Stey. y Mariboru 7. jrnija 1883. Tečaj XYII. List 1J iiele?niki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr. Nepotrebno nadlegovanje Slovencev. Borlski grof Wurmbrand zatrobil je v deželnem zboru na največji rog, kojega glešta. Vprašal je c. k, namestnika: je-li mu znano, kako nemško-konservativni poslanci ljudi nagovarjajo, naj podpisujejo od njih sestavljeno adreso do cesarja, volijo deputacije itd. in kako tudi na spodnjem Štajerskem posebne adrese sestavljajo in tudi posebne deputacije volijo? Vpraša dalje, hoče li c. k. namestnik takšnim adresam in deputacijam pot odpreti do cesarja ? C. k. namestnik baron Kubek je liberalec on naš poseben prijatelj ni pa tukaj je nam ugodno odgovoril rekoč: 600letnica Habsburška je svečanost za vso deželo, cesarja se vsi veselimo in t o r a j naj vsak dobi priliko bližati mu se. Vse redno naznanjene adrese in deputacije pridejo pred cesarja, ki se ovega obiskovanja Štajerske zelo veseli. Ta odgovor bil je nemškim konservativcem po volji pa tudi Slovencem. Kajti izvedeli so, da jim nemški liberalci pota do cesarja samega ne morejo popolnem zastaviti, kar bi najrajše storilk Čeravno pa od c. k. namestnika nemški liberalci niso dobili ugodnega odgovora, delajo na vse kriplje, da nemškim konservativcem, zlasti pa Slovencem zabranijo pristop k cesarju. Najrajše bi spodnji Stajer cesarju pokazali v nemškej koži, Slovence na stran potisnili in prekrili. Na to delajo v Mariboru, Bistrici, v Celji itd. Bodimo toraj opazni; zlasti pa se naj slovenski župani naj ne dajo nemškutarjem v koš spraviti s tem, da nemško adreso nemških liberalcev, doposlano jim od županstva v Eggenbergu blizu Gradca nepremišljeno podpišejo. To druga ni kakor zanjka, past nem-čurska. Uže sedaj se iz Slovencev v „Tages-pošti" norca delajo, kako so nekateri slovenski (nemškutarji) župani obečali podpisati. To je nedostojna politična demonštracija, s katero hočejo nemški liberajci pobahati se in svetu pokazati, kako vsa Štajerska, nemška in slovenska, pred njimi trepeče, jihovo jerobstvo voljno prenaša, preponižno pete liže in vse podpiše, kar v kebljači kakega liberalnega kričača izcimi. Poštena, pametna slovenska duša pa jim ne gre na limance 1 Slovenci smo sprva nameravali velikansko adreso do cesarja pouzročiti, katero bi na tisoče ljudi podpisalo. Reklo pa se nam je, da bi to bila politična demonštracija, katera ne kaže za sedanji prihod cesarjev ob priliki 6001etnice Habsburške. Zato smo sklenoli politične demonstracije popolnem opustiti dokler vsa svečanost ne mine. Zadovoljujemo se z deputacijami in zahvalnicami, katere so se sklenole uže v Mariboru, sv. Lenartu, Slov. Bistrici, Celji. Blanci itd. itd. ter so uže c. k. namestniji najavljene. To pa rečemo, da je grdo, ako se sedaj nemški liberalci z Gradca in Eggenberga in drugi barusasti škrici iz Maribora, Bistrice, Celja nam Slovencem zopet za jerobe ponujajo, nam „Tagespošto" in nemške adrese pošiljajo brez poštnine, kar le predrzno kot „Dienstsache". Še grdobneje pa bi bilo, če bi Slovenci se jim uklaujali. Ostanimo, kar smo: pošteni Slovenci, ki uže sami vemo, kar nam storiti. Poženimo Eggenberško adreso v kot, odbijmo jerobstvo nemških liberalcev, ne dajmo se od njih nadlegovati! Desterniški. Kaj hode z denarji za lovske izkaznice ali karte dobljenimi? Štajerski deželni zbor je postavo, sklenil, da mora vsak lovec pri okrajnem glavarstvu rešiti izkaznico ali karto — Jagdkarte. Za njo mora nekaj plačati. Lani so u/.e pobirali od lovcev takšni davek. Nabrali so za 6691 izdanih izkaznic 20.073 fl. To je precejšnja svota in sedaj se vprašuje, kaj bode s tem denarjem ? Nemški liberalci v deželnem odboru mislili so sprva s temi denarji podpirati kmetijstvo in gozdarstvo. Sedaj so si premislili. Nasvetujejo pa, naj se denar porabi za uboge tako, da bodo srenje zanaprej menje plačevale v sedanje hiralnice, po nemškem: Siechenhauser. Morebiti bode mogo'e, kedaj vse tiste siromake, katere sedaj od hiše do hiše pošiljajo, pobrati in v hiraluice spraviti. Imamo pa sedaj 3 takšne hiraluice, kder pobožne usmiljene sestre revežem hiravcem strežejo : v Ptuji, Wildonu in Kuittelfeldu. V Ptuji bilo je lani 177 hiravcev v oskrbovanji in stroškov 27.006 H. Za vsakega hi-ravca je tedaj prišlo na vsaki den 38'5 krajcarjev. Srenja ali posamezniki so plačevali po-prek 21 kr. in 175 kr pa je doplačevala dežela. Blizu jednako je v Wildonu in Knittelfeldu. S pomočjo dohodkov ali davka od lovskih kart dalo bi se plačanje srenjam zmanjšati, da bi na primer namesto sedanjih 21 kr. plačevale morebiti le 15 ali 10 kr. To bi bila velika dobrota za itak uže silno obložene srenje ali občine. Ako se toraj tukaj priskoči srenjam v pomoč, je to zelo prav. Kar pa ni prav, to je, da liberalni gospodje pri deželnem odboru f»e hočejo, naj bi se takšno podpiranje hiralnic pričelo z dohodki lovskih kart v 1. 