Poštnina plačana v gotovini« $tev- 15. Mesečna priloga ..NOVE D0M0LJUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 15. aprila 1925. Leto I. NOVI h)i»ija vsako rredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V imenitnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. MlUUl Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništva »Norega Domoljubaa, naročnina, reklamacije šn inserati pa Upravniitvu »Noveg» Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Oblastne samouprave. Kakor smo pričakovali, tako sc jc iudi zgodilo. Kakor hitro so zaslutili nasprotniki, da se morda izvedejo volitve v takoimenovane oblastne skupščine, o katerih smo zadnjič pisali, takoj so začeli Šovoriti, da je s temi samoupravami za-oščeno slovenski zahtevi po avtonomiji Tako piše »Kmetijski list-, »da je zakonodajna samouprava izvedljiva v okviru predvidenih oblastnih in sreskih skupščin,« za katere da so se izjavili, ko so glasovali za ustavo. Ob tej priliki se seveda obregne ob > klerikalccčeš, da ni bila zahtevana avtonomija od nas nikdar jasno določena. Naš Jugoslovanski klub fe vendar čisto določno pcdnl t razpravi v ustavodajni skupščini, kako hoče imeti Urejeno državo na podlagi pokrajinskih avtonomij. Da to ni bilo določno povedano, je čisto navadna laž, kakor smo jih pri »Kmetijskem listu« navajeni. Ko to beremo v listu samostojnežev, se nam nehote vriva misel, da jih je njihov oče dr. Žerjav okrcal, ker so letos marca meseca šli za Slovensko ljudsko stranko in izjavili, da so tudi oni za zakonodajno samoupravo, Sedaj bi že radi nazaj. Da tc samouprave, ki jih hoče centralistična ustava, niso zakonodajne, je čisto jasno, ker ne morejo napraviti niti enega zakona, ampak samo takoimenova-ne uredbe. Poleg uradov samouprav so »avno tako še tudi uradi države, tako da imamo še vedno tisti stari način, ko je hila na eni strani deželna uprava, na drugi strani pa državna uprava, tako zvani dvotirni sistem. Taka samouprava bo pač lahko pospeševala kmetijstvo — če bo miela denar seveda — podobno kakor ga {"ore pospeševati kaka občina, tcda odločilno besedo bo imelo vedno kmetijsko Ministrstvo v Belgradtt. O avtonomiji, t. j. 0 lastni zakonodaji se pri takih samoupravah ne da govoriti. Kdor kaj takega govori ali namenoma drugače govori, ka-k°r misli, ali pa vse zadeve ne pozna. Vse davke, katere plačujemo državi, Pj Po tem načinu še naprej plačevali. Če 01 hoteli kaj prida skleniti v teh oblastnih skupščinah, bi morali uvesti nove davke. Kako so ti prijetni, vsakdo vel Te samouprave bi od države kvečjemu dobil« prejšnje deželne doklade, ki jih sedaj pobira država. Vse drugo, torej tudi tako občutna osebna dohodnina, bi piipndlo državi. V področje oblastne samouprave spadajo po zakonu razne stvari: ceste: mostovi, uravnavanje potokov in hudournikov, pospeševanje kmetijstva, živinoreje, vinogradništva in sadjarstva, podpiranje obrti, industrije itd. O vseh teh rečeh pa ni točno določeno, kako naj se pospešujejo in >o torej tudi tozadevno oblastne skupščine odvisne od države. Tako je torej ta oblastna samouprava, ki jo hoče centralistična ustava. Daleč je od tega, kar je zahteval Jugoslov. klub leta 1921 ▼ konstituanti. S takim načinom samouprave se mi nikoli ne bomo zadovoljili. Zadovoljni pa so z njo seveda tisti, ki so zanjo glasovali leta 1921, to so naši demokratje in samostojneži, ki so bili in so še centralisti. še eno o davkih. Naši bralci vedo, kakšen krik je bil pred volitvami, da so »klerikalci« krivi vseh davkov. Zastonj je bilo pripovedovati raznim zaslepljencem, ki verjamejo »Domovini« in »Kmetijskemu listu-, da je kriv vsega centralizem in njegovi očetje. Zlobneži med nasprotniki so le neprestano gnali, da je kriv tega Korošec, čeprav je vsak pameten človek vedel, da je baš Korošec — in pa z njim vsi poslanci SLS — glasoval proti proračunu. Sedaj je bil spet za 4 mesece sprejet začasen proračun. Tisti, ki so valili krivdo na Korošca radi davkov, pred vsem slovenska demokrata Žerjav in Pivko, sla oba glasovala za štirimesečne dvanajstine, ki prinašajo nova ogromna bremena našemu težko zadetemu kmetskemu stanu. Kadar se bodo ustili o »klerikalcih«, takrat jih opozbrite na to žalostno dejstvo, ki se je izvršilo v noči 31. marca t, 1. Zlasti opozarjamo na osebno dohodnino, Davidovičcva vlada, v kateri so bili naši poslanci, je hotela in že sklenila, da se začne pobirati v novem proračunu, to je od 1, aprila dalje, osebna dohodnina šele pri dohodkih 80.000 kron in da s« pravično izpremeni tudi lestvica, po kateri se pobita. Sedaj pa je ostalo pri starem in osebna dohodnina bo spet žulil« naše ljudstvo. In v vladi sedi Žerjav, ki se je delal pred volitvami vsemogočnega! In kdo je bil tisti, ki je tako divjal proti Davidovičevi vladi, da bi hitreje padla in tako povzročil, da je prišel Pašič na vrh? Bili so tudi naši samostojneži. Vsak ve, kako so vpili na naše ministre in jih blatili. Ti so so-krivi sedanjih dvanajsti n. Nift ne pomaga, če se branijo v »Kmet. listu«, češ, da je Davidovičcva vlada hotela še višji proračun, kajti pri tem previdno pozabijo povedati, da so bile to zahteve posameznih ministrstev in da bi te prišle v zbornico, ki bi jih dva meseca pretresala in predelala tako, da bi bilo v ljudsko korist. Še nikoli ni zavijanje samosfojne-žetn pomagalo, tudi sedaj jim ne bo. Za greh, da so pomagali vreči Davidovičevo vlado reda in pravičnosti, jih sam Žerjav tepe z novimi davki, „<3AZELfl" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vn manjvredne, cenej!« Izdelke. DOBITE OA V VSAKI TRQOVtf«. liriT^Tlft' ^ ^ pd-spetu M:_sšžt_&& Predsedniške volitve v Nemčiji. Hin-denburg poleg dr. Marksa — predsedniški kandidat. Proti dr. Marksu, kandidatu republikanskih strank, ki so se združile, so postavile desničarske monarhistične stranke za predsedniškega kandidata bivšega generala nemške vojske — Hinden-burga. To je po vsem svetu povzročilo veliko iznenadenje. Zlasti so razburjeni Francozi, ki vidijo v Hindenburgu veliko nevarnost za svetovni mir in ga imenujejo namestnika cesarja Viljema. Hindenburg je res velik prijatelj odstavljenega cesarja Viljema in mu je tudi ta svetoval, naj sprejme kandidaturo, ki se je je sprva branil. V resnici se bo 26. aprila bil vroč boj med republikanci, ki so zadnjič dobili 13 milijonov glasov in monarhisti, ki so jih dobili 11 milijonov. Odločilni znajo postali glasovi komunistov in onih volivcev, ki se zadnjič niso udeležili volitev. Volitve v Belgiji Pri volitvah v Bel-iji, ki so se vršile v nedeljo 5. t. m. je ilo izvoljenih 78 katoliških poslancev, 77 socialistov, 24 liberalccv in 6 drugih. Silno so nazadovali liberalci, ki so izgubili 9 mandatov. Francoska vleda padla. Francoska vlada, ki jc bi!a silno sovražna katoličanom, je morala odstopiti. Ker je vlada brez odobritve parlamenta izdala 2 mi-ljardi frankov v bankovcih, je dobila nezaupnico in je takoj nato cdstopi'a. Opozicija grozi ministrskemu predsedniku Herriotu, da ga bo radi reedobrenih izdatkov postavila pred sedišče. Laški k:"isli odlikovani cd — naše vi: dc, Pašič-Pribičevičeva vlada jc odlikovala tržaška prefekta Moncinija in Fa-cinija in več drugih laških uradnikov iz Goriške z redom sv. Save I. in II. reda za zc. :!uge( ki so jih menda pridobili za naš narod. No vemo, ali šteje naša vlada preganjanje in zapostavljanje Slovcncev in Hrvatov po italijanskih uradih tudi med »zasluge-:, za katere odlikvje laške fašiste. Velike demonstracije na Duaaju in v Gračcu. V torek 7, t. m. so brezposelni, več tisoč po številu, priredili na Dunaju in v Gradcu velike demonstracije. Na Dunaju so se spopadli s policijo, ki je potegnila sablje in ranila več oseb. Po nekaterih kavarnah in trgovinah so razbili šipe. Enake demonstracije so se vršile tudi v Celovcu. Preganjanje veleposestnikov v Rusiji. Ruski sovjetski parlament je sklenil zakon, po katerem se morajo veleposestniki izseliti s svojih posestev. Do 1. februarja t. 1. so pregnali 1260 veleposestnikov. S Turčijo je naša vlada obnovila di-plomatične zveze. Za našega poslanika v Carigradu je imenovan dr. Otokar Rybaf, ki je bil načelnik naše delegacije pri pogajanjih z Italijo. Srebrne krone se kupijo po najvišji ceni. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod lifro: »Srebrne krona« 3477. 