poitni na plačana o gotovini DELAVSKA ENOTNOST Glasilo SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 34 • 20. AVGUSTA 1964 • LETO XIII • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) K razgovorom o nagrajevanju ZAKAJ JZ NUJNO nagrajevanje no nCinkn dela? V razgovorih o nagrajevanju .storilnostjo posameznih delavcev, fel° Pogosto naletimo tudi na to- nujno poraja razlike v zaslužkih. Čim večje so razlike v storilnosti, tem večje so v zaslužkih. To se pravi, da so te razlike v zaslužkih samo posledica razlik v storilnosti in posledica nagrajevanja po delu, ki odkrije te raz- ;e vprašanje: Ali je pametno, da sedaj, ko je splošna življenj-ska raven še tako nizka, uvaja-rn° tolikšne razlike v zaslužkih rned posameznimi delavci? Od kod to vprašanje? Nekaterim se zdi, da pri nas like v storilnosti. Kdor torej na-se niso »zreli pogoji« za to, da biisprotuje razlikam v zaslužkih, je vPeljali neke večje razlike med,v naših pogojih, ko objektivno j^služki posameznih delavcev, i obstajajo velike razlike v storil-ceprav te razlike nastajajo iz-> nosti, nasprotnik nagrajevanja po ključno zaradi nagrajevanja po,delu. storilnosti delavcev. Taki na-1 Priznavati nagrajevanje po sProtniki »večjih razlik« v za- delu in istočasno zavračati raz-služkih navadno niso proti temu, like v zaslužkih, ki zaradi tega (ta se v gospodarstvu nagrajuje; nastajajo v pogojih različne de-Po delu, po delovnem učinku, lovne storilnosti, je zato — ce-^asprotno! Proglašajo se celo za nena demagogija, in tisti, ki to počno — navadni demagogi. Kaj je potem sedaj s pomisle-in na kom: Ali so zreli pogoji za nagrajevanje po delu (in s tem tudi seveda za razlike v zaslužkih) ali niso? Na to vprašanje si moremo zadovoljivo in jasno odgovoriti samo, če si pojasnimo, zakaj sploh nagrajevanje po delu. V pogojih, ko postane gospodarstvo družbeno, postane nagrajevanje po delu eno izmed osrednjih družbeno gospodarskih gibal. Vsak delavec dobi od skupnega dohodka sorazmerno svojemu vloženemu delu. To poraja zlasti dve zelo važni posledici: Prvič, po tej poti se edino te- ®goreče pristaše« tega načela, in, hočete, zelo vzneseno govore na članskih sestankih Predavanjih — o tem, da je tre-aa nagrajevati po učinku. Toda, ko je treba to načelo uveljaviti 'f. Praktičnem delu, se pojavijo ti »goreči pristaši« nagrajevanja P° delu z grozečim pomislekom: Ne delajte razlik v zaslužkih; Pogoji za to še niso zreli! Kaj se to pravi? , Naši »goreči pristaši« nagra-•levanja po delu so očividno za-s*i v slepo ulico, pa naj se tega Zavedajo ali ne. Kako to? No, poglejmo! Teoretično se zavzemajo za Nagrajevanje po delu. Pri nas so j meljito odpravlja vsaka možnost še vedno velike razlike med de- gospodarskega izkoriščanja med lovno izurjenostjo in storilnostjo ljudmi. Posameznih delavcev. Če se od-1 Drugič, vsak posameznik je ločimo za nagrajevanje po delu, gospodarsko zainteresiran, da se “odo zaradi razlik v storilnosti delovno čimbolj izuri in da čim-"'ed posameznimi delavci nasta- več napravi, ker je od tega od NESREČA V TENIŠKEM PREMOGOVNIKU NAS VSE JE PRIZADELO Osem rudarjev izgubilo življenje, trije hudo ranjeni — Republiški svet sindikatov Slovenije je poslal 200.000 dinarjev pomoči Zeniški rudnik je doletela starih jam. Ker ima bogate sloje 10. avgusta huda nesreča. V jami premoga, je v njej tudi precej Razpotočje je iskra pokvarjene metana. Zategadelj bi morali še električne naprave povzročila bolj izpolnjevati vse higiensko eksplozijo metana. V nesreči je varnostne predpise, izgubilo življenje 8 rudarjev, 3 Svečanega pogre pa so težko ranjeni. ~ .. , . Posebna komisija, ki je pred cen;h seTT . .. J r nad 10.000 ljudi. Upravni odbor _ rudnika je družinam rudarjev proizvodov, ampak je istočasno darstvo napreduje, povečuje se I '’nastar"po”neprevi’dnostr "nekega nakazal Prv0 pomoč. Tudi Repub-gibalo za napredek gospodarstva, družbeno bogastvo. To je pot k j rudarja, ki je vključil črpalko, ne *'ški svet sindikatov za Slovenijo Sedaj si oglejmo, kako v tej višji življenjski ravni. Iz tega to- da bi se zanimal za količino me- J® poslal družinam ponesrečenih luči izgleda bojazen pred razil- rej siedi, da so prav sedaj »zreli tana, oziroma ne da bi jašek po- rudarjev sožalno pismo in pomoč karm med zaslužki v času, ko je pogoji« za nagrajevanje po delu prej8 dobro prezračil. Jama Raz- v znesku 200.000 dinarjev. Vest o še zelo nizka življenjska raven. jn za razlike v zaslužkih in da potočje je opremljena z napra- nesreči nas je vse delavce hudo cenejših, za celotno družbeno go- sen od uspeha pri delu, postane spodarstvo. Zato tudi trdimo, da tako važno ekonomsko gibalo, ki sssrsusim?ssi j« ponesre- udeležilo Denimo, da vsi delavci prejemajo enake zaslužke. Kaj bi se sčasoma zgodilo? Vsi bi delali enako. Delali bi toliko, kot delajo manj vešči in manj pridni. Kaj bi se zgodilo? Gospodarstvo bi nazadovalo in življenjska raven bi nujno padala. To bi bila rakova pot našega gospodarstva. Denimo, da delavci prejemajo po delu. Kaj se zgodi? Vsak si prizadeva, da bi znal več delati in bolj se potrudi pri delu. Kaj se zgodi? Splošen napredek v (Nadaljevanje na 2. strani) vami, ki so jih prinesli iz drugih prizadela. Čemu so zvišane cene pšenici in mlevskim izdelkom Verjemite, nimam navade prisluškovati. Pred dnevi se mi je neki meri tudi uveljavljanje letu 1954/55 uvozili 74 tisoč vago-ukrepov družbenega plana za na- nov pšenice. Položaj, kakršen je slednje leto. Naštete stvari si nastal zavoljo slabe žetve, je te razložimo malo podrobneje: račune precej zamešal. Kaže, da Sedaj, ob zvišanju cen pše- bomo morali uvoziti skoraj toliko — ------- ------- ------- niče in mlevskih izdelkov, kar pšenice, kot v sušnih letih. Ta- vahno razpravljali. Nisem po- 1 pteradi pozabimo, kakšno vreme krat smo je uvozili nad 100 tisoč Stojte, slušal. Takrat pa, ko se je eden : sm0 jmeii lansko jesen, letošnjo vagonov v vrednosti 100 milijo- proizvodnosti in poveča se koli- j nekaj podobnega nehote prime-čina proizvodov. Gospodarstvo | rii0. Takole se je dogodilo: napreduje in življenjska raven 1 Čakal sem na tramvajski voz. nujno poraste. To je pot na-. Na moji desni so ljudje zelo žl predka. Nekateri ugovarjajo: , tudi občutne razlike v za-služkih. , Praktično nasprotujejo razli-^arn med zaslužki, češ da za take adike niso »zreli pogoji«. Na-Protovati razlikam v zaslužkih, i nagajajo izključno zaradi razpne delovne storilnosti posa-■Psznih delavcev pa se — ime-^Plhio stvari s pravim imenom r Pravi zavračati nagrajevanje Po delu. Temeljito so zašli v slepo uli- visen njegov delež, ki ga od skupnosti prejema. Kaj pomeni to s stališča materialne proizvodnje? Ce je proizvajalec nagrajen kaj pa delavci, ki slabo in malo od »diskutantov« zelo razhudil,! pomlad in takrat, ko je pšenica nov dolarjev. Po pičlih računih delajo? Ti bodo vendar malo za- sem nehote prisluhnil. 1 služili! »Zakaj pa imamo in plaču- in več delati in bodo zato tudi H , n,.;,?;; knih kai takeea ? Sr“ dS,i31 >» se bogati narodno gospodarstvo cvela in zorela. Iz dneva v dan bomo letos plačali za uvoženo dež. Kmetje niso mogli zasejati pšenico 85 milijonov dolarjev. To Saj ni res! Začeli bodo bolje j. m0 sjndikat? Postavi naj se za vseh površin. Posejali smo torej pomeni, da bomo v tem gospo- i /-vi«4-i i w Iv A./-v *»«■» 4-/-\ 4-nHi I •* .. ... ... — .. w -. . . ,i ___i___ 'i_A__-i.it v kot celota in življenjska raven za prav vse. Delavski rod ni šel v revolucijo zato, da mu ne bi bilo treba delati, ker ve, da se samo z delom pride do dobrin, ampak zato, da se je otresel izkoriščevalcev in da lahko nemoteno ustvarja po najmodernejših načelih proizvodnje dobrine za sebe in svojo deželo. Zato mora seveda svoboden spet delati, kajti čim več napravi, tem več ima. mignili.« Beseda o sindikatu me je zbodla. Precej, da, še preveč sem slišal. Preveč zgrešenih misli, namreč. Podobnih marenj bo te dni še precej in kaj čudnega natolcevanja tudi. Zato. sem menil, da ne bo napak, če se o tej stvari porazgovorimo kar na straneh našega delavskega, sindikalnega po delovnem učinku, nujno teži | Kdor slabo dela in bi rad veliko za tem, da bi čim boljše delal in! zaslužil — ta bi rad živel na da bi čim več napravil. S samim j račun drugega. To pa je nesocia-tem postaja objektivno nosilec1 listično in nesocialno sploh. napredka v proizvodnji: prizadeva si izboljšati delovna orodja, delovno mesto .izpopolniti svoje | Iz tega sledi, da so prav sedaj »zreli« pogoji za nagrajevanje po delu. Prav zato, ker obsta delovne veščine in skuša čim bolj j jajo občutne razlike v delovni manj in — že zavoljo tega je darskem letu izdali samo za pše-manj pridelka. Slabo vreme po nico skoraj tretjino vrednosti le-setvi je zaviralo rast ozimine. ] tošnjega izvoza. Kako je z devi-Spomladanske poplave in pre- zami, je najbrže odveč govoriti, huda vlaga so škodovale jesen-1 Primanjkuje jih na vseh koncih skemu in spomladanskemu po-, in krajih. sevku in zorenju žit. Posledice?! So to dovolj tehtni razlogi za Kaj hude. Slab povprečni donos sicer neljube gospodarske ukre-pšenice in rži, podpovprečna pe? Najbrže so. Samo ta podatek hektolitrska teža. , o slabi- žetvi, o tem, koliko bomo Cenitve so pokazale, da le-1 morali uvoziti in plačati za pše-j tošnji pridelek pšenice in rži ne nico, pove, da moramo prav vsi časopisa. Resnici poglejmo v | bo večji od 1,800.000 ton. Od 1947. i sprejeti del bremen na svoja ra-obraz, premislimo, zakaj so mo- do lani šmo pridelali povprečno mena. Sprejeti jih moramo, če rali gospodarski organi zvišati 2,400.000 ton pšenice in rži. Se hočemo imeti vse leto dovolj ceno pšenici, in povejmo si tudi, predlanskim, v najbolj sušnem kruha. s čim naj bi sindikat v tem pri- , letu, smo pridelali za 100.000 ton, Letošnji slab pridelek žita je meru pomagal! : žita več kot letos. Doslej je tehtal | torej eden od razlogov za povi- Razlogov za zvišanje odkupnih hektoliter pšenice od 76 do 80 kg šanje cen pšenice (rži in koruze) cen pšenice (rži in koruze) in s1 in cel° ve5- Letos se giblje hekto- ! pri pogodbenem odkupu. Ker tem za podražitev kruha je več: litrska teža pšenice le od 65 do j moramo precejšen del pšenice letošnji slab pridelek,’ izgube 75 kg. To so stvari, o katerih kaže! uvoziti in seveda plačati v df-mlinskih in pekarniških obratov, razmišljati in jih upoštevati, ki z dosedanjimi dohodki niso T ™ vizah, kaže prodajno ceno pše-Letošnja žetev, slaba seveda, ni®e na v®1*0 prilagoditi cenam Iditev cen domače pšenice s ce- benem planu. Lani smo predvi-l nami na svetovnem trgu in v devali, da bomo v gospodarskem Co! Zavzemalo se namreč za dve intenzivno delati- Uspeh takega storilnosti posameznikov (kar je ki z dosedanjimi dohodki niso Letošnja žetev, slaba seveda, svetoVnem treu To delalo Ted Jhn, prizadevanja seveda ni samo posledica zaostalosti naših proiz- , krili stroškov vzdrževanja, vskla- je vplivala na vse račune v druž- na svetovnem trgu. To delajo delež zanj osebno, ampak i vodnih sil), so potrebne še raz-Iditev een domače nšenice s ce- benem nlanu. Lani smo predvi- P°vsod po svetu in pri nas smo ^nja po delu, toda simo »teotc- sPloh več Proizvodov, boljših in like v zaslužkih. Zaslužek, odvl - ho«, to je samo na jeziku, kot Levimo po domače. V praktič- ' k r® gospodarskem življenju, kjer hilo omenjeno načelo potreb-tir ?VeUaviti, pa temu naspro-v l®i° zato, ker se boje, da bi net • in izurjeni delavci dobili prj^i_več kot manj vešči in manj m??0 pogosto taki ljudje takole ‘daa e^0: V teoriji se lepo sliši’ Tori vsak po svojem delu«, da v praksi to povzroča razlike zasiužkih. Takih razlik ne moji pT? dopustiti, sedaj ko je živ-, “Jska raven še tako nizka, dej - deiavci, ki manj in slabše Teo ^ k' kih občutno prizadeti. i® eno, praksa drugo — de i3u6uiei° ~ in česar praksa n. Prenese, tega ne moremo uve-najsi v teoriji še tako ePo zveni. <*> zanimiva ugotovitev! k-iA .a — poglejmo še malo, na lem el j ih je zgrajena in -J hočejo 'iuhov z njo braniti njeni ovni očetje? kov avn.i- argument nasprotni-te .ra2hk v zaslužkih je, da za podari Pri nas še niso »zreli za občutljivejše razlike odlnču-- To se Pravi, da se ne gre dieri ltl za dhčutljivejše razlike da .zas!užki zato, ker je sploš- .življenjska raven še silno nizka. trdui'1.11? i® torej s to stvarjo? Tej viti a ^ naiPrej treba zopersta-trehfrU§0 trditev in ta je, da je Jat nagrajevati po delu prav ’ -r so naše proizvodne sile ra2imrazvlte, ker obstajajo velike 'deznit, T?'5 storilnostjo posa-pQ„ .. delavcev in ker prav ti r.0S°Ji zahtevajo, 3uie po učinku da se nagra- sl. Predvsem sko< ločiti ’ se ne da »farizej-Vaniurazgovora o nagraje-raziL iP° ^e3u od razgovora o ■Isjo a" V- ^služkih, ki nasta-Ti jZaradl takega nagrajevanja. ve stvari sta ena celota in je treba kot celoto obravna- goi.-i'NfSrajevanje po delu v po-> ko obstajajo razlike med Od 7. do 15. avgusta je bila v Mariboru velika gospodarska in kulturna prireditev »Mariborski teden«, ki jo je obiskalo okoli 100.000 ljudi s to stvarjo najbrže že prepozno začeli. Saj se bo prav gotovo ugodno odrazila pri večjem pridelku. Prav tako kaže prodajno ceno pšenice na debelo prilagoditi novo oblikovanim odkupnim cenam. Dosedanji dohodki za mlinske in pekarniške storitve niso zadostovali za obnovo in vzdrževanje teh obratov. Naprave v mlinskih podjetjih in pekarnah so že hudo iztrošene, dosedanji dohodki so bili v resnici vse premajhni in iz zgube se ne da ničesar popravljati. Tudi to je eden od razlogov, ki govore ‘ za spremembo cen pšenici. Dejali smo, da je kazalo prodajno ceno pšenice na debelo prilagoditi novo oblikovanim odkupnim, cenam. Zakaj moramo to storiti sedaj in ne takrat, ko bodo kmetje prodajali pridelek? Zato, ker se zg pridelovalce žit začne ^gospodarsko leto v jeseni s se-lanjem. Takrat je treba proizvajalca vzpodbuditi, da bo zasejal, kolikor mogoče večje površine z žitom, uporabljal umetna gnojila, prodal pridelek odkupnim podjetjem itd. Dosedanji način pogodbenega odkupa ne ustreza več razme-ral sproščenega trga. Premalo je vzpodbud. Zato kaže spremeniti predpise o pogodbenem odkupu in seveda tudi spremeniti cene pšenici, ki jo pogodbeno odkupujejo odkupna podjetja, ker si prav s temi ukrepi obetamo precej večjo prizadevnost pridelovalcev žit in če je žita več, potlej bodo tudi cene nižje. Torej to, kar smo storili danes, nam bo jutri koristilo. No, in sedaj še tiste besede o sindikatu in njegovih dolžnostih. Ukrepi za poviševanje cen pšenid so, kot smo videli iz vseh naštetih razlogov, gospodarsko opravičljivi in nujni, saj so jih go-. spodarski organi uveljavili samo zato, da bomo imeli to jesen, (Nadaljevanje na 2. strani) NASI RAZGOVORI »KO JE PA PREDPIS TAK...« Zadnjič sem se zapletel v pogo- sklada plač stvar dogovora med drvar z nekim inženirjem. Beseda je lovnim kolektivom in komuno. 'Z nanesla na to, kar njega najbolj družbenim planom postavimo le tezi. Plače ima IS tisočakov. Ker takšne ekonomske instrumente, da pa je v tovarni inženirjev premalo, bomo pobrali podjetjem ves tržni projektira še v prostem času tako, in monopolni dobiček, za katerega da pride na svojih 25 do 30 tiso- nimajo delovni kolektivi prav no-čakov na mesec. Pripovedoval pa bene zasluge, marveč je plod po-ie, da je spraševal zastopnike pod- sebnega monopolnega položaja podjetij, ki prihajajo iz Nemčije, koli- jetij na tržišču. Danes, spričo še soka inženirji tam zaslužijo. Po 600 razmerno šibkih ekonomskih mož-mark na mesec, so mu povedali, v nosti, ne moremo odpreti zunanjega našem denarju bi prišlo na 60 ti- trga, da bi visoka produktivnost v soč dinarjev. In še je pripovedoval, razvitih deželah pritiskala na cene da pri nas inženirje zapostavljamo, pri nas in na ta način vzpodbujala da je pač uredba taka, ki inženir- proizvajalce k višji storilnosti. To jem ne da zaslužiti, ko pa je dolo- bi bilo delavcem kot potrošnikom čeno povprečje na 12.000 dinarjev, navidez v prid, saj bi lahko za isti preko katerega v tovarni baje ne denar kupili več blaga. Toda, isto-morejo in da so mu tudi v tovarni časno smo tudi proizvajalci in bi rekli sindikalni odborniki, *Kaj mo- zavoljo nizkih cen na trgu v tovar-remo, ko je pa predpis tak*. Konec ni z našo pro luktivnostjo ne mogli koncev je dejal, da bo šel v Bosno shajati. Kmalu bi se pokazala zgu-ali Makedonijo, samo ne bo delal ba, s tem pa seveda tudi polnih za plačo po tarifnem pravilniku, plač ne bi bilo. V teh razmerah, ko marveč se bo pogodil za 40 tisoča- smo še veliko dolžni, dokler ni kov ali pa nič. uravnovešena naša zunanjetrgovin- Ko sva se razšla, nisem imel ob- ska bilanca, 'ali kakor pravimo po čutka, da sva se do kraja pomenila, domače: toliko časa, dokler ne bo-Res mi je dal prav, prepričal ga pa mo brez škode za domači trg več najbrž še nisem. izvozili kot uvozili, toliko časa me- Ne bi pisal o teh stvareh, če ne ja še ne smemo odpreti. Začčititi bi zadnjič na nekem sindikalnem moramo proizvajalca, njegovo raz-sestanku slišal približno nekaj ta- metoma nizko produktivnost, da bo kega. Ko so govorili o plačah in proizvajal, kril, čeprav drago, do-sploh o plačnem sistemu ter vlogi mače potrebe, pri izvozu mu bomo sindikatov, so celo sindikalni od- pa še pomagali. Prišel pa bo čas, borniki trdili: *Mi bi že, toda kaj, ko se bo stvar zasukala in bomo ko je predpis tak, da ne more- delavca ščitili kot potrošnika. Pro-mo.. .