^u05*uVb^
T?\f Pl ^
PBIhuHSKI DHEVK1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
LEGGETE in IV. pagina:
La relazione del comp. Laurenti alla conferenza dell UAIS
lot- \r či_	nor,	/10-7n\ Poštnina plačana v gotovini
IStO V - SteV. 282 (1372) Spedlzione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 30. novembra 1949
Cena 15 lir
PROSLAVA OHEVA REPUBLIKE FLRJ
V Trstu: svečan sprejem pri šefu Gospodarske delegacije FLRJ; v Kopru: sprejem pri komandantu Vojne uprave Jugoslovanske armade polk. Lencu -Ljudstvo proslavlja svoj veliki praznik po vseh krajih obeh con Tržaškega ozemlja
Kdrddj in DjilflS' TRRTiIFiZASEDANJE1WFC>RMAC:lJst(EGA URADA komunističnih partij
prispela v Beograd
tftST, 29. — Danes zvečer je ^fedil šef Gospodarske dele-&ije FLRJ v Trstu Knez Ivan '.'"Progo svečan sprejem v ^ jugoslovanskega državne-j*Praznika — Dneva republi-*■ Sprejema so se udeležili Mslavniki vsega tržaškega ;#v«ega življenja:	poveljnik
'"Sloameriških oboroženih sil ;!l). Airey z vodilnimi častni-*f’ dalje predstavniki civilnih fJ°lasti predsedstva cone Si šestih občin cone A, pred-^vniki raznih političnih sku-®. predstavniki kulturnega in posvetnega slovenskega in ®%nskega Življenja, pred-[Ovniki domačega in tujega itd.
^ toku sprejema je bil za go-Prirejen kratek, koncert z branim programom, pri kate-so sodelovali slovenski jetniki Rupel, Trošt, Bukovca in Lipovšek.
Sledila je zakuska.
Po vseh mestnih predelih raše ljudstvo prireja te dni i,ečane proslave četrte obletne proglasitve neodvisne FL in šeste obletnice drugega .tedanja AVNOJ-a. Prav ta-*° Se vrstijo proslave tudi po Vseh okoliških vaseh. O prosla-'ah poročamo na drugi strani ^šcga dnevnika.
KOPER, 29. — V ponedeljek Zv^er je' bila v obnovljenem tališču v Kopru slavnostna j^čemija za proslavo šeste ob-"'aice ustanovitve nove Jugove. Proslavi so prisostvova-V, Vsi predstavniki vojaške
oblasti, član; množičnih ?s>izacij in veliko število 1UK Navzoči so bili poleg l.^Odanta VUJA, tov. polkov-, 3 Lenca še tov. Ukmar. Bel-’arn, stoka, Sorta, Kralj Franc | drugi.
Akademijo je. otvoviLorkester vfeda JA iz Portoroža z igra-
%l himne «Hej, Slovani«, na-je imel tovariš major Jakopič Miljenko daljši govor. Jtdil je izbran in bogat kul-Si spored, pri katerem so delovali orkester odreda JA Portoroža, dijaki in pevski “Or Pomorskega tehnikuma iz '''ana, komorni zbor pod vod-tov. Ubalda Vrabca iz usta, članice sindikalne po-,r6Žnice VUJA in posamezniki '.'olo pevskimi .točkami in re-,Arijami.	Celoten spored je
dri. in strn, Otrožnega komi-teta K.P. za Istro, kmetijska šola Skocijan, vasi Škofije, pod jetja Cement, obdelovalne zadruge iz Umaga iz Novega gra da, Nove vasi (Buje) Centra italijanske prosvete iz Buj, sindikalnih podružnic, JOLO, Podzveze SHPZ, Buje, zadruge iz Krašice, pionirji iz Ga-žona, ljudstvo Kaštela. Prosvetnega društva «France
Bevk« iz Manžana in še številne druge.
Vse delegacije so prinesle poleg voščil tud; bogate darove. Tako delegacija tovarn pohištva STIL krasno izdelano mizo, delegacija Radia miniaturno anteno in pesem v italijanščini tov. Colosima, delegacija ZDTV pokal iz kristala, delegacija dijakov P. X. iz Pirana model barke, delegacija
Narodne Zaščite in not ran j Ut ] lik generator na turbine naj-zadev serijo slik naših vodite-1 večje jugoslovanske termične ljev, delegacija kmečko obdelovalnih zadrug pridelke zemlje, delegacija AF2 albume in podobno.
Gcdba jz Marezig je med sprejemom svirala borbene pesmi.
Poročila o proslavah po vseh krajih cone B objavljamo v Istrskem dnevniku.
Proslave v Jugoslaviji
kii
y vseh treh jezikih.
;.?*rene parnikov so četrt ure .‘‘le na čast prazniku, zvono-l koprske stolnice pa so še 52 23 uro pritrkavali na zvo-
»ove
M
Hk
^ Titovem trgu je gorel ve-
. kres, prav tako šo bili kre-}> 1 Po višinah nad Koprom. Svlm re izložbe so bile raz-tov ne in okrašene s slikami ^ variŠa Tita, raz oken pa so že 3 ®fedvečer vihrale zastave, v ^ Praznika
sedežu VUJA v Kopru je Cendant VUJA na dan če--v,.razglasitve
Ku
hL obletnice
’ spreiel predstavnike KP. Istrskega okrožja, mno-t,^1" organizacij, sindikatov,
J?*'ovalnih zadrug itd., ki so ^“esli čestitke, voščila in dali,,.6 vsega demokratičnega t?slya okrožja.
k.Vo3e častnitke in voščila so v imenu KP STO, se-0r tov. Branko Babič, v istrskega OLO pa tov. £j|!tram Julij. Pri sprejemu so ^navzoč; tudi tov. Ukmar jij Stoka Franc, Race Bo-Uj* piordano Luxa in drugi volj. člani demokratičnih organi).
L° k. Lenac se je za čestitke re*to zahvalil. Sledil je spre-jj1 delegacij iz tovarn, obde-zadrug in vasi. Svoja in darove so prinesle Racije; SIAZZ iz Izole, Se-kj,. elp, solin iz Pirana, M.L.O. I*lt.0, Pomorskega tehr.ikuma O*; filatelističnega kluba, % “‘Stičnega kluba, predstavah, 1^2 in notranjih zadev, %?.e8a LO Koper, gimnazije ‘Hmi .eUišča iz Portoroža, pio-Itof. Vanganela, Koštabor.e, skju ’ dekanov, Kopra, Italijan-^ItJ^cdnjjh šol iz Buj, sindh 5*l(j Podružnic tovarn Am-«t(l , 1» Arrigoni, Nardone,
dh,i ^niečko-obdelovalr.ih za-Buj Sv. Marije na
Hh,* SeKel
Materade, Turist Hotel \ a ' Hadio Koper, Pionirji Sim °na> celica KP. Momian %	’ delegacija ASI2Z okro-
V L 3eV in VaS‘- Edilita' •»''dlir*, gimnazije iz Buj, na podružnica VUJA, všlcl ’ tajnik In trije zmago-
^ ritirinšniam tCkU fiCZ
. 29.	— Agencija
■< ja’i. da sovjetskem področ-v ‘3aT da je prišlo do poža-Nt« nik‘h urana v Johann ttt, ”staeit na Saškem. Pri V žgubll življenje en ru-rhdarjcv je bilo lahko - PJlenili in ^ jih odpelja-
dlšnico.
:s
BEOGRAD, 29. — V vseh prestolnicah ljudskih republik so bile včeraj slovesne proslave dneva republike. Proslava v Zagrebu je bila v narodnem gledališču ob navzočnosti predsednika vlade LR Hrvatske Vladimirja Bakariča, članov politbiroja in vlade hrvatske republike, predsednika prezi-dija Ljudske skupščine LR Hrvatske, predstavnikov jugoslovanske vojske ter javnega in kulturnega življenja.
O šesti obletnici republike je govoril predsednik prezidi-ja Ljudske skupščine in član CK KPJ Karel Mrazovič.
Na slovesnem zborovanju v Ljubljani so bili navzoči predsednik vlade in tajnik CK KPS Miha Marinko, predsednik prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar, ki je govoril o važnosti dneva republike.
Slovesno zborovanje je bilo tudi v Sarajevu v narodnem gledališču LR Bosne in Hercegovine. Clan politbiroja CK KP Bosne in Hercegovine Hasan Bakič je govoril o prazniku republike.
Dan pred 29. novembrom je prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval nad 1300 najboljših delavcev za njihove zasluge in njihovo delovanje za utrditev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter za zgraditev socializma v državi. Med odlikovanimi delavci so znani borci, začetniki gibanja za visoko delovno storilnost.