2/ IZ LOŽA. (Naše test;*.) V Jutrovi Številki i dno 23. marca opisuje ae-ki tukajšnji nergač Škandalozno stanje deželnih ccst t loškem in cerkniškem okraju, očitajoč cestnim odborom brezbrižnost, češ, le zavoljo nemarnosti cestne uprave imamo danes ceste slabe. Nimam navade posluževati se v svrlio opravičbe kot zasebnik ali jami organ časopisov. Ker pa je v Jutrovem dopisu domnevno ne rsled napačnih informacij, pač pa očividno namenoma i« zlobe napisanih več netočnih lažnjivih poročil glede dohodkov cestne uprave, sem kot načelnik tukajšnjega cestnega odbora primoran resnici na ljub« odgovoriti in sicer: Ni res, da plačujejo obrabniki cest sa oba cestna okraja 180 Din od vagona i*-peljanega lesa itd. kot prispevek za obrabo cest. Res pa je, da plačujejo loškemu costnemu odboru 35 in cerkniškemu 50 Din od vagona. Ni res, da znaša mesečni dohodek loškega cestnega odbora na prispevkih in davčnih dokladah mesečno 100 tisoč Din. Pač pa je res. da je tukajšnji cestni odbor prejel v letu 1824 sledečo dohodke sa vzdrževanje cest: na izrednih prispevkih 114.4G1 Din 75 par na davčnih dokladah, 31.994 Din 95 par na globah (prestopek zoper ccntno policijski red), 1825, na najemščini 215 Din. Skupaj 148.196 Din <0 par. Torej vseli dohodkov mesečno nekaj nad 12 tisoč Din. Dokaz temu blagajniški dnevnik in (Jrndbena direkcija v Ljubljani, katera ima vso račune v. evidenci! V tem letu pa cestni odbor niti toliko ni prejel na dohodkih, da bi mogel dosedanje račune za gramoz poravnati, če no bo najel posojila, kar je itak žo lansko leto storil. Dopisun omenja brilantne ceste v tukajšnjem okraju pred vojno, ne upošteva p», da se je lesni promet po vojni ne le podvojil, temveč potroji!, kar jc zopet statistično dokaza' k. Poleg tega pa je eden glav; nih vzrokov, da se nase ceste uničujejo, da vozniki preobložujejo in abnormalno 2—3500 kg nalagajo na voz, dočim so pred vojno kvečjemu 1000 do 1500 kg. Tehnično jo dokazano, da naše ceste nikakor ne bomo regulirali, dokler so ne upoljejo široka platišča na kolesa in se ne omeji teža vozov. Rc3 je, da so cesto v loškem še bolj pa v eerkni-škem okraju v slabem stanju, no pa šo v najslabšem. Upoštevati je, da so je cesta ravnokar odtA-jala po zmrzlini ter nekako vskipcla in je naravno vsled ogromnega promet« težkih tovornih voz raz-orana; kakor hitro pa sc cesta osuSi, bo dobila ugodnejše lice. Pojav cestne mizerije eksestira pa no Io tu? nego po vsej Sloveniji in Hrvaški v še hujši meri nego tu, in je le čudo, dn so tukajšnje ceste s tolikim promeiom, kakor nikjer v današnjih razmerah, sploh še sposobne za promet, dasi so v resnici v razpadu, kar pa ne gre na račun nemarnosti cestne upravo. Vzroki razpadanju ccst so povojne razmere, preogromen promet s preteSkimi tovornimi vozovi in pomanjkanjo denarja ta vzdrževanje cest itd. najmanj pa brezbrižnost cestnih odborov, kateri se bore x nepremagljivimi težko-čami ter je vsaj tukajšnji cestni odbor sporazumno • eerkniškim storil korake glede dosege novih virov dohodkov, to je zopetno »postavitve mitnice, istotako glede nastanitve državnega cestnega mojstra in si pridružil predlogo podržavljenja eeste Rakok-Prczid. Zal je 1« malo upanja, da bi bili ti predlogi Izvedljivi. — Ivan Turk. D. M. V POLJU. (Občinsko gospodarstvo.) Zadnji čas ie r našem občinskem odboru lelo veliko viharja. To pa lato, ker je večina le preveč delavna, tako pravijo naši naprednjaki in njih novejši rdeči zavezniki. Zupan je preveč agilen. Le poglejmo, česa ie je vsega ie lotil. Preureditev pitam e, ureditev katastra, nakup sveta za Solo in pokopališče, pričetek sa elektrifikacijo občine. Vie to da dela reč kot preveč. Dalje io bile v tem kratkem času volitve v parlament, Id so dale tudi veliko opraviti. Poleg tega Se vse tekoče zadeve. Tako lupan žrtvuje ves svoj prosti tast v korist •Mine. Pripomnimo, da je tovarniiki delavec ter mora vtak dan odslužiti r tovarni osem ar, ie boie tvojo družino preilvetl. Naii liberalni go- spodje pa so že vnaprej odklonili vsako delovanje v občinskem odboru. Seveda bi sicer ne imeli to-Hko čas« za razširjanje laži in pobiranje podpisov. V zadnjem času so pobirali kar na prazno polo podpise okrog občanov, češ, da bodo napravili pritožbo proti Kilavi nove šole. Lagali to, da je občinski odbor sklenil zidati novo šolo, ki bo stala 15 milijonov kron. O tem v občinskem odboru niti govora ni bilo, Se manj pa tozadevni sklep, Vsak pameten človek ve, da je kaj takega nemogoče, dokler ni denarja na razpolago. Pač pa se je treba na to pripravljati, da v doglednem času to dosežemo. Treba je pripomniti, da nam oblaat io par let preti t tem, da nam šolo ii higijeničnih ozirov zapre. Najbolj žalostno pa je, da naši sodrugi v zadnjem času plešejo tako, kot jim demokrati godejo. Od naših sodrugov ni mogoče drugega pričakovati, ker so na razpolago tistemu, ki Jih bolj tepe. Zelo veliko uspeha imajo demokrati s svojimi lažmi pri posestnikih, češ, da je sramota za občino, da ima delavskega župana. Radi bi pa vedeli, kateri od njih bi bil pripravljen prevzeti in vršiti njegovo delo v tej meri kot ga on. Seveda, gospodje, v gostilni sedeli pri litrih in zabavljati čez župana, ki je naložil na sladko vinsko kapljico občinske naklade, to čisto lahko gre, delati pa nI lahko. Zakaj ste se pa dosedaj še dosledno branili vsakega dela v korist občine? Zakaj ne daste ljnb temu, da so vam je večkrat to ponudilo, nobe. nega člana v odseke? Mi pa pravimo: če hočete »rede napraviti v občini, rokave zavihajte in hajd na delo, pa bo kmalu občina v redu. Radovedni smo. kaj bi vi storili, če bi vas naša delavna večina začela počasi odkrivati in Vam vaše resnične grobo naštevati. Do sedaj smo molčali, a naprej ne bomo več. Posledice si pripišite sami. SV. GORA PRI LITIJI. Na Belo nedeljo posvetimo pred rv. mašo ob desetih dva nova zvona. Ker bo monter v »tirih dneh pred nedeljo vse potrebno pripravil, bodo zvonovi takoj po sveti maji hitro v zvoniku, in bomo ie ta dan sliiall, ali imamo staro, lepo od skladatelja g. Riharja toliko občudovano zvone-nje. Vsa slovesnost z maio se vrii na prostem vrh gore. Popoldne bo tombola. Vsi častivci M. B. In ljubitelji Sv. Gore vabljeni, da te udeležite tega spominskega dne. VINJE, OBČINA DOLSKO. Podpisani izjavljam, da ni res, da sem do-blrol podpise za pritožbo zoper odmero previsokih doklad na zemljiški davek In zoper premafhno trošarino brez rednosti gospodarjev, čei, da niso vedeli, ka| da podpisujejo. To pa nI re«. Zakal dal tem vsakemu na razpolago dotičnl spis, «1» je lahko prebral ln rarridel, zakaj da gre. Mislim, da ga fe vsakdo lahko razumel. Tukaj ga pa pri-naiam ie enkrat. Morda ml bo tudi g. Jeinikar priznal, da je tako pravilno. — Pritožba. V Dolskem, 7. HI. 1925. Podpisani posestniki se pritožujejo zoper odredbo občinskega odbora, kl I« zboroval 22. svečana 1925. Tu se je namreč sklenilo v občinskem proračunu, da se nalož* občinske doklade na direktne davke po 340%, na troiarino pa le po 130%. To pa ni pravi Po mi.e-nju gospodarjev bi bilo direktnih davkov dovolj po 100%, ne pa več, na vino pa 240%. Pri n» je pa ravno narobe. Tako ne sme ostati, zakaj posestniki imamo poleg direktnih davkov ie mnogo drugih doklad, česar troiarina nima. Zato" mi odločno pritožujemo zoper tako visoko pride-litev občinske doklade na direktne davke. Ml bomo plačali po 100%, kot nam gre po pravici, ostalo naj pa da troiarina. — Vsak je lahko razumel to vsebino spisa. To pa tudi dokazuje 82 podpisov gospodarjev raznih strank. Mislim, da je zaenkrat dovolj dokazano. — Bernard KokalJ, Vinje 27. IZ DOBA PRI DOMŽALAH. Pa reci kdo, da pri nas nismo tlčil, DrugI bodo ta romanje ▼ Rim porabili 2000 Din, nas Ea Je naSe prosvetno društvo 29. marca po tanijah m i Din popelialo tja. Spotoma smo si ogledali bolj natančno tudi čudovito mesto Benetke — ponoči in podnevi. V Rimu sa* __ smo m seveda mudili noj dal). Ogledali tmo si vsa več)« zanimivosti starega in novega mesta. Jasne skioptične slike so nam prinesle vse prav pred not. Obenem pa nam |« predavatelj Prosvetna zveze iz Ljubljane r— g. Zor podal tudi kratko zgodovino tega slavnega mesta, tako da smo bili res prav zadovoljni ln s« mu tem potem iskreno zahvaljujemo za res lep užitek. Noše šolsko poslopje ne priča preveč o aašem napredku, a sčasoma gotovo tudi te nedostatke popravimo, ko pridejo do veljave mlade agilne moči. Tako lepa župnija ▼ tako prometnem krajo pa taka šola, to kes ne gre skup. Saj imamo denar za igre, veselice, setn-intja tudi za kak literček »boljšega« in drugo, I a bi za šolo ne znali opraviti skup par mi fjončkov, da bi nas morali »višji« siliti 1 temni? Če smo si postavili društveni Dom brez pritiska od zgoraj, se bomo tudi s novo šolo postavili morda prej, kot si kdo misli. Seveda — čez noč ln brez žrtev taka reč ne iraste. Moški so imeli od 25. do 29. marca duhovne vaje, katere so zaključili s skupnim sv. obhajilom med sv. mašo. Toliko samih moških naenkrat pri sv. obhajilu I Pa pravijo, da pojdejo ledi) vsako 1. nedeljo t mesecu. Seveda vseh ne bo, a kolikor se jih M 31 C* d Proti umazanim knjigam, B re zvezs k a pol i padati v cerkev, so hitro odnesli naj- ojunači, bo prav. Glavno je, da se prebije led. Zlasti pri nas, kjer nočno delo po tovarnah tako silno slabo upliva na mladi svet, bo edi- no mesečno sv. obhajilo moglo uspešno učinkovati, da lahkomiselneži ne potegneio za seboj tudi poštenih, plemenitih značajev. Slovenci, Marijini častilci! V torek, dne 7. aprila t. 1. je zadela božjepotno cerkev Marije Vnebovzete pri Novi Štifti zraven Ribnice velikanska nesreča. Že iz Časnikov je znano, kako je pogorel ta biser Marijinih cerkva na slovenskem. Cerkev kot romarsko svetišče si ne more sama odpomoči, zato ji moramo pomagati mL Kot kulturni ljudje ne smemo pustiti, da bi razpadle prekrasne umetniške slike vsled morebitnega deževja, ko jim je že ogenj prizanesel. Kot častilci Marijini, ki smo tako radi v dušnih bridkostih pritekali k Materi pri Novi Štifti, ne smemo pustiti, da bi postalo Marijino svetišče groblja. Zato se obračamo na vse verne Slovence in Marijine častilce, na vse, ki so tako radi poromali k tej lepi cerkvi, na vse, ki so delali izlete na ta divni kraj, da se dušno in telesno oddahnejo, proseč jih prispevkov in darov, da čimprej obnovimo to prekrasno svetišče in rešimo propada to, čemur je še ogenj prizanesel. Darila naj bi se posišlja-la dekanijskemu uradu v Ribnici. Vsem bodi Marija bogata plačnical Ribnica, na Veliko nedeljo 1925. Anton Skubic, dekan v Ribnici. — Ivan Novak, župan v Ribnici — Jakob Cvar, posestnik v LipovšicL — Franc Traven, župnik v SodražicL — Karol Škulj, župnik in poslanec v Dolenji vasi. — Ivan Kozina, posestnik v Zapotoku. — P. Ananija, frančiškan pri Novi Štifti. NAŠIM RODBINAM priporočamo naio domačo Kolinsko cikorijo, Izvrstni pridatek za kavo. Dobro in poceni ie kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10. »Domovina«, katere namen je, ljudem za studiti versko mišljenje in življenje, hoče doseči to s tem, da priporoča in daje v darilo ljudem najbolj umazane knjige, ki so izšle v slovenski besedi. Računa pač s tem, da kdor se izgubi v pohotnem blatu, tudi versko ni več