* Zato sem se namenil in izvajalec sam bo takrat moral misli-prijel za pero. Pogovorimo se torej, ti, kako bo gospodaril, da bo v^dr-kako je s tem predpisom, ki »ne da žal doma konkurenco s svetovnim dihati* in kdo je tisti, ki določa trgom. Seveda tega prav v vseh pro-plače. izvodnih panogah bržčas ne bomo Vsi vemo, da plačni sistem tak, nikdar storili in bomo vedno ščitili kakršen je danes, močno šepa prav domače proizvajalce nekaterih' važ-zategadelj, ker administrativno po- nejših panog v skladu s vsakokrat-sega v notranjo razdelitev plačnega no gospodarsko politiko. Danes pa sklada. V razpravi o novem druž- moramo postaviti torej take eko- benem olanu smo se načeloma že nomske instrumente, da tisti, ki na sporazumeli, da naj bo določitev račun stiske, v kateri se nahajamo. S PLENUMA SINDIKALNEGA SVETA V SLOV. KONJICAH Vpliv delavcev je na vasi še vedno preslaboten O osnovanju komun kaže čim širše razpravljati in upoštevati predloge volivcev • • bi pobirali neupravičenih dobičkov. Druga stvar pa je notranja razdelitev sklada plač. Ta pa že danes ni taka. da ne bi mogli na primer inženirjev plačati več kot 12.000 dinarjev, saj so povprečja določena le za izračun sklada plač. Dobremu inženirju in sposobnemu organizatorju proizvodnje že danes precej boljše plačajo, če hočejo, da bo pri njih ostal. Tega se ne da določiti in to tudi ne določamo od zgoraj. To je čisto stvar delovnega kolektiva. Ni tega kriv nek predpis, ki ga je sprejel nekdo izven delavskega razreda. No, sicer smo pa o tem že zadnjič podrobneje pisali. Inženir pa, ki meni, da je premalo plačan za svoje delo, si bo ZAKAJ JI NUJNO jiagrafevanje po nCtnhu dela? (Nadaljevanje s 1. strani) | izpopolnjevati svoje delovne ve- bo s splošnim napredkom proiz- ' ščine. vodnih sil vedno manj razlik v1 Ali je to slabo? Ne, to je zaslužkih, oziroma da bodo te : vir napredka, saj vendar razlike manjše, ker bo porasla1 sedai ni več izkoriščevalcev, ki splošna delovna storilnost in de- bi pobrali plodove takih priza-lovna izurjenost vseh proizvajal- | devanj. V tem pa je tudi gospo-cev. To se pravi, da je prav za- j darska vzpodbuda za osebni na- ostalost proizvodnih sil in nizka predek vsakega delavca, za nje- delo poiskal pač v drugi 'tovarni,; življenjska raven, v ekonomskem žovo splošno in ekonomsko izo- .•__.• .. . r __ _______________:----z i • Vcatm Tričio rvlo/^iln kjer imajo več razumevanja zan/j smislu, tisti činitelj, ki katego-in bolj čutijo, kaj jim dober inž e- ■ rično zahteva, da se nagrajuje nir pomeni. Vsi, ki trezno gospoda- , po delu, ker je v tem jamstvo za rijo, so si edini v tem, da so razli- gospodarski napredek. ke v plačah pri nas še premajhne' Ali so na ta način slabši in in da je to tudi eden izmed činiteljev, manj delavni delavci gospodarji zavira proizvodnost dela. To je sko res kaj prizadeti? Gospo-tudi ena izmed slabih strani seda- darsko? Nič! Oni dobe plačilo za njega sistema plač. Z Nemčijo in svoje delo, tolikšno kolikršno je drugimi deželami pa se ne moremo njihovo delo. Ker bi radi boljše primerjati. Primerjali se bomo lah- plačilo, do tega pa se ne da priti ko takrat, kadar bo pri nas takšna drugače kot z boljšim delom, si produktivnost dela, kot je tam. resno prizadevajo boljše delati in brazbo. Vsako višje plačilo kot ga nekdo zasluži s svojim delom v primerjavi z delom drugega, je namreč kvarno z dveh vidikov: prvič, tisti, ki dobi za slabše delo boljše plačilo, si ne bo nič prizadeval, da bi več napravil; drugič, čim si delavci ne prizadevajo, da bi čim več proizvedli, je to slabo za splošno stanje gospodarstva. Torej tisti navidez zelo »socialni« nasprotniki nagrajevanja 1» delu, so v bistvu škodljivci Plenum je naročil organizacijam naj čim širše obravnavajo načrt družbenega plana za prihodnje leto. To je za sedaj ena osnovnih nalog sindikatov kot organizacije upravljalcev. V. L. ^ V Slovenskih Konjicah je pred nedavnim zasedal plenum krajevnega sindikalnega sveta. Na plenum je prišlo tudi več odbornikov iz podružnic. V imenu Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ga je obiskal predsednik strokovnega sindikata obrtnih delavcev tovariš Pipan. Razprava je načela več važnih vprašanj našega vsakdanjega življenja in delovanja. Sindikalnim odbornikom je dal plenum dobre napotke za njihovo nadaljnje delo. Poglejmo torej, o čem so se pogovorili. Ko so odborniki govorili o komuni, so bili enotnega mnenja, naj ,. bi pri razpravah o snovanju ko- ! kruha. In kaj naj bi sindikat ob mun v prvi vrsti upoštevali mnenja -*•—, u; UPRAVNI ODBOR IZVRŠNI ODBOR rudnika in topilnice svinca, Mežica sindikata delavcev in uslužbencev Čestitata prebivalcem Črne k občinskemu PRAZNIKU — 22. AVGUSTU, KI GA LETOS PRVIČ SLAVE Čemu so zvišane cene pšenici in mlevskim izdelkom (Nadaljevanje s I. strani) odbori vplivali na pom.„d i- drugo Padovo« in predloge neposrednih volivcev. Pripomnili so, da je treba razprave o komunah pravilno usmerjati. Konjice z vso bližnjo okolico sestavljajo že sedaj nekako naravno politično, gospodarsko in kulturno središče, ki že v dobršni meri vpliva na celoten razvoj Gornje Dravinjske doline. Zato bo kazalo te prirodne momente vsekakor upoštevati, ker bodo le tj odločili kakšna naj bo bodoča upravna enota, to je komuna. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenskih Konjic je na plenumu govoril o delu in vplivu delavcev na vasi, zlasti še v organizacijah Socialistične zveze in ostalih društev. V nekaterih krajih, kot na primer v Tepanjah in Rezini, še vedno ni v zadostni meri čutiti vpliv delavcev na tamkajšnje življenje. Premalo se še pozna, da žive tu delavci po svojem delu v tovarnah ali podjetju. Število delavcev, ki bi morali usmerjati politično življenje v tamkajšnjih krajih je še vse premajhno. Nekateri ne obiskujejo niti sestankov Socialistične zveze, zborov volivcev itd. Mislijo namreč, da je za njih dovolj, če obiščejo sestanek sindikata v podjetju ali ustanovi. Bolje je v drugih vaseh. Tu naj delavci iz Rezine iščejo vzglede. NAŠI RUDARJI V NEMČIJI V torek, 17. avgusta je odpotovala v Zahodno Nemčijo prva skupina jugoslovanskih rudarjev. Pri nas se mudi že druga skupina rudarjev iz Zahodne Nemčije. V kratkem pa bo prispela še tretja skupina. Obojestranske obiske rudarskih skupin obeh dežel, je organiziral Centralni svet sindikatov Jugoslavije. tej stvari storil? Za koga naj bi se postavil? Mar so tisti, ki odločajo o gospodarskih ukrepih, kaj drugega kot najboljši delavci, saj smo jih prav vsi tjakaj postavili in jim zaupali tako pekarn bo po nepotrebnem podražilo prodajo kruha in moke na drobno. Preprečevati je treba špekulacije z nakupom večjih količin žita, z zadrževanjem zalog, kar lahko povzroča neupravičene začasne skoke cen žita na delavcev, izboljšanja njihove življenjske ravni in napredka gospodarstva. Zavzemajo se za nekaj, kar je delavcem v škodo. Tako smo prišli do spoznanja, da je pri tistih, ki pravijo, da še ni čas za nagrajevanje po delu raven cen tam, kjer živi in tam, kjer res-' nekaj teorija, drugo pa praksa. V nično upravljamo s sredstvi pro- teoriji priznavajo nagrajevanje izvodnje. j po delu kot nekaj naprednega. Omeniti kaže še to, da ni ni- Toda, ker uveljavljanje takega kakršne bojazni za hujše motnje nagrajevanja pritiska na zaosta-v prehrani. Država bo uvozila lost v gospodarstvu in sili k go-toliko pšenice, da ne bomo brez spodarskemu napredku z gospo-kruha. Kar pa se tiče ostalih pri- darskim pritiskom, v praksi na-delkov, krompirja, fižola, slad- sprotujejo posledicam nagrajeva-korne pese, kaže, da bo letina še n ja po delu. Tako je njihovo Nagrajevanje po delu seveda ni in ne more biti povsem pra' vično s človeške strani. Ljudje smo med seboj različni: eni imajo družine, drugi ne, eni so bolj zdravi, drugi manj, eni močnejši, drugi šibkejši, eni bolj nadarjeni, drugi manj itd. Vsega tega se pri plačah ne more upoštevati — tam je merilo, količina napravljenih proizvodov. Toda dobršen del teh stvari urejujemo pri nas z eno najnaprednejših socialnih politik, kar jih sploh obstoji na svetu. V socialni politiki pa delo im. zaslužek nista merilo za pridobitev družbenega varstva, ampak so vsi ljudje med seboj povsem ize' načeni. Skupnost je prevzela nase pomemben del pri vzdrževanju otrok vseh delovnih ljudi, ne glede na njihov zaslužek, prevzela je popolno zdravstveno zaščito, skrb za prosveto. S posebnimi zakoni in predpisi so zaščiteni invalidi, matere, ženske, mladež itd. Vsa ta zaščita je splošna. To je torej prava socialna stran našega družbenega življenja. Pri delu je in ostane merilo delovni učinek, količina proizvodov, ker je to edina pot gospodarskega napredka. V socialni politiki pa je edino merilo — skrb za delovnega človeka. To je najvišje in najbolj človekoljubno načelo, kar jih je mogoče sploh zasledovati. Seveda pa ne gre teh dveh stvari med seboj mešati. Ce po vsem povedanem skušamo odgovoriti na vprašanje1 ali je pametno, da že sedaj, ko je splošna življenjska raven še tako nizka, uvajamo tolikšne razlike v zaslužkih med posameznimi delavci, moramo odgovoriti samo na en način! Prav sedaj, ko je življenjska raven pri nas še nizka in ko obstajajo še razmeroma slabo razvite proizvodne sile, je nujno potrebno, da dosledno izvedemo načelo nagrajevanja p° učinku in da vsak posamezen delavec v zaslužku spozna pravo vrednost svojega dela. Čimbolj bo rasla splošna delovna sposobnost in čimbolj se bodo zmanjševale ogromne razlike med delovnim učinkom posameznih delavcev, tem manjše bodo razlike v njihovih zaslužkih. ra važno opravilo kot je vodstvo go- ne^aterih trgih. Področje dela je kar zadovoljiva. Stvar ni torej »propagiranje« nagrajevanja po spodarstva in države. Takole go- torej dokaj široko in tako otip-! tako huda, kot menijo nekateri, delu le prazna fraza, praktičen občini in v okrajih. Vodstva sindikatov lahko le svetujejo, kako bi kazalo to ali ono stvar urediti v korist nas vseh, v korist delavskega razreda. Tvorno delovanje sindikatov kot organizacije upravljavcev, je torej kar v tovarni, v komuni. Tu je treba stvari pretehtati, seveda ne enostransko, in potem bodo stvari jasnejše. Marsikje mislijo, da bi lahko t§, sicer nujne in neljube gospodarske ukrepe tudi kako izigrali, na primer: z zvišanjem cen izdelkov ,da bi dobili v podjetju večje prejemke, in »preboleli« zvišanje cen mlevskih izdelkov. Toda, to je kaj slaba rešitev! Vedeti je namreč treba, da, če rudarji podražijo premog, se bo podražil takoj tekstil, kovinski izdelki, in seveda tudi kmetje ne bodo zaostajali s podražitvijo. Cene bodo rastle kot gobe po dežju. Kam bi potlej prišli? Nikamor. Vrteli bi se v začaranem krogu. Sindikat, kot organizacija upravljalcev v tovarni, podjetju, ustanovi pa vendarle lahko nekaj stori. Vpliva naj na svoje članstvo, na vodstvo podjetja, da čim več stvari izvozimo in omilimo težak položaj z devizami, ki jih bomo letos izdali še več za hrano, kot smo računali. Vpliva Prva skupina tridesetih jugo- naj na pravilno in pravično na-slovanskih rudarjev je odšla v grajevanje, da bo naraščala sto-Bochum, od tam pa bo odšla v rilnost dela v tovarni. Skrbi naj, nemške industrijske kraje, pred- da bodo stroški pri prodaji moke vsem v ondotne rudnike pre- na drobno in peki kruha kolikor moga. Tudi nemške skupine ru- mogoče majhni. Cene na drobno darjev so si ogledale naše rud- se bodo namreč poslej prosto nike, sedaj pa so na oddihu v oblikovale na vsakem posamez-Opatiji in Reki. nem področju, ker bodo ljudski vorjenje o sindikatu in predpiso- ijivo, da ga zlahka opravlja vsak Res pa je, da. so nas prizadele vanju čudnih nalog, pomeni le, član sindikata — organizacije letošnje vremenske razmere in da še marsikdo napačno pojmuje upravljalcev in sicer najbolj .da moramo te težave preboleti, sindikat in njegovo vlogo. Sin- tvorno, kar na svojem področju, I Dore dikat je organizacija upravljal-1 cev. Upravlja pa se v tovarni, v prazna odnos do uveljavljanja nagrajevanja po delu pa kaže, da so dejansko glasniki zaostalosti in lažne sociale. MARIBORSKIM NAROČNIKOM! Naročnike mesta Maribora obveščamo, da bo od 1. septembra dalje poslovalo za mesto Maribor poverjeništvo »Delavske enotnosti« na sedežu Mestnega sindikalnega sveta (Heroja Tomšiča 5). Naročnino sprejema od 1. septembra dalje poverjeništvo. Vse spremembe javljajte poverjeništvu. UPRAVA OB ROBO DOGODKOV OKROG NEKEGA AMERIŠKEGA NAČRT A V AZIJI ČRNI SEATO nek korejski častnik. Neznanci vdirali v stanovanja naprednih °-se! nosti in jih ubijali. Sing Man R> 1 obračunaval s svojimi političnimi n3 sprotniki. Leta 1948 so Južnokorejci V0J* svoj prvi parlament. To je bilo n3, silja in krvi. V tej krvi je na stolček predsednika repubim Sing Man Ri, ki si je pridržal Pr" vico Imenovati vlado. Za Pr'/ea Razmišljanje o azijskem paktu, v katerem ne bo azijskih dežel in ki bo Aziji BumtuLI? vodktiji6»PuX"raJ'='; bolj škodoval, kot pa koristil ^^‘poTplrlf^amlrlsLf generali • 5 Vojna je Sing Man Rija vrg!jac Šestega septembra se bodo v mestu Seula in Cang Kaj Sek s Formoze — lijone Korejcev. Na južni strani kjer Prest<>la, toda ameriški general . Bagui, na Filipinih, sestali zunanji dva ameriška podanika, ki jima je so se vojaki bojevali pod zastavo Arthur ga je ponovno posadil nf* 0 ministri osmih držav in podpisali pakt Azija že zdavnaj vzela pravico go- Združenih narodov in ameriško ko- eePrav so tedaj v Ameriki, P°?fkta-o kolektivni varnosti Jugovzhodne voriti v njenem imenu. Čeprav se mando, je padlo 1,474.269 vojakov na Pa v Angli.1i, napadali starega au K0 Azije, imenovan SEATO. S tem bo Sing Man Ri in Cang Kaj Sek ne severni strani pa 1,540.000 Severnoko- torJa kot nasilnika in krvnika. . končano obdobje priprav za to azij- bosta udeležila sestanka na Filipinih, rejcev in Kitajcev Združene države so se Severni umikali je Ri sko vojaško organizacijo, ki pa bo vendar sta najvažnejša stebra ameri- Amerike so dale za korejsko volno Koliko vasi je požgal, koliko presneto malo azijska. V Bagui bodo ške politike v Aziji, vojaški trdnja- 15 milijard dolarjev, medtem ko so valcev pobil. V gozdovih so se * namreč prišli le trije zunanji mini- vi ameriške strategije, ki bosta ob- za prvo svetovno vojno porabile 25 ral1 Partizani in se bojevaH ja ri stri držav Južne Azije: Siama, Fili- čutno vplivali na SEATO. Zato ne bo milijard. Ugodna strateška lega in odvisno Korejo — proti diKttate-pinov in Pakistana. Te tri države odveč, če si ti »trdnjavi« nekoliko veliko prirodno bogastvo — to so JUSa in tudi P™** severnemu obsegajo 665.000 kvadratnih milj in v pobliže ogledamo. vzroki zaradi katerih so Kore in raz- Htskemu režimu. Se nam je v r njih živi 114 milijonov prebivalcev. » delili, zaradi katerih je dobra tri leta m‘nu »ofenziva peščice riža« (tako V Južni Aziji pa so še Indija, Indo- Koreja je važno strateško oporišče divjala vojna in zaradi katerih Ko- Rl imenoval napad na pap1*®^ so nezija, Burma in Ceylon — 2,244.000 na vzhodnoazijski obali. Od njenih reja še danes ni združena, neodvisna, gorovju okrog Tegua), v kateri . kvadratnih milj, 460 milijonov prebi- meja je komaj 100 km do sovjetskega svobodna južne čete popolnoma uničile valcev. Te štiri dežele so odklonile pristanišča Vladivostoka in 200 km Obe velesili — Sovjetska zveza in desetin vasi. vabilo za sestanek na Filipinih Pakt do Japonske. Amerika - sta takoj po okupaciji Leta 1952 Je Sing Man Ja bo torej zajel le četrtino ozemlja sa- Koreja je tudi zelo bogata dežela, Koreje uvedli zelo krut vojaški re- da ga parlament ne bo več izP* v0- mostojnih dežela Južne Azije, zato ena najbogatejših na svetu. V njenih žim. V Južni Koreji je uvajal »red predsednika in zahteval, naj nli. pa bodo v njem sodelovale Velika gorah so našli milijardo ton železne in mir« ameriški general Hodge. Po- lijo s splošnimi državnimi v0*1^ je Britanija, Francija, Avstralija, Nova rude. 1943. leta so izkopali 6 mili- magale so mu nazadnjaške desničar- Parlament se je temu uprl, a ^ Zela™LVa ““ .ll' rad® bi ukazovale Jonov ton železne rude, 6-krat več ske skupine, ki so tedaj šele zbirale oklical obsedno stanje, imenoval x^ene države Amerike. kot jo Je izkopala industrijsko moč- svoje moči. Ti ljudje so v vsakem tro sodišče, uvedel cenzuro ^oTirev- !?«4Pakt SDELAVSKA ENOTNOST« PISMO IZ SLOVENSKIH KONJIC VSI DELAVCI M OSTROŽNO tako pravijo v konjiških tovarnah ^ okolici Slovenskih Konjic] [ brečah, Ločah in drugod in Več- V ^onhcah samih, je čedalje ple zanimanje za partizansko avje na Ostrožnem. V mestu in Vaseh, v sindikalnih podruž-icah in društvih, kjerkoli .se Jhdje sestanejo, nikdar ne mine tni!