V inozemstvu
Jugoslovanski državni praznik so slovesno proslavili pri vseh delegacijah Jugoslavije v inozemstvu. Pri sprejemu jugoslovanskega predstavništva v New Yorku so bili navzoči številni ameriški kulturni delavci člani konzularnega zbora v New Yorku ter ameriški predstavniki jugoslovanskega rodu.
S slovesne proslave na Dunaju so nameščenci jugoslovanskih predstavništev v Avstriji poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri izražajo svojo vdanost vodstvu Partije in države in obsojajo protirevolucionarno gonjo, ki jo Kominform vodi proti Jugoslaviji. Na čast jugoslovanskega državnega praznika so včeraj priredili na Dunaju v veliki koncertni dvorani «Verein» simfonični koncert skladb jugoslovanskih skladateljev. Dunajski simfonični orkester je pod vodstvom voditelja ljubljanskega opernega orkestra Hubada, izvajal dela raznih jugoslovanskih kladateljev.
Tudi v Rimu so v gledališki dvorani sinoči priredili koncert jugoslovanske sodobne glasbe v proslavo dneva republike. Prireditve so se udeležili znani jugoslovanski umetniki kakor Dragica Martinis, pevka zagrebške opere, in Mirko Dorner, prof. zagrebškega konservatorija. Koncert je vzbudil zanimanje rimskih glasbenih krogov. Navzoči so bili člani jugoslovanske kolonije v Rimu, številni bivši italijanski partizani in prijatelji nove Jugoslavije.
Otvoritev novih radijskih postaj
V Beogradu je danes začela delovati nova radijska postaja na kratke valove, ki je ena najjačjih te vrste na svetu. Ob otvoritvi nove postaje je predsednik odbora za radiooddajno službo pri jugoslovanski vladi Jovan Marinovič izjavil, da predstavlja začetek delovanja te postaje velik us-peh za jugoslovanske radiotchnike. Marinovič je poudaril, da bi moralo na podlagi pogodbe med jugoslovanskimi in sovjetskimi predstavniki izvršiti montažo radijske postaje 30 sovjetskih strokovnjakov v devetih mesecih Ta dela bi stala Jugoslavijo 100.000 dolarjev, t. j. 5 milijonov dinarjev. Vendar so spomladi tega leta sovjetski predstavniki obvestili jugoslovanske oblasti, da ne bodo izvedli montaže, in Sovjetsko zveza je tudi odpovedala dobavo nekaterih delov, potreb n ih za radijsko postajo. Marinovič je nato poudaril, da je
odbor za radijske oddaje pri jugoslovanski vladi razumel veliko važnost tako močnega propagandnega sredstva v sedanjem položaju in v letošnjem aprilu sklenil izvršiti z jugoslovanskimi strokovnimi kadri montažo radijske postaje ter jo otvoriti na dan republike. V manj ko petih mesecih so v državi nakupili ali izdelali dele, ki niso bili dobavljeni, in zaradi požrtvovalnega dela jugoslovanskih	inženirjev ter
monterjev se je nova radijska postaja lahko danes otvorila.
Ob zaključku je Marinovič izjavil: «Po petletnem načrtu moramo zgraditi nove radijske postaje v skupni jakosti 850 kw. Preostaja nam še 163 kw. da dovršimo petletni načrt. Na podlagi dosedanjih uspehov lahko zatrjujemo, da bomo v prihodnjih dveh letih dovršili in tudi znatno prekosili na tem sektorju predvidevanja petletnega načrta«.
Tudi v Zagrebu so otvorili novo radijsko postajo v jakosti 135 k\v. Tudi to so zgradili v rekordnem času. Z otvoritvijo teh dveh radijskih postaj je skupna jakost jugoslovanskih radijskih postaj prešla Od 167 na 452 kw. V kratkem bodo tudi dokončali z graditvijo dveh novih radijskih postaj, katerih skupna jakost bo 235 kw, tako da bo jakost jugoslovanskih radijskih postaj znašala 687 kw, dočim je y stari Jugoslaviji znašala jakost oddajnih postaj skupno 56 kw.
Uspehi jugoslovanske industrije
Na Jesenicah so danes ob navzočnosti 6000 delavcev, predstavnikov množičnih organizacij, partije, vlade in vojske spravili v obrat veliko delavnico kovinastih plošč. Zgradili so jo jugoslovanski delavci v poldrugem letu in bo že prihodnje leto dobavljala ladjedelnicam in drugim industri-skim področjem trikrat večjo količino materiala kakor do sedaj. Zmogljivost te tovarne je štnkrat večja kakor prejšnja in potrebuje manj delavcev za isto delo. Graditelje tega objekta jugoslovanskega kovinarstva je pozdravil predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, ki je poudaril, da je ta novi objekt dokaz zmožnosti in domovinske ljubezni delavcev, ki so ga zgradili.
V bodočem kovinarskem kombinatu v Sisku so danes spravili v obrat največjo visoko peč v Jugoslaviji. Na velikem zborovanju ob tej priliki je minister za težko industrijo Franc Leskošek poudaril, da so domača podjetja kljub poizkusom CSR in Bolgarije, da bi ovirali graditev, uspela spravi-
ti v obrat to visoko peč. Na ta način je jugoslovanska težka industrija dosegla važne uspehe. Minister Leskošek je tudi poudaril, da je ta velike zmaga jugoslovanskih delavcev najboljši odgovor vsem vodite ljem držav, kjer klevetajo Ju goslavijo, in katerih svobodo, neodvisnost ter enakopravnost danes ti voditelji prodajajo raznim Rokosovskim.
V Velikem Kostolcu v Srbiji so danes spravili v obrat ve.
centrale. Novi generator ima 10.500 Kw jakosti. Ko bo dokončana graditev še ostalih generatorjev, bo Beograd in ves industrijski rudarski bazen iz vzhodne Srbije prejemal iz Ko-stolca 150 milijonov Kw električnega toka letno.
Minister za električno gospodarstvo FLRJ Nikola Petrovič je pozdravil ta veliki uspeh in poudaril, da je ta centrala deseta v vrsti zveznih električnih central, zgrajenih zadnja leta v Jugoslaviji.
Z otvoritvene proslave so graditelji poslal; pozdravno brzojavko maršalu Titu in CK KPJ. 35 proglašenih' udarnikov in udarnic je tudi poslalo brzojavko maršalu Titu, s katero javljajo, da so že začeli delati za drugi petletni načrt.
Na beograjski univerzi so danes odkrili spominsko ploščo v spomin 27 študentov, ki so padli v osvobodilni vojni in ki so bili odlikovani z redom narodnih junakov.
BEOGRAD, 29. — Voditelja jugoslovanske delegacije na sedanjem zasedanju OZN Edvard Kardelj in Milovan Djilas sta danes skupno z ostalimi člani delegacije prispela V Beograd. Ob prihodu so jih sprejeli člani politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič, Moša Pijade, Blagoje Neškovič, Boris Kidrič in druge osebnosti.
Upor aa Filipinih
MANILA, 28. — Polkovnik Torralba, namestnik poveljnika filipinskega vojaškega orožni-štva, je danes dopoldne izjavil, da se je okrog 1000 upornikov utrdilo v hribih južno od Ba-tange. Po njegovi izjavi so v nedavnih spopadih uporniki izgubili večje število ljudi, ki ga ni točno označil, orožništvo pa je izgubilo 39 mož.
Lavoratori
Ascoltate oggi il
aPANORAMA SINDACALEi) di
B. PETRONIO
che verra trasmesso dalla Radio Trieste - zona jugo-slava alle ore 19.45 sulla lun-ghezza d’onda di 240 m.
I
Informbiro trdoglavo ponavlja že leto in pol staro laž, da „so socialna pod-laga režima v FLRJ kulaki na vaseh in kapitalistični elementi v mestih"
BUDIMPEŠTA, 29. - Končno je po enem letu in pol prišlo do tretjega zasedanja Informacijskega urada komunističnih partij, ki se je v drugi polovici novembra vršilo na Madžarskem. Navzoči so bili: za KP Bolgarije Cervenkov in Popto-mov, za KR Romunije Georgi-ju Dej, I. Kišinevski, A. Mo-ghiorosc; za madžarsko stranko delavcev M. Rakosci, E. Ghere, I. Reva j, I. Kadar; za Združeno delavsko poljsko stranko I. Berman, A. Zavadski; za KP (b) ZSSR M. Suslov in I. Ju-din; za KP Francije J. Duclos, E. Fajon, G. Cogniot; za KP CSR P. Slanski, Sc. Bastavan-ski, L. Koprgiva, B. Ghemin-der in za KR Italije P. Togliatti, E. D’Onofrio in A. Cicalini.