dolgo trden. Zato opozarjamo vse poštene ljudi, ki jim je poštenost in neomadeževanost zlasti naše mladine pri srcu, da se krepko ustavljajo umazani in pohotni knjižni povodnji, s katero hoče brezverska »Domovina« zaliti naše družine. d Nove davke, za katere sta glasovala Žerjav in Pivko, zagovarja in odo-bruje dr. Žerjavova »Domovina«. Slovenci, le pridno naročajte in berite »Domovino« ter same sebe bijte po obrazu! d Iz Rusije se je oglasil po desetih letih ujetnik iz leta 1915, Alojzij Bregar iz Leš št. 20 nad Savo pri Litiji. Piše, da se še nahajajo z njim trije drugi Slovenci: eden iz Trbovelj, drugi z Brezij, Gorenjsko, tretji je Dolenjec, d Novo pokopališče v Novem mestu. Na belo nedeljo bo s cerkvenim blago-slovljenjem otvorjeno novo pokopališče ob cesti v Ločno. Zgrajeno in deloma pripravljeno je bilo že leta 1912 in so med vojno pokopavali nanj vojake, a v splošno rabo se bo izročilo šele sedaj. Blagoslovil ga bo g. prošt Čerin ob 4. popoldne. Staro pokopališče preide v last mestne občine in se na njem ne bo smelo več pokopavati. Deset let bo ostalo kakor je. Rabiti so ga začeli leta 1810. pod Francozi, Prej je bil tam vrt kapucinskega samostana. Dokler ne zgrade na novem pokopališču kapele in mrtvašnice, bodo rabili še kapelo in mrtvašnico na starem pokopališču. Pozneje bo tu menda drevored. d Romarska ccrkev pri Novi Štifti pogorela. V torek, dne 7. aprila t. 1. je postala priljubljena božjepotna cerkev Matere božje pri Novi Štifti zraven Ribnice žrtev ognjenih plamenov. Bila je pravi biser Marijinih svetišč, kamor so se ljudje zatekali od blizu in daleč. Že poprej zala, o dobila še nov okras, ko jo je predlanskim frančiškan p. Blaž v kupoli umetniško poslikal. Postovke so pa gnezdile v podstrešju in večkrat skozi odprtino prihajale tudi v cerkev in v kupoli frčaje motile službo božjo. Dva mlada človeka — tako se pripoveduje — sta jih hotela v pondeljek iz podstrešja pregnati, pa se je moralo po neprevidnosti z lučjo nekaj zapaiiti, kar je na podstrešju tlelo do torka zjutraj. Tega dne so prišli ljudje ob 5 zjutraj v cerkev k spovedi, ne da bi kaj opazili. Ob pol 6 pa prihite ljudje s Kota in Sušja v cerkev s pretresljivo vestjo, da cerkev gori. Takoj nato se je utrgala večna luč, ki ji je pregorela vrv, in padla na tla. V trneutku je ognjeni zubelj objel vso streho in celo veliko kupolo, ki je bilo krita s škodijo. Panika in plakanje ljudstva se ne da popisati. Ker so jeli goreči kosi tramovja iz laterne na ku- svetejše v salon g. Fajdige, ljudje pa so v naglici pobrali umetnine in opravo iz cerkve. Že se je prijel ogenj v zvoniku tramovja, na katerem vise štirje zvonovi. Brezprimernemu junaštvu gasilcev se je posrečilo oteti zvonik in zvonove, dočim na cerkvi ni ostal niti košček lesa. Stojijo samo goli oboki. S posebno pohvalo moramo omeniti previdnost gasilcev, da niso brizgali na kupolo, kjer itak ni bilo ničesar rešiti, dočim so sedaj ostale umetniške slike v kupoli skoraj nepoškodovane. Zvečer so že mogli zopet prenesti sv. Rešnje Telo v pogorelo cerkev, kjer je ljudstvo ihteč molilo litanije. Ne bilo bi prav, ako bi ob tej žalni priliki ne izrazili vsega priznanja gasilnim društvom iz So-dražice, Zamostca, Vinic, Jurjevice, Sušja in od Sv. Gregorija; ribniškega ni bilo zraven. Oddaljenejša društva pa zaradi goste megle niso mogla zapaziti požara. Ljudstvo pa je delalo z brezprimerno požrtvovalnostjo in žalostjo. Tako je ta umetniški biser med Marijinimi svetišči utrpel ogromno škodo, katere danes še ne moremo preceniti. Zaupamo pa v požrtvovalnost Marijinih častilcev od blizu in daleč, da bodo kmalu pomagali zaceliti to globoko in skelečo rano. Marija od Nove Štifte, h kateri so se tako radi zatekali, pa jim bo radodarna plačnica. d Sveto pismo je knjiga, ki naj bi se skupno čitala v vsaki slovenski hiši. Prvi zvezek (spisi vseh štirih evangelistov ter Apostolska dela) je izšel ter se dobi po vseh krščanskih knjigarnah. Člani in članice orlovskih odsekov ter orliških krožkov dobijo v Društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom) 10,% ceneje kot po drugih knjigarnah. d Preganjanje. Žerjavovci so pregnali prof. Mlakarja iz Ptuja v Srbijo. To pa zato, ker je strogo krščanskega prepričanja ter navdušen Slovenec. d Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani (Mestni trg 8/1.) je razposlalo letno poročilo o svojem delovanju v letu 1924 svojim članom, župnijskim in občinskim uradom, Marijinim kongregacijam, gospodarskim in denarnim zavodom in ustanovom ter posameznim mladir.olju-bom. Razposlal ga bo tudi preč. knezo-škofijski ordinariat ljubljanski in priporočil društvo v krepko podpiranje. — Iz letnega poročila se vsakdo lehko prepriča koliko dobrega je storilo društvo za osirotele, revne in zapuščene otročiče. Da je društvo moglo to obsežno človekoljubno in mladinsko — skrbstveno delo tako uspešno vršiti, se mora zahvaifti mnogoštevilnim svojim članom in dobrotnikom. — Proračun potrebščine za leto 1925 izkazuje mnogo čez milijon kron. Tudi te ne bo mogoče kriti drugače kakor s podporami, darovi in milodarL Vsled tega toplo priporočamo društvo v vsestransko podpiranje. d Zasluženo odlikovanje. Tajnik Kmetijsko družbe gosp. inž. Rado Lah Je bil odlikovan z redom sv. Savo V. razreda in mu je bilo v soboto teden odlikovanje slovesno podeljeno. Mnogo zaslužnemu kmetijskemu strokovnjaku, ki je izvršil ogromno delo za povzdigo našega kmetijstva, uajiskreneje čestitamo. d Prijazni komunisti. V okolici Moskve «o komunisti napadli poljskega duhovnika Fedovkoviča, so ga polili s petrolejem in tažgali. d 120 novih vojaških letal pride v kratkem s Francoskega na letališče v Novem Sadu. S tem se bo letalska moč naše armade Enatno dvignila. d Birmovanje v ljubljanski stolnici se letos ne bo vršilo o Binkoštili, temveč na praznik Vnebohoda (dopoldan in popoldan) ter Jia nedeljo po Vneboliodu (samo dopoldan). d Birmovanje v ljubljanski škofiji se bo vršilo letos v sledečih dekanijah: Moravče, Loka ln Žužemberk in sicer v mesecih april, maj, junij in september. V me-»ecu aprilu se bodo vršile birme v naslednjih župnijah: Brdo (19.), Št. Vid pri Lu-kovici (20.), Dol (21.), Sv. Helena (22.), Vače (23.), Sv. Gora (24.), Stara Loka (28.), Reteče pri Škofji Loki (29.), Žabni-ta (30.). d Umrl je v šmartnem pri Litiji zlalo-roašnik č. g. Janez Brezovar, tamkajšnji rojak. Star je bil 80 let. N. v m. p. d Umrl je v Jurki vasi pri Novem mestu bivši deželni poslanec g. Jožef Dular. Svetila mu večna luč! d Bridka življenska usoda. V belgraj-ekih mestnih zaporih je umrl te dni sam samcat 84 letni prosjak Štefan Maksimovič, po rodu iz Grocke. Mož se je bil zadnja leta prehranjal v Belgradu kot prosjak. Minuli teden ga je neki policijski agent odvedel na policijo, češ, da nima v redu svojih dokumentov. Mož js bil ves sestradan in bolan; policijski uradnik je videl bedo in je poslal moža v mestno prehodno bolnico. Toda tu so rekli, da niso : pristojni« in so poslali berača na mestni zdravstveni urad. Mestni zdravstveni urad pa tudi ni bil 2pristojen, in je zato vrnil starca policiji. Ta je sedaj moža poslala na brezdvomno pristojno mesto: v njegovo domovinsko občino Grocko. Ob desetih zvečer je orožnik spremil nesrečnega starca na vlak in sedel z njim v voz. Tu je pa prišel 6pre\odnik in zahteval, da se 6tarec odstrani iz vlaka, ker da je umazan in smrdljiv in da se sopotniki pritožujejo. Orožnik 6e je upiral, a sprevodnik je rekel, da vlak ne odpelje, dokler se starec ne odstrani. In starček je moral nazaj v belgrajski mestni zapor. Mestna uprava je hotela prevestnega sprevodnika ovaditi, starega Maksimoviča pa naslednji dan brez drugega odpraviti z železnico v Grocko. Ko ■o pa prišl! naslednji dan ob 11 dopoldne moža klicat, se za njihov poziv ni nič zmenil — ležal je tih in miren: usmilila se ga je smrt, ker se ga ljudje niso. — Maksimovič ni bil od rojstva berač. Bil je sin bogatih staršev ki Je podedovano premo-lenje potem z lastno pridnostjo še znatno povečal. Bil je eden najveljavnejšlh mož V svojem mestecu. Udeležil ae Je bil vojne • Turčijo in Bolgarijo in jo bil večkrat ranjen. K onemu je bilo nekaj nad petdeset let, se je nenadoma zgrnila nanj nesreča: V teku nekaj dni uu je umrlo vseh šest otrok in nato še žena. Maksimovič ae je zaprl v svojo hišo in ni govoril z nikomur niti so brigal za gospodarstvo. Tako so minula leta in premoženje je propadlo. Prodali so mu vse in s par sto dinarji je mož odšel po svetu. Obhodil je vse srbske kraje, preživljajoč se z delom svojih rok. Po svetovni vojni se je ustavil v Belgradu in beračil, ker delati ni več mogel. In bi bil morda živel kak dan več iu umrl v kakem brlogu, ko ne bi bil padel nanj pogled policije in ne bi bilo treba rešiti vprašanja »pristojnosti,. d Ix>v na bogastvo. V belgrajskih listih jo izšla ženitna ponudba »mlade udove, lastnice velikega bakrenega rudnika v Ameriki — išče mladega, lepega Srba. Premoženja in izobrazbe mu ni treba.