-”anek’ ne bi'govorili o tem, štah va2nem dogodku. Sektorski rvkx- ^i vodi priprave za vse tri ocme Gornje Dravinjske doline, ® k°lj pa občinski štabi, so v adnjem. času precej poživili svo-delo. V vasi Tepanje so na Polletnem občnem zboru kmetij-j*® zadruge, ki se ga je udeležilo ad gg % Pianov, med drugim Oklenili, da bo odšlo iz te vasi. na Pr°slavo na Ostrožno okoli 150 indi. Ker leži vas na meji tu je tudi pokopan slavni komandant XIII. brigade tovariš Milenko. Prav tako je veliko zanimanje za proslavo tudi v vaseh na Pohorju. Pohorske vasi so po-; slale veliko svojih prebivalcev v partizane. In sedaj na Ostrožnem »se bodo zopet srečali aktivisti, i borci, skratka prebivalci Pohorja, I nekdanji partizani in borci iz drugih krajev. Seveda v sindikalnih organi-, zacijah prav nič ne zaostajajo, i Zanimanje za proslavo vedno bolj narašča. Delavci namreč upajo, da bodo videli na proslavi tovariša Tita in slišali njegove klene besede. Zato pravijo v konjiških tovarnah takole: »Te prilike res ne smemo zamuditi, moramo jo izkoristiti. Ce pride v imajo kolesa, pravijo ^takole: »Kolo je najbolj gotovo prevozno sredstvo. Nič čakanja in zaustavljanja. Avtomobili naj ostanejo za stare ljudi«. Seveda imajo kolesarji popolnoma prav. Na proslavo bo lahko na ta način odšlo nekaj sto ljudi več. Razen tega pa kamioni iz Konjic (všteti so tudi kamioni GAP iz Maribora) itak ne bi mogli prepeljati več kot okoli 800 ljudi. Tudi v Ločah in Zrečah jih najbolj skrbi prevoz, posebno še, ker je eden od članov okrajnega štaba omenil, da bodo vozila iz tega področja poslali v druge oddaljenejše kraje. Res je, da imajo ti kraji še kar dobro zvezo z vlakom, vendar bo po dosedanjih računih moral vlak napraviti še posebno vožnjo do Poljčan. Naenkrat se lahko z vlakom odpelje kvečjemu okoli 300 ljudi. To je seveda za celotno področje veliko premalo, saj računajo, da bo odšlo na Ostrožno okoli 3000 udeležencev. Vinko Langerholc »Mariborskem tednu« so posvetili posebno pozornost razvoju kmetijstva V ORNI NA KOROŠKEM BODO V NEDELJO PRAZNOVALI NOVO ŠOLSKO POSLOPJE za prvi občinski praznik V Črni na Koroškem imajo te dni polne roke dela. Organizacija Zveze borcev ter Socialistična zveza in tudi druge organizacije se dobro pripravljajo na prvi občinski praznik, ki ga bodo praznovali 22. avgusta. Prvi občinski praznik bo posvečen spomipu na velike boje koroških partizanov z okupatorjem v okolici Črne, Bistre in Koprivne. Ze 21. avgusta bodo odprli novo šolsko poslopje na Koprivni. V okoliških vaseh bodo razne kulturne prireditve. Nastopale bodo rudniške godbe in pevski zbori. Najlepša proslava bo 22. avgusta. Na dopoldanski slavnostni proslavi bodo igrale godbe na pihala, pevski zbori, recitatorske skupine,' sprejeli pa bodo tudi partizanske patrulje iz okoliških krajev. Popoldne bodo telovadci TD Partizana iz Mežiške doline pokazali nekaj telovadnih vaj. Tem se bodo pridružili še gasilci z gasilskimi vajami. Krajevni sindikalni svet bo priredil tombolo. Izkupiček tombole bodo namenili za gradnjo prosvetnega doma. Razen tega bo v Črni še gospodarska in lovska razstava, razstava slik in zgodovinskega gradiva iz narodnoosvobodilne borbe. Tone Scsl DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU Takšni obiski nas združujejo konjiške občine in celjskega °kraja v smeri proti Mariboru, Dodo postavili slavolok kar pri hodu v vas. Se z boljšo udeležbo J^Cunajo v Špitaliču. Na proslavo bo odšlo menda okoli 200 ljudi. ^as Špitalič je nedvomno še Prav dobro v 'spominu marsika- luemu borcu enot XIV- divizije, bile na Konjiški gori. V bliž ■du vasi je namreč padel in naš kraj tovariš Tito, In to upamo, potem moramo biti vsi delavci ta dan na Ostrožnem«. Zato je tolikšno zanimanje v prav vseh konjiških tovarnah, ustanovah in podjetjih za slavje na Ostrožnem. Kolesarji jo bodo mahnili kar s kolesi. Razdalja 25 km v eno smer res nt'prehuda. Pravzaprav je to kar lep izlet. In tisti, ki Kolektiv tovarne perila in pletenin »Topar« iz Celja je znan po svojih izdelkih širom naše države. Vsa večja trgovska podjetja prodajajo njegovo blago. Podjetje dosega velike uspehe, saj so delavci složni pri delu. Tudi v prostem času prebijejo člani kolektiva Veliko ur skupaj; pripravljajo se na razne proslave z igrami, deklamacLjaVni in pevskimi točkami, telovadijo v društvu »Partizan«, včasih pa gredo na skupinski izlet. Minuli mesec so obiskali mariborski .kolektiv Tovarne konfekcije in pletenin. Mariborčani so jih prisrčno sprejeli. Gostom nas delavce iz raznih krajev in ustvarjajo tovariške odnose med kolektivi. Boris Šinigoj, Laško Delavci kranjske tovarne »Jugočeška« (današnja »Iskra«) med stavko leta 1936 STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE V Kranju je bilo dne 21. avgusta leta 1936 veliko protestno zborovanje tekstilcev, ki se ga je udeležilo nad 2000 delavcev. Od lastnikov tovarn so zahtevali novo kolektivno pogodbo. Kapitalist je odklonil upravičene zahteve delavcev. Dan kasneje so začeli delavci s splošno stavko. Kmalu na to so začeli' stavkati še tekstilci v Škofji Loki, Tržiču in Ljubljani. Delavci so zasedli tovarne in se pogajali z delodajalci, toda brez uspeha. Kapitalistični oblastniki so poslali nad stavkajoče ljubljansko žandarmerijo. Ta je nasilno vdrla v kranjsko tovarno »Jugočeško« in »Jugobruno« in z orožjem izgnala delavce iz tovarn. Toda niti preganjanje In ne aretacije, ki so sledile po zadušitvi stavke niso zlomile upornega duha tekstilnih delavcev. Boj proti izkoriščanju domačih in tujih kapitalistov so nadaljevali in ga dobojevali v naši ljudski revoluciji. USPEL POBEG Pod vodstvom Ivana Mačka je v noči 21. avgusta leta 1941 pobegnila Iz zloglasne kaznilnice in mučilnice v Sremski Mitroviči, skupina 31 komunistov. Ponoči so skopali rov, ki je vodil v vodovodni kanal in odtod v prostost. Skupina komunistov je prišla na Fruško goro, kjer se je pridružila prvim borcem — komunistom — za osvoboditev naše domovine. Spominu velikega prijatelja LOUISA ADAMIČA Odkrili so mu spominsko ploščo KAJ SO UGOTOVILI SINDIKALNI ODBORNIKI Gradivo plenarnih zasedanj kaže bolj proučiti . Sindikalni svet v Slovenskih* , °bjicah je minuli mesec sklical 0J® posvetovanj odbornikov iz roč- na svojem pod- Odborniki so na posveto-aniih razpravljali 6 gradivu ple-sriiega zasedanja Socialistične eze delovnega ljudstva Jugo-i. .Vl5e> Centralnega sveta sindi-‘■bv Jugoslavije in Republiške-n. sveta sindikatov Slovenije, sv Z,brava j® pokazala, da so po-etovanja zelo potrebna, ker so deklic sindikalne knjižice ji, ®ihdikalni knjižici sta izgubili in lva„ir08’®^ata neveljavni: Žvic Poli« ■■ Zadobrava 48, Ljubljana In Rožnik Marija, Škofja Loka. odborniki doslej na sejah ali sestankih s članstvom še vse premalo proučili to gradivo. Odborniki so med drugim ugotovili, da ukinitev strokovnih sindikatov delu organizacije ne bo prav nič škodovala. Doslej so marsikdaj kakšno stvar zanemarili, ker so se zanašali, da jo bodo rešila vodstva strokovnih sindikatov, čeprav bi lahko to uredili že kar na sindikalnem svetu. Razpravljali'50 tudi o delu organov delavskega gospodarjenja, Marsikje se člani delavskih svetov in upravnih odborov ne posvetujejo z volivci o stvareh, o katerih bi moral izreči sodbo ves kolektiv. Te slabosti bo seveda treba čim prej odpraviti. L. V nedeljo, 15. avgusta je Slo- krvi. V ta namen je bila v Gro-venska izseljenska matica odkrila j supljem tudi ustanovljena po-spominsko ploščo na rojstni hiši! družnica Izseljenske matice, saj 55** £££■£* asjsssar,««: varne m zakuski »so gostje pnre matice t-er na pobudo ameriških iz katerih je šlo mnogo naših dih vokalni koncert, potlej pa so Slovencev samih, so ustanovili ljudi v tujino. Odkritje plošče je skupno odšli na izlet na Pohorje. pr^ Matici poseben spomeniški bilo na sam prvi dan prvega Iz-Delavskemu svetu Tovarne odbor, ki si je nadel nalogo, zbra- seljenskega tedna, ki se bo od perila iz Celja gre vse priznanje tl sredstva za' postavitev dostoj- 1 sedaj naprej vsako leto vršil pb za pobudo in organiziranje ob- nega spomenika temu slavnemu | vsej Jugoslaviji, da se rojstna dolska. Takšni obiski združujejo ameriškemu pisatelju slovenske j movina še bolj poveže z našimi dragimi rojaki in pa da rojstna domovina spozna njihovo življenje, ki ga žive daleč proč od nas. K svečanosti se je zbralo nekaj tisoč ljudi; poleg lepega števila ameriških Slovencev in zastopnikov slovenskih izseljencev iz Francije, Belgije, Holandije in Nemčije, so počastili svečanost v Blatu pri Grosupljem tudi zastopniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, društev in ustanov, med drugimi Jože Rus, Janko Rudolf, Jeras, Turenher, Božidar Jakac ter drugi — samo od slovenskih književnikov nismo videli niti enega, če izvzamemo pisatelja Toneta Seliškarja, ki pa je zastopal glavni odbor Izseljenske matice. Med ameriškimi rojaki pa so sedeli nekžteri poznani rodoljubi ii> aktivni funkcionarji Dekleta iz tovarne perila v Celju družno delajo in se tudi družno vesele Tineta Rožanca ter pevski zbor Glasbene matice. O velikem pokojniku je govoril pisatelj Tone Seliškar, ki je nato v imenu glavnega odbora Slovenske izseljenske matice odkril ploščo. V svojem govoru je med drugim o Louisu Adamiču povedal tudi to: »Louis Adamič se je boril za pravice delovnega ljudstva, za enakopravno življenje vseh izseljencev, proti imperialističnim težnjam vladujočih in za pravice malih narodov... Ves se je predal borbi za novo Jugoslavijo. Bil je med prvimi v Ameriki, ki je dokazoval podlo vlogo Mihajloviča, prvi v Ameriki, ki je doumel nadčloveško borbo Titovih partizanov. Bil je med ustanovitelji vseh podpornih organizacij za pomoč novi Jugoslaviji, bil je politični svetovalec velikega ameriškega predsednika Roosewelta, in njegovo slovensko in jugoslovansko pokolenje je v tej borbi tako zagorelo kot srce partizanskega borca. Adamič je •bil velik prijatelj nove Jugoslavije. Ponosen je bil, da imamo jugoslovanski narodi takšnega voditelja kot je maršal Tito, ponosen je bil, da se je znala mala Jugoslavija upreti sleherni agresiji tako od vzhoda ali zahoda, ponosen je bil zlasti zato, ker se je v novi Jugoslaviji kot v prvi ameriških slovenskih društev kot ^ deželi na svetu uresničil davni Frank Alesh z ženo, John Trlep ’ sen delovnih ljudi, da so sami z ženo, Tone. Garden, bivši glavni j prevzeli gospodarjenje tovarn in Premu. se. -k Ri lansko leto upiral aBresi, u 'n organiziral vse mogoče fla ea V1 e akcije, so mnogi govorili. Hi ““do odstranili. Toda Sing Man anLjst- - ’n k še danes — diktator, Haza(i .' človek, agresivna pojava, vsei kakršnih je bilo malo v aftieri5i0iCembr* 1949- leta Pri’ °stanki .rmozo Cang Kaj Sek z v, Pod TQJe razbite vojske. !;0rihoza Ja?9nsko okupacijo se je kot nt^i?Cno razvila- Bila je zna-Svljeniška k‘ na katerem je najvišja E0rhiozp a raven v Aziji. Prebivalci Fa k a i , *e4a 1945 pozdravljali !*ki So ‘^-J??.kove enote, toda za vo-ln za n?« -i kournintanški uradniki m£&Kar?eriški kapitalisti. V yevsčina Sp»cib 3e v deželi zavladala *Seb javnm°Št,en« ^udi so vrgli iz 5? Posta vin slllzb* na njihova mesta 5Jke. prni1, s\°-1e korumpirane urad-JJhan torta Valci Formoze so prote-?°ČTio štpviira^na,i 50 iib s puškami. In*1 menihi10^Ubitih ni znano, neka-(jnjj volnenega in bombažnega noy dinarjev), največje potrebe ustavijo kakor d; na prebivalca smo pre-■ OMutno je narastel izvoz riadušljiv konj pod klancem. ' ravpn' roi7vodnip v Av- iekstll:ne?a b‘laSa-,Lalll'.,v Prvem Vendar, četudi lepo tečejo, v go- st^.., Italiio na V dvakrat P°Iletju smo, Sa izvozih le 80» m Tr. Hvoie nn- Pri nas bomo po končani kapi sm0 j7voz.ili za 1870 ton več ko- talni graditvi proizvedli 195.000 vinskih ilZdelkov, 4690 ton goriv ton fosfornih gnojil, v Franciji iln maziv 430 ton usnja in 14.740 1.680.000 ton in v Avstriji milijon ton. cementa več kakor lani v 200.000 ton. (Primerjave so po- prVem polletju izvodnja je draga. To dvoje posebno hudo občutimo takrat, kadar trgujemo s tujino. Podjetja imajo zaradi zastarelih strojnih vzete po poročilu tov. Svetozar ia Viikmanovrča Tempa na VI. j posledice, ki smo jih kongresu ZKJ). Tako je torej s v , , 1 x proizvodnjo naših podjetij. Ne-i ' ze 'ei°s občutili dvomno je del vzrokov za za-! Kot smo videli, so nastale v staja.nje v proizvdnji zastarelost jzvozu res občutne spremembe. V strojnih naprav in zato jih kaze skiadu s temi spremembami bo obnoviti in proizvodnjo razširiti kazai0 usmerjati tudi razvoj in-z novimi tovarnaimd. Samo teh dustrije. Če bi ostali na isti rav-nekaj primerjav nam kaže, da; ni predelovalne in prehranbene bomo morali pošteno napeti mi- j industrije kot doslej, ko smo iz-šice, če hočemo dohiteti tiste dr- j važali večinoma le surovine, bi žave, ki so pred nami v proiz- zašli v občutne težave. Na do- naprav premajhno zmogljivost in ne morejo ustreči vsem kupcem, ki se potegujejo za naše blago (v Saturnusu in tudi v Tovarni kovinske galanterije so morali letos iz teh razlogov zavrniti dobršen del tujih naročnikov)- Kadar prodajamo v tujino svoje proizvode, jih moramo pogostokrat prodati ceneje kot stanejo nas same. Zakaj? Zato, ker podobne proizvode prodajajo tudi druge države. Te imajo sodobnejše stroje in ponujajo industrijsko blago precej ceneje (seveda je del vzrokov za višje proizvodne stroške pri nas tudi v razmeroma manjši delovni storilnosti, v premajhni strokovni izurjenosti naših delavcev)- Kako se torej temu izogniti? Samo na ta način, da si oskrbimo modernih strojev in še bolj razširimo industrijo (ob tem moramo seveda izpopolnjevati strokovno znanje). Postavimo se kolikor mogoče na lastne noge Torej tovarne kaže modernizirati in zgraditi nove. Res, vendar moramo imeti za nakup strojev denar tiste dežele, ki stroje prodaja. Imeti moramo devize in teh nam primanjkuje. Dobimo jih le takrat, če prodamo v tujino nekaj svojih proizvodov. Kakor smo videli, marsikdaj ne moremo ustreči vsem kupcem, to pomeni, da ne moremo dobiti toliko deviz kolikor jih potrebujemo, vse zavoljo gospodarske zaostalosti (zastareli in fizično obrabljeni stroji, kjer manj proizvajamo kot na sodobnih so tudi posledica gospodarske zaostalosti). Ali je torej še kakšna pot iz tega . začaranega kroga? Da, je. Postaviti se moramo čimbolj na lastne noge in izdelati še več strojev doma, v domačih tovarnah. . Tole geslo, da kaže pomladiti in še bolj okrepiti predelovalno in prehrambeno industrijo in tudi druge industrijske panoge, je zapisano v letošnjem družbenem planu- Razen tega je zapisano, da moramo povečati domačo proizvodnjo strojev in industrijskih naprav. Industrijska podjetja moramo res pomladiti in industrijo še razširiti zavoljo treh razlogov: zmogljivost to- varn kaže povečati, da bomo zadovoljili potrebe domačega in tu-■ jega trga, da bomo proizvajali ceneje in zaposlili v starih in novih podjetjih še več delavcev. Marsikdo bo ,ob tem pisanju zamrmral, le čemu venomer govorimo o premajhni zmogljivosti naše industrije, saj že dobrih 7 let ne delamo drugega kot gradimo tovarno za tovarno. No, pa poglejmo, kako, je z našo industrijsko proizvodnjo. V zaostanku smo Res izdela naša industrija, v ’ celoti vzeto, sedaj precej več proizvodov kot pred vojno. Do-1 preveč papirja bi popisali. Marsi-segli smo pomembne gospodar- kakšna država ^hoče pri nas ku-ske uspehe, vendar če primerjamo sedanjo raven proizvodnje posameznih panog pri nas, s predvojno in tudi povojno ravnijo proizvodnje v nekaterih drugih deželah, izvemo, da še v marsičem zaostajamo. Poglejmo si nekaj primerov. jev. Izravnamo jo lahko le z večjim izvozom in z zmanjšanjem uvoza. Ce torej ne uvažamo pšenice, bomo čutili na trgu pomanjkanje moke in kruha, če se odpovemo nujno potrebnim industrijskim napravam in surovinam, ne bomo mogli izvoziti še več industrijskih proizvodov in na trgu bo še manj tekstila ter obutve, cene bodo rasle- Kako odpraviti posledice, ki so jih rodile spremembe v izvozu Edina pot, da odpravimo posledice, ki so jih rodile spremembe v jzvozu je tale: Povečati moramo izvoz in zmanjšati uvoz. To pomeni, da moramo še bolj okrepiti prehranbeno in predelovalno industrijo in pospeševati kmetijsko proizvodnjo. Prizadevati si moramo, da izdelamo v naših tovarnah čimveč strojev in druge industrijske oprame za modernizacijo obratov in gradnjo novih tovarn. Le na. ta način, če bomo povečali proizvodnjo končnih izdelkov v tolikšni meri, da bomo krili jx>trebe na domačem tržišču in jih brez skrbi iz-1 važali, cene blaga ne bodo na-| raščale., V nasprotnem primeru 1 se nam to kaj lahko primeri. I Stroje in drugo industrijsko opre-* mo kaže izdelovati kolikor mo-, goče doma, da trošimo zanje j manj deviz. Naravni prirastek prebivalstva, nezaposlenost in industrija Za zaključek še nekaj o naravnem prirastku prebivalstva in nezaposlenosti. Na videz to dvoje prav nič ne spada v obravnavanje današnje teme. Vendar, če stvar temeljito premislimo, bo-imo videli, da smo so zmotili. Posredovalnice za delo so dne 30. junija ugoto-vile, da je v Sloveniji letos nad’ 12-000 nezaposlenih delavcev in delavk. Če industrije ne bi razširjali, bi nezaposlenost iz leta v leto naraščala, saj je -naravni prirastek prebivalstva precejšen. Verje- Obrtniški obrat? Kaj Se! Eden od oddelkov tovarne »Saturnus*, kjer teko stroji na skupni jermenični pogon. Res* očitna gospodarska zaostalost. Seveda ne po krivdi kolektiva. Ze letos so preuredili pogon 40 strojev, drugo leto bodo preuredili pogon še preostalih 400 in več strojev in tako za modernizacijo tovarne potrošili nad 200 milijonov dinarjev vodnja tkanin, jekla, strojev, mačem trgu bi namreč začelo umetnih gnojil itd. Življenjska primanjkovati, zaradi večjega raven je odvisna od večje proiz-1 izvoza seveda, tekstila, kovinskih vodnje. In na svetovnem tržišču | izdelkov, stekla, keramičnih iz- Vidite, takšnele stroje izdeluje tovarna težkih orodij »Ivo Ribar« v Železnikih in seveda še vrsto drugačnih za našo industrijo. — Na sliki vidimo škarje za rezanje železa, težke nad 40 ton mite, da je še precej nezaposlenih delavcev tudi v naših podjetjih. Mislim na tiste kvalificirane delavce, ki opravljajo vsa mogoča dela, le tista ne, za kar so se izučili- Podjetja jih ne morejo zaposliti njihovi izobrazbi primerno, ker pač nimajo razpoložljivih delovnih mest. In zakaj jih ne odpuste? Takole pravijo marsikje: če odpustimo tega ali onega delavca za katerega pri nas nimamo delovnega mesta, bo »socialno ogrožen«. Tudi