Na zasedanju so bila podana sledeča poročila:	M.	Suslov
«Obramba miru in bortv proti vojnim hujskačem«; P- Togliatti ((Enotnost delavskega razreda in komunistične ter delavske partije« in poročilo Gheor-ghiu Dejax ((Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in vohunov«.
Nas zanima predvsem Deje-vo poročilo o KP Jugoslavije
KLEROFAŠ1ST1ČN1 TEROR V TORREMAGGIORE V ITALIJI
Dve smrtni žrtvi Scelbove policije
Delavci so se zabarikadirali v prostore sindikalnih organizacij - Earabinirji so streljali Dva delavca mrtva, eden težko ranjen, 38 aretiranih, nekaj karabinirjev ranjenih
TORREMAGGIORE, 29. - Pro-1 ru sovjetske vlade leta 1917. tiljudska politika De Gasperije- sovjetske predloge za razoro-ve klerofašistične vlade je zo- žitev med obema vojnama, so-
pet terjala nove Žrtve med delovnim ljudstvom. V malem mestu Torrcmaggiore v pokrajini Puglie so se delavci in velika množica ljudstva zbrali na trgu na zborovanju, o katerem javljajo uradna poročila, da «ni bilo dovoljeno«.
Karabinirji so navalili na množico in jo skušali razgnati. Ljudstvo se je surovemu nastopu orožnikov uprlo iu branilo; pri hudem spopadu, ki je sledil, je bilo nekaj karabinirjev ranjenih. Delavci so se nato zabarikadirali v prostore sindikalnih organizacij, da ge u-branijo pred napadom karabinirjev, ki so začel; streljati. Prj streljanju so karabinerji u-bili dva delavca in enega težko ranili. Spopad je trajal skoraj dve uri in šele v poznih urah je zavladal mir. Razburjenje in ogorčenje med prebivalstvom pa je veliko. Policija je aretirala 38 oseb, med katerimi je 10 žensk. Med karabinerji je bil 12 ranjenih.
Delo shnpščine OZN
vjetsko-nemški nenapadalni pakt itd. Govoril je nato o an-gloameriških pripravah na vojno ter omenil med drugim graditev vojaških baz v Španiji, atlantski pakt, vojaško ojače-nje Irana in Turčije ter gonjo proti Sovjetdtai zvezi.
Ameriški delegat pa je nato pozval Sovjetsko zvezo, naj zamenja propagandne geste z resničnimi napori za ureditev glavnih nesporazumljenj.
Pred posebnim političnim odborom, pa se le vedno nadaljuje razpravljanje Q internacionalizaciji Jeruzalema.
Odbor je sklenil ustanovitev pododbora, ki naj preuči razne predloge, ki so bili stavljeni med debato o vprašanju Jeruzalema. Jutri se bo začelo razpravljanje o arabskih beguncih.
RIM — Italijanski senat je s 172 glasovi proti 89 in 9 vzdržanimi izglasoval zaupnico De Gasperijevi vladi.
TIRANA, 29.	—	Albanska
tiskovna agencija javlja, da je Enver Hodža ob proslavi 5. obletnice asvoboditve Albanije izdal proglas na albansko vojsko kot vrhovn; poveljnik vojske.
LAKE SUCCESS, 29. — Pred glavno skupščino OZN so danes razpravljali o sovjetskem predlogu za mirovni pakt, glede katerega se je te dni zaključilo razpravljanje pred političnim odborom. Govoril je sovjetski zunanji minister Višinski, ki je ponovno zagovarjal svoj predlog, ki pa ga je v petek politični odbor zavrnil. Višinski je
označil za klevete in laži tezo I NEW RORK, 29. — List ame-nasprotnikov sovjetskega pred- riških Slovencev jugoslovan-loga v političnem odboru in skega rodu «Novi list«, ki je je govoril o mirovni politiki začel pred kratkim izhajati v Sovjetske zveze po njeni usta-lNew Yorku, da obvešča jugo-novitvi. Navedel je ukaze o mi-1 slovanske izseljence o sociali-
i Jugoslovani
obsoiaia klevete proti FLRJ
stični stvarnosti v Jugoslaviji, uspehe v Jugoslaviji. Pismo je
objavlja pismo skupine Ameri čanov jugoslovanskega rodu, v katerem je med drugim rečeno: Trdno smo prepričani, da narodi Jugoslavije bolj od kogap koli poznajo položaj v svoji državi, in nihče nima pravice vsiljevati jim varuhe. Zaradi tega obsojamo vse, ki govorijo laži na račun jugoslovanskih narodov in njihovih voditeljev in ki nam prikrivajo velike
podpisalo 64 aktivnih članov in predstavnikov številnih organizacij jugoslovanskih izseljencev v Cikagu.
LION, 29. — Letalo družbe
«Air France«, ki vozi na progi Tunis-Pariz, v katerem je bilo 20 oseb, se je zružilo na zemljo v departmanu Isere. Štiri čla ni posadke so bili ubiti.
in tozadevna resolucija, ki so jo soglasno na zasedanju sprejeli. Resolucija obsega nekaj več kot tri časopisne stolpce in je mnogo krajša od zloglasne resolucije z II. zasedanja Informbiroja y Romuniji pred enim letom in pol. Kakšno vrednost more imeti ta resolucija. pa nam najbolje pove sledeči stavek, ki ga dobesedno citiramo:
((Socialna baza tega režima so kulaki na vaseh in kapitalistični elementi v mestu. Oblast v Jugoslaviji je dejansko v rokah reakcionarnih proti-ljudskih elementov. V centralne in krajevne organe se uvajajo politični ljudje starih buržoaznih strank, kulaki in drugi ljudski demokraciji sovražni elementi« itd.
Dalje pravi ta najnovejša resolucija Informbiroja:
«Angloameriški finančni in in industrijski krogi investirajo svoje kapitale v jugoslovansko gospodarstvo in ustvarjajo iz Jugoslavije agrarni privesek, izvor surovin za tuji kapital«.
Dalje:
((Politika jugoslovanskih vladnih ljudi na vasi ima značaj kapitalistične in kulaške politike. Pseudozadruge, ki so l;i-le vzpostavljene z nasiljem na vaseh, so v rokah kulakov in njihovih agentov in predstavljajo sredstva izkoriščanja velikih množic delovnih kmetov«.
Vse to smatra Informacijski urad za (mepobitna dejstva«, na temelju katerih je ((dokazan prehod Titove klike k fašizmu in v mednarodni imperialistični tabor«. Hkrati pa ugotavlja IU, da »Titova skupina« ne šteje več samo štiri člane: Tita, Rankoviča, Kardelja in Dji-lasa, in dodaja k tem štirim imenom še sledeča:	Pijade,
Gošnjak, Maalarič, Bebler, Mrazovič, Vukmanovič, Koča Popovič, Kidrič, Neškovič, Zlatič, Velebit, Koliševski «in drugi« ter jih označuje za sovražnike delavskega razreda in kmetov ekakor tudi za sovražnike narodov Jugoslavije«. Ta skupina je po mnenju IU ((izdala interese države in
likvidirala politično neodvisnost ter gospodarsko avtonomijo Jugoslavije«. Vse skupaj pa imenuje IU «vohunsko Skupino«, medtem ko med »kliko« prišteva samo Tita, Rankoviča in Djilasa . . .
Končno Informbiro takole ščuva komunistične partije proti Jugoslaviji:
((Informacijski urad smatra da je naloga komunističnih in delavskih partij, borba proti vohunom in morilcem Titove klike mednarodna dolžnost vseh komunističnih in delavr skih partij.
* * #
Resnično ni prav nič težko za vsakega Jugoslovana kakor tudi za vsakogar, če je bil le en sam dan v Jugoslaviji ugotoviti, kako so t>se trditve te najnovejše resolucije IU lažnji-ve in podle. Prav zaradi tega bo odgovor Komunistične partije Jugoslavije tudi na to resolucijo zelo lahek, saj nanjo lahko odgovori vsak Jugoslovan, ki se ni skregal s svojo lastno pametjo in vestjo.
Poudarjamo ob tej priliki le to, da resolucija vsebuje vsoto vsega tistega najogabnejšega blata kar so ga v svojem tisku in preko radiooddajnih postaj zmetali v zadnjem letu, in pol na Jugoslavijo. Resolucija enostavno našteva stvari, ki sploh ne obstajajo.