1885. Kam pa hočejo djati dohodke od 1. 1881 in 1883, kakih 40.000 fl.? Za novo hiralnico v Hartbergu, za katero je uže 50.000 fl. darovala štajerska hranilnica. Po tem takem bi srednji Stajer imel 2 hiralnici, prvo v Wildonu, drugo v Hartbergu, gornji in spodnji Stajer pa le eno. No, temu bi se nekoliko lehko od-pomoglo, če bi deželni poslanci sklenoli za Ptuj vse dohodke od 1. 1885 (20.000 fl.) in za Knit-telfeld od 1. 1886 (20.000 fl.) odločiti, da se tamošnje hiralnice povekšajo. Od 1. 1887 naprej pa bi se naj dohodki lovskih kart med vse 4 hiralnice delile, da bodo srenje imele menje plačevati za svoje hiravce, ubožce. Kaj bo pa s tistimi 20.000 fl., ki so jih lovci uže lani vplačali ? Te hočejo pa nemški liberalci v deželnem odboru porabiti za 6001etnico Habsburško ob prihodu cesarja v Grade«. To se nam nikakor prav ne zdi. Habsburška svečanost zadeva vso deželo, a ne samo lovce. Kolikor deželni odbor za dostojni sprejem cesarja potrebuje, to se ima iz deželne blagajnice vzeti. Tako lehko rečemo, da je vsa dežela pripomagala svitlega cesarja sprejeti. Sicer pa bodo rekli, da so Štajerci prisiljeni uže lovcem v žepe segati, kedar hočejo svojega deželskega poglavarja dostojno sprejeti. Naposled je še pomisliti, kako ravno sedanji sviti i cesar slujejo po vsem svetli zavoljo svoje usmiljenosti do ubogih. Zato nikakor ne kaže ubožcem hiravcem, preobloženim srenjam 20.000 11. vzeti in jih v Gradci za svečanosti porabiti. Gradec kot glavno mesto je uže milijone goldinarjev od dežele prejel in potrošil. Lehko toraj in tudi bode storil sam, kar je za svečanosti treba Kar deželni odbor potrebuje, to mu naj vsa dežela da, siromakom pa se naj pusti, kar jim je uže namenjeno. Gospodarske sivari. Ržena in pšenična slama. Na trgu jo navadno za pšeničuo slamo bolj težko kupca dobiti kakor rženo. Poslednja se včasih za neprimerno visoko ceno prodava. Tudi navadni kmetovalec daje rženi slami prednost pred pšenico zlasti za rezanje konjem in za nastelj. Goveji živini in pa ovcam pa rajši pšenico poklada. Ako prašamo po vzroku tega ravnanja, tako bode nam pred vsem kemična aualiza teh slamnih vrst povedala, zakaj se tako ravna. Pšenična slama ima za 25%, več redivnih snovi v sebi od ržene slame, ali pa z drugimi besedami povedano: če ima 1000 kilogramov pšeničnice za 16 gld. redivne vrednosti v sebi, tako je redivna vrednost od ravno tolike množine ržene slame le 12 gld. Iz tega se vidi, da se bode rezanje iz pšenične slame z večim pridom rabilo in venuir tudi prvozročilo, da bode živina oves popolnoma drobno sožvekala. Temu nasproti pa tisti, ki le rezanje iz ržene slame rabi, pravi, da temu ni tako. Kdor pa kaj takega trdi, ta mora tudi odgovor na to vprašanje imeti. Kako pa ravnajo po deželah, v kterih le malo ali celo nič rži ne pridelujejo; kjer ržene slame za rezanje nimajo, kakor je to na Angleškem? Tu lahko po dnevih daleč potuješ in ne bodeš zagledal rži na polji. Tu so toraj ljudje, ko bi tudi ne hoteli, primorani pšenično slamo za rezanje porabiti. Po velikih mestih se tukaj le pšeničnica prodava. Iz vsega povedanega pa sledi, da se pri naših kmetovalcih nahaja še škodljiv presodek v ti zadevi, kteri ravno tako dolgo obstoji, dokler se ga ljudje držijo, in brž premine, ko hitro se ga ljudje izuebiti hočejo. Kar se pa tiče porabe te slame za nasteljišče, prideta tukaj dva pomisleka v poštev, prvi je, da se pravi, ržena slama more več vlage v se vzeti in toraj se more z njo delj časa izhajati, drugi pa jo vsebina redivnih snovi v teh dveh slamnih sortah. Ali je prvi pomislek pa tudi resničen, to morajo primerjavne skušnje po teži na vagi pokazati. Ker pa ima ržena slama več lesnega vlakna v sebi, tako se vidi, da bi zarad tega ržena slama za nastelj bolj služila od pšenične. Ta stran bi pa le v takih gospodarstvih mogla se v poštev jemati, v kterih imajo pičlo slame na razpolaganje, kar bi pa ne smelo v nobenem gospodarsvu ne biti. Take razmere bi se morale odstraniti, ker je treba število živine tako vravnati, da gospodarstvenim potrebam nikdar slame ne primankuje. Kar se slednjič razmer redivnih snovi tiče, so te pri obeh slamnih razmerah menda precej jednake. Iz vsega