drugod namreč ne bo našel zaposlitve. Podobno reševanje nezaposlenosti prej škoduje kakor koristi, tako podjetju, kot vsemu gospodarstvu. Če ima podjetje zaposlenih več delavcev in ‘uslužbencev kot jih zahteva proizvodni proces dela, je zmanjšana storilnost dela (na enega delavca odpade manj proizvodov) in zmanjšan je dohodek podjetja ter oškodovan ves kolektiv (večje število delavcev povečuje stroške podjetja in cene blaga naraščajo, ker podjetje blago težko proda, ne dobi kolektiv polnega zaslužka). Kje bomo našli izhod iz teh težav? Samo v razširi^ industrije. Tisto zgrešeno »saj cialno« reševanje nezaposlenost^ nas nikamor*ne pripelje- Delav' ce, ki niso^ v podjetju zaposlen svojemu znanju primerno, bon) lahko zaposlili le v razširjenih obratih in novih tovarnah. P*’ bršen del od 12.000 neza_poslenin| bo tudi tam našel svoj dnevn zaslužek, in če bodo proizvodnjp širili, bodo starši brez skrb1’ kajti fant in dekle, ki zaključita šolanje, se bosta lahko zaposlita v industriji. Nezaposlenost kaze torej reševati le z razširjenjem industrije in z ničemer drugim-Današnji razgovor o družbe* nem planu je daljši kot navadno, kajne? Toda to nič ne škoduje. Spoznali smo, kako p°' membno mesto pripisuje družbe* ni plan za naslednjo leto nas* strojegradnji. Videli smo tudi. kako je z zmogljivostjo našm podjetij, kako z izvozom in uvozom in da moramo moderniz)* rat; podjetja, če hočemo doni; teti tuje države v iredustrijsk' proizvodnji, izdelat; še več pj"0" izvodov in zaposliti nove delavce. Peter Dornik NA URŠLJI GORI ODKRIVAJO LEŽIŠČA SVINČEN0-C1NK0VE RUDE Nove plasti in nove naprave Mežiški rudarji niso samo V mežiški topilnici bodo poslej topili svinec z zemeljskim plin0!1* plačani delavci, ki svoje ure od- iz Dolnje Lendave. — Z modernizacijo obrata, bo delo lažje 'n brenkajo, potem pa jih prav nič bolj zdravo. rudnika.b2(f doslej so6 bflTdeKf le bo.lj dolomitiziran Skratka, popravili številne poti do - • - je zelo dobra. Svmčena rudna. hajalisč. Postavili so barake z** nrtLdpvZ žila sega na raziskovanem terenu R -- - " od Žerjava preko Mučevnika do je v boljšem položaju tisti, ki več in ceneje proizvaja. Še več bi lahko prodali, ce • • • Odkar smo si utrli pot na številna tuja tržišča šele prav čutimo, da je zmogljivost naših tovarn premajhna in proizvodnja premalo pestra. Turčija bi n. pr. pri nas rada kupila kemikalije, betonsko železo baterije in akumulatorje, pralne stroje, elek-tromateriali volnene tkanine itd-'Brazilija: ure, Diesel motorje, računske, pisalne in šivalne stroje, avtomobile, kolesa, cement. Sudan želi tekstilno blago, prehranbene in razne kovinske proizvode. Urugvaj: aluminij, elek-tromaterial, bakrene in medeninaste plošče. Ceylon: raznovrstne prehranbene proizvode in L-.i_- blago A-----------:1— tekstilno blago- Amerika želi naše grozdne koncentrate, ma ne, kupino, lesno galanterijo itd. Bolje , da ne naštevamo več. piti proizvode, ki jih še sami nimamo dovolj, ali' jih še ne izdelujemo. Možnosti za trgovanje je torej precej, le če bi pri nas izdelovali vse tisto in toliko, kar in kolikor kupci zahtevajo. Proizvodnjo kaže torej razširiti in zmogljivost podjetij povečati. delkov, konzerv, obutve itd. Ce je nekega blaga na trgu manj kot je kupcev, cene naraščajo. Ta pojav smo doživeli že letos (v letošnjem prvem polletju smo izvozili za l,4milijarde dinarjev mesa in mesnih izdelkov več kot lani. Večji izvoz je poleg drugih vzrokov vplival na naraščanje cen mesa in mesnih izdelkov na domačem trgu. Na škodo deviz smo zato morali nekoliko zmanjšati izvoz teh proizvodov. Tudi delni porast cen tekstiilnega_ blaga lahko pripisujemo večjemu izvozu). Seveda bo morda kdo dejal: ali je smotrno, ker izvažamo toliko tekstila, mesa in drugih predmetov, da to potem vpliva na povišanje cen? Gospodarska nuja nas sili k večjemu izvozu. Kar poglejmo- V prvem polletju smo n. pr. izvozili za 31,9 milijard raznih proizvodov. Za 50,2 milijard dinarjev blaga smo morali v istem času uvoziti (med drugim smo uvozili za 10 milijard 990,000.000 din raznih pre-hranbenih proizvodov, od tega 354.756 ton pšenice, 3585 ton riža in 12.589 ton masti in margarine. Kot kaže letina, bomo morali v drugem polletju uvoziti celo več pšenice, kakor smo računali v letošnjem družbenem planu)-Razlika med uvozom in izvozom torej znaša 18,3 milijarde dinar- Delavsko gospodarjenje gospodarski sistem sta nost delavcev še bolj podžgala. °Q terjava prešo mucevnma ao Vedo, da je samo od njih samih, Navrških planm na Uršlji gon, od njihovih rok, odvisno, kakšna m ®ic°r X d°'zlru 5 kilometrov, bo finančna moč podjetja in ko- 1TT *udarJi s,0 dosleJ ,odPrll starl liko denarja bodo lahko razdelili Uršija rov, ki je dolg približno v razne koristne namene. Proiz- st° metrov s 16 metrov globokim vodnjo hočejo čim bolj razširiti. jaškom' °dPira;° se Kalasank-Zato so začeli pred nedavnim cms rov ki lezi na Uršlji gon v razmišljati, da bi. kazalo raz- višini 1042 metroy. V vseh rovih iskati vse bližnje področje, če ne f° nažb precejšnje količine zelo skriva v sebi plasti svinčeno- b°gate rude- v neposredni bližini cinkove rude. Sedanja ležišča teh rov°v so nash še dobro ohra-svinca res še ne kopne, vendar njeno partizansko bolnico. Razen se kaže pripraviti za leta in leta tega s° .lu ^di ostanki nekdanjih naprej rudarskih naselij. Iz zgodovine je n/sssr1 T.Tt**-ss nnvnm* ^ V m zd?’.Pod *ak? lmer na tej gori; pozneje so izkopava-novanimi Navrskimi ledinami. nje opustili zaradi plehke kon- opljejo na več mestih. V nekem kurence mežiškega rudnika, plazovitem predelu so našli bo- Raziskovalna dela so v polnem gate sledi svinčene rude, kar v teku. Geološki zavod iz Beograda dolžini 400 metrov. Ruda, ki so jim je odobril 10 milijonov di-jo našli, je nekaj drugačna od narjev za raziskovalna dela v tiste iz stare jame. Tudi apnenec letošnjem letu. Rudarji so že V DELAVNICAH ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« V MARIBORU SO IZDELALI MOTORNI VLAK PRVA PREIZKUSEUI stanovanja, orodje in pisarne-Precejšnje težave imajo z nakupom kompresorja na- bencin, da bi lahko uspešneje vrtali- ve^ kolektiv gleda z velikim zaupa* njem na raziskovalna dela, * bodo brez dvoma rodila uspehe. S kopanjem rude boa začeli seveda šele, ko bodo ruon ležišča popolnoma znana. V Žerjavu bodo začeli v te dneh modernizirati topiln!C_ Podjetje je kupilo kratke ^°br? ste peči. V njih bodo topili čeni koncentrat brez primesi Kr menjaka, železne žlindre in nenca, kar so doslej uvažali-modernizacijo topilnice bodo mo na prevoznih stroških ve 1 prihranili in kaj šele na deviz . V topilnici bo poslej zaposie tudi manj delavcev. Namesto delavcev, jih bo delalo le Preostale bodo zaposlili na . gih delovnih mestih. Delo h0. ;j0 mnogo znosnejše, odpadla j* . številna težaška dela in de bodo v tolikšni rner^K.j se ne doslej zastrupljali s sv: hlapi. Precejšnja pridobitev z ° r,a tovanjem novih peči bo tua ’ 1 jih ne bodo kurili s kokso2’’rr,eii-več z zemeljskim plinom. I ski plin bodo vozili v cist Pred dnevi je motorni vlak, razen motorja, je torej izdelano j v tekočem stanju, in S1C od ki so ga izdelali v železniških de- pri nas doma. Vlak lahko vozi s , Dolnje Lendave dp Prevalj- ^ lavnicah »Boris Kidrič« v Mari- hitrostjo 120 km na uro. Za sedaj i Prevalj do topilnice v zeU roV boru, prvič zapeljal po koroški bo vozil po naših progah le s i pa bodo zgradili 13 kilona v progi. Pravijo, da je preizkušnjo hitrostjo 60 do 70 km na uro, ker dolg plinovod in Potiskir cam0 dobro prestal. To je bila naj- pač te še niso prirejene za tolikš- topilnico. Računajo, da b0^hranili lahko razvije na devizah in prevozu pnp na več deset milijonov dinarjev večja nagrada požrtvovalnim delavcem, saj so se precej oznojili, preden so dokončali tako pomembno opravilo. no hitrost, kot motorni vlak. V delu in* načrtih imajo še leto Mežičani imajo še PreCXL da imajo svoj delež seveda tudi druge tovarne. Osi in kolesa je izdelal »Litostroj«, zobnike To- ..... .......... ........... S^Hokolflio bit5ni™ovn SPse- SevnoS iaj sTvhrajo varna avtomobilov, druge jeklene rijsko proizvodnjo tročlenskega izvednji novo pot, hočejo dele pa ravenska železarna. Kon- 75 m dolgega vlaka, ki bo sprejel narediti in racionalneje ^ strukcijo vagona in vse ostale nad 200 potnikov, mislijo začeti koristiti naprave, ki. s° dele so izdelali v železniških de- prihodnje mesece, oziroma v za- kakor'precej zastarele. ^ lavnicah po lastnih načrtih. Vse, četku naslednjega leta. 1 MLADI SI IZBIRAJO POKLIC »IŠČEMO VAJENCA« Oni dan sem hodil po ljub-. način postati mehanik. Ko je ne nameravajo še naprej v šole, Janškem Starem trgu. Oko se mi končal nižjo gimnazijo, je po- pomagali že v šoli. Učitelji so J® ustavilo na velikih vratih. Na vpraševal po vseh ljubljanskih najlaže pojasnili potrebe našega Mednje velikem belem kosu pa- podjetjih. Zaman. Takih vajencev gospodarstva in mladino navdu-plrja je pisalo: niso nikjer potrebovali. Oče mu šili za vse vrste poklicev. *Iščemo pleskarskega vajenca« I je prigovarjal, naj postane gra- Nekaj je res, o čemer bo treba ' Kasneje sem šel večkrat mimo fičar. Sin pa ne in ne. Mehanik tudi še kdaj reči kakšno besedo: — in nič drugega. No, končno je Delavske družine pošiljajo še dobil mesto v nekem mestnem ( vedno premalo otrok v višje šole, podjetju. Toda ko je prišel na [ čeprav imajo delavski otroci zelo zdravniški pregled, mu je zdrav- velikč veselje in smisel za študij. Kaj vraga,« sem pomislil, nik odsvetoval poklic mehanika. Prav je, da pri nas vsak iz-fres ni nobenega fanta, ki bi se Rentgenski aparat je namreč po- bere poklic, ki ga najbolj veseli; vrat. Kos papirja je še vedno v>sel. Sčasoma je porumenel. Ogli ° se razcefrali. Pisava je močno obledela. 1 Ji Cii. i O«, IVA. A/A n°tel izučiti pleskarske obrti?« Vajenec sem, zato me je stvar ^ačela zanimati. V naši javnosti y zadnjem času precej govore, da težko najti mesta za uk. Slišal svetoval, naj postane Se,rn. da je končalo nižjo gimna- soboslikar, kajti delo z apnom v Ljubljani nad. 2000 fantov | pljučem koristi. Žarko je seveda m deklet, ki mislijo na poklic, moral popustiti, sicer žalosten, kazal, da ima Žarko malce obo- | mi vsi skupaj pa smo poklicani lela pljuča. Sicer nič nevarnega, toda delo v zaprtem prostoru bi mu škodovalo. Zdravnik mu je zidar ali Sploh vsepovsod slišiš: Učnih ^est je premalo. Vajencev pre- več. Kako je s to stvarjo, kaj sem zvedel? % UČNIH MEST JE DOVOLJ, LE VAJENCEV NI Skoraj neverjetno se sliši, da J® učnih mest dovolj, le vajencev p manjka. In vendar je res. O j6m sem se temeljito prepričal, sem hodil po ljubljanskih pod-l®tjih in okrog ustanov, ki se ^kvarjajo z zaposlovanjem mla-mne. Letos se misli izučiti obrti, oziroma raznih industrijskih poklicev v Ljubljani 180 deklet in Približno 250 fantov. Ljubljanska P°djetja in delavnice pa so pripravljene sprejeti v uk nad 700 v3jencev. Nekateri so začeli že obupavati. Tako malo fantov in veklet se misli izučiti obrti. Ali Podo sploh dobili vajenca? KJE SO VZROKI? Med drugimi je vzrok, da nekatere obrti ne dobe učencev tu-tem, ker naš delavski naraščaj še vedno sili samo v nekatere poklice. Za katere poklice je še vedno naiveč zanimanja? Večina deklet 5e hoče izučiti za šivilje, trgovske Pomočnice, nekatere pa tudi za uizerke. Podobno je s fanti. Večina hoče v uk za mehanike, ključavničarje, trgovske pomočnike in električarje. Ljubljanska Ppdjetja pa bi potrebovala desete dimnikarskih, mesarskih* ^afičnih, zidarskih, tesarskih in r.higih vajencev. Toda ne dobe Uh. Izgleda, da tudi z uredbo o ““Veznem številu vajencev v PPrti, nismo dosegli zaželenih Plodov. Mladež še vedno ne kaže rjkfostt zanimanja za celo vrsto Poklicev. Zvedel sem, da bo ybrtna zbornica začela obveščati lavnost o raznih poklicih, da bi 113 ta način vzbudila večje zani-manje. 2ARKO bo soboslikar . Pri Starčevih imajo tri fante n enega dekleta. Oče Janez dela ® vrsto let v enem izmed Ijub-janskih kovinskih podjetij, kot mornehanik. Najstarejši, Janez" 0 drugo leto maturiral. Drugi bo ®nec leta izučen mehanik in ?? »usledil očeta. In čudno, tudi e‘3i> Žarko, je hotel na vsak poskrbeti za to, da bodo mladi ljudje res spoznali poklice, tp je, da bodo vedeli, kaj izbirajo. Milan Čeprav smo v teh kratkih po- N0V PRAVILNIK o pripravniški službi zdravnikov Pred dnevi je izšel nov pravilnik o pripravniški službi. zdravnikov, ki vsebuje precej vojnih letih dobili precej zdrav-zelo važnih sprememb. Zdrav- stvenega osebja, je pomanjkanje nike-pripravnike bodo poslej po- I teh na podeželju še zelo veliko, šiljali na obvezno praktično delo Dokler je zdravstvena služba le v take zdravstvene ustanove, bila centralizirana, naši okraji ki so opremljene z vsemi potreb- niso kdo ve kaj skrbeli, kdaj in nimi pripravami, da se bodo lah- i kakšne-zdravnike bodo dobili. Se-ko vsestransko usposobili za svoj daj, ko se je zdravstvena služba odgovorni poklic. Zdravniki-pri- prenesla na okraje, v zdravstvene pravniki bodo po določbah pra- ustanove in celo podjetja, se je ---------------položaj precej izboljšal. Poglejmo, koliko imamo zdrav- TUDI NA NAŠE PODEŽELJE BO PRIŠLO VEČ NOVIH ZDRAVNIKOV vilnika 18 mesecev na praksi (čeprav je določena pripravniška doba za dve leti), nato pa bodo lahko samostojno opravljali svoj poklic. Določene spremembe veljajo tudi za zobozdravnike, zo-botehnike in farmacevte, za specializacijo, pridobitev zvanj in opravljanje zaključnih izpitov.. toda zdravje je premagalo željo. Sedaj se že tretji mesec uči za soboslikafja. Domači pravijo, da je fant zelo zadovoljen. ZA MIZARJA JE SEL Lorber je tekstilni delavec. Že starejšega sina je hotel poslati v šole. Sin pa o šoli ni hotel nič. slišati. Sel je na posvetovalnico za delo, seveda brez očetovega dovoljenja. Danes je že cel zidar — seveda ne še izučen. Tudi bolj močan je postal. No, oče se je potolažil, češ bo pa drugi tekstilni tehnik. Toda, tudi tu mu je spod ZA IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENE ZAŠČITE DELOVNIH LJUDI VAŽNI PREDLOGI V jeseni smemo pričakovati nov zakon o socialnem zavarovan nju. Številni predlogi naših delovnih kolektivov in drugih množičnih organizacij so precej pri- namen teh pregledov: zdravniki bi morali točno ugotoviti, ali delo, za katerega se je delavec odločil, ne bo škodovalo njegovemu zdravju. Sicer bodo podrobnosti pomogli, da bo novi zakon re-1 tega ukrepa prepuščene republi-snično odraz velike skrbi, ki jo kam. Tehtno so obdelani le pred- posvečamo zdravju vsega ljud- logi o zdravstvenih pregledih stva. ' ! učencev v gospodarstvu, obdobni Poglejmo nekatere najvažnej- pregledi delavcev, zaposlenih na še predloge, predvsem tiste, ki so težkih, zdravju škodljivih delov- letelo. Najmlajši se je že kar v namenjeni izboljšanju zdravstve- nih mestih ter dolžnosti zavo- šoli zmenil za poklic. Bil je na! ne iščite. Ze dosedaj smo čutili dov pri organiziranju občasnih ekskurziji v šentviški mizarski j blagodejen vpliv ukrepov, ki so se zdravstvenih pregledov zavaro delavnici. Tedaj se je ogrel za ±—-• ----j-- — — delo z lesom. Oče je bil jezen, toda končno se je le vdal. TUDI TINE SI JE IZBRAL POKLIC liti,ko sklenil pomagati tistim okrajem, ki si v letošnjih proračunih niso zagotovili sredstev za štipendiranje zdravnikov. Podelil bo štipendije 34 zdravnikom-stažiistom. Svet pa bo tudi vsem bolnišnicam, ki imajo preko 150 postelj, predlagal, naj sprejmejo po enega zdravil,ika-stažista, da bi se z dopolnjevanjem svojega znanja šo bolj usposobil za zdravstveno delo na podeželju. Zadnji čas podjetja v industrijskih centrih vse pogosteje iščejo obratne zdravnike. Število obratnih ambulant vse bolj narašča. Naloge obratnih zdravnikov so zelo obsežne. Delo teh zdravnikov ni zgolj v pregledih bolujočih delavcev,'pač pa v širokem poznavanju in proučevanju zdravstvenih razmer v tovarni in na delav- nikov na podeželju in koliko bi jih še potrebovaili? V zadnjih dveh lotili smo sicer lepo napredovali — danes nimamo okraja, ki ne bi imel vsaj tri zdravnike — vendar s tem ne moremo biti zadovoljni, posebno če pomislimo, da nam je doslej dala naša medicinska fakulteta 515 novih zdravnikov. Veliko preveč jih je ostalo čevem domu. Tam, kjer se obratni v bolnišnicah in na specializaciji, zdravnik temeljito poglobi v pro-kjer so sicer nujno potrebni. Ne- učevanje zdravstvenih prilik, tudi sorazmerje pa je le preočitno in uspehi ne izostajajo. Zmanjšuje ga skoraj ne moremo zagovarjati, se število bolnih. Žal je teh obrat-Z dr av niik i-sp ecia lis ti so v nekate- nih zdravnikov še vse 'premalo, rih manjših krajih na podeželju vendar smemo tudi v tej smeri marsikje neizkoriščeni — 15 okra- pričakovati uspehov. Do konca jev (če izvzamemo bolnišnice), leta 1960 bo pri nas predvidoma sploh nima nobenega specialista, zapustilo medicinsko visoko šolo v ostalih šestih okrajih (mestih) okoli 760 zdravnikov-specialistov pa je 35 specialistov, od teh v in 400 zdravnikov splošne prakse, Ljubljani 23. Zategadelj ni čudno, ki bodo večinoma odšli na naše da prihaja s podeželja v mesto podeželje, vse več bolnikov, kar seveda, - j j močno obremenjuje že itak visoke ! vedno nad milijon proračune okrajnih zavodov in brezposelnih podružnic za socialno zavaro- Kljub temu, da se je nezaposle-vanje. nost v mesecu juliju v Zahodni Nem- Naši okraji v vse večji meri JiJl zmanjšala za okoli 95.000 oseb, je , ,,v • . , 1 , še vedno nezaposlenih 1,007.744 oseb; skušajo izboljšati zdravstveno od tega 611.804 moških In 395.840 žena. Izmenjava študentov V začetku julija je odpotovalo 40 nike in bolnišnice. Ta' in prihodnji mesec bo pri nas prakticiralo skupno ' ljudsko zdravstvo in socialno po- iljfpa^aJ^olik^naSih0^’ “ TUr' jih lotili nekateri zavodi za so- vancev in specialnih pregledov , stanje. S podeljevanjem štipendij cialno zavarovanje: pomagali so j zobovja otrok. Nadalje bodo za- si je doslej že 18 okrajev zagoto- prirediti splošne zdravstvene pre- vodi pooblaščeni prirejati izredne j vilo 53 splošnih zdravnikov in v zaceiKu junja je oapotovaio to glede. Za to so prispevali precej j zdravstvene preglede zavarovan- j 22 zdravnikov-specialistov. Še več. naših študentov medicine t> Turčijo svojih sredstev. Skrbeli so 'za I cev, zaposlenih v posameznih Okraji še naprej iščejo 43 zdrav- nal,.