Nikjer ni sledu nobenemu konkretnemu primeru in ga tudi ne more biti, kajti primerov, da kulaki vladajo na vaseh, ni kakor prav tako ni primerov, da bi v mestih sploh obstojali še kapitalistični elementi kakršne koli vrste.
Prav. tako je nemogoče 'najti kakršen koli primer, da bi ari' gloameriški finančni krogi kjerkoli v Jugoslaviji investirali svoje finančne in industrijske kapitale. Zato tudi ne more biti resnična trditev, da so ti finančni industrijski krogi napravili iz Jugoslavije privesek in izvor surovin za tuji kapital!
Toliko za enkrat. Prihodnjič po. bomo objavili podroben in dokumentiran odgovor tudi na to najvejšo lažnivo in podlo resolucijo.
ČBRIHINE PHFB BSVOBDDITVIID
Kuominlangova vlada se je že preselila izCungkinga. proti kateremu prodira ljudska vojska z več strani - Čuenlaj opozarja države, ki bi nudile zatočišče kuomintangovcem, da bo ljudska vojska povsod zasledovala nacionalistične reakcionarje do njihovega uničenja
CUNGKING, 29. — Zmeda v Cungkir.gu je že skoraj popolna. Hitro približevanje ljudske vojske in umikanje kuomintan-govcev j.e povzročilo nervoznost, ki je pred predajo kaxe-ka mesta, - zlasti, če gre za prestolnico, . neizogibna. Vendar se ljudstvo ne vznemirja, kajti predobro ve, da čete kitajske ljudske vojske niso ni-kake roparske tolpe, temveč skrajno disciplinirana vojska, ki prihaja kot osvoboditeljica. Ljudje se boje edino brezglavega norenja nacionalistov, ki pred umikom navadno naredi-raais uiif ih ‘apoiiS ogouui oC ni v nikako strateško korist, pač pa močno prizadene prebivalstvo. Pred prihodom ljudske vojske se vznemirjajo samo tisti, katerim pomeni prihod ljudske oblasti konec njihovega izkoriščanja drugih^ ljudi.
Potniki, ki so danes z leta-
lom prispeli iz Cungkinga v Hongkong, izjavljajo, da je letališče v Cungkingu že pod ognjem topništva ljudske vojske. Ko so se namreč ti potniki pripravljali na odhod, je topništvo ljudske vojske odprlo ogenj in letalo je brez vsakega odlašanja takoj odletelo, ne da bi niti vzelo s seboj vso prtljago.
Danes se je več ministrstev z letalom preselilo iz Cung kinga v Cengtu, severno-za-padno od čunkinga. Centgu bo namreč odslej nova kuo-mintangovska prestolnica, — začasna seveda, kajti tudi od tukaj se bo treba kmalu seliti in kmalu ne bo več prostora za prestolnice — razen izven Kitajske. Od današnjega večera dalje v Hong kongu ne spre-
v Nanuenčuer.1, toplice, ki leže manj kot 15 km južno od Cungkinga. Neka druga kolona ljudske vojske se približuje Cung kingu z vzhoda. Cete, ki so si osvojile želežniško križišče. Cišiang, južno od mesta, so danes dopoldne vkorakale v v Tušin, ki leži takoj zunaj Cung kinga.
Na južnem bregu Jangceja se vrše hudi boji. Posadka mesta je baje odločena braniti mesto. Vendar so to le nedosegljive želje, kajti ljudska vojska nima r.ikakega namena mnogo ustavljali se na svojem pohodu. In tako smo lahko prepričani, da ni več daleč trenutek, ko bo prispela vest, da se je tudi Cung king rešil Can-gajška in njegovih razbojnikov.
Po Hongkongu se govori, da
jemajo več brzojavk za Cung namerava Cangajšek spet pre kinS-	(vzeti predsedstvo vlade 25. de-
Prednje straže ljudske voj- cembra. Začasnemu predsedniške so baje včeraj že prispele I ku republike Licungjenu je
Po diskusiji o premestitvi slovenskega otroškega vrtca iz Rojana na Greto je na včerajšnji seji občinskega sveta občinski odbornik prof. Sciolis pokazal, s kako »prijaznim in skrbnim očesom ((gleda občinski odbor na slovenske šole. Občinski svetnik Slovansko-italijanske ljudske fronte dr. Jože Dekleva je namreč vložil pismeno vprašanje, ali je gospodu županu znano, da je VU pred kratkim sklenila .ukiniti 22 razredov slovenskih osnovnih šol ter odpustiti primerno število slovenskih učiteljev in kaj misli gospod župan pri kompetentnih oblasteh ukreniti, da se takšne, za slovensko šolo škodljive odločbe, prckli-£ejo. V jmenu tistih ki ne puste nobene prilike, da škodujejo slovenski kulturi in ki slovenske kulturne delavce na fašistični način napadajo; ki se ne sramujejo nikake podlosti, da lahko izpodkopavajo delovanje slovenskih prosvetnih društev in ki so vodili celo kampanjo proti vpisovanju slovenskih otrok v slovenske šole — česar slovensko ljudstvo na primorskem ne bo nikoli pozabilo — sta «kuIturonosca» ^erlan in «dott.» Bidovec vložila iz čisto demngoških razlogov nekak predlog, da naj
Slovenske šole pred tržaškim občinskim svetom
predsedstvo občinskega sveta posreduje pri oblasteh glede slovenskih šol.
Občinski odbornik Sciolis je odgovarjal na obe vlogi istočasno. Dejal je, da vprašanje šol ne spada v ožjo kompetenco občine, ki svojih dolžnosti do šole ne more eksekutivno izvajati, kajti za to je postavljeno višje šolsko nadzorništvo. Vendar pa imajo občinski svetniki pravico, da o vseh vprašanjih, ki se tičejo šole, vprašujejo in zato bo tudi on dal odgovor po informacijah, ki si jih je v ta namen oskrbel. Poudaril je zlasti, da hoče biti skrajno objektiven; da ne gre za njegovo osebno mnenje temveč za uradne podatke in ugotovitve.
In nato je prof. Sciolis pričel navajati svoje «ugotovitve», pri katerih se je lahko takoj v začetku ugotovilo, da vprašanja slovenskega šolstva ali ne pozna ali pa se dela, da ga rje pozna. Niti prvo niti drugo rti opravičljivo. Prof. Sciolis je namreč pričel svoja izvajanja s tem, da je dej?!, da so bile
slovenske šole ustanovljene leta 1945. Ce je prof. Sciolis Tržačan, potem bi kot domačin lahko vedel, da so slovenske šole v Trstu že bile in torej leta 1945 niso mogle biti šele ustanovljene. Ce je namreč g. prof. Sciolis Tržačan, potem bi moral tudi kot šolnik vedeti, da je V Trstu kot na ostalem Slovenskem Primorju slovenske šole zatrl fašizem. In končno bi se lahko prof. Sciolis poučil tudi o tem, da so bile slovenske šole, ki jih je fašizem zatrl, obnovljene že med osvobodilno borbo in jih torej leta 1945 ni bilo treba nikomur šele ustanavljati.
Zakaj torej g. prof Sciolis v funkciji občinskega odbornika slepomiši in zakaj stvari ne pove točno tako, kot so se zgodile, ako hoče govoriti o neki objektivnosti? Nam prav za prav njegov odgovor na ta naša vprašanja ni potreben.
Mi smo namreč bolj prepričani o drugi alternativi in sicer, da so g. prof. Sciollsu vse te stvari prav tako dobro znane kot nam, pač pa da hoče s svo-
jega uradnega mesta v občinskem odboru zavestno varati občinski svet. Res je sicer, da je večina občinskih svetnikov toliko v letih, da se lahko sama spominja obstoja slovenskih šol v Trstu, toda ti ljudje se danes ne marajo ničesar spominjati in ničesar vedeti. Tako ni bilo ne iz ust. g. prof. Scio-lisa in ne katerega drugega italijanskega občinskega svetnika, ki pripada večini, besede, s katero bi ti ljudje obsodili fašistično nasilje nad. slovensko šolo. Ce kdaj, se nam zdi tukaj umestno poudariti; qui tacet, consentire videtur. (Kot vidite,
«tovariš» dr. Agneletto italijanski občinski svetniki se prav nič ne podvizajo, da bi odrivali od sebe krivdo za gorje, ki so ga morali Slovenci prestati pod fašisti. Mislimo, da razumete, zakaj smo to pripomnili).