tega pa sledi nauk, da naj gospodar kolikor mogoče pšenične slame doma za rezanje porabi in tam, kjer se ržena slama more dobro v denar spraviti, naj toto na trg postavi. Opravila pri konjih meseca junija. Najvažnejše opravilo ta mesec za konje-rejca je priskrbeti žrebetom planinske paše, kder le mogočo. Vendar naglo jih ne sme vgnati na planino. Treba jih poprej na to pripravljati, zlasti tista, katerih še meseca maja ni gonil na pašo ali jim ni polagal nič trave ali detelje. Naj jih toraj pripravlja na pašo, da po maleni doma travo meša med seno. Zrebeta s slabimi, skrhanimi kopiti kaže podkovati, preden se v planino ženo. Planinska paša je žrebetom neizmerno koristna. Rastejo, kakor bi jih vlekel. Mišice, kite, spone se čudovito ukrepijo, kopita učvrstijo. Vsa žival postane zdrava in krepka, kakor nikoli v hlevu. Kobile z žrebeti se vč je tudi dobro spravljati na planine pa le tam, kder so hlevi blizu, da najdejo zavetja in mirnega prenočišča. Kder tega ni, ondi bolje storimo, če kobile doma pustimo. Kedar meseca junija solnce pripeka, ostajajo naj konji v hlevih. Zato pa jih moramo zgodaj v jutru in proti večeru spuščati na hlad, da se sprehodijo. Med tem se pa hlevu odprejo dveri in okna, da se prevetri. Ta moramo pa zopet na enej strani zapreti, ko vženemo konje v hlev, da ustavimo prepih. Tega ne smemo pozabiti, zlasti takrat ne, kedar nevihta, ploha ali toča konje s paše zapodi v hlev. Okna zadelavajo z zelenim vejevjem in po hlevu škropijo hladno vodo. Tako odganjajo muhe in hlev je vedno malo hladen. Če so noči tople, puščajo konje na pašnikih. Tudi vprežne konje kaže po opravljenem delu marljivo na pašo goniti. Ta mesec režejo 2-letne žrebce. Pferdeziichter. Dopisi. 0(1 sv. Lenarta v Slov. gor (Sv. mi-sijoni — deputacija k cesarju.) Tukaj sta čč. gg jezuita Valjavec in Lempl, pri sv. Bolfanku pa čč. gg. lazaristi obhajali sv. mi-sijone. Ljudstvo je goreče pridganje rado poslušalo , se v obilnem številu udeleževalo in ohrani čč. gg. misijonarjem hvaležen spomin. Bog plati. V nedeljo 27. t. m. bil je tukaj naš deželni poslanec g. dr. Radaj. ki je bil povabil župane, načelnike šolskih svetov in cek-meštre celega okraja, naj izvolijo deputacijo, ki bode šla v Maribor cesarju se poklanjat. Prišlo je okolo 40 mož, ki so izvolili 7 vrlih Slovencev v deputacijo. Ti so: Janez Krautič iz Malne, Janez Kos iz Vrange, Franc Fekonja iz Tronkave, Jernej Rojs iz Črmlenšaka, Alojzij Ornik iz Kremberga, Anton Golob iz Porčiča. Trg sv. Lenart lehko, ako hoče, sam izvoli še enega moža, da se pridruži. Deputacijo je g. poslanec uže naznanil pri c. k. namestniku Kii-beku in jo bode 10. julija cesarju v Mariboru predstavljal. Iz Rogača (Cesarjev prihod v Slatino.) Za dostojni sprejem skrbi poseben odbor. No, in odborniki so odobrili nasvet, naj okoličani Podplatski cesarja v Podplatu pričakujejo ter se nastavijo tik velike ceste počenši od podružnice Rozalije noter do gostilnice Zurmanove. Semkaj bi spadale fare Kostrivnica, sv. Ema, sv. Peter, kos Sladke gore, Zibike, Smarije in Podčetrtka^ Ako svitli cesar ne pridejo v Smarije, lahko Smarije in Podčetrtek deputacije pošljejo na Slatino, občine pa nastavijo v Podplatu. Kedar se svitli cesar drugi dan nazaj peljajo, hočejo učitelji šolsko mladež nastaviti. Iz Konjic. (Ptujskim renegatom odposlani pozdravi.) Ker nemško - židovske časnike, kakor je listič „nachtwachterca" nikakor ne čitamo, smo še le sedaj zvedeli, da so bili iz Konjic Ptujskim renegatom k cesar-Jo-žefovi svečanosti (?) štirje pozdravi telegrafično odposlani. — Prvič se je naš župan G. Hasen-bichel predrznil v imenu občinskega zastopa (!) Ptujčanom čestitati k cesar - Jožefovemu spomi-neku. Gospod župan, kako ste zamogli to storiti ? Ali mislite , da ste nas slovenske kmete v Konjiških okolicah tudi zastopali? Ali ne veste, da imamo tudi mi v Konjiškem občinskem zastopu govoriti in da so v tem zastopu tudi možje, ki politične demonštracije ne odobravajo ? Ali ne veste, kaj imate v takih slučajih storiti ? — Mi nečemo da bi občinski za-stop se s politiko pečal, posebno s tako ne, ki je sedanji vladi in Slovencem sovražna. To pa vemo, da so v Ptuji — večinoma renegati — proti Slovencem in proti vladi demonštrirali in upili. Mi slovenski kmetje ne bomo nikdar v isti rog trobili, ter v lastno skledo pljuvali. — Mi slovenski kmetje, ki pod Konjiško občino spadamo, pričakujemo, da bote gospod župan isto čestitko preklicali ter rekli, da ste jo v lastnem, ne pa v imenu Konjiškega občinskega zastopa