* Na to ponudbo je došlo toliko pisem, da pošta ni mogla vršiti svoje naloge ter je opozorila na zadevo policijo. Policija je vsa pisma na pošti zaplenila — bilo jih je 7000 —, najrazličnejši gosposki pohajači so se ponujali mladi vdovi, med njimi tudi zaročeni in — poročeni možje, ki so bili pripravljeni izvršiti ločitev zakona. Vsak ženin je priložil svojo sliko in tako je imela policija v hipu v rokah album vseh lirepenečih belgruj-skili ženinov. — Po preiskavi se je izkazalo, da je tista mlada vdova neka zmešana ženska, ki se sploh ni več spominjala na svojo ženibio ponudijo. O »bogatem rudniku seveda ni ne duha ne sluha. d Grozen umor na Dolenjskem. V Gr-čevju pri Trški gori, fara Šenpeter, so našli 7. aprila zjutraj umorjenega posestnika Antona Moharja in njegovo ženo, vsa razmesarjena. Hiša stoji na samem nekoliko proč od Starega gradu. Umor je bil izvršen v noči od 6. do 7. aprila. d Vojska med policijo in vlomilcem. Te dni je v neki zagrebški žgan jami zalotil detektiv 261etnega vlomilca Jurija Lončarja. Z revolverjem v roki ga je pozval, naj dvigne roki. Ta pa je odgovoril, da se živ ne bo udal. Detektiv je šel iz hiše ter poklical tovariše na pomoč. Preden so prišli, je Lončar stopil iz hiše ter začel streljati. Vnela se je med obema bitka, v kateri je Lončar smrtno zadet padel in Izdihnil. Bil je zelo nevaren in nasilen vlomilec. d Vigred in Vigred. Pripominjamo, da neka ljubljanska založba »Vigred«, ki ponuja potom raznih inseratov in drugačne reklame svoj roman Amadis, nima z našim dekliškim listom »Vigred« razen imena nič skupnega. Zakaj si je omenjena založba izbrala ravno to ime, je seveda njena stvar. Ce ljubi zmešnjavo, naj jo ima, mi bomo pa tako dolgo pojasnjevali različnost Amadis - Vigredi od naie, da bo zadnja naša Vigrednica vedela, kako in kaj. — Uprava dekliškega lista »Vigredi«. d Občinska uprava št 4 nam prinaša dva članka Kakšne pravice nam daje do-movinstvo. O pritožbah ali prizivih proti odločbam autonomnih oblasti, dalje odgovarja Občinska uprava na tale vprašanja: Kako spraviti gnojnico * javne ceste? Ali •m« župan sam prenesti občinski urad?. Ubožna zadeva, Občinski ogledi, Domovni-ca, Plačevanje premij za zavarovanje poslov in delavcev, Občinske pristojbine pri prostovoljnih javnih dražbah, Domovinska zadeva, Gozdne drče, Opustitev občinsko ceste, Opustitev ameriškega državljanstva, Podatki o potočenem žganju. Občinska uprava se s svojo bogato in praktično vsebino sama priporoča. Upravništvo je v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. d Ustavljena je Občinska uprava vsem tistim lanskim naročnikom, ki letos naročnine še niso obnovili. Uprava pa je poskrbela še dosti izvodov 1. številke, tako da bo vsak, ki bo naročnino obnovil, dobil celoten letnik. Tudi nekaj lanskih popolnih letnikov je še v zalogi. Stane cel letnik 25 Din. Stari trg. Preveč osebno. VOJAŠKE ZADEVE. Predložitev dokazil za nadaljno pri-poznanje vojaških olajšav. Vse one vojaške obveznike, ki so vojaške službe oproščeni ali, ki jim je vojaška služba odložena, morajo imeti županstva vedno v evidenci Vsako leto ob priliki nabora morajo župani predložiti naborni komisiji poimenčne sezname vseh, ki uživajo kakšne ugodnosti. Obenem s temi seznami morajo predložiti Uradna potrdila, da se n. pr. družinske in imovinske razmere hranilcev niso izpremenile. Če so se pa razmere v družini spremenile, ali če je dijak, ki mu jc bila vojaška služba odložena, dovršil študije, morajo to navesti v posebnem potrdilu. Ta potrdila morajo poleg župana podpisati tudi občinski svetovalci. Pri letošnjem naboru se morajo predložiti omenjeni seznami za mladeniče rojene 1899. do 1904. leta. Vprašanje. Sem posestnik in plačam 18 Din 25 p davkov. Imam 7 sinov. Jaz sem služil v bivši a.-o. vojski polni rok in med vojsko 18 mesecev. Starejši sin ie služil polni rok, drugi sin je služil 9 mesecev in je nato umrl, tretji sin je pa potrjen za polni rok. Vložil sem prošnjo, da bi tretji sin služil skrajšani rok, pa je bila prošnja zavrnjena. Ali je zavrnitev upravičena. Kam naj se obrnem, da bi bila prošnja uslišana. Odgovor. Pritožbo zoper odločbe komande vojnega okrožja je nasloviti na komando divizijske oblasti, ki je za Slove nijo v Ljubljani. V Vašem slučaju pa s pritožbo ne boste uspeli Pravico do skrajšanega roka bi imel Vaš tretji sin le, fie bi bila dva družinska člana neposredno pred njim po vrsti, torej Vaš drugi in prvi sin, služila polni rok. Ker pa je drugi sin služil skrajšan rok, bosta morala ropet dva, tedaj tretji in četrti, služiti polni rok in Sele peti bo imel zopet pravico do skrajšanega roka. Vprašanje. Potrjen sem bil-leta 1923 na polni rok in kot hranilec oproščen. Ker bode moj brat kmalu 27 let star. bora gotovo vpoklican. Moj oče, ki je umrl ie pred vojsko, je služil polni rok. Starejši brat je padel vojski. Ali imam pravico do skrajšanega roka in kam naj se obnem? — L. M. J. Odgovor. Ako je tudi Vaš brat služil polni rok, io j®, ako je služIl med »ojsko -^ PDLITlCni • 2RPISKI __^ p Položaj r Belgradu. Položaj v Belgradu je popolnoma nejasen in se razvija Sisto po Pašičevo: ima vremena in tajno. Govori se, da se bo stvorila nova vlada, v katero bi vstopili radikali in radičevci. Toda stvar še ni dozorela. Pašič bi rad radi-Cevce spravil čisto na kolena in bi jih spravil potem v vlado zato, da bi sporazum med tremi narodi, katerega ne bo mogoče trajno zadržati, rešil po svoje. Na drugi strani pa bi rad razbil opozicijo ter zahteva od Hrvatov, da izstopijo iz bloka opozicije, potem bi se šele moglo govoriti o vstopu radičevcev v vlado. Radičevce je pa postalo nekoliko sram radi grdega kolebanja, ki je v vseh krogih znatno znižalo spoštovanje pred resnostjo in značajnostjo hrvaške politike. Zato bi radi nekaj zahtevali od Pašiča, zlasti oprostitev zaprtih voditeljev ter potrditev še nepotrjenih poslancev. Toda Pašič pozna Hrvate in si misli svoje ter čaka, da jabolko dozori. Moral bi odstopiti, tako zahteva parlamentarni običaj — tudi z dvora je dobil ta migljaj, toda mož ni take vrste, da bi se pustil motiti v svoji igri. p Največji strah, da ne bi vstopili radičevci v vlado, imajo liberalci; zakaj po vstopu radičevcev bi postali nepotrebni in aktivno in ne kot črnovojnik, tedaj imate pravico do skrajšanega roka in vložite prošnjo na komando vojnega okrožja. Prošnji priložite uradno potrdilo o vojaškem službovanju očeta in brata ter družinski list. Vprašanje. Rojen sera leta 1905 in pojdem letos na nabor. Brat je služil dve leti. Imam mater in sestro, ki jih preskrbujem. Posestva nimamo. Ali imam pravico do oprostitve ali do skrajšanega roka? — S. P. Odgovor. Za oprostitev nimate nika-kih pogojev, ker imate starejšega brata. Ako je poleg brata tudi oče služil polni rok, imate pravico do skrajšanega roka. Vprašanje, Letos 22. marca sem nastopil vojaško službo. Rojen sem 1. 1904. in sem potrjen k pešadiji na polni rok. Oče je star 58 let. Imam dva brata, ki sta rojena 1. 1899 in 1901 in sta oba služila polni rok, slarejši v Avstriji, mlajši pa že v Jugoslaviji. Ali imam jaz kot tretji pravico do skrajšanega roka in kako mi je postopati, da to dosežem? — Z. S. S. Odgovor. Imate pravico do skrajšanega roka in čimprej vložite tozadevno prošnjo pri komandi vojnega okrožja (v Mariboru). Sprejem gojencev v pehotno podčastniško šolo v Zagrebu. Dne 4. maja bodo sprejeli v 4. pehotno podčastniško šolo v Zagrebu večje število gojencev. Prošnje za sprejem je treba vložiti do konca aprila Pri poveljniku omenjene šole. Sprejeti mladeniči bodo morali položiti izpit iz čitanja, pisanja in računanja. Šola traja 2 leti. Prošnji je priložiti rojstni list, do-movnico, dovoljenje starišev, nravstveno ln šolsko spričevalo. bi gladko odleteli. Ker pa vsa njihova moč sloni samo na nasilju, ki ga morejo izvajati le, če imajo v rokah moč, bi pomenila njihova odstranitev iz vlade velik polom. Odtod tak strahl p Obsodba. Žerjavovski poslanec dr. Pivko je skušal na velikonočni ponedeljek s shodi, da bi se zagovarjal radi novih davkov, za katere je glasoval. Ljudstvo pa mu v nekaterih krajih sploh ni pustilo govoriti; sokoli in orjunci, ki jih je najel, da bi mu pomagali, so se poskrili. p Brezverska »Domovina« na vse kriplje poskuša opravičiti dr. Žerjava in dr, Pivka, ker sta glasovala za nove davke. V svoji zadregi se tako zelo zaleti, da dolži bivšo Davidovičevo vlado, češ, da je ona kriva ogromnega primanjkljaja. Vsej javnosti pa je znano, kako je vprav Davi-dovičeva vlada odklanjala vse nove izdatke in skoro po mačehovsko varčevala napram vsem pokrajinam ter izjavljala, da mora s proračunom izhajati do 1, aprila. Ko bi Davidovičeva vlada ostala do 1, aprila, bi ne zmanjkala v državni blagajni debela milijarda dinarjev, katero bodo morali davkoplačevalci plačati z novimi davki. To milijardo je izdala sedanja vlada, ki pa neče pojasniti, za kaj. Lažnivo in brezversko »Domovino« pa poživljamo, kje in kako je Davidovičeva vlada zapravljala, — p Izborno gospodarstvo sedanje vlade hvali brezverska »Domovina«. Seveda, milijoni, ki so jih dobili žerjavovci iz Turn-Taxisovih posestev, pričajo o izbornem gospodarstvu žerjavovcev — za strankarske žepe. Novi davki, aa katere sta glasovala dr. Žerjav in Pivko, so tudi sijajen dokaz za izborno gospodarstvo. p »Domovina« bi bila rada pobožna in nas vprašuje, kdaj je pisala kaj proti veri. Mi prav radi postrežemo in jo opozorimo, naj n. pr. prebere svojo 18. številko iz leta 1924, kjer proglaša nauk o Sv. Trojici za malikovalstvo. Zraven seveda naj ne pozabi, da sta njena najožja bratca »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki menda ne bosta tajila, da neštetokrat vsekata ne samo proti duhovnikom, ampak naravnost proti veri. p Kakor smo napovedovali. Prepelu-hov »Republikanec« je že poln klerika-lizma. Kmalu bo rabil besedo »klerikalci« tolikokrat v eni številki, kakor njegova bratca »Domovina« in »Kmetijski list«. V zadnji številki govori zato, da se morajo združiti proti Slovenski ljudski stranki vse druge stranke. Mi smo večkrat povdarjali, da se je v volilnem boju vedno kazalo, da so vsi skupaj napadali le našo stranko, Kakor Pucelj je bil tudi Prepeluh prostovoljno ali neprostovoljno poma-gač Žerjavov. Za nas taka združitev torej ne bo čisto nič novega, upamo pa, da se bodo nekaterim zaslepljencem vendarle oči odprle. p Možatega odgovora na dvakratna vprašanja od »republikanca« nismo dobili. Izvijanje in ovinkarstvo ni možatost. Ko bi bil mož, bi povedal, kateri duhovnik se je o