Občinski odbornik Sciolis je nadaljeval svoja izvajanja, češ da se slovenska šola šele urejuje. Znano nam je, kakšno je to ((urejevanje« in o njem pišemo že štiri leta. Vse sloveu- bil o tem poučen, pa je kljub
sko ljudstvo na Tržaškem ozemlju je že ponovno dvignilo val protestov proti načinom upravljanja slovenske šole pod VU in v zadnjem času pod šovinističnim višjim šolskim nadzor-ništvom, ki je izključno v italijanskih rokah in kot tako v opreki z vsako pravičnostjo — odloča tudi q slovenskih šolah.
Prof. Sciolis je poudaril, da ni bil noben slovenski razred ukinjen, temveč da so bile samo združene nekatere paralelke, vendar tako, da ludi po združitvi število učencev v razredu ni preveč naraslo, kar bi ne bilo v skladu s pedagoškimi načeli.
Dasi je bi! prof. Sciolis o-borožen s kupom papirjev z najrazličnejšimi številkami, vendar ni vedel in ni povedal, — ali pa je vedel, pa ni hotel povedati, — da so bili tudi nekateri razredi različne stopnje združeni kot se je to zgodilo v Nabrežini, Bazovici in v Slivnem. Ker si ne moremo misliti, da bj prof, Sciolis ne
temu na slovesen način podal drugačno izjavo, se zopet ne moremo ubraniti mnenja, da je hotel varati občinski svet. Jasno, da mu je po vsem tem ukinjanje slovenskih razredov »normale attivita amministra-tiva«.
Tov. dr. Dekleva je v odgovoru pravilno poudaril, da vidi slovensko ljudstvo v ukinit-vj slovenskih razredov začetek likvidiranja slovenske šole. Zato se je vse slovensko prebivalstvo ogorčeno dvignilo in proti tem ukrepom protestiralo z resolucijami s tisoči podpisov. In vsi slovenski profesorji in učitelji so brez ozira na politično prepričanje v protest en dan stavkali Tov. dr. Dekleva si je pridržal pravico, da bo o tem vprašanju vložil novo interpelacijo v proračunski razpravi.
Z zadrževanim patosom izgovorjene besede demokristjan-ske svetovalke Bastianijeve, češ če se govori o obrambi slovenske šole, je treba govoriti tudi o obrambi italijanskih šol, ki da so v slabšem položaju kot slovenske, niso naletele na nikak odziv niti pri večinski skupini in so se klavrno zgubile, med nadaljnjimi vprašanji drugih občinskih odbornikov, ki niso bila v zvezi s šolo.
baje sporočil, da lahko gre v Ameriko le kot navaden potnik in ne kot predsednik. Licung-gjerj je namreč že zaposil vizum za potovanje v Ameriko. Licungjen se odpravlja v Ameriko zgolj zaradi tega, ker rabi zdravnike kakršnih na Kitaj, tkem nimajo. Ce takšna razlaga za njegovo potovanje ni povsem prepričljiva, si ga smemo razlagati tudi kako drugače.
Zunanji minister ljudske republike Kitajske Cuenlaj je poslal tujun diplomatskim predstavnikom na Kitajskem izjavo, kjer pravi med dru-
LEGGETE
nel nostro numero di domani la VIII puntata della
„Storia del movimenlo sindacale di Trieste"
del comp. B, Petronio
gim:	((Narodno osvobodilna
vojska, ki energično nadaljuje z likvidacijo kuomintangovih reakcionarnih čet in ki je o-svobodila široka področja južne in južno zapadne Kitajske, je dospela do južnozapadne meje naše države. Reakcionarne t°lpe pod vodstvom Cangaj-ška in drugih, ki obračajo svoje upanje proti Vietnamu in drugim obmejnim pokrajinam, skušajo najti V teh državah pribežališče, da b; se reorganizirale in pripravile za morebitni povratek. Zaradi tega v imenu centralne vlade ljudske republike Kitajske slovesno čipom in jam francosko vlado ter vlade držav, ki mejijo na Kitajsko, da je naša viada odločena, da popolnoma uniči vse reakcionarne oborožene sile. Povsod, kamor bi se raztepene kuomintangove sile zatekle, ima centralna ljudska vlada pravico slediti jim. Katera ko-l.i. vlada, ki bi dala pribežališče reakcionarnim silam kuo-mintanga. bo za to dejanje odgovorna in odgovorna bo tudi za vse iz tega izvirajoče posledice«.
Radio Vietnama izjavlja, da kitajska ljudstva ter ljudstva Vietnama vodijo isto osvobodilno borbo proti imperialistom. Zmage teh dveh ljudstev bodo pospešile prijateljske vezi med obema. Tako je v brzojavki sporočil Maocetung Ho-čiminhu. S to brzojavko, v kateri izraža svoja čustva simpatije, je Maocetung odgovoril na brzojavko s čestitkami, ki mu jo je poslal Hočiminh ob ustanovitvi njegove vlade.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Prebivalci Doline
dostojno proslavili obletnico AVNOJ-a
Demokratični prebivalci naše prijazne vasice Doline so pre teklo nedeljo dostojno proslavili šesto obletnico AVNOJ-a. Proslave se je udeležilo veliko število vaščanov, ki so z zanimanjem sledili govoru tov. Godine, ki je v kratkih besedah orisal pomen proslave.
Med poslušalci je bilo tudi nekaj domačih kominformiitov, ki so prišli na proslavo z namenom, da bi motili njen pO' tek; toda stvarne besede govor riika in pa odločno zadržanje poštenih domačinov, so jim dali razumeti, da se naše ljudstvo ne straši več njihovih izzivanj ter da zna nanje tudi odgovoriti kot si razbijači demokratičnega gibanja zaslužijo. Niti bežen «obisk» dolinskega župana Lovrihe ni mogel Vzbuditi ta-kega ozračja, ki to se ga Vida-lijevi razbijači nadejali.
Na proslavi je sodeloval tudi pevski zbor «Vodnik», ki ga je vodil tov. Marc Cvetko, Zapel je nekaj pesmi, ki so žele med občinstvom odobravanje in priznanje.
Še vedno protesti v mn
ki vrni iz Trsta v Hrvatine
Ze pred. dnevi smo pisali o nezadovoljstvu in ogorčenju, ki vlada med prebivalstvom Milj ter okoliških vasi zaradi povišanja cene vožnji na avtobusu, ki vozi iz Trsta do Hrvatinov in nazaj. Dokler so bila že K pa vremena in so se delavci iz Milj in okoliških vasi vozili na delo v Trst s kolesi in s parnikom, ni bilo vprašanje avtobusa tako nujno. Toda z nastopom grdega vremena, so bili delavci prisiljeni pbslufitt se avtobusa, ki jih je tako dnevno zapeljal do Trsta. Čeprav avtobus sam še 'zdaleč ne odgovarja ieliam in zahtevam številnih potnikov, so se tl hočeš nočeš s takim položajem pač zadovoljili; ogorčeno pa so stopili o protest čim so izvedeli. da namerava vodstvo avtobusnega podjetja podražiti cene vožnji na zgoraj omenjenem avtobusu. Ker so argumenti, ki jih je v opravičilo za povišanje voznega listka navedlo vodstvo avtobusnega podjetja, zelo klavrni, so delavci in drugi potniki sklenili, da se avtobusa ne bodo posluževali več, dokler ne bo to vprašanje pravično rešeno.
Delavci Milj in okoliških va-'si, ki živijo že v tako težkih razmerah, zahtevajo od odgovornih oblasti, da se za rešitev tega vprašanja pozanimajo ter ukrenejo vse potrebno, da ostane ceng vožnji ncizpremenje-na.
Seja tržaškega občinskega sveta
Občinski odbor noče spomenikov žrtvam narodnoosvodilne borbe
Današnja občinska seja se je prav za prav odigrala pred prehodom na dnevni red. Na vrsto je namreč prišla točka
7 dnevnega reda, t. j. razpravljanje o proračunu za leto 1950.
In ko je župan dai besedo občinskemu odborniku dr. Fran-kitu, je ta pričel čitati obširen predlog proračuna. Ko je ob 8,20 nehal, Citati, je bila javna seja zaključena in nadaljeval,! se je kot tajna.