^raI!^„S0• P,r,e? *-edndjn dni pa je zdravje ogroženih otrok itd. Za 1 podjetjih ali ustanovah in zahte-j nikov splošne prakse, 26 zobo- Anior/pMktlciraC*Ut; beo^aj.rkeakt" Tinetov oče je hotel, da bi šel Ivse 1® ukrepe nismo imeli no-| vati komisijske preglede delovišč, I zdravnikov in 49 zdravnikov-spe- - - - fant kar delat. Vedno je govoril,! benih zakonskih predpisov, toda i kjer so obolenja močno razšir- j cialistov. Razen tega je Svet za da je vajencev preveč in da dobijorSani zavodov so se zavedali, daljena. ' mesto le tisti, ki ima »dobre le ta pomoč ne le koristna, mar-zveze«. Končno je želel, da bi've^ tudi potrebna, fant kaj zaslužil in pomagal do-1 Osnutek novega zakona pri-ma. Našel mu je že delo pri mest- ! naša med drugim tudi predloge1 nem podjetju. Tine pa je vedel, j o splošni zdravstveni zaščiti ljudi, da je vajenskih mest dovolj. Ko; (preventivi). Eden teh predlogov jim je pred zaključkom šolskega nalaga Zavodom za socialno zaleta učitelj našteval poklice in; varovanje določene obveznosti in jih seznanjal s prednostmi tega pravice pri izvajanju splošne in onega dela ,se je Tine odločil j zdravstvene zaščite, za kleparja. V šoli je učitelj zbral t0 je predvsem ukrep o. ob-podatke, oziroma želje fantov in j veznem zdravniškem pregledu jih poslal na posvetovalnico za vseh, ki se prvič zaijfosle in zadelo. 14 dni po zaključku šole je gotovitev finančnih sredstev za Tine stopil v uk. Seveda je tudi zaščitno službo. Medtem so se; tu moral oče odnehati. tudi v teh predlogih pojavile po- * manjkljivosti. Določilo o obvez- In prav je tako. Prav je, da' nem zdravniškem pregledu pred so fantom in dekletom, ki so le- ; vsako zaposlitvijo je namreč ne-tos izpolnili šolsko obveznost in popolno. Določen bi moral biti Umrljivost zaradi jetike stalno pada Svetovna zdravstvena organi- skem (5,2 °/o na 100.000 ljudi). Res zacija, ki deluje v okviru Orga- je, da je organizacija dobila le nizacije združenih narodov, je podatke od 25 držav, toda tudi zbrala statistične podatke o umr- v ostalih državah sporočajo, da Ijivosti zaradi tuberkuloze. Prvič umrljivost nenehno pada. so ti podatki razveseljivi. Organi- Tudi pri nas smo na tem po-zacija je ugotovila, da je v me- dročju predvsem v zadnjih dveh sčcu juliju in avgustu leta 1953 letih dosegli lepe uspehe. Z mno-padla umrljivost zaradi tuberku-' žičnimi pregledi in slikanjem lože na najnižjo raven. V celoti pljuč vsega prebivalstva smo do-se je najbolj zmanjšala umrlji- segli pravočasno zdravljenje vseh vost na Holandskem (9,2 °/o na tistih, ki so pokazali kakršnekoli 100.000 prebivalcev) In na Dan- znake te nevarne bolezni. Tekstil-Obutev LJUBLJJŠ.NA, Nazorjeva 4 V OBNOVLJENIH PROSTORIH na veliko Novi vzorci za jesen in zimo STALNA ZALOGA — NAJUGODNEJŠA IZBIRA OBZORNIK Razmišljanje o posredovanju dela Posredovalnice za delo so popidale vse ne-2aPoslerie delavce v Sloveniji. Dne 30. junija je P° tem popisu 12.117 nezaposlenih. Od tega 2J26 moških in 9391 žena. Ob popisu dne 31. decembra 1953 pa je bilo 11.281 nezaposlenih; med hjimi 2526 moških in 8756 žena. To pomeni, da Je število nezaposlenih naraslo kljub živahni delovni sezoni. Stalež nezaposlenih se je v pri-hierjavi s popisom na kraju preteklega leta in sedanjim popisom zvišal za 835 oseb in sicer Za 200 moških in 635 žena. Od vseh nezaposlenih (12.117) je 1138 ali 9>40/o za delo manj sposobnih oseb; od tega 916 sli 80,5 °/o moških in 222 ali 19,5 %> žena. Od vseh J® delo manj sposobnih nezaposlenih je 64,1 % takih, ki jim je priznana invalidnost. Pri popisu z dne 31. decembra 1953 je bilo Prijavljenih skupno 1003 za delo manj sposobnih oseb. To število pa se je v nadaljnjih šestih mesecih dvignild že na 1138, torej za 13,5%. Iz tega lahko sklepamo, da podjetja še vedno odpuščajo ljudi, ki so zdravstveno in fizično šibkejši. Tudi pri tem popisu se je ugotovila da je »led nezaposlenimi veliko mladincev starih do u ^ skupnega števila nezaposlenih de-avcev, to je 10.964 (brez uslužbencev) je kar st 54 % fantov in deklet in le 4992 ali 46 % tarejših. Med nezaposleno mladino je 993 fantov In 5086 deklet. Med nezaposlenimi je tudi 1153 uslužbencev; tega 378 moških in 775 žena. Po šolski iz-Prazbi so ti uslužbenci razvrščeni takole: fa- kultetno izobrazbo ima 21 uslužbencev; popolno srednjo šolo 171; nepopolno srednjo šolo 640; osnovnošolsko izobrazbo pa ima 152 uslužbencev. Razen tega je prijavljenih še 169 pomožnih uslužbencev. » Pri uslužbencih je zanimiva ugotovitev, da je med nezaposlenimi kar 342 oseb v starosti do 24 let in to 234 z nepopolno srednjo šolo; 36 z osnovnošolsko izobrazbo in 32 pomožnih uslužbencev. Po kvalifikacijah so nezaposleni delavci in uslužbenci razvrščeni takole: Kvalifikacija moški ženske skupaj Delavci kvalificirani polkvalificirani nekvalificirani 1034 112 925 975 433 6816 2.009 545 7.741 16,6 4,5 63,9 Skupaj 2071 8224 10.295 85,0 Uslužbenci strokovni 268 586 854 7,0 pomožni 110 189 299 2,5 Skupaj 378 775 1.153 9,5 Vajenci 277 392 669 5,5 Vsi skupaj 2726 9391 12.117 100,0 Starostna razvrstitev delavcev in uslužbencev pa je sledeča: Starostni razred Delavci Usluž- Va- moški žene skupaj bencl Jencl Vsi •/. do 17 let 103 1263 1366 69 635 2070 17,1 18 do 24 506 3431 3937 273 34 4244 35,0 25 do 39 618 2381 2999 456 — 3455 28,5 40 do 49 426 857 1283 221 — 1504 12,4 50 in več 418 292 710 134 — 844 7,0 V porazdelitvi po strokah in poklicih od- pade največji del nezaposlenih delavcev na naslednje stroke: tekstilna — 945, (kjer prevladujejo šivilje in krojači), trgovina 419 oseb; gostinstvo — 375 oseb; kovinska 154 oseb; lesno-pre-delovalna 221 in usnjarska 201 in sicer 82 usnjarjev in 173 čevljarjev. Podjetja bolj povprašujejo po delavcih in manj po uslužbencih. Skupaj je javljeno 2792 praznih delovnih mest, ki še niso zasedena in sicer: industrija potrebuje 865 predvsem kvalificiranih delavcev, gradnje 1394, obrt 307, komunala 102, kmetijstvo 54 itd. Med najbolj iskanimi so: strojni ključavničarji — 140, zidarji — 314, navadni delavci 1138, predvsem za gradbeništvo. Nadalje rudarji za jamska dela — 80, kleparji — 25, strugarji — 77, elektromehaniki in monterji — 18, mizarji — 41, tesarji — 16, vajenci — 750 in sicer za industrijo 375, kmetijstvo 16, gradnje 104, obrt 240, promet 7 itd. Pri nas je še vedno zelo neurejeno vprašanje kam z mladino, ki bi se rada česa izučila. Podatki, ki jih omenjamo v prejšnjem odstavku o potrebah po vajencih še zdaleč niso stvarni, kajti industrija in obrt se za vajence ne obračajo na posredovalnice za delo, čeprav je pri posredovalnicah prijavljeno dokaj veliko mladincev, ki iščejo zaposlitev oziroma, ki bi se radi izučili določenega poklica. Samo nekaj številk nam pove, kakšen je položaj na tem področju. Ljubljanska posredovalnica je zbrala podatke o mladincih, ki se želijo izučiti poklica. Ugotovila je, da je na področju Ljubljane 1241 mladincev, ki se želijo vključiti v uk oziroma zaposlitev; od teh je 822 deklet. Za vajence pa je prostih le 986 delovnih mest od tega za 86 vajenk- V Postojni je 385 mladincev (145 deklet, učnih mest pa imajo le 32, od tega 8 za dekleta). V Novem mestu imajo 794 mladincev (373 deklet), učnih mest pa imajo le za 173, od tega 13 za dekleta itd. Tudi ti podatki kažejo precejšnjo nenačrtnost pri vključevanju v uk. V največ primerih si podjetja in obrtni obrati sami preskrbijo vajence, ne' upoštevajo pa ponudb posredovalnic za delo. Zaradi tega ostaja nezapo-* slene precej mladine iz delavskih in uslužben-skih vrst, zaposlijo pa se sinovi in hčere premožnejših kmetov, ker so v boljšem material- -nem položaju in laže plačujejo vzdrževanje. Posredovalnice ugotavljajo, da je precej mladincev, ki se žele izučiti, doma s podeželja in podeželskih mest, kjer še ni razvita industrija in 'obrt. V razvitejših centrih, kjer so možnosti Za učenje, ni za to mladino primernih stanovanj in domov. To dvoje, da se industriji in obrti zagotovijo potrebni strokovni kadri in da se mladina vključi v uk, nam bo torej povzročilo še precej težav. Ce se hočemo uspešneje boriti proti nezaposlenosti, je treba to reševati kar v njeni osnovi. Mladino je treba načrtneje vključevati v uk in delo. Potrebam gospodarstva bo zadoščeno, nezaposlenosti pa bo vse manj. Sedanji nezaposleni delavci in uslužbenci se bodo morali sprijazniti s tem, da sprejmejo zaposlitev tam, kjer delavce iščejo. Sprejeti bodo pač morali tisto delo, ki se jim nudi, ne glede na to, kakšen poklic imajo, če v domačem kraju ne morejo dobiti svojemu poklicu primerne zaposlitve. Jože Debeljak Vprašanja in odgovori POKOJNINE O. M., Triič: Vaš dopis obravnavamo kar v tej rubriki, ker smatramo, da je treba na va£e trditve odgovoriti najprej na podlagi pozitivnih predpisov. Trdite namreč, da so nameščenci z nižjo strokovno izobrazbo že sedaj prikrajšani v svoji pravici do starostne pokojnine, ker niso razvrščeni v iste grupe kakor kvalificirani delavci, pa čeprav imajo večjo »DELAVSKA ENOTNOSTc UTRINKI 20. AVGUSTA 1954 — St' 34 >S©lva,< ji je dejal, >jaz sem danes srečen.« >Res?< je rekla' Selva. Sedela je na stolčku vsa kruta, potem je- potegnila lepo oblikovano sivo glavo malo nazaj, da bi mu še naprej zrla v lice. »Da, srečen sem,« ji je dejal En 2. »To je najbolj sijajna zima, kar smo jih imeli od leta 1908.« »Samo danes?« je rekla Selva. »Danes,« ji je dejal En 2. »Od leta 1908?« je rekla Selva. »Šestintrideset let je tega,« ji je dejal En 2. Selva je nato pobesila pogled, sive oči pa so ji drsele po Berti. »Toda to dekle joka,« je rekla. En 2.'- »Trajalo je do polovice avgusta.« » Berta: »In jaz sem bila sleherni dan P vrati zapora.« . En2: »Prav ti? Ne tvoja obleka?« „ern Berta: »Prav jaz. Mar nisi spoznal, Qa bila prav jaz?« • »In jaz sem bil jezen nate,« je dejal En ■ »Zakaj si pa bil?« je rekla Berta. »Kako reš biti jezen? Zakaj me nisi poiskal, ko si P šel ven. Kako moreš, da me ne poiščeš?« »Pisal sem v ječi tvoje ime na zid.« u »Toda prav jaz sem bila, prav jaz pred V Kako moreš, da me ne poiščeš?« ...» „/>-»Poskušal sem te najti. Tvoja hiša je bila P nišena.« »Zares, slišala sem Čmega Psa,« je rekla starka. »Toda škoda,« je nadaljevala. »Kaj je škoda?« »Škoda, da ni to tvoja žena.« In starka je živo pogledala Berto. Potem pa je še rekla: »Zelo mi ugaja, da veš!« »Všeč ti je?« je dejal En 2 »Tudi meni je všeč.« In skoraj se je zasmejal. »To je dobra tovarišica.« »Toda jaz govorim o njej kot o ženski,« je vzkliknila lepa starka. »Ali nas sploh kdaj gledaš kot ženske? Gledati bi nas moral tudi kot ženske.« Strastno je opazovala Berto in Berta je ostala nema pod njenim pogledom, celo bolj resna postajala, in ni govorila in nič ni odgovarjala, in vse bolj se je zdelo, kot da. v svojem življenju ni sploh nikoli spregovorila. »Oh, Selva!« je dejal En 2. Toda oči so se mu bleščale. »Oh, Selva!« je dejal. . »Da,« je nadaljevala Selva, »zelo bi bila zadovoljna, da bi ona bila tvoja žena. Bila bi vesela, če bi to bila, četudi bi ne bila tovarišica. Rajši bi imela, da bi bilo tako, da bi bila samo ženska,. da bi bila samo tvoja žena, Mar zares ni tvoja žena?« »Toda čemu, Selva?« je dejal En 2. »Zakaj bi hotela, da bi ona bila moja žena?« In gledal je Berto z očmi, ki so se iskrile. »Zakaj?« je dejal. Selva je gledala Berto, gledal jo je on, gle-.daila sta jo in ona je bila nema, ničesar ni govorila niti z očmi, glavo je imela sklonjeno. VIII. »Se M zdi nenavadno?« je rekla Selva. »Nič • ni nenavadno. Nikoli te nismo videli s tvojo ženo, toda želimo, da bi imel vsaj eno. Mar ne sm-emo želeti, da bi imel ženo?« Živo je gledala moškega in žensko. »Mar ne smemo tega želeti človeku, ki ga ljubimo? Moški je srečen, kadar ima ženo. Mar ne smemo želeti človeku sreče? Hočem, da bi bil srečen.« »Hvala,« je dejal En 2. »Hvala, Selva. Toda...« »Toda, bojiš se rožička,« je rekla Selva. »Mar ne smemo želeti, človeku sreče? Saj delamo zato, da bi bili ljudje srečni. Kakšen smisel pa naj bi imelo naše delo, če ne bi služilo sreči ljudi? Zato tudi delamo. "Mar ne delamo zato?« »Prav zato,« je dejal En 2. »Mar ne zato?« je rekla starka Selva. In kar naprej je gledala moškega in žensko. »Zaboga!« je rekla. »Ljudje morajo biti srečni. Kakšen smisel pa naj bi imelo naše delo, če bi ljudje ne mogli biti srečni. Še ti kaj reci, dekle! Ali bi imelo smisel naše delo?« »Ne vem,« je dahnila Berta. In bilo je, kot da ni odgovorila; bila je resna, za hip je dvignila obraz, toda bilo je, kot da ga sploh ni dvignila. »Ali bi imelo smisel vse to naše delo?« »Ne, Selva! Ne verjamem tega.« »Ne bi imelo smisla? Ne bi imelo smisla.« »Ne bi imelo smisla. Nič na svetu ne bi imelo smisla.« »Nič na svetu ne bi imelo smisla. Kajne, dekle?« »Ne vem.« je ponovno šepnila Berta, »Ali nekaj bi vseeno imelo smisel?« »Ne,« je odvrnil En 2. »Tega ne .verjamem.« »Ali bi imeli smisel naši ilegalni časniki? Ali bi imela smisel naša ilegala?« _ »Ne verjamem tega.« »In vsi naši, ki so jih postrelili! Bi oni imeli morda smisel1? Ne'bi imeli smisla.« »Ne. Ne bi imeli smisla.« »AH je sploh kaj na svetu, kar bi imelo svoj smisel? Ali imajo kak smisel bombe, ki jih delamo?« »Prepričan sem, da ničesar ne bi imelo smisla.« »Ničesar ne bi imelo smisla? Ali ne bi imeli smisla sovražniki, ki smo jih uničili?« »Niti oni ne. Tega ne verjamem.« »Ne. Ne. Potrebno je, da so ljudje srečni. Vsaka stvar ima smisel samo, če služi sreči ljudi. Mar ne, da imajo samo zato stvari svoj smisel?« »Samo zato.« »Reci to tudi ti, dekle. Mar ne samo zato?« . IX. »Jaz ne vem,« je šepnila Berta, »Ti ne veš,« je rekla Selva. »Praviš, da tega ne veš. Nasprotno, ti veš. Kdo le more, da bi tega ne vedel?« »Ona to ve. Ve,« je dejal En 2. Njegove oči so se še vedno iskrile. »Ali želiš, da.bi tega ne vedela?« je dejal. »Vem, da ve,« je rekla Selva. »Vem, da tudi ti veš.« In živo je gledala oba. »Ona ve in ti veš. Obadva vesta. Toda nista, srečna.« »Nisva srečna?« • »Nista.« »Si prepričana, da nisva?« »Prepričana sem. Nista.« Stara Selva se je spet obrnila k Berti. »Kajne, da je res, da nisi?« Berta se je še vedno prepuščala njunim pogledom. Ni odgovorila. »Ne,« je rekla Selva. »Ti greš domov. In kaj delaš? Vstopiš v svojo sobo. In kaj delaš?« Berta ni odgovorila. »In kaj delaš? Posteljo imaš in ležeš vanjo. In potem? Kaj se ti zgodi, ko si v postelji? Nič se ti ne zgodi. Niti spiš ne.« »Ne spi?« je dejal En 2. »Ne more spati. V postelji je in ničesar se ji ne pripeti, ničesar mirna... Ničesar razen prikazni.« »Prikazen ima?« je dejal En 2. »S. seboj ima prikazen,« »Glej no!« je dejal En 2 Berti. »Ob sebi imaš prikazen?« Berta ni odgovorila. »Toda prav takšen si tudi ti,« je rekla Selva. »Kaj pa imaš ti doma? Kaj imaš v svoji sobi? Ničesar nimaš.« »Ničesar nimam?« »Še nekaj slabšega imaš. Obleko, obešeno za vrati.« »Obleko, obešeno za vrati?« »Videla sem jo. Žensko obleko za vrati.« En 2 je dajal Berti: »AH slišiš, kaj pravi Selva?« »Da,« je odvrnila Berta. »Pravi, da imam obleko za vrati.« »Da,« je odvrnila Berta. »Nista srečna,« je rekla Selva. »Ti nimaš moža in ti nimaš žene. Nista srečna.« »Toda Selva!« je zavpil En 2. »Vidva sta človeka s prikaznijo.« »Ali bi hotela, da Berta‘.ne bi imela moža?« »Nima ga.« »Šestintrideset let mi je,« je rekla Berta. »In kaj to pomeni?« je rekla Selva. »Mogla bi imeti šestintrideset sinov, toda nimaš .moža, nikoli ga nisi imela.« »Domišljava si, Selva,«' je dejal En 2. »Domišljava sta vidva. Rada bi delala za človeško srečo in ne vesta, kaj je potrebno za srečo ljudi. Ali sploh moreta delati, ne da bi bila srečna?« En 2 je vstal' z divana, kjer je sedel z Berto in se približal lepi starki. X. »Kaj?« je vzkliknil Ep2. Dvignil ji je obraz in poljubil jok na njenih ustnah. »Zakaj?« je rekla Berta. »Zakaj me že toliko ' mesecev nisi nikoli poiskal? Kako moreš od,iti in me ne poiskati? Kako moreš ostati sam? Kako moreš ostati s tisto prikaznijo? Kako moreš ostati s tisto obleko za vrati? Kako moreš to napraviti? Kako moreš?« »Kako pa ti?« je dejal En 2. »Kako ti?« Rekla je Berta: »V maju so te zaprli,« »Bilo je v maju,,« je dejal En 2. In Berta: »To je trajalo od maja pa prav do polovice avgusta.« »Iskal si? Si me zares iskal?« i r »Bil sem še vedno jezen, a sem te ven iskal.« »Danes,« je rekla Berta, »je januar.« »Zima je,« je dejal En 2. »Januar je.« »In od srede avgusta,« je rekla Berta, * zdaj si me iskal?« »Prav do sedaj.« »In me nisi našel?« . »Iskal sem te, ne da bi te iskal.« je, ^ai En 2. »Toda ničesar drugega nisem počenja1. Niti delal nisem.« »Kdaj si spet pričel delati?« je vpraša1!8 Berta. , »Pred nekaj tedni,« je dejal En 2. »Malo pred božičem.