odposlali. — Prihodnjič pa se brigajte kot župan le za občinsko korist, za občinske ceste itd. ne pa za Slovencem sovražno politiko. — Da je drugič tudi tukajšnja požarna bramba Ptujske renegate pri omenjenej nemški (!) svečanosti pozdravljala, ni drugače pričakovati, kajti njeni načelnik je naš župan. No gospod župan, Vi hočete še celo v društvu, ki nima ničesar s politiko opraviti, politizirati-in demonstrirati. Nam se zdi, da Vi kot načelnik požarne brambe ne veste, da mora ista geslo imeti „s združenimi močmi." Kako je pa mogoče s združenimi močmi delovati, če Slovencem sovražno politiko uganjate? Nam se dozdeva, da ste tudi tukaj v lastnem imenu Ptujske renegate pozdravljali. — Kako pa, da se je tretjič tem pozdravom tudi tukajšnje veteransko društvo pridružiti zamoglo, to je nam nerazumljivo. Nobeno veteransko društvo ni odobrovalo Ptujske proti vladi nameravane demonstracije, kakor tukajšnje iu Ptujsko. Toda v zadnjem je vsled tega njeni stotnik odstopil, kar je popolnoma prav napravil. Kajti namen veteranskega društva ni in ne sme biti demon-štracija proti vladi. Taki stotnik pa, ki se v veteranskem društvu s politiko peča, ter proti vladi demonstrira, bi bil bolji za stotnika pri „šnopsu." — Da je slednjič tudi tukajšnja skupina nemškega „šulvereina", — ktera je tako potrebna, kakor peto kolo pri vozu, pozdrav odposlala, je samo ob sebi razumljivo. — Od Ljutomera. (Župan-trs ti k a.) Ne-keteri prijatelji otročjega predstojnika v Nor-šencih stikujejo po dopisniku , ki je čislanemu in priljubljenemu „Gospodarju" kot neustraš-ljivemu branitelju narodnih pravic poslal poročilo , v katerem se omahljivemu županu zasluženi „leviti berejo." Na sumu imajo posebno nekega zavednega starega narodnjaka v občini. To pa celo po krivici. Mi nedolžnega moža radi zagovarjamo, čeravno ne bi bilo potrebno. Kdor namreč po dopisnikih stikuje, je to že očivesno znamenje, da je poročilo bilo resnično, Zadeta oseba mirne vesti ne bo preiskovala, kdo je kaj pisal, ampak kaj je kdo poročal. Pravicoljuben človek bo se v takem slučaji oziral le na zapopadek dopisa in bo se potem znal ravnati, na dopisniku mu pač ne bode ležeče. — Obžalovanja vredna občina Noršenska ima dovolj značajnih korenjakov na izbiro. Zatoraj vrli ter za mir in blagor naroda vneti možaki! pri volitvah, najsi veljajo bodi za občino bodi za deželni ali pa za državni zbor, prevdarite dobro, komu da smete z lahkim srcem zaupati. Častne službe niso za veternjake, kakoršen je mladeniški in še neizkušeni župan-trstika. Iz Pišee. (Oba zvona) Na dopis iz Pišec v št. 16 Slov. Gospodarja, se takole odgovarja: I. Dopisatelj pravi, da je g. baron Moscon pri nastopu županstva najšel 180 fl. v obč. blagajnici. To je sicer res, a našel je tudi dolga okoli 60 fl. za šolske potrebe. Ko je pa županstvo izročil, ni svojemu nasledniku ¡zapus- stil nobenega dolga. II. Dopisatelj pravi, da je g. baron nasledniku samo 1 fl. 50 kr. v blagajnici pustil. To se mora tako popraviti: G. baron je nasledniku zapustil 173 fl., katere je v eni srečki od reguliranja Donava in v dveh hranilniihiih knjigah izročil! Dalje svojemu nasledniku je izročil že zapadli kupon za 98 fl. Dopisatelj pravi dalje, da se g. baron za ceste v Dedjevasi in Pišecah ni brigal. No, in on je v Dedjivasi 195 fl. izdal. Naredil je nov zidan most za 120 fl. in nove rante za 60 fl, ktere so pa sedaj vsled povodenj poškodovane. V okolici Pišece je g. baron naredil 3 lesene in 4 zidane kanale in en zidan most čez Gabr-nico blizo župnijske cerkve. Vse je bilo celo potrebno, posebno pa ta most, ker tam čez Ga-brnico so se nosili mrliči, in je šla procesija najmenj dvakrat na leto, pa po vodi. Se zadnje leto njegovega županovanja je izdal za popravo ceste od Pišece proti Bizeljskemu 48 fl. Dostavlja se še, daje g. baron občinske doklade znižal od 15"/o na Zato bi želeli, da bi on zo- pet izvoljen bil v župana in upamo, da ga dobimo z resničnim in pravičnim obnašanjem na narodno slovensko stran. Dostavek uredništva. Toliko priobčimo iz večjega dopisa, da pokažemo svojo resnicoljubnost. Pesnica in pravica mora biti tudi političnemu sovražniku nasproti. Došlo nam je raznih dopisov v Lej reči, pa smo jih do dveh vse zavrgli. G. baron Moskon bi iz Saula moral postati Paul. Dokler pa tega v djanji in besedi ne pokaže, ampak le nasprotno dela-tačas ga imamo za političnega sovražnika Slo, vencev, katerega jim Slov. Gospodar v župana ne more priporočati. Iz Laškega trga. (Zmaga Slovencev.) Pretečeno leto je bila volitev odbornikov za