njem zlagal. Sodbo o možu, ki se skriva, ko se ga pozove, naj bi svoje besede dokazal, si bodo naši bravci lahko napravili sami. w ^ ^ mznmm m_m_site n Na belo nedeljo ob >i5. uri vprizorijo na Brezjah gledališki igri »Na krivih potih« in »Ljudmila«. Gledavci vabljeni. n St Vid nad Ljubljano. V nedeljo 26. april« se vprizori v novem domu Finžgarjeva igra i Naša krk. Igra je skoro vsa predelana ter so z dovoljenjem g. pisatelja Finžgarja prvič vprizori na našem odru. Začetek ob pol petih popoldne. Vstopnice se dobijo od 16. aprila naprej v trafiki pri »Kavtmanu«. Tujci naj so za vstopnice pravočasno preskrbijo. n Sv. Valentin na Jarčjembrdu. Častilcem sv. Valentina na Jarčjembrdu naznanjamo, da j« letos ccrkveno žegnanje, ki se navadno obhaja r nedeljo pred sv. Jurjem — letos na belo nedeljo — preloženo na zadnjo nedeljo po Veliki noči. Vzrok temu je, ker bomo do takrat dobili nov zvon za to podružnico. Na tem mestu se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so darovali za nov zvon. Naj jim bo plačnik Bog in sv. Valentini n V Sori na belo nedeljo ob treh popoldno v Drušvenem domu igra v Štirih dejanjih Stari in mladi. Priditel n Zdravstveno predavanje na Jeiici. V soboto, 18. aprila ob pol 8. uri zvečer se vrši v društvenem domu na Ježici zdravstveno pa-edavanje a spremljevanjem skioptičnih slik. Vsi vabljeni. n Iz Škoije Loke. Dn« 24. aprila, t. j. na dan sv. Jurija ob priliki letnega sejma v Škofji Loki, se vrli licenciranje bikov. Verjetno je, da se bo našlo med našimi kmetovalci m živinorejci precejšnje zanimanje, zato smo si Itell v dolžnost, da smo povabili na ta dan mesarje in druge inte. resente Iz oddaljenih krajev, da sc sejma gotova udeleže, ker se jim bo nudila ugodna prilika M nakup živine. Da bodo pa povabljeni kupci vsestransko tudi zadovoljni, se obračamo do vas, kmetovalci, a prošnjo, da pripeljete vso živino, katero Imate namen prodati na trg, ker le v tem bo uspeh sejma, ako bo dovolj prodajalcev, kakor tudi dovolj kupcev, za katere je preskrbljeno. — Občina Škofja Loka. n Vodnik po Sloveniji. Vljudno prosim vso znane in neznane mi rodoljube po mestih in po deželi, ki bi hoteli kaj prispevati pri izpopolnjenju mojih vodnikov >Slovenija< (Vodič kroz Jugosla-venske Alpe) in ^Pohorje«, da mi blagovolijo vpo-slati svoje naslove. Vsak sotrudnik prejme nato po en list iz imenovanih vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna in eno tiskano navodilo, kako naj se popravlja, da bo delo enotno in pravilno opravljeno ter bodo vodniki v novih te dajah vsestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. — Rud. Badjura, Ljubljana, Mar-montova ulica 18. p Globoke poklone Srbom dela »Kmetijski list« v zadnji številki Dela to seveda s tem namenom, da bi očrnil pri Srbih te presnete »klerikalce«. Mi pribi-jemo samo dejstvo, da so gospodje samostojneži že leta 1921 pri glasovanju za centralistično ustavo napravili preglobok poklon pred g. Pašičem in da torej sedanje priklanjanje pri teh suženjskih ljudeh ni nič novega. Že ranjki Krek je zaklical takim ljudem! »Suženjstvo je veleizdaja«. Da bi mi koga sovražili, nam prepoveduj« naše krščansko prepričanje, toda enakopravnosti Slovenci ne bomo nehali zahtevati, pa če se tudi nekateri ljudje pr«-mehkih hrbtov z glavo tal dotikajo, p Vnaprej bomo napadali duhovnik« trdi »Kmetijski list«. Le čemu je to povedal, ko vendar vsak človek to ve, če malo pozna zgodovino samostojneževf Naravnost ostudno pa postane potem, če Ijudj« okrog »Kmetijskega lista« celo v nekaki pobožnosti oči zavijajo. ;,NUVi UOMUUIUIJ« V-'--'" tmM Kako pojijo na Nemškem Noi.u-l.u kmetijska družba je v letu 1923 izvedla večje število preizkusov gnojenja krompirja s 40'-,i kalijevo soljo, da se prepriča, kako daiee so izplača gnojenje s kalijem Kot glavno gnojenje na en hekiar se jc potrosilo 250 stotov hlevskega gnoja, 200 kg žveplenokislega amonija ka čilskega solitra in 200 kg Toraa-sove žlindre. K temu glavnemu gnojenju je prišlo poLskusno gnojenje s 40',,'j kali-je\o soljo ir: .-.ieer v množinah od 200, 400 i in nam je vedno podana možnost podati rastlinam hrano tedaj, ko je najbolj potrebujejo, ne da bi nam ta kapital mrtev ležal v zemlji, kakor se to večkrat dogodi pri apnovem dušiku in žveplenokislem amonijaku'. Ta okolnost je ena najvažnejših prednosti čilskega solitra, na katero ne smemo pozabiti. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vreduost denarja dne 14. t, in. Naš dinar je v Curihu notiral 8.375 centiruov. Na podlagi tega stanja so se kupčevale tuje devize na naših borzah po sledečih cenah; 1 funt šterling 297.50 Din, 1 dolar 62 Din, 1 neinška marka 14.80 Din, 1 avstrijski šiling 8.72 Din, 1 švicarski frank 11.98 Din, 1 francoski frank 3.17 Din, 1 lira 2.54 Din, t češka krona 1.84 Din, 1 bolgarski lev 0.44 Din, 1 rumunski lej 0.28 Din. Za 1 dinar dobimo 1160 mažar-skih kron. CENE, g Ljubljanska blagovna borza Pšenica ameriška, postavljena v Postojno, 450 Din, postavljena v Ljubljano 475 Din, koruza postavljena v Ljubljano, 213 Din, koruza od sremske postaje Din 170, koruza okrogla iz Zagreba 200 Din, otrobi pšenični, drobni, postavljeni v Ljubljano, 195 Din. Fižol mandalon v Ljubljani 310 Din, krompir postavljen na štajersko postajo: rdečkast 140 Din, beli 125 Din, rumeni 110 Din. g Lesno tržišče. Na ljubljanski blagovni borzi so razne vrste lesa notirale sledeče; Smrekovi in jelovi hlodi, postavljeni v Ljubljano, 250 Din. Za blago postavljeno tia mejo se jc plačevalo: Trami rnonte 380 Din, remeljni 660 Din, plohi monle 6I>0 Din, madrieri 625 Din, snire-kove in jelove deske III. 660 Din. Ccrovi kriji na nakladalni postaji 18 Din. Bukova drva na meji 25 Din. Bukovo oglje Ia vi-lar.o, na meji 118 Din. g Gibanje cen v marcu t. 1. Indeks cen v trgovini na debelo jc tekom meseca marca zopet poskočil, torej da sc je blago nanovo podražilo in sicer od 1993 "a 2009. Pri tem je značilno to, da so se poljedelski proizvodi, živina in živinski proizvodi, sadje in sadni proizvodi pocenili od 2212 na 2191, dočim sc je kolonijalno blago podražilo od 1521 na 1542, industrijsko pa celo od 2015 na 2070. Prizadet jc torej zopet le kmet. Skok cen je v glavnem pripisati nestanovitnemu stanju dinarja. ŽIVINA. g Živinski sejni v Novem motu 6. i m. Tega dne so se plačevale sledeče cene za kilogram žive teže: Voli 9.50-- 10 Din, krave 7- 7.50 Din, tekla 10 Din, prašiči 12—12.75; mladi prašiči za rejo 2.k) Din, prav lepi do 300 Din. Purani 75 S5 Din-— Kupčije ni bilo skoraj nobene, vsled česar so kmetje naravnost obupani, ker potrebujejo denarja, blaga pa ne morejo prodati po nikaki ceni. Vino bi šlo, loda letos ga je le malo. Cena mu je na debelo za dobro vrsto po 7—8 Din za liter. g Živinski sejni v Celju 6. ». m. Prignanih je bilo 51 glav živine: 28 krav, 12 volov, 7 tclic, 2 konja, 1 bik in 1 tclica. Povprečna cena za kilogram žive teže: voli 11—12 Din, telice 11—11.75 Din, kra- re 5—7 Din. Kupcev, zlasti mesarjev, je prišlo precej, prodalo se je pa le nekaj pitane živine. g Izguba ua teži pri prevozu živine, te prevažamo domače živali iz enega kraja v drugi po železnici, po ladji ali z vozom ali če potujejo peš, vedno izgubijo nekoliko na telesni teži. Višina izgube je odvisna od vrste in pasme živali, od prostora, ki je ob prevozu na razpolago in od načina potovanja. Profesor Dešainber, znani živinorejski strokovnjak na agronomskem zavodu v Parizu, je izračunal, da izgubi tekom štiriindvasetih ur govedo od 25 do 50 kg, ovca 40—50 kg težka se olajša za 3 do 4 kg svoje težine, tele 150 kg težko okrog 4 kg, drugi dan 2 kg; prašič 100—110 kg težak izgubi 5 do 6 kg. Ta izguba prihaja večinoma iz želodca, ki se tekom potovanja večalimanj izprazni. g Stanje posevov v prvi polovici marca t. I. Kmetijsko ministrstvo jc objavilo izkaz o stanju posevov v dobi od 1. do 15. marca 1925. Iz tega poročila je razvidno sledeče: Ozimina jc prezimila po-voljr.o in je začela zelo dobro napredovati. Splošno stanje za celo državo se giblje med dobrim in zelo dobrini. Oziini-na v mariborski in ljubljanski oblasti stoji dobro oziroma prav dobro. Pomladni po-sevi so se sejali v teku meseca februarja iu se zelo dobro razvijajo. Radi vlažnega vremena jc odvrnjena nevarnost poljskih miši, ki so v suhih mesecih povzročile v ljubljanski in mariborski oblasti veliko žkodo ozimini. Zdravje in prehrana živine v celi državi je zelo dobra, RAZNO. g Pridelovanje tobaka v naš« državi. Vprašanje pridelovanja tobaka v naši državi je zelo važno. Od pridelovanja tobaka živi cela Maccdonija, Hercegovina, velik del predvojne Srbije, Bosne, Črne-gore, Dalmacije, Bana tu in Batke. Okrog 130.000 kmetovalcev in 50.000 delavskih družin živi samo od pridelovanja tobaka. Jugoslavija pridela letno okrog 20 milijonov kilogramov tobaka. V minulem letu ga jc bilo celo 27 milijonov. Z ozirom na ugodne zemljiške in ' podnebne razmere naše države mogli bi ga pridelati celo do 50 milijonov kilogramov letno. Najboljši tobak pridobiva Južna Srbija, potem Vra->iia in Hercegovina. Iz tega jc razvideti, . Postavlja tobačna rastlina eno najvažnejših indu.strijsko-trgovskih rastlin v našem poljedelstvu. Da pa ta rastlina nc oonaša tistih koristi, kakor bi lahko, leži vzrok v monopolizaciji pridelovanja in birokratski politiki monopolne uprave. Da se lažje preskrbi s surovinami, je moiio-polska uprava omejila pridelovanje tobaka, dasi bi si ga lažje in cenejše dobavila, Le bi bilo pridelovanje prosto. Odkupovale tobaka je birokratsko. Cene se določajo leto dni naprej brez ozira na spremembe na tobačnih trgih in pri valuti. Najboljše bi bilo^ prosto pridelovanje in Prosta kupčija s tobakom, potem bi se ta panoga dvignila in donesla kmetovalcem m državi več dobička nego