« . (Daljt> prihodnlii-l Zgodovinska naj Medtem ko slovita Egipt in Mezopotamija po 5000 let stari kulturi, ni imela Srednja, Evropa 'najdbe, ki bi jo vsaj približno lahko postavili v vrsto z njimi. Pri nas v Šempetru v Savinjski dolini pa smo odkrili antične spo-i menike tako imenovane provin-cialnorimske umetnosti. Najdba je bila odkrita povsem I slučajno. Ko je kmetijska zadru-ga gradila kozolec, so kopali prod na državnem sadovnjaku. Kmalu so naleteli na • velike marmorne bloke. O tem so obvestili Mestni 1 muzej v Celju in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Iz-kopavanja so se pričela pod vodstvom univ. prof. J. Klemenca spomladi 1952. Doslej so odkopali 1 več kot 400 spomenikov. Delo je bilo težavno. Kamen l so morali potem, kb so ga odko-pali, spraviti v provizoričen pa- Poosebljenje zime viljon. Ker so ležali bloki povprečno po 3 do 4 metre pod zemljo, so jih podložili z okroglim lesom, prevezali z jekleno vrvjo' in jih z vitli povlekli na površino. Kamne so nato skrbno izmerili in odlili v mavec. Danes, po triletnem izkopavanju, že lahko napravimo zaključek, kaj so doslej odkopali. Na tem mestu so bili pokopavali premožne 'Celjane od leta 50 do 250 našega štetja. ,Zgradili so si več grobnic. "Vsako izmed teh krasi veliko izredno lepih reliefov. Pod tremi baldahini (stropi) so stali kipi pokojnikov v nadnaravni velikosti. Sohe predstavljajo očeta, mater in sina. Oče in sin sta bila celjska župana, zato sta bila dovolj premožna, da sta si ' lahko zgradila grobnice iz marmorja. Temelji grobnic so iz peščenjaka. Nanje so postavili marmorne plošče kot podstavek za stebre, na katerih je stala stavba. Strop je bogato okrašen s podobami. Na obeh stranskih ploskvah so upodobljena bajeslovna bitja, na pol ptiči, na pol živali. Notranjost baldahina je razdeljena na gornjo in zadnjo steno. Sprednja stran je okrašena z rožami, zadnja pa je izdelana v obliki školjk?. Pod baldahinom je stal kip sina. To.. je mlajši moški, oblečen v tuniko z zelo ozkimi prsi. Oče je postavil sinu grobnico, kar govori, da je sin umrl pred očetom. Očetove grobnice še niso odkrili. Materina grobna kapela je najlepša.- Notranjost je, podobno kot pri sinovi, okrašena z rožami. Na obeh stranskih površinah sta izklesana prizora: beg konja pred levom in antilope ored psom. Baldahin je zgrajen v, obliki manjše dvokapne hiše. Pod njim je stala soha matere. To je ženska srednjih let, oblačilo se nad kolenom in prsmi napne, tako da čutimo nežne oblike zenskega telesa. V dveh grobnih kapelah ,s0 shranili posmrtne ostanke, žaj s pepelom in daritveno orodl6-Kljub temu so tudi te stavo® lepo okrašene. Kraše jih priz®11 iz grškega pravljičnega svet3. Med najlepše izdelane kamne sodi vogalni kamen z upodobitvijo letnih časov. Zima je upodobljen0 na lovu na zajce in ribe. Čez ra! me ima palico, na kateri v'5'1 dvoje rib. Zajca drži v desni®1. Poletje je prikazano s snopi žit® na ramenu, v desnici pa drži srp-Na tem reliefu se vidi, da je En umetnik vešč svojega pokli®3' Temelji so zidani iz rečnih prodnikov. Vezali so jih z malt®' prirejeno na poseben način. N®' redili so jo iz polovice peska polovice apna, to suho vzidali i® šele nato polili z vodo. Zmes se čez leta spremeni v apnene®’ Tako zidajo še danes zavetja v hribih in če ste opazili kdaj te hiše, ste lahko opazili, da je težko ločiti, kje je zidava in kje kamen' Marmorne bloke so vezali ? navadno malto. Da bi bil spol trdnejši, so izklesali v kamen vdolbine, vtaknili vanje železne zagozde, špranje pa zalili 6 svincem. Notranjost stavbe s®’ nato ometali. Marmor so pripeljali iz kam' nolomov v Vitanju pozimi na saneh. Poleti bi bilo težje, saj s® ‘surovi bloki tehtali tudi po pet ton. Bloke so obdelali v Šempetru. Seveda se s tem zamudnim I® napornim delom ni ukvarjal svoboden državljan. Za to so uporabili sužnje. Delali so od ranega jutra do pozne noči in tudi umrl® jih je nekaj pri delu. O tem pričajo krste, najdene v Šempetru. Našli so pet iz peščenjaka stesanih skrinj, v katere so položene žare s pepelom. Za to veliko najdbo se )e treba zlasti zahvaliti delavcem, ki so takoj videli, da imaj® opravka z zgodovinsko važn® najdbo in so nemudoma obvestili o njej znanstvenike. Naše starino-slovje je še mlado, zato potrebuje podpore delavcev, saj prav on.1 prvi odkrijejo ostanke v zemlji-Za nas je tudi najmanjša najdba dragocena. P. Petru Šolsko izobrazbo kot kvalificiram delavci in se morajo neprestano izpopolnjevati in prilagajati novim administrativnim poslom. Te trditve pa precej še pajo. Najprej poglejmo, kaj kaže primerjava glede razvrščanja kvalificiranih delavcev in uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo: prvi se razvrščajo od XIV do XI. pokojninskega razreda, drugi pa od XVII. do XII pokojninskega razreda. Če upoštevamo, da se lahko doseže tudi XI. pokojninski razred z upoštevanjem zaslužka, če triletni povpreček prekoračuje pokojninsko osnovo zadnjega, t. j. XII. pok. razreda, potem glede razvrščanja v pokojninske razrede sploh ni nobene pomembnejše razlike, zlasti pa ničesar, kar bi bilo v škodo uslužbencev z nižjo šolsko izobrazbo. Lahko bi celo trdili, da je razvrstitev teh uslužbencev ugodnejša kot pa je razvrstitev kvalificiranih delavcev; pri prvih se namreč lahko mnogo bolj upošteva dejstvo, da se tekom službovanja s prakso pridobiva tudi večja usposobljenost in uporabnost za dela svoje stroke. Napačno je vaše mnenje, da je izobrazba uslužbencev z nižjo šolsko izobrazbo večja od izobrazbe kvalificiranih delavcev. To mnenje razkriva ali slabo poznavanje pogojev za pridobitev te stopnje strokovnosti, ali pa nepravilno priznavanje te strokovnosti v podjetju, kjer ste zaposleni in po čemer potem sodite na splošno. Take splošne sodbe pa so lahko preveč površne, neutemeljene. Bolj upravičena bi bila celo obratna trditev, kajti kvalificiran delavec mora imeti poleg tiste splošne izobrazbe, ki jo imajo uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo, še posebno strokovno izobrazbo za usposobljenost v svoji stroki. Broz te posebne strokovne izobrazbe je delavec najprej lahko le polkvalificirani delavec in šele po najmanj dveletni zaposlitvi pri vseh glavnih delih svojega poklica in s položitvijo posebnega strokovnega izpita lahko postane kvalificirani delavec. Prav tako zmotno je mnenje, da se mora izpopolnjevati samo, uslužbenec. Razvoj tehnike, napredek in izpopolnjevanje produkcijskih procesov, organizacije dela itd. terjajo tudi od kvalificiranega delavca, da se neprestano izpopolnjuje, če hoče ostati tudi v praksi kvalificiran delavec, t. j. da’ se mu zaupajo dela, ki zahtevajo tako stopnjo strokovne, usposobljenosti. Res pa je, da današnji sistem razvrščanja v pokojninske razrede upošteva preveč formalno izkazano stopnjo strokovnosti, premalo pa tisto stopnjo, ki jo delavec oziroma usluž. benec izkaže dejansko v praksi in po kateri se tudi ceni vrednost njegovega dela, njegova pomembnost in vrednost v sestavu delovnega kolektiva. Vaš osebni primer pa ne more hiti splošno veljavno merilo, po katerem naj bi se ocenjevala primernost in vsklaje-nost sedanjega sistema razvrščanja v pokojninske razrede. Vaš primer tudi v ničemer ne more biti dokaz za vašo trditev, da so uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo slabše razvrščeni ob upokojitvi kot kvalificirana delavci, da je njihova usposobljenost večja od usposobljenosti kvalificiranih delavcev. Morebitne krivice, ki se vam je zgodila, spet ne smete posploševati, k Čemur pa moramo pripomniti, da bi bodjša zaposlitev, ki se vam je pred leti nudila, pa vam je bila onemogočena, na samo razvrstitev v pokojninski razred ob upokojitvi ne vplivala. M. J., Zibrše: Pazljivo smo prečitali in proučili vaše obširno in obtožujoče pismo. Predvsem naj pripomnimo, da prav zares dvomimo v tolikšno pristranost in neobjektivnost višje zdravniške komisije, kot jo opisujete. Prav tako pa se zelo čudimo vasi sposobnosti, da ste takoj ob vstopu v sobo pred to komisijo, že spoznali, pri čem ste. Saj ta komisija nima prav nobenih interesov potvarjati dejansko zdravstveno stanje zavarovancev in prav tako ne ščititi mo- rebitne zmotne ugotovitve ločečega zdravnika. Seveda pa mora biti primerno stroga in objektivna, da prepreči morebitne poskuse zlorabe pravic, ki jih daje socialno zavarovanje osebam, ki so zgubile svojo delovno sposobnost ali postale občutno manj sposobne za opravljanje del svojega poklica. Kajpak je pa tudi res, da se lahko tudi višja zdravniška komisija zmoti. Zato pa ji še ni treba pripisovati, takih namer, kakršne ji podtikate. Če so na ‘ortopedski kliniki ugotovili bistveno drugačno zdravstveno stanje in da zaradi tega niste sposobni za težka dela svojega poklica, potem Vam pač ne preostane drugega kot da obnovite ves postopek začenši pri svojem Ječečem zdravniku, kateremu predložite izvid zdravnika-spe-cialista na ortopedski kliniki. — Pogojev za starostno pokojnino še ne izpolnjujete; imate premalo delovne dobe in predpisane starosti še niste dosegli Samo invalidsko pokojnino bi lahko dobili, seveda če bi se ugotovila vaša trajna ali več kot eno leto trajajoča popolna delovna nesposobnost. Za zaposlitev se morate pa obrniti na posredovalnico za delo, s tem mi ne moremo pomagati niti dati kakšen nasvet. OTROŠKI DODATKI Č. F., Črni vrh: Ko je nastopila zima, vas je gradbeno podjetje, kjer ste delali, »poslalo domov«,-ker ni bilo več sezone. Javili ste se v Idriji kot brezposelna, pa so vas napotili v Gorico, češ, tam je sedež okrajnega ljudskega odbora in posredovalnice za delo. Pa ste se zglasili prej na občinskem ljudskem odboru v Črnem vrhu in tu so vam obljubili, da bodo sami uredili z okrajnim ljudskim odborom. Letos marca ste iskali zaposlitev pri istem gradbenem podjetju »Zid-grad«, kjer pa so zaht-evali, da predložite potrdilo, da ste bili prijavljeni pri posredovalnici za delo, če hočete spet prejemati otroške dodatke in biti deležni letos dopusta. Tega potrdila sedaj ne morete dobiti — Odgovor: Res je, tega potrdila ne morete dobiti, ker pač niste bili prijavljeni pri posredovalnici za delo. Podjetje je tudi res dolžno zahtevati od vas to potrdilo, če hočete doseči izplačilo otroških dodatkov in dobiti dopust. Toda prav tako je res, da podjetje odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročilo s tem, ko je z vami lani ob nastopu zime po končani sezoni nepravilno. ravnalo. Iz vašega pisma namreč povzemamo, da vam ni dalo nobene odpovedi, temveč sp vas enostavno obvestili d prenehanju dela in vas poslali domov, če je bilo res tako kot opisujete, je podjetje ravnalo nezakonito in vas s tem seveda občutno oškodovalo. Ko je bilo konec dela, bi moralo podjetje dati odpoved, ko bi si poprej izposlovalo pristanek sindikalnega sveta. To odpoved bi moralo podjetje takoj javiti posredovalnici za delo, kamor bi se morali osebno javiti tudi vi po končani zaposlitvi. Tega pa — kot je mogoče razbrati iz vašega pisma in pod predpostavko, da so vaši podatki resnični — podjetje ni storilo. Enostavnega in enostranskega »pošiljanja« domov naši predpisi ne poznajo in tudi ne dopuščajo. Točno je predpisano, na kakšen način lahko preneha delovno razmerje. Prav tako je določeno, kako je dolž. no podjetje prijavljati vsako dano odpoved posredovalnici za delo. Če je podjetje vse to opustilo, je odgovorno za škodo, ki jo je povzročilo s takim svojim protipravnim ravnanjem. Če niste bili prijavljeni po ^redovalnici za delo, petem seveda ne morete sedaj dobiti otroških dodatkov. Do teh boste upravičeni šele po enoletni neprekinjeni zaposlitvi. Ker pa ste to pravico izgubili po krivdi podjetja, ker je opustilo podati odpoved in to odpoved prijaviti posredovalnici za delo, lahko tožite podjetje za škodo najmanj v znesku, ki je enak znesku otroških dodatkov, ki bi jih prejeli v tem času. Priporočamo vam, da svojo zadevo sporočite inšpekciji dela OLO Gorica s predlogom, da jo presodi in da vam da nasvet, kako ravnati. Naše mnenje namreč temelji samo na vašem opisu in vaših podatkih. DOPUST t/. */., Ladra: Od marca lani ste stalno ‘zaposleni. Res je sicer, da ste med tem Časom menjali podjetje, vendar ste se po treh mesecih zaposlitve pri drugem podjetju spet vrnili nazaj, kjer ste se najprej zaposlili in kjer ste tudi sedaj zaposleni. Toda kljub temu vam letos ne priznajo dopusta. — Odgovor: Uprava vam utemeljeno odreka letni dopust. Res ima te skupaj 16 mesecev zaposlitve. Vi trdite, da je ta zaposlitev celo neprekinjena. Dejansko je morda res tudi to. Vendar je treba upoštevati, da ste v tem času dvakrat zmenjali mesto svoje zaposlitve, kar ima nujno svoje pravne posledice. Med te namreč tudi spada, da je vsakokrat ob taki zamenjavi, kakršne ste s© poslužili vi, prejšnje delovno razmerje prenehalo in da je nastalo z novo zaposlitvijo tudi novo delovno razmerje. Zaradi tega nimate 16 mesecev neprekinjene zaposlitve, temveč je bila ta zaposlitev dvakrat prekinjena, ker se trajanje sedanje zaposlitve šteje šele od nastanka novega delovnega razmerja, t. j. od dne. ko ste se vrnili od gradbenega podjetja in se zaposlili spet pri upravi vodnega gospodarstva. Od tega dne se tudi računa potek 11-meseč-ne zaposlitve, ki je pogoj za pridobitev pravice do rednega letnega dopusta. Nikomur ni prepovedano, izbirati si zaposlitev. Toda to izbiranje spet ne sme biti tako svojevoljno in enostransko, da lahko škoduje podjetju oziroma delovnemu kolektivu, ki jim nestalni . delavci^ lahko povzročajo samo težave. Zato so tudi neizbežne^ posledice enostranskega prebiranja, ki ne upošteva zakonitih načinom prenehanja delovnega razmerja. • OSS Kočevje: Tovariš K. M. se je lani septembra zaposlil pri Upravi cest, kjer je junija prenehal z delom in se zaposlil pri drugem podjetju. Sedaj zahteva dopust, pa ga nikjer ne dobi. — Odgovor: Tovarišu K. M. dčpust ne pripada, ker nima še enajst mesecev neprekinjene zaposlitve, kakor to zahteva uredba o letnem dopustu. Ta enajstmesečna čakalna doba bo iztekla šele maja prihodnje leto. Delovno razmerje pri Upravi cest je namreč prekinil na tak način, da se*v novo zaposlitev pri sedanjem podjetju ne more šteti. Delovna doba, potrebna za redni letni dopust začenja teči na novo od dneva nove zaposlitve. Res pa je, da je do takega primera ‘pri tovarišu K. privedel cestni nadzornik, oziroma upravnik cest s svojim nepravilnim ravnanjem. Če za tovariša K. pri Upravi ni bilo več dela, je bil upravnik dolžan tovarišu K. odpovedati po rednem postopku, kakršen je določen z uredbo^ o odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, ali pa doseči pismen sporazum, da bi se na tak za-•,nit X?3 • Pren?hanja delovnega razmerja zagotovilo vštetje zaposlitve pri Upravi cest v enajstmesečno čakalno dobo za pravico do dopusta. RAZNO H- F., Brezje: Po zavarovancu, ki je umrl zaradi nesreče pri de^u, lahko upravičenci dobe samo družinsko pokojnino. Do te pa vi niste upravičeni, čeprav ste pokojnikova mati. Starši so namreč lahko deležni družinske pokojnine samo, če jih je pokojni zavaro-vanec vzdrževal in so sami brez sredstev za preživljanje. V vašem primeru pa tega ni, saj je vaš moz, ki vas Je dolžan preživljati, zaposlen. K. A., Škofljica- Pozanimali smo* se za vašo za-devo in ugo-tovili, da je kmetijska zadruga v likvidaciji m da je v tem razlog, zakaj vam ne izplačajo zneska, čeprav je že pravnomočno prisojen. Priporočamo, da se o svoji zadevi še sami osebno zglasite na okrajni zadružni zvezi. J, JT, star., Radgona: če nameravate napraviti oporoko, lahko v njej postavite za edinega dediča svojega sina. Ne morete pa razdediniti svojih hčera, čeprav so poročene in preskrbljene. Pripada jim namreč tako imenovani dolžni delež. Koliko bi ta znašal v vašem primeru, vam lahko točno povedo na okrajnem sodišču, kamor se lahko obrnete za informacije o tem, kako sestaviti testament. S. F., Mestinje: Pri obravnavanju zavarovanja obrtnikov in pokojninskega zavarovanja se proučujejo tudi pogoji, kako dati primerno starostno pokojnino takim obrtnikom, kot je vaš primer. ( t i i C 9< io Ih k sil t> o* io; k Sb k no ka bo !f( Oc, 'n, ti k k skt sft It fft »Si ni ko k 'o 2o' avgusta 1954 — St. 34 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST* SEM TER TJA PO ..MARIBORSKEM TEDNU1' delavsko domačnost SO USTVARJALA DRUŠTVA ..SVOBODA" 9a f-- •“^‘■uviscm »Mariborske Obiskcr* VeS ‘’as živo- razstaviščih na« in so prihajali od blizu zuku,-, skupno ali posamič. Do iOo.oonr si- °a ie °S^dalo okoli ______ _________________„„ t______________... . _________ „ kaj- rj n Tudi kupčija je šla razstavljajo večje električne šte- priročna konstrukcija, so sno0’ saj so sklenili za več dilnike za 32.000, oni večji »pra- izdelkov. S takimi stroji s priročnega z enim okroglim grelcem, drugim pa pravokotne oblike. Pod enim je še pečica. Visok je vsega okoli 25 cm in stane 20 tisoč dinarjev. Druga podjetja ktodbmKomilijonov ^šT°da 4erstij i2 l\tudi države dinarjev po-že pri številkah, je razstavljalo Slovenije, največ Maribora in okolice, iz drugih krajev naše da majhen, toda razstavili so veliko bogastvo. Razni vrtalni stroji in avtomati, izdelki učencev, bi delali čast vsaki naši tovarni. Preciznost, lična izdelava, odlike se zares vi« štedilniki pa bodo stali nekaj lahko postavijo, čez 40.000 dinarjev. V treh dneh Bržčas so imeli mladi razstav-je okoli 700 ljudi vprašalo za tak Ijalci dvojni namen, da dobe na-štedilnik. j ročila in da pridobe mladino za »Imate morda tudi električne uk v šoli. Stene so prelepili z hladilnike?