občino sv. Krištofa, katera je pa, ker se ni povsem zakonito vršila, vsled rekurza narodne stranke bila ovržena. Letos pa je bila 2. junija z novega volitev. Borba je bila huda, posebno ker so nekteri nemčurski rovarji hoteli tudi slovenski značaj te občine izbrisati. Radi tega so volilce za svojo stranko nagovarjali, češ, mi nočemo nič druzega, nego „vorenga" mora biti. Tržani bi radi slovenščino izbacnili iz urada, in toplice, železnico, pivarno in še nektere druge hiše bi radi priklopili trgu; vsled tega so vse žile napeli, da bi večino odbornikov svojih v občini imeli, pa zaman, kajti zmaga je na narodni strani. Pravična reč mora zmagati ali prej ali slej. Bog daj, da bi se naš kmet povsem zavedal svoje narodnosti in povsod možato stopal na dan in glej že nam mileje solnce narodne svobode sije, Bog kliče in Slovenec dolgo tlačen stopa združen in čvrst pred svet na svoje slavno mesto. Ne dajmo več tujcem in Uskokom gospodariti na domačih tleh, pokažimo pri volitvah, kterim žalibog slov. kmet še premalo važnosti prišteva, da smo in hočemo na domačih tleh sami gospodarji biti. — Na Blanci. (Deputacija slovenska k cesarju.) V tukajšnji občinski pisarni zbrali so se danes zastopniki kmetskih občin okrajnih sodnij Sevnica, Brežice, in Kozje, da se dogo-govorijo, kako bo najvredneje slaviti spomin na 6001etno združenje kronovine štajerske se slavno hišo habsburško. Gospod notar Vršeč otvori posvetovanje s primernim nagovorom, zadevajočim pomen današnjega shoda; v predsednika bil je na predlog g. Veršečev izvoljen g. Ivan Tanšek iz Brežic. G. Franc Lenček opisuje v jako lepem govoru lastnosti dobrot-ljivega našega cesarja in dolžnosti, ktere imamo proti vladarju, kakoršuega ni na celem svetu. Potem se je volila deputacija, katera bode presvitlega cesarja pozdravila na Zidanemmostu. V deputacijo bili so voljeni gospodje: Franc Lenček, veleposestnik na Blanci ob enem za voditelja in govornika. Novak Franc, župan Blanški; Kljun Anton, župan Senovški, Klenov-šek Miha, svetovalec šentlenarski, Deržanič Adam, župan Artički; Brstovšek Anton, svetovalec Pišečki, Podvinski Franc, župan v Globokem, Tanšek Ivan, svetovalec Kapelski, Černelič Jožef, župan Sentpeterski, Debeljak Fr., župan v Sedlarjevem, Leskovšek Andrej, svet. v Vrtačah in Presker Jožef, svet. v Podsredi; dalje trije namestniki: Franc Cerjak, Franc Pečnik in Franc Hladic. Na sklepni govor g. Tanšekov je pač iz srca zadonel trikratni „živijo" na cesarja iz priprostih kmetskih grl. Da se Slovenec po dovršenem delu raduje, to vsak ve. Napitnica se je vršila za napitnico, dokler nam vozovi niso gostov odpeljali. Veselilo nas je, da so tudi trgi in mesto Brežice bili mnogo-brojno zastopani, čeprav niso bili vabljeni. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cehi, Slovenci, Hrvati, Italijani, Nemci v Češkem in nemškutarji bijejo hud volilni boj. Na Češkem je glavna bitka v velikem posestvu, ki voli 78 poslancev; na katero stran se tu zmaga nagne, tam bo večina v deželnem zboru. Če propadnejo nemški liberalci, tedaj zgubijo največjo trdnjavo, češki deželni zbor. — Iz Kranjskega došla nam je dnes vesela novica, da stranka „Narodova" in „Slovenčeva" složno postopate. Obadva lista priporočujeta kmetom iste kandidate. Volitev bo 9. t. m. Bleiweiss-Trsteniški, L. Robič, J. Kersnik, K. Klun, B. Mohar (kmet), Fr. Po-klukar, dr. Vošnjak, dr. Zarnik, M. Laurenčič, Pfeifer, Svetec, Sterbenec (župnik), Aleš (dekan). Fortuna in Pakiž vsled porazuma s Ivočevarji, vkup 16. — Goriškim Slovencem se v Tolminu ponuja za kandidata baron Depretis, in zmaga, če se Slovenci med seboj ne poravnajo, nek svojeglavnež in bogataš Devetak v Tolminu dela hude zmešnjave; lahoni in nemčurji pa se režijo in smejijo. — V Istri začeli so letos prvič pri volitvah Hrvati gibati se; s Slovenci vred so sklicali tabor v Brezovico, kder se je sešlo 350O ljudij, ki so pritrdili in si roke dali, da hočejo vzajemno postopati zoper Italijane za svoje narodne pravice, če se vstrajno dela, utegnejo 9 svojih poslancev spraviti v isterski deželni zbor. — Magjari in Italijani nečejo Hrvatom pustiti Reke (Fiume), čeravno stoji na hrvatskej zemlji; vsi dogovori v Budimpešti bili so radi tega zastonj. Hrvati hočejo potrp-ljivo čakati bolje prilike. Vnanje države. Papežev poslanik Vannu-telli bil je od ruskega carja častno sprejet pri kronanji v Moskvi. — Nemški cesar, stari A^il-jelm pa nekoliko boleha. — Francozom žuga vojska s Kitajci, ki ne pustijo Auamske dežele in Tonking. Mnogo kitajskih prostovoljcev