sedaj. Mizarskega vajenca sprejmem od poštene dru-J. M., Stnnežice 21, St, Vid nad Liubliano. Vrtnarstvo. Bučuicc. Prvotna domovina bučnic je južna Azija in sicer njeni topli deli. Poznali iu pridelovali so jih že stari Grki in Rimljani. Mi smo jih dobili iz Italije in sicer v 16. stoletju. Ker so hčerke vročega južnega sobica, potrebujejo veliko toplote, če jih pa zebe, ne morejo dobro uspevati. K bučnicam spadajo: kumare, dinje in buče ali tikve. Njih listje je široko, enoletnice so, ki se plazijo po tleh. Najnavadnejše in pri nas udomačene so k u m a r e. če jih skrbno negujemo in jim pridno strežemo, nam obilno popla čajo skrb in trud z bogatini, obilnim sadežem. Kumare se goje v rastlinjakih, toplih gredah in nu prostem. Omejiti se hočemo na pridelovanje na prostem. Kumare zahtevajo dosti solnca, in prav dobro pognojeno in zrahljano zemljo, Da seme prej skali, ga deiiemo v mokro žagovino ali pa ga denemo v lonce napolnjeno z rahlo prstjo in jih postavimo na toplo k štedilniku ali nu peč. V posamezne lonce denemo le po 5 do 6 semen in jih potem s prstjo vred presadimo na priprav ljono vrtno gredico. Za presajovanje mora bili rastlina dobro ukoreninjena in že zaraščena s prvimi listi. V lonce nasajamo laliko cel mesec april, v žagovino pa kakih 8 do 10 dni pred setvijo na prosto. Čas za presaditev sadik v loncih je druga polovi ca meseca nmjiiika. Kavnotako za setev v mokro žagovino namočenega semena. V loncih vzgojene posadimo tako globoko, kot so bili v posodah in sicer 100—125 cm narazen. Namočeno seme pa polagoma v 10 cm globoke brazdico in z enako razda-ljenostjo kot gori imenovane sadike. Zasute brazdice se potolčejo z lopato ali mo-tiko. Kumare potrebujejo dosti vlage. Treba jih je torej prav pridno namakati /. prestane vodo in po dežju z gnojnico. Dinje aH melone. Ker so prišle k nam i/, toplih južnih krajev, so zelo občutljive proti mrazu. Zahtevajo solnčno lego in dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Nasajajo se na isti način kakor kumare. Da bogato obtode, jih je vzgajati na tale način: Ko se razvije tretji listič, se dinji odščipne vršiček. Zdaj dobi tri stranske mladike. Tem se pa za tretjini lističem po-šcipljejo vršički. Iz stranskih stebelc po-ženo mladike in te nastavijo cvetje in obrede. Ko so dinje nastavile večje število plodov, jim poležemo vse vrhe, da se vsa moč porabi za razvoj mladih plodov. Dinje zamakamo s prestano ne mrzlo vodo iu z gnojnico. Dinje so prijetnega okusa. Tretja vrstil bučnic so buče ali tikve. V naš opis. spadajo le vrtno buče, ki so za kuho. Buče se sade po grednih robovih, da plazijo po gredi ali izven nje. Zemlja mora biti dobro pregnojena in mora imeti solnčno lego. Koncem aprila položiš zrna v brazdice. K bujni rasti in razvoju plodov pomore vedno zalivanje z prestano vodo in vso k tniinn z gnojnico Buč je več vrst. Za vrtove pridejo v poštev tele: velika1 dinska, velikanska zelena vrtna, neapolska muškatna in francoska potiron. Praktični migljaji. Polže, ki po deževnem vremenu napravijo na vrtu veliko škode, v par dneh popolnoma uniči raca, ki jo zapremo v vrt. Morebiti se loti tudi sočfvja, a to šele potem, ko ji žive hrane zman jka. — Tudi ap-neni prah, natrošen okoli gredic, uniči precej polžev, ker sili polže, da izločujejo mnogo siuza, pri tem oslabe in poginejo. Madeže od trave odpravimo iz belo obleke, ako jih takoj suhe dobro namažemo z milom in jih potem polijemo z vrelo vodo. Če še ni vse odstranjeno, jih-lahko še oka-dimo z žveplom (zažgati košček žvepla, ali prižigati žveplenke) in potem dobro izperemo. Zdravje. Večkratni ameriški milijarder Rok-feller se je izjavil v svojem 85 letu: v Petrolej me je obogatil, zmetka ozdravila.« Bil je velik revež ta milijonar, prebavila so mu bila tako opešala, da je hrepenel in sanjal o kosu pečenega mesa kakor kak revež, ki si ga ne more privoščiti. Več let je stradal bogataš, smel jc vživati samo mleko in piškote. Dr. Riger mu je nasve-toval pred desetimi leti, da bi poizkusil B kislim mlekom, toda Rokfellcr ui prenašal kislega mleka. Zdravnik je poizkusil z zmetko. In cela leta je vžival bogataš samo znietko, trikrat na dan po litru. Zmetko jo dobival od masla, ki se je delalo na njegovem posestvu in pošiljali so jo za njim, kamorkoli je sel bogataš. Zmetka mu je pozdravila prebavila tako, da je vžival v par letih lahko jajca in meso. Vendar je pil še vsak dan zmetko in poleg tega še žlico laškega olja. Zmetka je tudi zdravilo zu grižne iflt opešane dojenčke, za slabokrvna dekleta in starčke. — Kdor ne more prenašati kislega mleka, naj sledi Kokfelllerjevemu zgledu in pije zmetko. (To je mleko, ki ostane po zuetenju putra.) Vnetje slepiča. Med vojno je pripove* doval francoski general uredniku nekega lista: Znameniti zdravmk, ki je zdravil papeža Pija in predsednika mehikanske republike, mi je izjavil, da ozdravlja vsako vnetje slepiča samo s čajem od robidniči-nega listja. Recept se je glasil: Vzemi poldrugo pest robidničinega listja, zalij s poldrugim litrom vode, kuhaj poldrugo uro in odlij. Pij v majhnih por-cijali, tako da izpiješ v osmih urah ves čaj. Vročina odneha, tako tudi bolečine in otok. (Daljo glej iiu utuilediiji strani spodaj.) in modni Sovijot za moške obleke. Velika izbira. Nizke cena R. Miklauc, Ljubljana RE7M Fantovski večeri v pismih. XI. Dragi slovenski lantjel Ravno velika noč je. Mislim, da se marsikateremu slovenskemu lantu godi danes tako kot meni: nekoliko dolgočasno nam hoče biti pri srcu. Velika noč — pa nikjer solnca, nikjer njegovih žarkov. Sicer še upam, da bo popoldne lepše, vendar se nič ne ve. Včeraj smo tudi ves dan upali, da bo popoldne lepo, toda motili smo se. Zvečer smo prav komaj ujeli toliko vedrega vremena, da smo se upali z Vstajenjem pod milo nebo, ki je bilo precej nemilo in nas je pognalo prehitro nazaj v ccrkev. Res, takale velika noč ne prinese s seboj vsega tistega, kar en pošten kranjski kristjan od nje pričakuje, vendar je zopet res, da velika noč nikoli popolnoma ne zgreši svojega cilja. Saj mora praznično veselje prihajati iz srca na obraz in življenje in v svet — kam bi Erišli, če bi hoteli narobe ravnati? Srce, i pričakuje veselja od zunaj in ga ne more najti samo v sebi, je zapisano žalostni usodi, da bo redko uživalo zares čisto, plemenito, neskaljeno nedolžno veselje. Dragi fantje, pero se mi kar samo od General se je nasmehnil temu zdravilu, ki se mu je zdelo že kar preprosto. Toda zgodilo se je, da se mu je vsled vojne kuhinje in naporov vnelo slepo črevo. Tudi general se boji operacijo, naročil si jo robidji čaj. Pravi, da jo začel piti o pol dveh in da je ztlravnik ob šestih zvečer veselo konstatiral, da ne bo treba operacije. Tudi švicarski župnik Giinele priporoča robidničin čaj za pijačo in obkladke, kadar se vname slepo črevo. To je čaj od listja črne robide ali kupine, ki raste ob gozdnih potih, pa tudi po skalnatem svetu. Pa sam kopinin čaj in obkladki ne bodo nikogar ozdravile, če se ne ravna po potrebi bolezni, ki zahteva da leži oboleli več dni mirno in ne vživa nič gostega in trdega. Zato pokliči v slučaju hudih bolečin na desni strani trebuha takoj zdravnika in ravnaj se po njegovih navodilih. Dokler ne pride zdravnik, devaš lahko obklailke iz kopininega čaja in piješ tudi čaj, sicer pa samo malo mleka, ruskega čaja ali kako žlico črne kave. Za pozneje pove zdravnik; varovati se pa mora tak bolnik še dolgo, da ne poje preveč kake težke jedi. Dobro je, če si maže dotični kraj včasih z žganjem. Trda jajca, orehi, kostanji, vse kar zapira in napenja, ni nikdar za človeka, ki je podvržen temu vnetju. a. ae imenuje fina rajava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. A E. SKABERNE — LJubljana. Mestni trg lt. sebe hoče sukati tako, da bi mi roka pisala o veselju, veste o tistem lepem veselju, ki dviga človeka nad nečedno zemeljsko nizkotnost in ga približuje Neskončnosti, ne o lahkomiselnem fantovskem veseljačenju. Toda preveč bi se oddaljil od vsebine zadnjih pisem, zato moram danes nadaljevati tam, kjer sem v desetem pismu nehal, na veselje in vese-ljačenje se bomo, če Bog da, pozneje ke-daj zopet spomnili in se v pričujočih pismih o obojem razgovorih. Danes Vam imam pa nekaj drugega povedati. Ravno ko sem odposlal svoje deseto pismo v uredništvo, tisto, v katerem sem pisal o Solčavi in Solčavanih, se je oglasil pri meni pismonoša in mi je med drugo papirnato robo prinesel tudi novo knjigo z naslovom Narodni prerod, ki jo je spisal mariborski mladinoljub dr. Jože Jcraj. Hitro sem pregledal »kazalo« in že po naslovih posameznih sestavkov v knjigi sem spoznal, da se pisatelj v tej knjigi bavi približno z enakimi vprašanji kol jaz v svojih dosedanjih pismih na moje slovenske fante. Z veliko radovednostjo sem se spravil brez odlašanja na branje Jerajeve knjige. Bral sem prvo poglavje: Propadanje novodobne družine in bolj ko sem bral, bolj mi je postajalo toplo pri srcu — obenem pa tegobno in žalostno. Toplo zato, ker pisatelj s tako globoko ljubeznijo piše o naših narodnih potrebah, žalostno zato, ker sem na novo spoznal, kako velike so te potrebe, kako daleč je že prišlo propadanje našega družinskega čuta. Gruda umira, kliče pisatelj in žaluje z bravcem vred ob umirajoči grudi, kot bi ležalo na mrtvaški postelji kos materinega srca, O b r e z d o -movinski delavski družini piše in kaže bravcu — ne krivdo modernega delavstva — temveč njegovo nesrečo, njegovo nezavestno hrepenenje po izgubljenem raju. O pomanjkanju družinskega duha v javnosti piše in kaže z roko, ki si je svojega pravega stališča popolnoma svesta, na eno največjih ran v javnem življenju slovenskega narodnega življenja. »Družinskega zmisla, ljubezni, in med starši in rodnimi otroci, ni ga pa tudi v širšem, gospodarskem in javnem življenju. Kako bi moglo biti tudi drugače! Kako naj bi moderni človek, ki ni nikdar živel pravega družinskega življenja, in čutil v svoji mladosti prave družinske ljubezni, imel v javnem življenju mahoma za njo zmisel. Celotno današnje življenje je postavljeno na enostransko razmerje posameznika, namesto na družinsko razmerje. To posebno čutimo v gospodarskem življenju. V nekdanji dobri kmečki družini je družinski oče in gospodar sprejel tudi delavca in služlnčad v družinsko občestvo. Hlapci, dekle in drugi, ki so delali v njegovem gospodarstvu, niso bili samo najeti plačani delavci, temveč tudi člani družine. Imeli so iste pravice, pa tudi late dolžnosti kot lastni otroci gospodarja. Jedli »o ž njimi pri isti mizi, molili, spoštovali iste hišne šege in običaje, se morali udeleževati službe božje. Hišni gospodar 6e ni čutil samo vezanega, da jim da plačo, temveč da skrbi tudi za njihovo osebnost, za d u i o. Bil jim j« oče kakor svojim otrokom.