Pred prehodom na dnevni red pa so posamezni občinski odborniki odgovarjali na nekatere interpelacije oz. vprašanja ali predloge nekaterih občinskih svetnikov uli posameznih skupin. Tako smo zvedeli. da se bo glede omejitve-električne energije uredilo tako, da se bodo od časa do časa turnusi zamenjali. Nadalje je občinski odbornik Bonettl dejal, da je v študiju ureditev vprašanja gradnje kioskov oz. čakalnic na izpostavljenih tramvajskih postajah. Glede zahteve, da se uvede avtobusna zveza med pomolom v lesnem skladišču in Tovarno strojev, je Bonetti dejal, da je težava v tem, ker prav takrat, ko se pripeljejo delavci iz Milj, ni na razpolago vozil; v tistih urah se namreč na vseh progah vozi največ ljudi. Toda lahko bi mogoče tej potrebi odpomoglo podjetje samo, če bi poskrbelo vozilo za prevoz svojih delavcev, ali pa, če bi doseglo, da bi parnik pristajal kar v pristanišču samih strojnih tovarn.
Nato je imel daljše poročilo o ceetah podžupan dr. ing. VI-sintin. V tem poročilu, ki je bilo nekak odgovor na več interpelacij za izboljšanje te ali one ceste, je gospod podžupan navedel mnogo številk, ki so nekatere zelo visoke, lahko tudi poučne in zanimive, — nikakor pa ni povedal, kako visoko je število razmetanih milijonov za ceste, ki so bile zopet uničene, ko so bile komaj popravljene. Tudi ni povedal, zakaj so se razmetavali milijoni za popravila cest. ki popravila prav za prav še niso bile potrebne, zanemarile pa so se tiste ceste, ki služijo predvsem delovnim ljudem. Posebno poglavje pri tržaških cestah pa so zasebne ceste. Tako imamo ponekod skrajno zanemarjene ceste, — in to tudi v predelih med gosposkimi vilami — za katere zasebni lastniki ne skrbe, češ zame je tudi taka cesta dobra.
a občina se pa tudi zanje ne zmeni, ker so — zasebne. Zanimivo pri tem je to, kot je dr. Višlnitin sam izjavil, da se ob čina celo nekoliko branj sPre-jeti teke ceste v dar; potem jo namreč obvezana skrbeti zanje.
Odbor za postavitev spomenika žrtvam r.arodno osvobodilne borbe iz Skednja, je pred kratkim na svojo prošnjo, da sme postaviti spomenik np trgu v Skednju, prejel županov odgovor, da se ta spomenik ne sme postaviti, ker ne odgovarja estetičnim zahtevam. Na včerajšnji seji je podžupan Vislnttn odgovarjal tudi na interpelacijo glede tega negativnega odgovora. Zopet je navajal pomisleke s stališča estetike, vendar je dejal, da prav za prav ni občina odbila pro-
šnje za postavitev spomenika,
temveč nadzorni spomeniški urad, ki se je skliceval tudi na zakone. Zakon je sicer iz leta
1927, toda če je uporaben proti borcem iz narodno osvobodilne vojne, proti demokratskemu gibanju in proti antifašistom, je
(Nadaljevanje na IV. strani.)
Tajna seja tržaškega občinskega odbora
V sredo je bila tajna seja tržaškega občinskega odbora.
Ker pa tajne občinske seje novinarji nimajo vstopa, smo prejeli pismeno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče; Sprejeli so sklen, da se upo-
rabi 410.000 ijr za prenovitev otroških jasij v ulici Ambo 5 v otroški vrtec, ker se je pokazala ta potreba v obljudenem okraju pri Sv. Savi za zelo nujno.
Določena je bila nova tarifa za prenos mrtvih živali v krematorij. Delavcem na pokopališčih pa so povišali prejemke. Izredne doklade so bila priznane 20 delavcem, zaposlenih pri openskem tramvaju, ki so prostovoljno pomagali pri delih v šoli v Kolonji. Na koncu sta bila sprejeta 'e dva sklepa Provincialnega odposlanstva za cono, ki izenačujeta plače delavcev s plačami državnih delavcev kakor tudi plače nižjih delavcev s plačami občinskih delavcev.
CODME METODE ZASLIŠEVANJA NEKATERIH POLICISTOV
Zopet „sequestro di persona"
pred tržaškim porotnim sodiščem
Priča Fabjan Marija izpovedala pred sodiščem, kako so jo pri zasliševanju pretepali in ji grozili nekateri člani civilne policije
Novembra lani je civilna policija našla med Saležem in Koludrovico razpadlo ti-uplo moškega, katero so pozneje identificirali za učitelja C.aha-rijo Viktorja. Njega so junija 1945 aretirali pripadniki narodne zaščite z Nabrežine. Do odkritja trupla jc bila usoda Pokojnega neznana in tudi sedaj policija še ni mogla ugotoviti, kdaj je bil pokojni ubit. Policija pa je po najdbi trupla uvedla preiskavo in nato prija-vila sodišču S oseb, ki so sedaj pred porotnim sodiščem obtožene «sequestro di perjema« in umora. Pod obtožbo «sequestro» so na zatožni klopi Pcrtot Stanislav, Pertot Ignacij, Caha-rija Jože, Štolfa Lojze, Marti-nis Giordano, Soave Lojze — usi na začasni svobodi — in Skrk Rudolf, proti kateremu se vrši razprava v njegovi odsotnosti. Osmi obtoženec, ki bo sojen tudi v odsotnosti, pa jc Rupel Ivan, katerega obtožujejo «sequestro di persona» in naklepnega umora.
Včerajšnja razprava proti 6 članom narodne zaščite z Nabrežine, ki nimajo s smrtjo pokojnega Caharije nobene dru-
$ seje nabrežinskega občinskega svela
SLOVENSKE OBČINE NE BODO
ubnai/ljale s|iomenikoi/ tajim i/ojakom
Občinski svet sprejel resolucijo LF, ki zahteva gledališče Verdi za predstave SNG
ge zveze kot samo to, da so ga | je bila drugi dan, to je 24
V nadaljevanju občinske seje nabrežinske občine je prišla v ponedeljek po prečitanem zapisniku na vrsto 9. točka dnev-negu reda, pri čemer so se svetovalci zedinili za nakup motornega vozila, ki naj bi služil mnogovrstnim občinskim potrebam y tem pogledu. Prešli So nato na volitev upravnega odbora konzorcija zdravstvene in izterjevalne službe za občino Nabrežino, Zgonik in Re* pentabor, v katerega so bili izvoljeni Stanko Caharija, E-mil Sardoč, Alojz Lupine. Marjan Pertot, Marjan Milič in Rubbieri. Občinski svet je nadalje ukinil eno mesto občinske babice, izvolil tri računske revizorje, vzel na znanje pregled plač občinskih uslužbencev in odločil, da se občinska lovišča oddajo ponovno v zakup Tržaškemu lovskemu združenju. Zatem se je dokaj obširno pečal s občinskim vodovodom, zgrajenim pred dve-mi leti s sredstvi ZVU in izročenim v last in upravo občine. Ker pa si občina nikakor ne more privoščiti vzdrževalnih stroškov, ga namerava izročiti ACEGAT-u. Težava je le v tem, da tudi ACEGAT noče sprejeti nedonosne ponudbe.
Sejale^ je razgibalo obširno pismo nabrežinskega župnika, ki se je s posredovanjem svetovalca Terčona od SDZ obrnil H8 občinski svet z dokaj zanimivimi zahtevami. G. župnik je z zgodovinskim orisom položaja nabrežinskega dušebrižni-ka in njegovih onodobnih pravic dokazoval, da bi mu bila dolžna občina plačevati okrog-glo vsoto letnih 700 tisoč lir. Potem ko jq namreč bila na-brežirrskemu župniku 1895 leta odvzeta pravica do bere, mu je takratni občinski odbor priznal 700 goldinarjev letne plače, ki jih je gospod župnik pretopil v 700 tisoč lir. Pri tem se je kot valutnega gibala poslužil merice olja po takratni in današnji vrednosti. Toda posredovanje svetovalca SDZ je naletelo na dokajšnje nerazumevanje občinskih svetovalcev, ki so malone v en glas zavrnili župnikovo zahtevo in mu prepustili trpko pot zopetnih pritožb, zlasti potem, ko so zvedeli, da mu poleg katehetske plače 28 tisoč lir na mesec
volj zakon še letnih 33 tisoč lir, ne upoštevajoč Pri tem plačanih maš, krstov, porok in podobnih veselih ln žalostnih prilik v življenju Nabreiincev, ki g. župniku končno tudi prinašajo lepe dohodke. Vsekakor dokaj več nego dedobra specializiranemu delavcu.
Zatem so prišla na vrsto občini nekoliko koristnejša vprašanja glede sestave kopali-ščnega pravilnika in določitve primerne tarife občinskih zahtevkov na pokcpali-ščne spomenike, na napisne plošče, grobnice itd. Svetovalci so sprejeli tudi predlog, na podlagi katerega naj bj občina za 4 lire pri litru zvišala užitninski davek na potrošnjo pivu.