pomaga Anamčanom. Ko so Francozi iz mesta Hanoj na deželo hoteli, bili so napadeni, in pali so general Reviere, 4 oficirji, 11 mož, 7 oficirjev in 44 mož je ranjenih. Sedaj hitijo francoske ladije od vseh stranij v Hanoj na pomoč; toda sovražnika je okolo mesta 15.000 mož, — Papež nameravajo baje sklicati vse • škofe na občni cerkveni zbor. — V Egiptu bodo Angleži in Francozi vkup Sueški kanal raztegnili, da bode povsod najmenje 80 metrov širok, kraj ene stene se bode vozilo naprej v Rudeče morje, kraj drugo pa nazaj v Srednje-zemsko morje. Za poduk in kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskem. (Spisal M. Slekovec.) (Dalje.) IV. S sedemnajstim stoletjem je nastopila dolga doba britkosti in žalovanja za slov. Štajer. Ne le da so ga obiskale raznovrstne reve in nadloge, kterih tukaj ne bomo naštevali, davila je prek osemdeset let tudi še kuga v naši domovini tako hudo, kakor nikdar poprej. Kuga — in zopet kuga, — to je znak sedemnajstega stoletja, ktero bi se smelo v domači zgodovini kakor pogrebni list črno ob-robiti. Angelj morije obiskoval je sicer tudi v prošlih stoletjih pogostoma našo domovino, a prišel je navadno le v eden ali drugi kraj; — v teku sedemnajstega veka pa je njegova strupena pušica zadela vsak še tako samoten kotiček — po dva, — trikrat, in sme se trditi,, da ga na slov. Štajerskem ni kraja, ki bi v tem veku ne imel od kuge trpeti. In preden se je ovo za našo domovino osodepolno stoletje prav še končalo, trohnelo je uže več stotisoč kužnih žrtev pod gomilo, in ves slov. Štajer — od Mure do Save, postal je v kratkem času tužno morišče. V sedemnajstem stoletji razločujemo lehko tri glavne kužne dobe; prva od 1. 1623 — 1625, druga v letili 1641 — 1648 in tretja od leta J679 — 16*3. Semtertje davila je kuga tudi še 1. 1600 in v letih 1664 — 1669. Vsakokrat razsajala je najhujše le prva dva mesca. Večinoma lotila se je samo čutnic in žilstva, pa s toliko silo in naglostjo, da za druga kužna znamenja navadno ni bilo časa. Po kratkem hudem glavobolu padal je okuženi človek v nezavest ; vsled hude znotranje vročine očrnel mu je jezik, v prsih ga je bodlo, udje so mu otrp-noli, na usta mu je se spustila kri, — in skoraj brez izjeme sledila je uže tretji den gotova smrt. Pri redkih bolnikih so tretji den preživeli, razvile so se bule razne velikosti, — a tudi te so bile skoro vsikdar nedvomljiva znamenja bližnje smrti. Le če so se bule začele gnojiti, podaljšala se je bolezen, — in v tem slučaji je tu in tam kteri tudi ozdravil, kar je se le zelo redko zgodilo. Nekteri — bolj močnega života — zamogli so, čeravno uže okuženi, — opravljati še nekaj časa svoja vsakdanja opravila; pa nenadoma jih je obšla slabost in kakor bi bili od strele zadeti — so se zgrudili in umrli. Drugi — bolj nježne postavo, — osobito slabotne osebe ženskega gpola, — postali so pa pred smrtjo zamaknjeni ter niso le naznanili uro svoje smrti, ampak so tudi še povedali, kdo bo za njimi umrl prvi za njimi. Omeniti bi se dala še ova posebna prikazen, da se je skoraj povsod, kjer je bila kuga davila, v naslednjih letih — posebno pa 1. 1687 nenadoma mnogo otrok narodilo; — dvojčekov in celo trojčekov zasledimo v krstnih bukvah takrat mnogo več, kakor v drugih letih. Da bodo spoštovani čitatelji precej obširno tvarino tega oddelka laglje pregledali, jo hočemo po večjih mestih slov. Štajerja razvrstiti v štiri dele in povedati, kedaj in kako je kuga v kterem mestu in njegovi okolici razsajala. a) Celje in okolica. Z najlepšimi nadami začeli so Celjani novo leto 1600. Po stari krščanski navadi so vošili eden drugemu srečo in zdravje, toda le prehitro morali so se prepričati, da so njihove želje bile prazne. Precej po novem letu se je namreč v mestu oglasil neprijeten gost, ki se je ondi — v grozo in pogin meščanom — za več časa naselil. Ta gost ni bil nihče drugi, kot brezusmiljena kuga. Uže meseca januarja začela je daviti, ter je davila in morila celo leto — ne samo v mestu, ampak proti jeseni tudi v okolici. To razvi-dimo iz pisma, ki ga je Mihael Zega, nadžup-nik v Zavci pisal dne 7, oktobra 1. 1600 ljubljanskemu škofu Tomažu. Med drugim piše, da kuga noče nikakor prenehati. Naročil je ljudem, kar mu je bil škof ukazal. Rabili so „zlato jajce" in druge dobro stvari ; — tudi „Bog pomagaj" so pogostoma izrekovali zdravi in bolni, — pa kakor se vidi brezuspešno. Vsled želje škofove sklical je bratovščino 7 žalosti v Celje, — a zaradi ondi razsajajoče kuge si ne upa nihče tje. V farovži je umrl eden fantek, v šoli pa troje otrok, zato so jo zaprli. Pri sv. Duhu pokopljejo vsaki den 5, 6 in še več za kugo umrlih. Ker se je nesrečna kuga prikazala uže tudi v nekterih vesnicah žavske fare, si ne upa synode sklicati, akoravno mu je bil oglejski patriarh to ukazal.