« Tako piše dr. Jeraj na str. 9. In potem kaže, kako se je današnje naše življenje oddaljilo od te tako lepe, zare« idealno zasnovane preteklosti. Pisatelj seveda ravna tako kot dober zdravnik, da namreč ne pokaže samo bolezni in ran, temveč skuša dati tudi primerno zdravilo za ozdravljenje. Zato dr. Jeraj v sledečih poglavjih podaja celo vrsto krasno zamišljenih predlogov, kako bi z lahko dosegljivimi sredstvi, predvsem z dobro voljo in z veliko ljubeznijo do stvari, obnovili v slovenskem ljudstvu tisto, za čemer mora vsako res slovensko srce tako žalovati, ko vidi, da je vzel »duh časa« in odnesel Bog ve kam. V enajsterih poglavjih, ki slede in ki jih ne bom posamič tu navajal, hoče pi-satclj izvršiti svojo pisateljsko-zdravniško nalogo. Reči moram, da jo je izvrstno rešil. Naj omenim le poglavje: Društveno življenje in družina, z oddelki: Računarski duh v društvu, Društvo — podoba družine, Družinski duh in prireditve. Koliko neprecenljivih migljajev j« podal pisatelj na teh straneh vsem voditeljem naših društev, pa sploh vsem, ki se hočejo z resnobo posvečati delu in življenju v društvih. Seveda ne moremo tu ponavljati vseh bogatih misli te knjige, samo opozoriti sem hotel nanje vse slovenske fante in jim toplo priporočiti, naj jo čimprej kje dobe in jo z resnim preudarkom preberejo. Čudovito korist bodo imeli od nje. (Naroča se v Cirilov! tiskarni v Mariboru in stane s poštnino vred 13 Din.) Škoda, da nisem že prej vedel za to knjigo, prav gotovo bi Vam jo bil žc prej priporočil, ker bi res nc vedel dati lepšega pirha svojim prijateljem, slovenskih fantov za to lepo (sedaj ob koncu pisma že solncc sijell) Veliko noč njihov iskreni prijatelj star fant. OBČNI ZBOR »Kmetij, društva v Sodražici«, '< 1 l,> se vrši dne 3. maja 1925 ob 3 popoldne ▼ društveni dvorani a sledečim dnevnim redom: 1. Čitanj« zapisnika zadnjega obč. zbora; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1924; 4. dopolnilna volitev načelstva; 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti. — V slučaju, da ob napo\edanera času ne bo navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru drag občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov. 2461 BOLNI PRAŠIČI in JALOVE KRAVE so največja skrb živinorejca. Od bolnih živali nI dohodka in škoda je neizogibna! Zato imejte vedno doma Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolen)« prašičev in Bosulin svcčice zoper kužno jalovost krav in telic z živinozdravniškimi navodili! Zdravilni prašek zoper obolenje prašičev 12 Din, Bosulin 30 Din. Če pošljete denar naprej v pismu, poštnine prosto — samo od izdelovalca Itkarnarja HOČEVAR, Vrhnika. 2328 J>r. Ivan Pregelj: Deva zmagovita. Povest iz naših dni. GESLO: Prosila je pobožna JuObla-godaril te je, o hči, Gospod, nab Bog, pred vsemi Ženami na zemlji. Slava mu na vokel« In vse ljudstvo je reklo: >Zg6di »e, zgodi sel< (Po sv. pismu.) L Kdo bo nosil prapor? Bilo je pri svetem Petru v Podgorju na veter pred praznikom sv. Petra hi Pavla. Lepa pomladna noč, vsa polna Bladkih vonjev in mehkih vetričev, je bila pokrila polje, log, travnike in Badnjake, farno vas in sestre, sela ob vznožju planin in robovih borovih lesov, farno cerkev in cerkvice pridružnice, domovanja živih in tihe grobove umrlih. Noč je bila temna. Prvi mesečev krajec je bil že zdrknil za steno zapadnih gora, da je še svetilo za njimi. Svetle, velike so vstajale zvezde na nebo, veliki koroški voz z ojesom na Celovec iu Beljak, gostosevci, meglica Jegica ob mlečni rimski cesti, rimska palica svetega akoba, dvozvezdje 2 dvojčkov«, Marije matere nebeške oči, ki pazijo veselje otrok v spanju in nedolžnost mladih ljudi j, ko vstane z nočjo hudič za- rljivoflti iz krčme in vina in norčavega fantovanja ... mehkem ozračju je deževalo svetlih kresničic, polje in log. S polj in travnatih pašnikov je utripalo nemirno petje neštetih murenčkov. Vonj mlade, cvetoče trave je zalijal vas. Zdajpazdaj je zabrenčal skozi mehki vzduh težok hrošč rogač, izpod napuščev pri hišah in iz oken v kozolcih in pristavah sc je opotekel netopir »hudiča nedolžni brat' na lov za uočnim mrčesom, ki je vstajal iz živinskih staj in hlevov. Bilo je že okoli enajste zvečer; življenje na fari ie ni utihnilo. Farni praznik je bil že na večer razgibal duše faranov. V vseh hišah se je likalo perilo in obleka, čistilo za čevlje, šivalo in cedilo. Bilo je še posebno pričakovanje v ljudeh. Na farni praznik bo imeli domači Orli ln Orlice svoj dan. Dve leti bo zbirali, preden so mogli kupiti svoj lastni društveni prapor, krasen prapor v slovenskih barvah z znakom orlovske družine: s križem in orlom, vezenem • v zlatu. Visoko nad mrak in greh žalostne zemlje je bil vzplaval svetli veleptič in je krila razvijal v višine k Hohicu, ki ga je zlato križal srebrn križ, vsepot, vse^pas, vsemoč, kraljevo znamenje vseh dobrih, ki Jih Boga ljubiti na cesti in solncu in še pred ljudmi — ni sram. Orlovski prapor je bil postal vse dni zadnjih dveh let hrepenenje male a verne in zveste orlovske družine na Podgorju. Orli in Orlice, Marijine hčere in njeni sinovi, naraščaj in četa v kroju in brez kroja so tedensko prinašali svoje trpke prihranke •a prapor. Potem je bilo še premalo in je Orl i ca Ana Jeranova sama šla in nabirala in ,, Pavle Kalaznikov vrgel tri močne papirje in imeli so •voj prapor. Ko so zbirali se niso menili za posmeh neprijaznih jim sovaščanov in ožjih rojakov, ki so se rogalj in norčevali in jih zmerjali, da so >farški pod-repnikk in »tercijalske dečve« in so govorili, naj na fižolovo preklo obesijo rdeč, smrkav robec ali pa umazano srajco, češ, da bo za tako četo in parado »e vedno dovolj lepo. »Vrabce«, bo se posmehovali, »vrabce boste že splašili, novih članov in članic pa ne boste privabili.« Bil ie zlasti sin vaškega krčmarja Travna, Ciril, ki Je b petimi svojimi pripelji«, katere j® pridno napajal iz svojega in očetovega vsako nedeljo, da je najbolj krvavo zabavljal tez trezne fante in poštena dekleta. Imel ie zaveznico v hčerki krčmarja Jeraja, »gospodični« Ani, kakor so jo zvali mestni ljudje, ki so hodili k Jeraju iz mesta na izlete, tu pili m peli in plesali in govorili oblastno o »farjih«, »mračnem srednjem veku«, »hudičevih jezuitih« in »hinavcih, ki cerkvenim sleparjem pete ližejo«, »brezdomovincih« in »rimskih suž-njih«, ki ne zaslužijo, da bi jih pes oblajal in je gosposka zares popustljiva in predobra, da jih ne razzene in zapre. Pri Travnu, kjer je gospodaril še poštami gospodar Jernej so gledali orlovsko organizacijo le bolj zato postrani, ker je fante odtegovala popivanju in zapravljanju. Bridko je zato Traven govoril svojim gostom: »Taki tiči, ki ne pijejo I Vrag jih vzemi. Ali je tega treba? Mlad človek naj bo vesel. Naj se po-veseli, zato je mlad. V nedeljo in praznik; saj gre v cerkev. Zakaj bi si ne privoščil merice vina po tednu dela in truda? Orli, Orli, neumnosti, pravim; ali smo bili mi kdaj v naših letih norčavi? Figo smo bili. Pa smo vendar nekaj veljali ln tudi še zdaj nekaj premoremo. Orli J Glej jih. Tako pravim in je res. Ali je ali ni?« Seveda, če je Traven pomislil na svojega sina, je skorajda v svojem srcu sam svoje besede obžaloval. Njegov fant ni hotel biti Orel in — oče Je čutil predobro, kaj se to pravi. Pri Jeraju pa je bilo mesto zaobrnilo mišljenje domačih. Stara mati Jerajeva je sicer s solzami in jezo karala mlada gospodarja in hčerko njiju Ano. Njen glas pa je ugasnil spričo prijaznih besed, s katerimi so znali mestni pridobiti si očeta in mater in še »gospodično« Anico, ki je bila prekrasno dekle, edinica, nekaj šolana in zelo razvajena. Ljubila je poklone, veselo družbo in ples. Znale je zanke nastavljati fantom kakor Prešernova ljubljanska Urška. Mladi možki rod v Podgorju je verjel, da ga ni lepšega dekleta kakor je Anica Jerajeva. Anica Je bila kraljica in očetu vabila s svojo lepoto in ljubko hlinjeno prijaznostjo dvakrat toliko pivcev, kakor pa jih je imel Traven. Travnov Ciril sam je bil Jerajevih najzvestejši gost... Orle in Orlice je Anica sovražila eato, ker se Je čutila užaljeno. Pred par leti jo je bil domači župnik na štiri oči pokaral zaradi večernega plesa v postnem času. Razvajeno dekle ukora ni preneslo. V njenem srcu je vzrastla temna mržnja proti duhovnikom in vsemu, kar so duhovniki delali in še onim, ki so šli za besedo in naukom verskih svojih predstojnikov ... Kljub Jerajevim in Travnu bo Orli rastli in so množili in se zbirali v telovadnici, katero so si bili uredili v stanovanju cerkovnikovem ... Iz te telovadnice so jeknili tisti večer pred svetima Petrom in Pavlom zadnji klici vadbenih povelj. Nato Je zažuborelo v veselem pogovoru. Fantje Orli bo se odpravljali domov. Ko so izstopali iz telovadnice, je vzrastla vanje pesem in se prelila v ljubki in sladki melodiji v tiho noč: »Dvignite Orli v jasne višave silne peruti, mlade moči...