Nabrežinske ulice bodo nosile
imena padlih partizanov
Ob zaključku dolgotrajne seje je župan prebral resolucijo Ljudske fronte, ki postavlja zahtevo po gledaliških dvoranah in uporabo Verdija tudi za slovenske prireditve. Kljub o-poziclji italijanskega bloka se je svet izrekel za resolucijo. Prav tako so svetovalci pri tajnem glasovanju sprejeli predlog o imenovanju glavnega trga V Nabrežini in dveh važnejših ulic. Trg naj bi nosil ime padlih partizanov, drevored proti postaji ime Josipa Burgerja, drevored proti pokopališču pa ime Alojza Colje. Temu nasproti je italijanski blok postavil predlog naj bi se v Nabrežini obnovilo spomenik v prvi vojni padlim italijanskim vojakom, ki je bil med zadnjo vojno razrušen. Vendar je tajno glasovanje pokazalo, da se Slovencem nikakor ne mudi obnavljati spomenikov tujemu vojaštvu, ki je hodilo v te kraje pobijat naše ljudi, s čimer se je morala sprijazniti tudj italijanska skupina v nafcrežinskem občinskem svetu.
Končno je bil sprejet še predlog svetovalca Marice, da se vsakemu svetovalcu odmeri po 500 lir od seje, nakar je župan zaključil jesensko zasedanje nabrežinskega občinskega sveta.
Vtis, ki ga odnese neprizadeti k občinske seje V Nabrežini
je vsekakor ta, da prijateljski odnos med županom, občinskim tajnikom in nemara tem ali onim miselno gibčnejšim odbornikom ustvarja med njimi povsem svojevrstno mnenje o manj veščih in manj okret-nejših svetovalcih, katerim znajo v lepi obliki in s primerno razlago vedno vsiliti svoje mnenje. Zupanova nestrpnost in površno tolmačenje tajnikovih objasnitc-v dovede mnogokrat do sklepov, nemara prav nič v skladu z mnenjem tega ali onega svetovalca, ki v naglici ne more zajeti važnosti fn pomena obravnavane zadeve in se zato vaje izogne glasovanju. Številni beli listki vsekakor opravičujejo tako trditev, kajti ni si mogočo predstavljati, da bt se pri tajnih volitvah nekateri svetovalci vzdržali glasovanja, ker se enostavno nočejo izreči za ali proti kakšnemu predlogu, ki gre vendar lahko v korist ali pa na škodo občine.
.»Pošteni" tat
V nedeljo Jo 43ietna Ccrceo-co Jolanda iz ul. Valdirivo 15 prijavila na glavni policijski postaji, da ji je neznan tat v soboto 28. t. m. ob 19 uri v gostilni «Galliano», ki je v ul.
Valdirivo 22, ukradel denarnico črne barve. Jolanda je denarnico pustila rig mizi, pri kateri je sedela. Ko se je za trenutek oddajjila, ni bilo več njene denarnice, v kateri je imela: osebno izkaznico, delavsko knjižico, 2500 lir gotovine in 10 zastavnih listkov za; dva zlata prstana, moško črno obleko, 1 par zlatih uhanov, zlat prstan in zlato verižico. Ostalih pet zastavnih listkov so bili last njene hčerke Fulvije
Nekaj ur po svoji prijavi pa se je Cerceeeo Jolanda vrnila na policijo in povedala, da je nekj D do lOletni fantek prišel k njej na dom, odprl vrata stanovanja vrgel v predsobo denarnico in zbežal, kar so ga nosile noge. Jolanda je imela srečo, dg je njeno denarnico ukradel »pošten« tat, kajti iz denarnice je vzel samo 2500 lir gotovine, vse ostalo pa ji Je kakor vidimo, vrnil.
aretirali, ker so dobili tako povelje od svojih nadrejenih organov, pa je pokazala še na neko drugo zanimivost. Pokazala je namreč na to, da je bila narodna zaščita na deželi edina legalna organizacija za čuvanje javnega reda in mira, in to ne samo do 12. junija 1943 kot v Trstu temveč do 24. junija 1945, ko je bila šele razpuščena s svečano izročitvijo orožja zaveznikom v Trstu in Tržiču. S tem dnem Je šele
junija 1944 slovesna izročitev orožja članov narodne zaščite zaveznikom. On pa jim je pokojnika kljub temu izročil in ga čez nekaj mir.ut videl, kako je svoboden zapustil poslopje. Morda so pokojnika nato ugrabili neznani ljudje in ga tudi ubili.
S tem je bil prvi del razprave končan in se je pričel drugi del dokaznega postopka, t. j. zasliševanje prič. Najprej so pričale priče zasebne stranke.
prenehala njena legalnost na sjcer jgena pokojnika Marija
Tržaškem ozemlju, do tega pa
je bila na deželi, kot smo že rekli, edina legalna organizacija, ki so jo priznali tudi zavezniki.
Včerajšnjo razpravo je otvo-ril predsednik sodišča s čita-njeni pisma, ki ga je z Izole pisal sodišču obtoženi Rupel Ivan, v katerem pravi, da je nedolžen ter da ni umoril pokojnega Caharijo. V pismu opisuje, kako je bil ubit Caharija. On in še trije drugi so sa s Caharijo pripeljali z avtomobilom do Koludrovice. Od tam so šli peš proti Velikemu dolu. On jim je kazal pot. Med potjo je pričel pokojni Caharija bežati. Slišal je še klice: «Stoj!» in tri strele. Eden izmed treh neznancev po mu je nato ukazal, da mora obvestiti štiri osebe, ki naj pokopljejo pokojnikovo truplo.
Odvetnik Ferluga, ki brani odsotnega Škrka, je nato predložil sodišču pismo Škrka, v katerem piše, da je bil maja 1945 komandant narodne zaščite v Nabrežini in tajnik OF. On je takrat izvedel, da so aretirali Caharijo. Nato ga je zaslišal, pr.av tako tudi priče-Ker ni bilo proti Cahariji nobenih dokazov, je vse skupaj izročil v postopanje narodni zaščiti v Trst.
Po tem uvodu je bil prvi zaslišan Pertot Stanislav, ki je bil uradnik na krajevnem poveljstvu narodne zaščite v Nabrežini. Sodišču je povedal, kako je prišlo do aretacije Caharije. Poveljnik okrajire narodne zaščite Skrk je nekega dne junija prišel v njihovo pisarno irj vprašal, kje je njihov komandant Marica. Ker ga ni bilo, je ukazal Pertotu Stanislavu, da sporoči Pertotu Ignaciju, ki je bil desetnik, naj pošlje dva člana zaščite aretirat pokojnega Caharijo. Ignacij je določil obtožena Štolfo Lojza in Caharijo Jožeta, ki sta ga res aretirala in pripeljala na komando. Isti večer je pokojnika zaslišal partizanski oficir Ado Slavec in ga spraševal, kaj je delal med vojno. Pri tem zasliševaitju jc Pertot Stanislav bil zapisnikar, zalo je včeraj tudi vedel povedati, da je pokojnik na vprašanja Slavca pripovedoval, da je bil italijanski oficir v Bistrici, nato v Franciji in po zlomu Italije 1943. leta v Anconi, odkoder se je vrnil leta 1945 domov. Pokojnik pa je takrat odločno tajil, da bi bil tudi v Hrvatski. Po končanem zasliševanju je Slavec naročil Pertotu naj zapisnik strga, ker on nima proti Cahariji ničesar, zaradi katerega bi ga lahko obtožil. Pokojnika je obtoženi še videl, ko ga je Martinis odpeljal z Nabrežine v Sv. Križ.
Za njim je bil zaslišan Pertot Ignacij, ki je samo potrdil izjave Stanislava o tem, da je dobil nalog, naj pošlje dva člana zaščite aretirat pokojnika. S tem je bil dopoldanski del razprave končan, dopoldne pa so bili zaslišani še ostati štirje obtoženci Soave Lojze, Caharija Jože, Štolfa Lojze irj Martinis Giordano, ki so vsi v glavnem povedali to. kar smo slišali že iz ust prvih dveh obtožencev. Soave pa je podal zelo važno izpoved in sicer, da je pokojnika iz. Sv. Križa od-peljgl na poveljstvo narodne zaščite na Prosek, kjer pa ga trije starejši zaščitniki niso hoteli prevzeti v varstvo, ker
Chividini. nato pa oče in teta pokojnika Caharija Peter in Budal Emilija, ki so sodišču raztolmačile, kako so se zanimale za pokojnikovo usodo.