*) Tudi na Vranskem in v sosednjih vesnicah obhajala je kuga v tem letu svojo žetev. Vranski vikar Egid Zipperle poroča dne 4. oktobra 1. J60O škofu Tomažu, da je motniški grajščak Zurler zaradi kuge odbežal z otroki v Trojane, gospa njegova pa se mudi v Celji. V gradu umrlo je uže več oseb za kugo, ravno tako tudi v sosednjih vesnicah.**) Kako dolgo je davila kuga takrat v Celji in okolici, nam ni znano, pa iz tega, da o njej več let nikdo nič ne poroča, smemo sklepati, da je uže 1. 16ul prenehala. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 23. Magjarski husar zagleda na mizi pri svojem generalu razprostrti zemljovid. Ko vidi neko deželo z zeleno barvo zazname-novano reče : no, ta dežela se mi uže dopade, tam mora dosti zelene krme za konje biti. Razne stvari. (Slov. društvo) obhaja precej po odhodu cesarjevem občni zbor v Ptuji. na kar narodnjaki opozorujemo. (Habsburški rod) je ime ličnej knjižici z 12 podobami, kojo je za GOOletnico Habsburško spisal g. Tomšič. Eden iztis velja 10 kr. 25 iztisov 2 £ 50 izt. fl. 4.50 100 izt. fl. 8.—. Dobiva se pri Buchdruckerei Rauch Karl, Wien, V. Spengergasse. V lepem slovenskem jeziku spisana res čedna spomenica na Habsburško svečanost. (Mariborska posojilnica) je imela do konca maja 150.178 fl. 42 kr. prejemkov, 141.341 fl. 88 kr. izdatkov, toraj prometa 290.520 fl. 30 kr. (V črne bukve) se naj dene Miha Pre-dika s Podlož, ki je hodil v Ptuj nemškutarskih kostij glodat. (Celjsko učiteljsko društvo) ima svoj mesečni zbor dne 7. junija t. 1. v okoliškej šoli v Celji. Začetek ob 11. ure dopoludne. *) J. Orožen, Das Bisthum und dio Diözese La-vant III. Theil 71. **) J. Orožen, Das Dekanat Frasslau 76. (V Spielfeldu) je umrl Fr. Mikuš, „bauernvereinski" kralj. (Na Donački gori) bodo stavili krčmo za potovalce in lepe steze tje napravljali. (Javno zalivalo) izreka Cvenska šola družbi sv. Mohorjevej za darovanih 51 knjig, šola Ljutomerska č. g. Šrolu župniku za podarjenih 64 knjig in šola Malonedeljska trgovcu J. Koseju za darovani zemljovid Evrope. (Pri sv. Lovrenci v puščavi) so pokopali pridnega 151etnega župana Kumenskega g. Štefana Witzmanna. Mož postal je silno star. Živel je 3 mesece v 100. letu. Zapustil je 3 otroke lastne, 2 pasterka, 18 vnukov, 9 vnuči-čev. č. g. župnik so mu spregovorili genljivo nagrobnico. (Radgonski liberalci) so se nedostojno in grje, kakor neotesani hribovci obnašali. Župan Deller je dekanu prepovedal po stari navadi slavolok postaviti in tam knezo-škofa sprejeti, češ, most bi se podrl. Da bi pa bili liberalni trgovci, krčmarji ob času birme svoje luknje zaprli,- tega pa ni bilo, ampak so radi jemali denarjev od številnega ljudstva, katerega^ je le zavoljo birme in knezoškofa na-vrelo. Župan ni toliko olikan, da bi se knezo-škofu bil predstavil. To je grdo. (Šolski praznik.) Spomin, da je minilo 6O0 let, odkar je naša dežela združena z vladajočo rodovino Habsburško, bodo šole vsled določila deželno-šolskega sveta slovesno obhajale dne 2. julija. (Toča) je 31. majnika znatno škodo napravila po vinogradih v obližji sv. Janža pri Velenji. (Nove marke za pisma) dobimo meseca julija. Imele bodo c. k. orla in nadpis. Po 2 kr. bodo rjave, po 3 kr. zelene, po 5 kr. rdeče, po 10 kr. višnjeve. (Prestavljeni) so čč. gg. kaplani: J. Hajšek v Skale, Jož. Kotnik v št. Martin, J. Pajtlar v Svičino. (Konkurs) naredili so čč. gg. Rojko, Cajnkar, Dovnik, Prešeren, Heric in Prece. (Grdo opsovala) je „vahterca" župnika v Podčetrtku in št. Ilji pri Velenji. (Obsojeni) v Celji so Matija Mlakar iz Mihovec in Treza Udovič iz Trbovelj, vsak na 6 let, Boštjan Goliat je dobil 6 tednov in Fr. Alt iz Trnovec 2 leti težke ječe. (Dopisi) dnes izostali prihodnjič. Hvala dopisateljem. Loterijne številke: V Gradci 2. junija 1883: 7, 77, 78, 24, 72. Na Dunaji '„ „ 46, 11, 65, 63, 74. Prihodnje siečkanje: 16. junija 1883. Oznanilo« Dne 1. julija prične drugi '/s^faii kurz na deželskej podkovskej šoli v Gradci. Razpisanih je 10 deželskih štipendij po 50 fl., dalje štipendije, katere je ustanovil okrajni zastop v Kozjem, Brežicah, Radgoni, Celji, Arveži, Ivniku, Lipnici, Maribor dve vsako po 50 fl. dalje okrajni zastopi Lonč, Aflenz, Bruck, Gleis-dorf, Miirzzuschlag, kmetijske podružnice Fiir-stenfeld, Ostgraz. (20 