemških, švicarskih in švedskih znamk.
Radio
Podroben program ljubljanske io vseb evropskih postaj dobite » najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana*, lil Stane mesef no samo deset dinarje*. —
Programi Radio Liubliana
Torek, 8. junija:	12	Edvard	Grieg: Peer Gynt
snita (plošče) — 12.45 Vreme, porodila — 13 Cas, spo-rod, obvestila — 13.15 Pesmico drobne o nežnih stvareh nekaj za srčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura — 19.50 10 minut zabave — 20 Oskar Nedbal: Od bajke do bajke potpuri iz baleta (ploSče) — 20.10 Psihoanaliza v luči sodobne slovensko filozofije (g. prof. Emil Horvat) — 20.30 Vijo-linski koncert ge. prof. Jožice Knlc pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.15 Šramel Vindobona (ploSče)
21.30	Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester. Konec ob 23.
Drugi programi
Torek, 8. junija: Belgrad: 15 50 Violina — 20.20 Romunske pesmi — 21.10 Orkestralni koncert — Zagreb: 20.80 Koncert Hrvatskcga glasbenega društva — Dunaj: 19.40 Pester koncert — 20.40 Vokalni koncert 22.20 Mozartove serenade — 23.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Violina — 21 Opera iWnlly« — Rim-Hari: 21 Pihala — 22.20 Komorna glasba — Prana:
19.30	VojflSka godba — 20.05 Pester koncert — 21.05 Orkestralni koncert — 22.20 Sonatni koncert — Varšava: Konigsbcrg-Koln: 20 Operni odlomk, — 21.55 Plesna glasba — Stuttgart: 20.it) Vojaška godba — Strastbourg: 21.15 Opereta — Rukarešta: 20.10 Salonski orkester — 21.45 Komunska glasba.
LJUBEZEN, KI UBIJA
Mati je bila v drugem zakonu srečna. Ljubila je in mož jo je ljubil. V gospodu fermon-du je našla človeka, ki bi mu bila dala vse najboljše, kar je imela od svojega življenja. Meni bi bila dala tudi vse. Bil sem njen sin. Zdelo se ji je popolnoma naravno in umevno, da bo tisti človek, ki ga ljubi ona, ljubil tudi njenega otroka.
In res. Gospod Termond je bil zame prav za prav buden varuh, na katerem nisem na zunaj našel nič, kar bi bil grajal. Saj je kar najbolj pazljivo skrbel za mojo vzgojo. Najel mi je, kljub temu, da sem bil v zavodu, učitelje za vse stvari. Učil sem se sabljanja, jahanja, plesanja, godbe in tujih jezikov. Ves čas se je brigal za vse drobne in nepomembne malenkosti. Moj rojstni dan smo vedno slavnostno praznovali. In še vse polno takih malenkosti, ki so očitno pričale o njegovi pozornosti do mene.
Po naravi je bil Termond jako gospodovalen in oblasten. Kadar je govoril z menoj, ni nikdar zapovedujoče povzdignil glasu. Niti enkrat se ni po svoji poroki niti za las pregrešil proti vljudnosti, ki jo je kazal v občevanju z menoj in ki jo je mati imela za dokaz najglobljega spoštovanja in vdanosti do sebe.
Kakšen sem bil pa jaz do njega?
Da povem na kratko: Nisem ga mogel trpeti. Nisem mogel povedati zakaj, in sem
molčal. Vedno samo molčal.
Kako si je razlagala mati to, da sem vpričo očima tako tih in nem, da se za nič ne brigam, kar pove on, da se držim tako daleč od nje, kadar je on zraven? Mislila je, da sem sebičen in trd otrok. In kadar sem bil pri nji, je njena navzočnost tako vplivala name, da sem bil za takrat prepričan, da sem res tak. Krčil in zvijal sem se kakor preplašena žival. Zakaj mi ni prizanašala s temi preizkušnjami, ki so bile krive, da sva si bila po duši in po srcu vedno bolj daleč? Zakaj mi ni ob teh tedenskih obiskih, ko sem prihajal domov, dovolila, da bi bil vsaj pet minut sam z njo, da bi se gledala iz oči v oči, da bi jo bil iz vsega srca objel, tako kakor mi je narekovala moja ljubezen.