« »Ne, teh še nimamo. Kar jih elke industrijske kovinarske šole sta si ogledala med drugim tudi tovariša Kardelj in Rankovič bi mogli trditi, da je po-^ola razstava gospodarsko moč ^ibarske komune, saj so si Ustavljala prizadevali pouda-1 njen trgovski namen. Po se-(lj?w gospodarskih panog, ki so e na razstavi zastopane, pa je zvidno, za katere stvari si v , sPodarstvu prizadevajo. Poleg finske je močneje zastopana Etilna industrija, zlasti veliko 5 je razstavljenih kmetijskih I vr°jev. Razstavljala so skoraj vSa količkaj pomembna podjetja državi, ki proizvajajo poljedelce stroje. Po tem bi se dalo ■klepati, da si v mariborski ko-Nti prizadevajo zlasti dvigniti l^etijstvo. Razstavili so vse od ^'Ktričnepa pastirja«, naprave,) 0lf.)e vzbudila veliko zanimanje 1 ^kovalcev, do naprav za na- j likanje, motornih plugov in; Jjktorjev. Takšen je torej prvi'1 *s. ki ga dobi obiskovalec »Maorskega tedna«. j. "saka gospodarska razstava jj" wna poleg neposredno gospo-$. skega tudi kulturni pomen v rsem smislu besede. Obiskoval-u vzgaja okus in Siri njegove “notne potrebe. Veliko nas je bilo, ki smo se je, so uvoženi. Bodo pa v krat-tem tudi domači.« »Sesalec za prah? Koliko stane? Imate kaj manjših?« Zastopnik podjetja se je nasmehnil: »Hm, 325 tisočakov ... Sicer je pa za gospodinjstvo prevelik. V poštev pride le za večje urade.« razpisi za vpis v njihovo šolo. Razložili so pogoje in kakšne možnosti se odpirajo absolventom. Rok za vpis še ni potekel, pravijo pa, da se jih je doslej še malo prijavilo. Starši morajo plačati vsak mesec 3500 dinarjev za vzdrževanje otroka v domu, kar seveda ni malo za tistega, ki mora toliko plačati, malo in premalo je pa za šolo, ki fanta za ta denar vzdržuje. »Mogoče bo tale razstava le koga pridobila, da bi se odločil priti k nam,« pravijo. Po vtisu, ki ga razstava pusti v obiskovalcih, bi sodili, da bo tako. Ob zvokih delavske pesmi Kaj bodo igrali v Stražišču Na eni izmed zadnjih sej delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Stražišču pri Kranju, so že razpravljali o programu dramatske sekcije, ki naj bi ga začela študirati v jeseni. Odbor za dramatiko je predložil društvu tale. program: »Dobri vojak Svejk«, »Vzrok«, Miklo-va Zala«, »Mlinarjev Janez«, »Lum-pacij Vagabund«, »Neapeljski milijonar«, Cankarjeva »Hlapec Jernej« in »Za narodov blagor«, Nušičevo »Gospo ministrico«, Petrovičev »Voze/«, Goldonijevega »Laznika« ter Milčinskega »Mogočni prstan« in »Cigane«. Odbor »Svobode« je izmed teh izbral naslednje: Cankar: »Hlapec Jernej«, drama, socialno dramo »Vzrok«, ljudsko igro »Miklova Zala«, mladinsko »Mogočni prstan« ter tri komedije: »Dobri vojak Svejk«, »Lumpacij Vagabund« m »Vozel«. J. Bosnar: Delavski svet SLAVNOSTNA ŠTEVILKA „RADA“ OB OBLETNICI DELAVSKEGA. UPRAVLJANJA Uredništvo osrednjega sindikal-V času »Mariborskega tedna« | nega giasua »Rad« je pripravilo ob cev, strice gospodinjstva. Poka- »Veseli teater« je spet oživel Zelo veliko zanimanja je za električne lonce zagrebške tovarne. To so nekakšni Pupinovi lonci, v katerih se hrana veliko ---- ,^0 ^ „„ prej skuha, saj je pritisk večji, ;stttuiii ob razstavišču Zavoda za porabijo pa sorazmerno zelo ma- lo elektrike. Za 2,85 dinarja spečeš meso s krompirjem. Večji lonec stane 2600 dinarjev. V dveh letih se »amortizira«, ker prihrani toliko na kurivu. Industrijska kovinarska šola se je postavila Na majhnem prostoru razstavlja svoje izdelke Industrijska kovinarska šola Tovarne avtomobilov Maribor. Prostor je res- ^Predek n. so, kakšna je sodobna kuhi-tlla- Pravzaprav je vsa kuhinja dolgi omari, v kateri je vse, J1 električnega štedilnika, do ^ičkov za pomivanje posode s Tv0, toPl° in mrzlo vodo. akšnaie omara stane 30.000 di-.j,iev in jih v Mariboru že iz-t*injejo. Električni štedilnik je eba kupiti seveda posebej. Teh ® so razstavili več vrst. Eno iz-ed nodietii ic razstavilo zelo podjetij je V*$JA °CVIRK: je bila tudi vrsta kulturnih prireditev. Mariborsko gledališče je ob gostovanju prvakov ljubljanske in zagrebške opere uprizorilo »Gorenjskega slavčka« ter operi »Rigoletto« in »Traviata«, oživel pa je spet »Veseli teater«. Levji delež kulturnih prireditev pa so prevzela nase delavska prosvetna društva »Svoboda«. »Svoboda — Tabor« je priredila kar tri koncerte. V nedeljo 8. avgusta dopoldne je bil koncert godbe na pihala, v sredo koncert moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora, v soboto pa spet koncert godbe na pihala. »Svoboda Maribor-Po-brežje« je pripravila koncert moškega pevskega zbora. Isti večer je nastopil še moški pevski zbor »Enakost« »Svobode« iz Studen-svobodaši iz Slovenske Sipa so pripravili dramo »Anna Christie«. Godba sindikalnega kulturnega umetniškega društva »Pošta« je priredila dva koncerta, svoj koncert je priredil tudi moški pevski zbor obrtnikov, kulturno umetniško društvo »Prežihov Voranc« iz Hoč pa je uprizorilo dramo »Sveti plamen«. Lutkovna sekcija »Svobode« iz Tezna je vsak dan popoldne prirejala lutkovne igre v veliko veselje mariborske mla-deži. Skupno je nastopilo okoli 300 svobodašev in članov kulturno vrosvetnih društev. Vsak večer je prireditvam delavskih prosvetnih društev prisostvovalo okoli tisoč ljudi iz mesta in okolice. Te prireditve so na »Mariborskem tednu« ustvarjale vzdušje delavske domačnosti in prisrčnosti. 'Treba je reči, da je bil trud, ki so ga vložili svobodaši v priprave na koncerte in prireditve bogato poplačan. Pokazali so. da so mariborske »Svobode« že visoko razviti umetniški kolektivi, ki dajejo ton kulturnemu udejstvovanju \ delavskega Maribora. četrti obletnici delavskega upravljanja nadvse bogato številko lista. Uvodnik »Štiri leta izkušenj« je napisal tovariš Kardelj. V članku pravi, da so se delavski sveti, čeprav žive komaj štiri leta, tako globoko vsadili v družbene odnose pri nas, da si delovni ljudje ne morejo niti zamisliti kakšne druge sile v ekonomski vlogi in na položaju delavskih svetov. Sergej Kraigher piše o mestu in vlogi delavskega samoupravljanja v našem gospodarskem sistemu. Temu sledi vrsta tehtnih člankov iz najrazličnejših področij delavskega upravljanja in življenja komune. Ivan Božičevič je prispeval članek: »Sindikati, ena izmed organizacij samoupravljanja«, Ašer Deleon, pa piše o tem, da se ni spremenil le položaj proizvajalcev, marveč se ob tem spreminjajo tudi ljudje. Posebno mesto je posvečeno družbenem upravljanju kulturnih, prosvetnih, socialnih in zdravstvenih ustanov, obširno pa je obdelano tudi področje prakse organov delavskega upravljanja. Skoraj polovica številke, ki ob- sega 6i strani, je posvečena boju delavcev po svetu za delavsko upravljanje. Iz številnih člankov spoznamo, kako dozoreva ideja delavskega upravljanja v mednarodnem delavskem gibanju in v posameznih deželah po svetu in katere so tiste sile, ki zavirajo razvoj te ideje znotraj delavskih gibanj v posameznih deželah. Seznanimo se, kako je z delavskim upravljanjem in z bojem zanj v Angliji, Ameriki, Skandinaviji, Nemčiji, Burmi, Avstriji, Franciji, Belgiji, Holandski, Indiji in Pakistanu, Indokini, Per- ziji, Švici ter v Sovjetski zvezi in kominformovskih deželah. Temu slede še kratki pregledi iz drugih dežela. Objavljeni so tudi razni dokumenti, zakoni in uredbe ter deklaracije delavskih strank, ki govore o delavskem upravljanju. Ob koncu so še izidi volitev za delavske svete in upravne odbore pri nas. Ta številka »Rada« je tako bogata in zanimiva, da jo bo vsak delavec z veseljem vzel v roke. Ne bi smelo biti pa nobenega sindikalnega odbornika, ki bi je ne' prebral. Proslava — mobilizacija vseh sil ..Svobode" v Libojah Letos bo 25 let, odkar je bila dili kulturni teden, k sodelovanju v Libojah ustanovljena »Svoboda«. Svobodaši iz Liboj in Zabu-kovice se vneto pripravljajo, da ta zgodovinski dogodek -svečano proslave. Ob tej priložnosti bodo prire- Zlastl okusno so bila urejena razstavišča tekstilne industrije iDniiiiiMniliiiiiinulM pa mislijo povabiti še društva »Svobod« iz celjske okolice. Točnega programa do konca julija še niso sestavili. To priliko pa bodo izkoristili za poživitev dela kulturnih skupin in pridobivanje novih članov, Ustanovili so pevski zbor, ki naj bi nastopil že ob kulturnem tednu. No, zaenkrat jih redno hodi k vajam le okrog 13 do 15, medtem ko je mladinski mešani zbor številnejši. Pevovodja, tov. Vočko, pravi da bo na proslavi že lahko nastopil z obema zboroma. Orkester, tambura-' ški in harmonikarski zbor se že vneto pripravljajo na proslavo. Da bi ta zgodovinski dan čimbolj svečano proslavili in pridobili čimveč novih članov, so ob koncu julija sklicali množični sestanek, na katerem so se pomenili o nameravani proslavi in o pomenu ter o nalogah »Svobode«. V Kulturnem tednu bodo razvili tudi društveni prapor, konec leta pa nameravajo izdati knjigo, v kateri bi opisali društveno zgodovino ter gospodarski in kulturni razvoj tega kraja. llll!l!UUI!||!||in!||||lM|||||l!!l!!l!:|!|l!l!lll!||||lllllll||iin Sodobni črnec protestira pogosto so Amerikanci v po- preizkušnje — izvzemši preizkuš- celo reči: »Črnec je lenuh« zu z Evropejci o tako imeno- nje, da bi postali belci m črnskem vprašanju nema- pčemo armade Jim 90l;0 Niem črnskem vprašanju nema- Noč j začudeni, ko jim ti v dokaz (zakon diskriminacije), v “omijiue vrednosti ameriške de- poveljujejo skoraj izključno bel-°kracije navajajo slabo ravna- ci, tudi nočemo ameriške morna-s temnopoltimi ljudmi ameri- rice, v kateri smemo služiti samo kontinenta, z ljudmi, ki so kot kuharji ali mesarji... h sirar- rr~a^ mn ir, r,oX lati *,n. Zahtevamo enake možnosti za izobraževanje črncev v vseh de- Severom in Jugom je v rasni diskriminaciji ogromna. In tudi na iJugu je lahko postopanje s črnci j v dveh različnih okrožjih iste \ države zelo različno. V mestu Atlanti, v državi Georgia, imajo m črnci volilno pravico, medtem ko da prva dva črnska pesnika iz druge polovice 18. stol. Jupiter Hammon in Phillis Wbetley, ki ju imenuje neki duhoviti literarni kritik »literarna sužnja«, nista mogla priti s svojimi šepavimi verzi Med prvo svetovno vojno in neposredno po njej je nekaj močnih družbenih pretresov docela spremenilo položaj ameriškega črnca. To je bila doba, ko so se črnci preseljevali z južnih dlje kot do pobožne naivnosti in j plantaž, ki jih je uničeval mrčes, sentimentalnih premišljevanj, za- j v severna velemesta — New to pa imamo v istem razdobju ne- \ York, Pittsburgh, Detroit, Chica- Sj, sicer pred 300 in več leti na-[) prignani iz afriške domovine npeo deželo, a so danes v več neločljiv del ameriške ce-kn,' *n k67- razumen črnec v svo-7,1 slabem položaju ne psuje - vzvišenih belcev, ni prena-j ‘ v svojem srdu in tudi ne gle- nega ^ojih »Delal sem kot črnec,« pri tem je v rnestu Savannahu, v isti dr- Crow pa se ne zaveda niti najmanjšega žavi, nimajo. Črnski sociolog dr. kateri protislovja. Inteligenco nekega Charles S. Johnson je leta 1941 kaj pogumnih publicističnih na- I go in se naselili v zloglasnih Ralpha Bunchea Nobelovega preštudiral položaj črnskega pre- stopov osvobojenih in izobraženih 1 mestnih četrtih (»slums«). Iz laureata za mir - pripisujejo bivaistva v osmih okroijih ame. irncev ki na očitek da aboUcini. \: njegovi beli krvi, moč boksar- riškega jUga in objavil nato na- skega šampijona Joea Louisa nje- slednja dejstva: govi indijanski krvi, zločin pa, ki ‘ . se je izvršil v črnski četrti, v . , r?™” la*ko }e?° sku?.a.] 2 lih Amerike... Zahtevamo pra- Harlemu, pripisujejo vroči afri- belcl v treh od osmih okrožij... pico do študija in poučevanja po- ški krvi... 1 ~7 dveh okrožjih ne smejo vsod, kjer študirajo in poučuje- Zahtevamo pravico do potova- stopiti črnci nikoli v poslopje jo... nja z vsakim prometnim sred- pred belci, če so z njimi v druž- pre- črncev, ki na očitek, da abolicini- I prostega kmečkega črnskega sti priporočajo mešanje ras, od- I ljudstva z Juga, ki se mora v govarjajo: »Kaj zato, saj ne na- 1 sprotuje naravi!« V prvih . desetletjih 19. stoletja, ko se je v Ameriki razbohotila protisuženjska agitacija, sp pričele izhajati avtobiografije in biografije bivših Zahtevamo pravico do spodob- stvom in do obedovanja v vsaki bi... !^dobivali zna- „ani”v^aJ“-“0fl ja prebivanja in obsojamo si- gostilnici, hotelu ali restavraciji, _ V sedmih okrožjih od osmih j agitacijskega’visanfa. Te* žip- belcev, čeprav so nekateri na- novih industrijskih okoliščinah spustiti v tekmo s proletarcem, belcem, napravi visoko civilizirani Sever okretno silo, ki se v kruti stvarnosti vzpenja kvišku z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zrasla je potreba črncev po or- n rcrko na svojo novo domovi-se je že skoraj ustalilo mne- stem »ghetta«. V velemestih smo kadar smo na poti. (Vsak nacist mora črnec sneti klobuk, ko vsto-se naveličali živeti v starih in ima to pravico pri nas!)...« pj p banko ali trgovino ... da stvari niso tako 'obupne, zapuščenih četrtih, ki so nam jih Morda bi se zdele gornje zah- _______Črnec lahko poseda v vseh [^or jih hoče iz sovražnih nagi- prepustili belci, katerim plačuje- tepe precej neverjetne za 20. sto- javnik parkih v štirih okrožjih, v Prikazati tuja propaganda, mo dvojno najemnino. letje v državi, ki včasih v svoji v določenih javnih parkih samo v dveh okrožjih, v nobenih javnih parkih v ostalih dveh okrožjih ... — Črnski advokati opravljajo pravno prakso mih okrožjih ... Ta seznam protislovij j^ajšine, se celo upajo spraševa- cionalni... I« - vriKazan tuja propaganda, mo dvojno najemnino. letje v državi, ki včasih v svoji 0 kateri pa, ki so predrznejši v Zahtevamo popolno udeležbo bahavosti sama ne ve, kam bi s ^enievanju 'položaja amer. črnske p upravi — mestni, državni in na- svojo odvišno cipilizacijo, če jih nalni... ne bi dan na dan potrjevala in Obsojamo dejstvo, da črnci na dopolnjevala kruta dejstva črn-*-------------- -«—«- —ui—sfegga stanja v Ameriki. Evrop- ski opazovalci ob tem vprašanju ugotavljajo, da ta protislovja v ameriški družbi izhajajo iz »razhoda med idealom ameriške demokracije v teoriji in ,niene voditelje: »Kaj pa r hočete?« V kratkem člar ven- - « v članku z ameriškem Jugu nimajo volilne “slopom »Kaj črnec želi«, ki je pravice. Kajti kako na) se bori-,,°raj manifest 14-milijonske črn- mo proti neznosnemu stanju, če j.C rase, jim je odgovoril največ- nimamo volilnega glasu? ... podobni črnski pesnik Langston Zahtevamo dostojno postopanje z nami pred sodišči in obso-»Zahtevamo prapico, služiti si jamo prakso zverinskega linčanja demokracije v praksi« kakor do-kruh z vsakim pošte- na Jugu... besedno trdi švedski socioloy Zahtevamo isto vljudnost do Gunnar Myrdal. nas, kot je v navadi med belci. Poudariti pa je treba, da polo-Zakaj nas belec na Jugu ne ime- žaj črncev v Ameriki ni v vseh nuje »gospod«, pač pa »Mary«, posameznih državah enako ne- ga agitacijskega pisanja. Te živ- j. „ Ijenjske zgodbe, ki so bile zelo Predm voditelji videli v črnskem priljubljeno čtivo in so imele v vprašanju izrazit problem delav-nekaterih primerih tudi umetni- 1 s'cef7a razreda, ne oziraje se na ško vrednost, naj hi dokazale1 rasne posebnosti. Moderni črnec ostalim temnopoltim sužnjem ' 'e začel ostro opazovati novi svet upravičenost in nujnost svobode. 0. . seoe in skušal kakorkoli Če preskočimo prvega pionirja. moderne civilizacije, črnske proze, Charlesa W. Ches- " Nekateri so se celo s svojo spo-lahko I nutta (1858—1932), ki je pisal ti- sočnostjo in iznajdljivostjo go-v sed- pične ameriške kratke povesti spodarsko m intelektualno piso-(»short story«), za katere je jemal ko povzpeli in z psemi sredstvi snov iz bogate črnske pripoved- , Podpirali črnske organizacije in časopise, ki so budile zavest v '■9hes: „ »Zc Zkdanji kot delom in v vsakem poklicu ostali Amerikanci... "pčemo diskriminacije v dr-„ podjetjih in ostalih usta-"dh. potem ko smo prestali vse v ameriški družbi bi se prav v pogledu i ne folklore, in pesnika Paula L. ameriške črncev lahko razvlekel v neskonč-\Dunbarja (1873—1906), v katerem nost. Kar niso ugotovili sociologi se je z močno umetniško silo iz-in znanstveniki, so z umetniškim j razila zmeda črnskega etosa v protestom izrazili črnski književ- ! svetu, v katerem je sicer svobo-niki, ki so v spoji tako imenovani den, pa ga vendarle ne štejejo za »protestni literaturi« v pezani in polnopravnega državljana, pride-nevezani besedi, izlili iz svojega mo do revolucije v črnskem inte- »Jim« ali »Hej, ti«. Zmožen je vzdržen. Ze razlika med ameriškim srca ves svoj protest in gnev. Res lektualnem življenju. obupani in zaostali črnski množici. Močan odmev je imelo v tem času gibanje Marcusa Garvepa ( »Nazaj v Afriko«, ki je širilo misel, naj bi se vsi črnci Amerike in Zahodne Indije vrnili v pra-i domovino — Afriko. i (Konec prihodnjič) »DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 20. AVGUSTA 1954 St. 3* POTOVANJE LABURISTIČNE DELEGACIJE V SOVJETSKO ZVEZO IN NA KITAJSKO Miru koristna pot Svečan sprejem v Moskvi. — Iskreni in koristni razgovori s sovjetskimi voditelji. — Generalni sekretar laburistične stranke meni, da se je stališče sovjetske vlade zelo spremenilo. — Sprejem v Pekingu. — Prepričanje v koristnost te poti ji želeti kraljici Elizabeti II. in dolgo in srečno življenje. Tuji časopisi poročajo, da so se v Moskvi razgovarjali o azijskih vprašanjih, evropska pa so nekoliko zapostavili. Govorili so tudi o ameriški zunanji politiki in s sožitju vseh dežel sveta. Angleška laburistična delegacija je po dveh dneh odpotovala iz | tajsko zelo Moskve v Peking. Tam jo je spre- membno. »Pot do miru bo dolga in težka, potrebne pa so razen potrpežljivosti tudi pozitivne akcije. Svet pričakuje, da mu bo britanska iniciativa pokazala to pot.