fl.) Pogoji podelitve so: prošnik mora biti 18 let star, zdrav, krepek, Štajerec, dobro izšolan in 2 leti pomočnik kovaški. Zaveže se pa vsak, da ostane po dokončanem kurzu 3 leta na Štajerskem kot kovač. Dotična prošnja, spričevala, pošljejo se deželnemu odboru do 10. junija 1.1. Za one, ki ne prosijo za štipendijo pa želijo kot učenci sprejeti biti v podkovaško šolo, morajo vse gori navedeno dokazati, samo zavezati se jim ni treba na 3 leta ostati v deželi. Nagi asi ti pa se morajo pri ravnateljstvu podko-vašlce šole do 4. julija 1883. V Gradci meseca maja 1883. Deželni odbor štajerski. Slatiiia iz Slovenskih goric v šavniškem dolu gornje-radgonskega okraja. odlikuje so po finem, dolgo vzdržajočem se mu-siranji, jako prijetnem okusu in nenavadne)" čistoti. Pomešana z vinom ima to prednost, da temu no dela črne barve. Velja kot pomoček zoper neprijetno riganje, razne katare v čevih, plučah, mehurji, v selzeni, slabo kri, škrofule, in rachitis. Slatina so prodava v steklenicah dobro zamašenih. Zamašek nam kaže podobo sv. Cirila, da slatino spoznavamo od vsake druge, na kar se naj posebno pazi. Zalogo ima v Mariboru M. Berdajs, trgovec na Sofiji ne m trgu. __ ______ IV. plačilnega razreda, in sicer: učiteljsko mesto v Kostrivnici, in podučiteljsko mesto v Žitalah so izpraznjene. Nemškega in slovenskega podučevanja zmožni prosilci naj svoje prošnje do konca jun. t. 1. pri dotičnem krajnem šolskem svetu vložijo. Okrajni šolski svet v Rogatci dne 20. maja 1883. 2—3 Premeru leh». Cerkvena služba. Y Vuzenicah je služba organista in cerkovnika izpraznena in se more precej nastopiti. Plače je 132 H., prosto stanovanje, prostovoljna zbirea in postranski zaslužki. Rokodelec krojač bi dobro izhajal. Prošnik mora biti neoženjen, poštenega obnašanja in ima sposobnost za službo s spričevali dokazati. " Jma nova, pritlična s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom na prodaj je na Slatini zraven „Vila Madelli" ob cesti proti sv. Križu po niz-kej ceni. Kupci naj se oglasijo pri lastniku Jožef Jtlelsel, (lacarji v Prlboldu (St. Paul b. Pragwald.) Zahvala in priporočila. Dozvolujemo si p. n. občestvu naznaniti, da nadaljujemo rajnega našega očeta gospoda Henrika Schona obrt z juvelami, zlatnino in srebrnino ter se zahvaljujemo za rajnemu očetu skazano zaupanje in prosimo tudi nas počastiti z obilnimi naročili na blago iz bogate naše zaloge zlatnine in srebrnine. Priporočujemo torej: Zlate iu srebrne križce, srebrne verižice, gospoške iu gospojinske zlate verižice, zlate prstane, diamantne prstane, zlate uhane in nšene kiuče, granatne garniture, zlate in srebrne garniture, garni.ure z narokvicami, zlate iu srebrne svetinjice in medaljone, navratne sponice ali broše, mizne t6ke ali jedno pripravo, naprstke, ključne državnike, poobedno jedilno pripravo, jedilno orodje za otroke, zajeinnike za smetano in juho, Cajeva cedilca, sladkorovne klješče, servietno obročke, jajčue kozarčke, so-leuke, tasice za sadje in sladkor, gorušičue ali ženefeve posodice, tobačnice itd. Vse te reči imajo najmodernejšo podobo in so jako mnogovrstne. Ob enem dajemo slavnemu občinstvu na znanje, da prevzemamo vsakoršne poprave, ki se naše kupčije tičejo, vrezna dela, ognjevita pozlačenja itd. Tudi kupujemo ali zamenjujemo žlahtno kamenje, staro zlatnino in srebrnino. jži" Tujim prišlecem se brž postreže. Henrik Schonn-ovi dediči 3 3 žlahtnokamenarji, zlatninarji in srebrninarjl v Mariboru. Toplice radenske slatine pri Radgoni (Radkersburg) v dolnjej štajerske], so po priliki štiri ure od postaj: Maribor, Ptuj, Ormož, Središče, v krasni Murski dolini na prav dobrem glasu radi izvrstne slatine, ktera resega vse poznane ogljeno kislino, ogljeno-isli natrij, litij, hrom in jodnatrij, zadržava-joče slatine, ter delujo vspešno po lauskej skušnji v sledečih boleznih : v kroničnem protinu, revmatizmu, kataru grla, pluč, želodca, črev, matrnice, mehurja, žolča in obisti, kakor tudi proti pesku in kamnu omenjenih udov ; v kožnih boleznih, škrofelnih, angležkej bolezni dece ; v slabokrvnosti, v začetku jetike, zlatenici, zlatnej žili (haemorrhoidih), v samostalnih debelih jetrah, v kroničnih izvirih (exsudât), v nepravilnem ženskem krvotoki (dysmenorrhoe), v oslabljenosti živcev, v histeriji, božjasti itd. Knjižica o radenski slatini, dobivajoča se pri ravnateljstvu kopališča razjasne na tenko blagodarno moč te izvrstne slatine, ktera se posebno čisla, kakor pijača ali sama ali z vinom ali z mlekom (se zvaro) ali se sladkimi dodatki. Poseben ozir s