« Šli so v koraku čez mali trg. Ko Je pesem ugasnila, so si verno segali v roke in je bilo čuti vesele poslovilne pozdrave: »Jutri se vidimo 1 Bog živi!« »Bog živil« Zopet je vstala pesem: »Dvignite, Orli, dvignite k Tedaj je zaklicalo od Travove krčme: »Prekleti čukil Ali bo že mir?« i Bil je mladi Travnov sin, ki jo psoval »Kdo je čuk?« je jeknilo iz Orlov. Podjamski Janez ie bil, ki je vprašal, najboljša duia na svetu, če ga ni človek dražil, v jezi in žaljen pa odločen in bojevit, da bi šel sam nad deset drugih. »Kdo je čuk?« je ponovil in stopil proti krčmi. Nekaj fantov je vxrastlo ob Travnovega. Prišlo bi bilo morda do bridkega pretepa, da nista tisti hip stopila k društvenih prostoiau predsednik 6 te lan Lo« Si* 111!$? * a |l| |l S os|jH sm HI 4 ® « -r s -2 g "> Š I 11 h|i a o < a < n n »p it » n g » H ""i!; 3 3 B 1 St *■*" f\< (O fv [O ».a. a-o -.p « "S- r" s ^o" a; _ < m ® JJ5. ST" g s g o 3 S5 | (O B < N O O- S K* ° 2. j*" cr o ° r1 -+> oj tati V? "O 3 C O n < 2 63* co S" O N C/> —> rf ? "t P o PT* O ~ ro Ui u f ti!; • • S- i"!; r O" g.?.« * - g n c> »-S - « C c r f B It'4* w • o 3 * •i « »o*!.0 •c. 2, v s. 2-Z" * B > • _ o P s <1 4 _ i'*.1; žr IP S ► 2 z M -- 0 a < o n f og |gs 61 z :ž S m 58 karjev in Jeranov Peter, ki je bil orlovski načelnik. Predsednik je zaklical: »Janez, miri« »Bog živil«, jo odvrnil Janez a pristavil: »Zmerjati se ne dam.« Predsednik je stopil k njemu in mu potrepal rame in dejal: Pusti jih. Naj zmerjajo. Jutri bomo pokazali, kaj smo. Naj čukajo. Zato so čuki, da ponoči čukajo. Mi smo ptiči solnca.« Janez se je upokojil. Oni drugi pred krčmo so se vrnili v hišo. Predsednik jo ogovoril svoje: Bratje lepo domov pojdite I Pozno je. Jutri bo treba biti na mestu. Bog živi k Predsednik Štefan in načelnik Peter sta ostala sama. >Bog živil« so odzdravili fantje in se razšli. Stanovala sta koncem vasi. Bila sta si soseda. Krenila sta po cesti proti domu. Nekaj trenutkov sta šla molče. Potem je dejal načelnik: »Lepo vreme bomo imeli jutri, če Bog da.« »Bo«, jo pritrdil predsednik. »Tudi prireditev bo uspela. Boš le videl.i »Da«, je rekel Peter. »Pa to je največ, da imamo prapor. Kaj so neki pravili? Kdo ga bo blagoslovil?« -Gospod prelatv, je odvrnil Štefan, prej popoldne se je pripeljal.« Lepo bo,i je dejal Peter. Nato sta mladeniča utihnila. Obema je bilo veselo pri srcu. Sladka nestrpnost, da bi že bilo jutro, ju je mučila. Veselo je začel predsednik: >Boš videl, koliko so bo ljudi nateplo. To bodo gledali. Tristo Orlov in sto Orlic v kroju. To bo spet žetev za nas.« Nato pa je vprašal: »Koliko naraščaja pa imamo splgh?« »Dvakrat toliko, kolikor je nas,v je odvrnil načelnik. »Da, dat, je menil predsednik. »Ti naši mladi so srečnejši kot smo bili mi. Kajne, Peter! Kaj smo mi vedeli za srečo organizacije. Kar smo znali, je bila norčava igTa rokovnjačev in palica čez pleča, drugega pa nič.« »Res je v, je menil Peter. Predsednik pa se je še bolj razvnel v radost in zanos: Veruj, Peter; lepo, vedno lepše bo na svetu zdaj.« »Če bi nasprotstev ne bilo,« je pripomnil Peter. A predsednik je rekel: -■Naj bodo. Šele v boju se razvijejo moči. Ne boj se nasprotnikov.« ^Saj so jih ne,« je odvrnil Peter. Samo težko mi je, da nismo vsi, pa prav vsi v eni sami četi.« Predsednik se je nasmehnil in rekel: »Da, če bi to mogoče bilo. Ena čreda, en pastir, ena misel. Pa saj vidiš, da to biti ne more. Ce bi to bilo, ali bi sploh bilo treba naših organizacij? Ne bi jih bilo treba. Pa je že tako, da sta na svetu dva gospoda. Bog in hudič, duša in meso, resnica in laž in se nikoli ne bosta pobotala in je treba boja, da se otmeš skušnjavi in nasilju črnega, ki mu služi vse, kar veže in mika oči in srce. Bog že ve, čemu mora biti tako.« Umolknil je. Tovariš je rekel odkrito: »Kje si se ti Štefan tako lepo govoriti navadil. Saj te človek rajši sliši, kot pridigo v cerkvi.« »Ljubi, pa boš govoril takisto,« je menil sramežljivo zavestno Štefan. Nato pa je dejal: »Pa nikar me preveč ne hvali, Tvoji sestri Ani, Bog jo živi, še daleč nisem kos.« »Da,« je odvrnil veselo Peter, »naša Ana. Koliko pa ta hudik prebere. Še pesmi, lej, pesmi je začela skladati. Ali veruješ, da so jih tiskali v »Bogoljubu«?« »Vem,« je odvrnil kratko Štefan. »Tudi to, da imamo že prapor, saj je njena zasluga.« »Tisto je,« je menil Peter, »odločna pa je naša Ana. Veruj mi, da nas vse gospodari doma, dasi je najmlajša.« Nasmehnil se je in pristavil: »To bo gospodinja. Lepo poslušen možiček bo, tisti, ki jo bo vzel.« Štefan ni odgovoril. Šum murenčkov je lil b polja In trat ob cesti. Štefanu je bilo nekam bridko pri srcu. Silno je cenil Ano, a vedel je, da je deklica mnogo bolj naklonjena Zalaznikovemu Pavlu. Ni občutil zato nobene nevolje ali zavisti, a bolelo je vendarle, vendarle... O, Ana! Tiho je rekel in vpraša njenega brata: »Ali Je res , da se zajema za Pavla? Ce hud ne boš, Peter, da sem tako radoveden.« Peter je odvrnil: »Saj ni nobena skrivnost, kaj bi ti ne i>ovedal. Nekaj sta so res menila. Kako pa je med njima, veruj mi, me malo briga. To pa je, da naša Ana nič ne ne skriva. Tako govori o tem kakor o vsem drugem. »Zakaj pa ne,i meni >če bo fant pameten in če misli zares.« Vidiš, tako je to.« Zopet sta fanta utihnila. Od daleč, od Jerajeve gostilne jima je udaril nasproti glas razposajene fantovske pesmi. Njiju doma 3ta bila sosedna Jera-jevim. Ni jima bila tuja razposajena pesem iz Jera-jevega vina. Nenadno je vzkliknil Štefan: »Kajne, danes ga spet ni bilo pri vajah?« »Ko»a misliš,« je vprašal Peter. »I Pavleta,« je odvrnil Štefan. >Ni ga bilo, ne,« je odgovoril Peter in glas mu je postal nevoljen in je rekel: »Tako ti moram povedati, Štefan, nič kaj veselja nimam ž njim. Ženin Anin gori, ženin Anin doli, pa še najboljši telovadec, ampak reden pa nI, Samo opraviči se vedno. Hudnik ga potipaj, saj bi ga bil že parkrat ukoril. Pa je, da mu ne moreš reči trje besede v obraz.« »Verujem,« je odvrnil Štefan. Takisto se meni godi. Preveč lchak so mi zdi, pa preveč veseljaški. Ce pa mu pogledam v tiste lepe, vesele oči, pa spet ne morem, da bi bil hud nanj. In vendar je Pavle potreben svarila in ga je.« Prestal je in dejal nato še prisrčnejše: »Glej, to bi bila zanj res prava sreča, če bi tvojo sestro dobil. Ta bi ga znala obračati k dobremu. Zato mi je pa ta reč pri srcu. Pavla imam rad. a bojim se zanj, zelo se bojim. »Saj takisto sodiš kakor Ana,i je menil t eh;r. »Glej, pa kaj mi je svetovala. Si li kaj mislis? V"s, je rekla, privežite ga, da bo trden, privežite. Z dobro besedo in /. odliko, ki bo čutil o njej, da je ni zasluzil, ga boste imeli. In hvaležen je, držal bo kot železen • sklep.« »Dobro, je rekel predsednik. »Privežimo! I a kako? Ali naj mu jaz predsedstvo prepustim? Ml mu boš ti načelstvo dal? Saj to je že, da ga častimo kot najboljšega telovadca na orodju. Smo mu torej pravični dovolj.« »Štefan,« je vzkliknil tedaj načelnik. »Veš, kaj je rekla naša Ana. Prapor mu dajte, je rekla, prapor. Boste videli, kako ga bo otroško vesel in kako bo hvaležen.« . . »Sam sem hotel že nocoj to sprožiti,« je dejal predsednik, vin dobil bi ga bil, če bi bil navzoč, ia ga ni bilo.« Koj nato pa je dodal: . »Anina misel pa ni neumna. Peter, povej j, platna za rjuhe, dalje moško in nsko perilo svilene jumperje, krasne rute in Ser, e, kravate, :ogavice, pavolo in drobnarije. Povsod >e javn covori, da se pri meni dobro in najceneje dc.i, Marija Rogelj. vicl mm angleški LIV. koks iN «EDN01N »"0 p. ČEBIM "" so BIH pri tej najbolje in b X Udi tiumi g"«" ,,sg? ANGL. KOVAŠKI PREMOG ™dk. postrežem, najcenEIEs s N n m N H N H N n N m h M M m K N Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred voino iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo In drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron. m H M N K In N K M h mm vtat« ji ata i VAtifAi TA ATA i k ATA A^k ATA i Na|popolne|S1 ST0EWER šivalni stroji rt Uvili*. krojač« in čevliarle ttr >• vaak dom. Proden «i naba*ite flrol, oflleito «i to irredooet pri tvrdkl L. Baraga, Ljubljana Sclenburg. ul. C'-Rrr^plačM pouk. IS letno jomotvo. Samo 250 a oddela »Kmetijska družba« ▼ Ljubljani — »Tvorrica kemič. izdelkov« v Hrastniku — Aotos Tonejc v Mariboru — in drugI gospodarski z«vodi in trgovci s umetnimi gno|Ui. Vsa pojasnila o pravilni uporabi tega gno|)ia ln t gnojenju sploh nudi brezplačno »PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA V LJUBLJANI«, GRUBARJEVO NABREŽJE 16. luinnn Nfl|ccnc|$c stresno krlffc! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 pre]« VIDIC.-KNEZ tovarne na Viču ln Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljBe preizkušene modele stre5ntkov, c eno alt dvema za režama, knkor tudi bobrovcev (blbar) ln ^ zidno opeko Na iel]o se pošlje tako) popis in ponudba I Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.t cospobanka ▼ lastni palači (vis a vis bolela „Unlon"). Telefon št. 57 in 470. Ratan potoneta {ekornofa urni« f* Slovenijo it. II.»M R«»«« poilnega tokovnega urada v Za«ob« »L 39.080 Pntlražmce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenib. Ekspozitura: Bled. KapMal ln rezerve skupno nad K 6o,ooo.ooo*-, vloge nad K 600,000.000—- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolj" tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcijo pod najugodnejšimi pogop Amerikanski oddelek! Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje amoriškib zapuščin. 9W PooblaSčen prodajalec srečlc Državne razredne loterije. "U Izdaja konzorcij »Domoljuba« V Odgovorni urednik Josip Grošelj v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.