« Tako je zaključil svoj, v »Reynold Newsu« objavljeni članek, generalni sekretar laburistične stranke Morgan Philipps. V članku poudarja, da so bili razgovori britanske laburistične delegacije z najvišjimi sovjetskimi voditelji v Moskvi iskreni in koristni. Philipps meni, da se je stališče sovjetskih voditeljev od 1946 leta (takrat je bil zadnjič v Moskvi) pa do danes zelo spremenilo. Razen tega tudi pravi, da je doživela Sovjetska zveza v zadnjih osmih letih znaten ekonomski napredek. Britansko laburistično delegacijo so v Moskvi lepo sprejeli. Potrudili so se, da bi jo čim bolj očarali in jo prepričali o poštenosti in miroljubnosti namenov sovjetskih vrhov. Razen drugih koristnih razprav se je Malenkovu zdelo' tudi potrebno , , - . rji v an- . „ ,-----_________________ ________ gleškem veleposlaništvu — angleški njene kolonije-v Indiji. Nekaj ljudi jel sam Cu En Laj, predsednik kitajske vlade. Kitajski tisk pozdravlja laburistično delegacijo ter izraža prepričanje, da bo obisk elementa Attleeja, Bevana in drugih laburističnih voditeljev omogočil zbližanje med Kitajsko in Veliko Britanijo. Nekateri listi tudi pišejo, da je ameriška zunanja politika glavna ovira britanskega sodelovanja in obtožujejo ameriško vlado, da onemogoča trgovino med Kitajsko in Veliko Britanijo. Kot vse kaže bo potovanje angleških laburistov v Moskvo in na Ki-uspešno in tudi po- KLER BRANI PORTUGALSKE KOLONIJE V INDIJI BOG IN KOLONIALIZEM Portugalska vlada prosi boga, da bi ji pomagal ohraniti njene kolonije v Indiji Tuje radijske postaje poročajo, da je vso noč molilo v cerkvah, drugi so se v soboto zvečer začele v vseh ; pa so z baklami v rokah molili in , ■.■ ■ X X - cerkvah na Portugalskem molitve, da 1 prepevali po ulicah Lisbone ter no- nazdravit1 pri svečam večerji v an- bi bog pomagal Portugalski ohraniti i sili slike Frančiška Ksaverija »ki je STAVKA NA CIPRU Delavci za osvoboditev izpod kolonialnega jarma Sindikati otoka Cipra so. napovedali splošno stavko, s katero protestirajo proti tako imenovanemu za. konu zoper nemire. V stavki sodelujejo levičarsko in desničarsko usmerjene sindikalne organizacije in kmetijske ter trgovske organizacije. Štab britanskih kolonialnih čet na otoku Cipru je zapovedal svojim vojakom, naj bodo pripravljeni na vse. Trinajst predsednikov občin Cipra in kakih 120 občinskih odbornikov je sklenilo, da bo zavrnilo sleherni osnutek ciperske ustave« ki bi ga predlagali Angleži. NAPETOST V MAROKU NEREDI IN ARETACIJE Demonstracije, stavke, neredi in aretacije po vsem Maroku, tisoč nacionalističnih voditeljev zaprtih. — V nedeljo so 130 Marokancev. — V arabski čartrti Feza so v dveh tednih 20 Marokancev __ Ve* zaprjj ubil* Maroško ljudstvo še vedno protestira proti francoski kolonialni vladavini in zahteva vsaj tako neodvisnost, ko jo je Francija obljubila Tunisu. Marokanci stavkajo, demonstrirajo. nekateri pa celo ubijajo Novembra bodo v Združenih državah volitve v kongres. Obe glavni stranki — republikanska in demokratska — se že nekaj časa pripravljata na te volitve. Seveda so te priprave polne demagoških obljub in notranje ter zunanje političnih akcij, s katerimi hočeta stranki pridobiti volivce. — Na sliki vidimo Stevensona, šefa demokratske stranke, na ulicah Mississipija MEZDNO GIBANJE V ANGLIJI Premalo denarja in preveč Vendar so se življenjski stroški povečali v zadnjih dveh letih veliko bolj kot pa delavske mezde. In dohod- _ . ladjedekniških ter strojnih delav- transportnih delavcev je delodajalcem ja podobna zahteva ladjedeiiiiških in 1 cev, so še vedno v.eliko nižji kot do- * ostro odgovoril. Trdil je, da industrij- | ^trojnih sindikatov v zadnjih dveh . hodki delavcev v drugih industrij- ci izkoriščajo nacionalna čustva letih. Ob kuncu 1952. leta so strojni . skih panogah. zahodnonemških delavcev, ki z nepre. delavci prisilili delodajalce, da so jim ti povišali mezde za 7,4 šilinge ! j na. teden, med tem, ko so ladjedelni- j '— ■ ------------------------------------------i jingov višje Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, so se lelodajMci pon^ukfonilf de- F.r>!^ ™k I^afne->L^dsk' PnrJ.te< vh^anL Na konferenci Zveze ladjedelniških in strojnih delavcev v Britonu so sklenili, da bodo ponovno zahtevali občutno zvišanje delavskih mezd. To je že tret- prinesel krščanstvo na Vzhod«. Na čelu procesije so bili razen duhovnikov in škofov tudi ministri, medtem, ko je šla hčerka zunanjega ministra s 600 romarji v Fatimo. Te ceremonije naj bi torej pomagale Portugalcem, da bi še naprej zatirali indijsko ljudstvo v kolonijah. Nehru se res ni zmotil, ko je pred dnevi dejal, da se Portugalska ne zaveda, da živi v XX. stoletju. Francoze in njihove coska kolonialna uprava •-< z nasiljem. Doslej so zaprli z® “ . ■ v __v « •« __j___1Avo 1 n Nezaupanje v oboroženo Nemčijo je ponovno vzplamtelo, zlasti v teh dneh, ko se bliža odločitev. V izložbenem oknu angleškega časopisa »Daily Ekspress« se je pojavil napis: »Nobenega orožja Nemčiji!« Fran- uprava oagovar^ «. so zaprli z® ny0. tisoč maroških nacionalističnih diteljev. , „5aina V minulem tednu je kolo^1eiiK0 uprava ponovno organizirala racijo na nacionaliste, v kater . sodelovali 4 bataljoni francoske ^ ske legije. Največ Marokancev zaprli v arabski četrti mesta * ^ kjer so v zadnjih dveh tednih 20 Marokancev. Oblasti so ta- rna oddvojile arabsko četrt od lega dela mesta. je Francoska kolonialna vojska samo minulo nedeljo zaprla 130 g0 rokancev, ki so jih osumili, ha organizirali nerede. Po cestah kro ,0j patrulje, celo tanki se pojavil propagandni oddelki kolonialne ve pa pozivajo ljudi, naj ne nasp tujejo policijskim racijam. Medtem, ko pišem te vrstice..Si roča radio: »Včeraj so neznanci y% bombo na skupino Marokancev Fe ali. 6 Marokancev je 1 .ranjenih . . .« DVA MILIJONA ITALIJANSKI**. KMETIJSKIH DELAVCEV STA'"V Agrarno reformo zahtevajo V Italiji stavka dva milijona KfiT. tijskih delavcev. 400.000 družin je °f , lo doma in ni odšlo na veleposest ška polja. Voditelji sindikatov k®,, tijskih delavcev zahtevajo, naj vl razširi zakon o agrarni reformi : _ v ~rt ax_4 _ j ; v. pOSu OB KONCU VELIKIH STAVK V ZAHODNI NEMČIJI INDUSTRIJSKA VOJNA Prve večje stavke v zadnjih desetih letih. — Stavkajoče je podprlo nekaj milijonov delavcev. — Zahteve sindikatov, kompromisni predlogi in stališče delodajalcev. Nemška industrijska središča so prvič po drugi svetovni vojni zajele velike stavke. Začelo se je v Hamburgu. 14.000 transportnih delavcev, uslužbencev plinarn in vodovoda, je napovedalo stavko. Nato je začelo stavkati 200.000 delavcev bavarske kovinske industrije. Stavkovnemu giba. nju. se je pridružilo tudi 900.000 po-renjskih kovinarjev. 900.000 kovinarjev iz Porurja je zagrozilo s stavko. Sindikati kovinarjev so zahtevali povečanje mezd za 12 pfenigov na nro in 12 odstotkov pri mesečnih mezdah. Delodajalci pa so bili pripravljeni povečati njezde samo za 8 pfenigov na uro in 4 odstotke na mesec. Že po nekaj dneh so sindikalni voditelji nekoliko popustili, a njihove kompromisne predloge so delodajalci odklonili, ker so nameravali ukrotiti de. lavce z množičnim odpuščanjem. Delodajalci očitajo sindikatom, da so porušili tako imenovani industrijski mir, ki naj bi bil potreben nemški obnovi. Razen tega pa trde. da so stavke sredstvo za dosego političnih in ne ekonomskih ciljev. Bindikata hamburških Voditelj stanim odrekanjem in skromnostjo omogočajo obnovo Zabodne Nemčije. Stavkajoče je podprlo še 3 milijone delavcev, ki tudi zahtevajo, naj se delodajalci začno nekoliko bolj zanimati za življensko raven zahodno-nemškega proletariata. Med stavko je prišlo do več ogorčenih spopadov med stavkajočimi in policaji, ki so navalili na delavce z gumijevkami. Nekajkrat so se spopadli tudi stavkajoči in stavkokazi. Končno so delodajalci popustili in sprejeli kompromisni predlog sindikalnih voditeljev. Mezde bodo zvi. šali za 9 pfenigov na uro in 6 odstotkov na mesec. Kmetijski in gozdni delavci, ki so tudi stavkali, so dobili 5 pfenigov na uro. Delavcem, ki delajo v hamburški plinarni, vodovodu in transportu, pa so povečali mesečne mezde za 4,5 odstotkov. Zahodnonemški industrijski mir omogoči jev. izboljšanje delovnih Spopad ob nemirni niep meji med Izraelom in Jord8^ r hebronski pokrajini, se. J0.. Na nom, ^ minulem tednu dogodil nov ,K.rJi0 se izraelska* krv»* incident. Spopadli sta jordanska patrulja. V deseturn' boju je padel nek jordanski voj^' drugega Pa so ugrabili. ZAHTEVA JAPONSKIH SOCIALISTOV Jošida naj odstopi Japonski socialisti zahtevajo, ^ predsednik vlade, Jošida, odstopi* j bi s tem olvaroval Japonsko Pr.^ »neogibno katastrofo«. Ta.ko Pra\jL v skupni resoluciji, ki so jo predi žili parlamentu predstavniki levega* desnega krila japonskih socialist? ' Jošido obtožujejo kot glavnega kri ' ca za velike škandale v vodstvu vj* v... ---------- ----- vo. v se ruši in začenja se obdobje indu- i dajofie liberalne stranke, saj ni n®' strijske vojne, boja za delavske pra- sar storil, da bi povzročitelje šk311®, 1 lov kaznoval in korupcijo prepre«1 vice. lavskim zahtevam in povišali mezde kvalificiranim delavcem za 8,6 šilingov, nekvalificiranim pa za 6,6 ši. lingov tedensko. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Oboroženi delavski oddelki, ki so zamenjali staro reakcionarno vojsko, povzročajo bolivijski vladi precej skrbi. Vlada trdi, da ne more izpolnjevati njihovih revolucionarnih zahtev Zato ustanavljajo v Boliviji redno vojsko, ki bo zamenjala delavske oddelke. — Na sliki vidimo komandanta kadetske šole, Olmosa, ko razlagu sinu predsednika Estenssora posamezne vojaške vaje OB ROBU DOGODKOV OKROG NEKEGA AMERIŠKEGA NAČRTA V AZIJI ČRNISEATO (Nadaljevanje s 3. strani) Azija je zelo važna celina, polna strateških surovin, brez katerih bi se zahodni svet težko obdržal, in iz Azije bi lahko tudi, med morebitno vojno, uničujoče napadli Sovjetsko zvezo. Da bi obvarovali svoje pozicije v Aziji in si ponovno pridobili izgubljene, so ameriški strategi narisali na zemljevid vojaško črto, ki se vleče od Južne Koreje čez Formozo in Filipine, v Indokino in Siam, od tam pa v Pakistan. In ker napredne vladavine ne podpirajo njihovih načrtov, sodelujejo z nazadnjaškimi — z diktatorji in fašisti. Amerika se ne boji kitajske agresije, ker ve, da Kitajska ni sposobna začeti agresije; govorjenje o kitajski ali »komunistični« agresiji je le propaganda. S paktom, ki ga ustanavljajo, hočejo obvarovati svoje interese v Aziji, preprečiti mednarodno afirmacijo Kitajske, sprejem Kitajske v OZN ter onemogočiti indijsko ter japonsko samostojno politiko. Japonska se je v povojnih letih z ameriško pomočjo gospodarsko okrepila in kolikor močnejša je, tem manj je poslušna Ameriki. Japonska industrija išče svoja tradicionalna tržišča in prostrana Kitajska jo neznansko mika. Če bi sprejeli Kitajsko v OZN, bi Japonska takoj navezala s Kitajsko tr- govske stike in ti bi veliko škodovali ameriški politiki na Daljnem Vzhodu. S paktom hočejo škodovati tudi samostojni indijski politiki; Indiji bi sodelovanje v tem paktu popolnoma zvezalo roke, nasprotovanje paktu pa bi jo izoliralo. In tudi na Formozo mislijo, ko ustanavljajo pakt. Ta spor se bolj in bolj zaostruje. Kitajci zahtevajo Formozo, Američani pa se nočejo umakniti s tega otoka in če bi nekaj azijskih dežela podprlo ameriško stališče, bi bilo v Washingtonu veliko laže. To so glavni vzroki zaradi katerih hočejo v Ameriki uresničiti idejo o južnoazijskem paktu. Angleži in Francozi pa se ameriških načrtov niso prav nič razveselili. Najprej so odklonili razpravljanje o azijskem paktu, češ, tako govorjenje bi škodovalo ženevskemu sestanku. Sele kasneje je Churchill med svojim obiskom v Washingtonu nekoliko popustil, toda ne toliko, kot je zahteval Dulles. Američani so pritisnili na svoje zaveznike in niso hoteli poslati v Ženevo svojih predstavnikov. Sele, ko so Angleži in Francozi omenili, da bodo razpravljali z njimi o južnoazijskem paktu, so poslali v Ženevo Dullesovega pomočnika. Tako je Amerika v ženevskih dneh zaradi svojega stališča »nobenega popuščanja komunistom« podpirala najbolj zaostale kolonialne sile. Tradicionalni kolonialni deželi, Velika Britanija in Francija, pa sta bili pripravljeni popustiti osvobodilnemu gibanju. Odkod ta nasprotja? Tri velesile sicer žele, da bi nekje ob robu Siama, Kambodže in Laosa potegnili »zadnjo črto«, čez katero ne bi pustili naprednih in osvobodilnih idej — Američani zaradi strateško-političnih teženj, Angleži zaradi kavčuka in cinka iz Malaje (samo malajski kavčuk jim vrže letno 400 milijonov dolarjev), Francozi pa zaradi svojih interesov v Indo-kini. Toda Angleži in Francozi hočejo na tej črti varovati svoje sedanje pozicije, Američani pa bi radi napadali. To je bistvena razlika v pogledih zahodnih zaveznikov. Amerika se zavzema za vojni pakt, v katerem bi sodelovale samo njej zveste države. Angleži nočejo odbiti ameriške ideje o paktu (če bi to storili, bi ga Američani sami organizirali), hočejo pa, da bi bila to čim manj vojaška in čim bolj gospodarska zveza, v kateri bi sodelovale vse dežele Južne Azije. Angleži torej hočejo razvodeniti ameriške načrte. Britanci se zavzemajo za mir na Daljnem Vzhodu, za trgovino, ki bi koristila njihovemu gospodarstvu. Angleži bi radi trgovali z Mao Ce Tungom (pred vojno so izvozili iz Ki- tajske za 100 milijonov dolarjev blaga letno), Američani pa bi radi zamenjali Mao Ce Tunga s Čang Kaj Sekom. Indijci, Burmanci in Indonezijci poznajo novo Kitajsko in menijo, da ni nobene nevarnosti za njeno agresijo. Bolj se boje ameriškega vmešavanja v Aziji. Te tri dežele nasprotujejo politiki blokov, južnoazijski pakt pa bi uveljavil tako politiko v velikem delu azijske celine. Trdijo, da je ta pakt sredstvo ameriškega ekonomskega prodiranja, ki bo imelo nezaželene politične posledice. Medtem, ko je Churchill odpotoval v Washington in ko so si Američani zelo prizadevali prepričati svoje zaveznike, da je južnoazijski pakt potreben, je Ču En Laj obiskal Indijo in Burmo. Ob njegovem prihodu so indijski in burmanski listi pisali, da so malo državnikov tako prisrčno sprejeli in da je bil ta obisk pomemben dogodek za zgodovino Azije. Indija, Kita,iška, Burma in Indonezija so se znašle pred istim nasprotnikom v boju za iste principe: zbrani okrog gesla »Azijo Azijcem«, hočejo s sredstvom »azijsko politiko«, utrditi mir in razviti trgovino. Vse te dežele bi rade v miru gradile napredno gospodarstvo. Vojna bi preprečila vse njihove načrte. Kako nujno potrebuje Indija mir, nam pove samo tale podatek: če bodo hoteli čez 7 let imeti sedanjo življenjsko raven v Indiji, bodo potrebovali 5 milijard dolarjev. Nacionalni dohodek dežel Južne Azije je desetkrat manjši od angleškega in dvajsetKrat od ameriškega. 73 milijonov indijskih kmetov obdeluje toliko zemlje kot 8 milijonov Američanov. Čez 20 let bo v Indiji 200 milijonov ljudi več. Hektarski donos pa je povprečno 2-krat manjši kot v Ameriki. To so problemi, ki teže azijske dežele in ki jih Američani nočejo videti. * V zadnjem mesecu se je položaj na Daljnem Vzhodu zelo zaostril. V Južnokitajskem morju so kitajski lovci sestrelili angleško civilno letalo, potem pa se je približalo kitajskemu otoku Hainanu 10 ameriških bojnih ladij in ameriška letala so uničila dve kitajski letali. Ta incident je le odraz napetega stanja na Daljnem Vzhodu; Kitajcem ni koristil, koristil je Američanom. Čang Kaj Šek je ostro napadel Kitajsko, ker meni, da se končno le dviga njegova zvezda. Neki fanatični Sing Man Rijevi pristaši so metali bombe na sedež nevtralne komisije v Koreji, ker bi radi nagnali komisijo in napadli Severno Korejo. Sing Man Ri je med svojim potovanjem po Ameriki govoril: »Vaš pokojni predsednik je dovolil komunistom, da so se uveljavili v ameriški vladi in to je eden od glavnih vzrokov današnjih azijskih problemov.« Predpisal je tudi zdravila: »Pohod na Sever, vojna do konca...« »Ne smemo več čakati. Ali ni boljše, da se čimprej vojskujemo, ko smo že prepričani, da se bomo morali ... Če Kitajska ne bo osvobojena, ne bomo mogli rešiti Azije.« Znan ameriški črnub, kardinal Spelman, ki se je prijateljsko pogovarjal s Sing Man Rijem, vzklika: »Prosim vas, ne izdajte mrtvih!« General Clark pa je pozval ameriško vlado naj napade Kitajsko, pa čeprav bi se v vojno vmešala tudi Sovjetska zveza, prekine diplp" matske odnose z Moskvo in spremeni OZN v središče »križarske vojne proti komunizmu«. Ameriški nazadnjaški vrhov* so s pomočjo azijskih zaveznikov začeli svojo najnovejšo in doslej najmočnejšo agresivno ofenzivo. Eisenhovverjeva vlada, ki jim je doslej popuščala, se je znašla v težavnem položaju: če bi se uklonila njihovim zahtevam, bi izgubila vse svoje zaveznike in ves svoj ugled P° svetu jn doma. Tega ni pripravljena tvegati. Zato je Sing Man Ri dobil v Ameriki letala, a nobenih obljub in zato je Eisen-hower tako ostro odgovoril ?e' neralu Clarku, osmešil njegov poziv in se zavzel za mimo sožitje vseh dežel. Toda sile reakcije so močne, so v ofenzivi; EisenhowerjeV odgovor jih je res nekoliko zmedel, a hitro so še močneje zahrumeli. 6. septembra bodo na Filipinih podpisali pakt, ki mu pravijo SEATO. V Aziji menijo, da se je ta pakt rodil iz črnih, ne-azijskih, nazadnjaških teženj. Janez Voljč