Kadar sem prišel v njeno sobo, je že bil tam Termond, ponavadi v jutranji obleki in je kadil cigarete ter bral časnike. Šum papirja, ki so ga obračali njegovi prsti, zvok njegovega glasu, ki mi je voščil dobro jutro, do-tikljaj njegovih rok — pomolil mi je vedno samo prste v pozdrav — vse to je bilo dovolj, da sem se zakrknil v sebi, pa najsi sem prišel v sobo še tako dobre volje in odkritega srca. Moja mržnja do njega je bila taka, da se ne spominjam, da bi bil kdaj s tekom jedel, kadar sem sedel pri mizi, kjer je bil tudi on, moj očim.
Sovražil sem vse na njem. Njegove sinje oči, ki so bile skoraj preveč odprte in ki jih je od čaša do časa uprl vame, njegovo visoko čelo, ki je bilo malo vzbočeno in ki so ga sivi
lasje drzno obkrožali, njegov obraz in oglajeno vedenje, ki je nasprotovalo zmučeni in težki moji naravi. Vse to sem sovražil na njem, prav vse; še celo zaokrožene konice na njegovih čevljih. Zdelo se mi je, da bi med tisoč oblekami takoj našel in videl tisto, ki jo je on kdaj nosil. Z otroškim čustvom sem tako natanko slutil, da je ta mali človek z lisičjimi gibi, s svojo dostojanstvenostjo, pravi mož tistega ljubega in vzvišenega bitja, ki sem mu bil jaz, njen sin, tako malo podoben, kakor ji je bil malo podoben moj rajni oče.
V molku, v katerega sem se pogreznil med temi svojimi obiski, sem pazljivo poslušal vse pogovore, ki sta jih očim in mati imela med kosilom ali večerjo o meni. Jedli smo čisto ob drugem času kakor takrat, ko je bil še moj oče živ. Tudi obednica je imela drugačno opravo kakor nekdaj.
Tudi materino življenje je bilo čisto drugačno kot včasih. Gospod Termond je imel zveze z visokimi političnimi osebnostmi, v odlični družbi. In ti ljudje so se s hrupom zbirali večkrat na našem stanovanju. Stari prijatelji mojega očeta pa se sploh niso več prikazali pri nas. Očim in mati sta bila vsak večer kam povabljena. Imela sta konje in več kočij. Moški in ženske, ki so zahajali k nam, se niso raz-govarjali drugega kakor o zabavah, o novih gledaliških komadih, 0 plesih in maškeradah, o dirkah in o oblekah. Vsega tega včasih pri nas ni bilo, Zato pa se mi je dom zdel še bolj tuj kakor sicer.
Sijaja in razkošja, ki je vladalo doma, ni-
sem mogel primerjati s svojim skromnim in bornim življenjem v zavodu, da me ne bi zabolelo. Kako bi mogel jaz govoriti o svojih malih bolečinah, malih skromnih željah in trpljenju ženi, ki je tolikokrat bila na kosilu pri vojvodinji D'Arcolle, ženi, ki je bila velika prijateljica z gospo maršalovo, z dvema groficama in drugimi, o čigar pojedinah in prireditvah so pisali vsi listi. Moja mati je bila zdaj gospa Termondova. To ime je imelo toHk sijaj, da sem se samo jaz edini še spominjal, da ie bila ona nekdaj tudi vdova gospoda Corne-Hsa, čigar žalostni konec so nekdaj tako natančno opisovali prav tisti časopisi, ki so zdaj govorili o njenem sjaju.
Bog ve, ali je ona tudi na to pozabila?
Pozabljenje! Ali je res pozabljenje pravica tega sveta? Tako sem izpraševal z upornim, mladim srcem, ki se ni dalo pomiriti. Jaz tega nisem mogel in nisem smel pozabiti. In še nekdo je bil, ki se je prav tako spominjal vsega kakor jaz, nekdo, ki mu je žalostna smrt mojega očeta bila še vedno grozno strašilo, nekdo, ki sem mu lahko zaupal vse svoje misli in vso svojo žalost — to je bila moja dobra in sladka teta.
Pri njej ni nič izpodrinilo stare nežnosti. Kadar sem prišel poleti v Compižgne avgusta, da bi pri njej prebil zadnji del počitnic, sem našel vedno vsako reč na svojem mestu( tako v biši stare tete, kakor tudi v njenem srcu. Ostala je še nadalje v zvezi z materjo, a to je bilo samo zaradi mene. To sem kaj dobro čutil.
dom« izhaja vsak dHavntlt ob 12 Meseftna naroAnina 12 Din ta inozemstvo 2! »Sloveusfc] aom» iznaja	lelefuo	Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: B-
Dln OredniStvo: Kopitarjeva nlica «/TTl Telefon 2994 in 299fc Upravas K-opitarjeva fc Ced izdajatelj; Ivan Rakovea Urednik; Jože KoSifiok,