Sledila je priča Fabjan Marija, ki pa je takoj na prva vprašanja predsednika zanikala vse svoje izjave, ki jih je dala na policiji. Ko jo je začudeni predsednik vprašat, kako to, je odgovorila, da je bila pri zasliševanju na policiji 8 ur izpraševana in pretepana, tako da se nič ne spominja, kaj je govorila in kaj je podpisala, če je sploh kaj podpisala. Za ugotovitev njenega podpisa ji je dal predsednik sodišča kos papirja, na katerega je napisala svoje ime, ki se je strinjalo z imenom na policijskem zapisnika, katerega je podpisal tudi neki policijski narednih Centis ali Centri Eugenjo. Ko jo je predsednik opozoril, zakaj ni to ravnanje policistav javila naprej, je odgovorila, da so jo boksali, pretepali s palico in ji grozili z revolverjem, ki so ji ga nastavili na prsa. Takrat je bilo pri zaslišanju 4 ali 5 policistov. Ko pa so jo spustili, so ji zagrozili, da ne sme o metodah zasliševanja nikomur povedati, zato se je bala in do včeraj o zadevi ni spregovorila niti besede.
Tožilec je na tej točki zahteval od predsednika sodišča, da bi se proti priči sodno postopalo, češ da je krivo pričala. Ko jo Je predsednik ponovno opozoril na posledice krivega pričanja, je priča še vedno vztrajala pri izpovedbah o pre* tepanju s strani nekaterih policistov. Zato si je državni tožilec pridržal do nje pravico sodnega postopanja, odvetnik Tončič, branilec dveh izmed obtožencev, pa je dostavil, da bi bilo dobro pridržati si tudi pravico do postopanja proti naredniku civilne policije Centi-su ali Centriju Eugeniju in policistom, ki so sodelovali pri zasliševanju Fabjan Marije.
Fabjan Marija ki stanuje r.-a Koludrovici, naj bi namreč na policiji izpovedala, da je 23. junija 1945 videla neki avto. iz katerega so izstopile 4 osebe. Neki 121etni deček pa da bi ii povedgl, da je slišal strele.
Za njo je pričal še Maganja Angelo, ki je bil/slučajno navzoč. ko sta Štolfa in Caharija Jože pripeljala pokojnika na poveljstvo narodne zaščite v Sv. Križ. Razprava se nadaljuje danes ob 9.
Predsednik Zetto, tožilec Paolucci, zapisnikar Molinari, predstavnik zasebne stranke odv. Giannini, branilci odv. Ferluga, Zennaro, Tončič in Agneletto.
Aretirali so ga
zaradi tatvine izleta 1945
Včeraj sq člani civilne policije aretirali 6911etnega Bevi-lacqua Roberta iz ulice S. Francesco 31, Javno tožilstvo je proti njemu namre, izdalo zaporni nalog, ker je obtožen, da je leta 1945 ukradel na račun nekega Manztftta Girola-ma, ki je takrat stanoval y palači italijanske komercialne banke, razno blago v vrednosti 500.000 lir. Bevilaequa se bo moral zaradi te tatvine zagovarjati pei-d tukajšnjim sodiščem.
Nadvse uspela prireditev v Velikem Repnu
Čeprav se je mladina openskega oki-aja že dolgo časa temeljito in vestno pripravlja na prireditev, ki ge je vršila v nedeljo popoldne v Velikem Repnu, je uspeh te presegel vsa še tako optimistična predvidevanja. Prireditve y korist novoletne jelke se je udeležilo nad 200 ljudi, ki go z velikim zanimanjem in pozornostjo sledili iepo izbranemu in pestremu sporedu, katerega točke so žele med hvaležnim občinstvom o-dobravanje in navdušenje. Na prireditvi so sodelovali mladinski moški zbor s Proseka, oktet z Opčin, tamburaški zbor iz Ricmanj in seveda niso manjkale niti recitacije.
Moški mladinski zbor s Proseka je z dobro naučenim sporedom pesmi navdušil vse poslušalce, ki si žele, da bi ga imeli priliko slišati še večkrat. Prav tako ie potrdil svoj sloves tamburaški zbor iz Bazovice, ki ga naše občinstvo oozna in ceni že s proslave SOletnice pevskega društva «Lipa». Nič manj ni navdušil poslušalcev oktet z Opčin, ki je lepo in ubrano odpel nekaj pesmi. Sledili sta recitaciji, ki sta jih podali pionirka in mladinka.
Na sami prireditvi so navzoči nabrali preko 11.000 lir za novoletno jelko, g čemer so dokazali, da hočejo sami prispevati k veselju m čim bolj uspeli obdaritvi naših otrok.
Vidalijevi razbijači so sicer hoteli na vsak način preprečiti, da bi ta prireditev uspela; zato so skušali s svojimi mahinacijami onemogočiti udeležbo tamburaškega zbora iz Bazovice na prireditvi v Velikem Repnu. Toda njihovi podli manevri so se izjalovili — naša mladina ve, kje je njena prava pot in tej hoče v bodoče s svojim delom slediti.
UKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA
TRST, 28. novembra (AIS) — Zaradi kršitev določil o omejeni porabi električnega toka. je bila ukinjena dobava toka
petim tržaškim- tvrdkam. Baru Cimetta, ulica Carducc! št. 33, čevljarskemu podjetju Varese, ulica Dante št. 3, bratom Tritta. trgovina z vinom in oljem, ulica Madonnina št. 17 in urami Gersa, je bil odvzet tok za tri dni medtem ko bo trgovini s kolesi Luigi Carli, Viale XX Settembra št. 15. odvzet tok za dobo dveh tednov.
KOLEDAR
^iedailčce -
Sreda 30. novembra
Andrej, Hrabroslav Sonce vzide ob 7.23, zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.1°- Lu"a vzide ob 13.55, zatone ob 2.01. Jutri četrtek 1. decembra Natalija, Božena
SPOMINSKI DNEVI
1835 je bil rojen Mark Tuiain, ameriški pisatelj.
1943 se je pričela VI. sovražna ofenziva proti silam NOV in POJ.
1943 je bil na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu na predlog slovenske delegacije podeljen tov, Josipu Broz-Titu naslov; maršal Jugoslavije.
PRESKRBA
V goslilni so jo okradli
V neki gostilni.na trgu Li-berta je Bof Angela, ki je pristojna v Seren del Grappa in je v Trstu samo prehodno, pustila na mizi patek, v katerim so bile razne odleke in perilo v skupni vrednosti 50.000 lir. Od pateka Pa je le za trenutek odmaknila oči. Ko,je zopet po. gledaia nanj, ga ni bilo več tam, ga je pustila, ker ga je med tem časom že ukradel neznani tat.
Konec razdeljevanja testenin. Danes 30. t. m. se zaključi z razdeljevanjem testenin za težke in najtežje delavce in za delavce, ki so zaposleni pri zavezniški vojski.
Okrajna skupščina 0F
v Nabrežini in na Opčinah
V nedeljo 4. decembra ob 9 bo v Nabrežini in na Opčinah okrajna skupščina OF s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije. 3. Politično organizacijsko poročilo dosedanjega odbora. 4. Diskusija. 5. Poročilo verifikacijske komisije. 6. Volitev glavnega odbora.
Občinska seja v Miljah
Danes 30. t. m. ob 19.30 bo v Miljah občinska seja. Obravnavali bodo važne administrativne in druge probleme, ki se tičejo občine.
Delovanje
Društva slovenskih srednješolcev ------------- v	Trstu	------------
Društvo slovenskih srednješolcev javlja svojim članom-telovadcem, da se vrši na stadionu «1. maj« vsak ponedeljek, sredo in petek c d 20. do 22. ure splošna telovadba pod skrbnim strokovnim vodstvom.
Udeležujte se polnoštevilno.
Odbor
Danes lilerarni krožek
Društvo slovenskih srednješolcev javlja članom, ki so se prijavili za literarni krožek, da se bo isti sestal na sedežu — piazza Cornelia Romana 2, I. (Jelinčič) v sredo 30. novembra ob 18.30.
Odbor
Predavanje mednarodnega smučarskega tekmovalca tov. Lukanca v Kopru
Planinsko društvo Trst vabi svoje člane na predavanje, ki ga bo imel mednarodni smučarski tekmovalec tov. Lukane danes 30, t. m. ob 20 uri v gledališču Ristori v Kopru. Predavanje bo v zvezi s skiop-tičnimi slikami.
Odhod, z avtobusom ob 19 iz ulice Fabro Severo.
Prijave sprejemata do danes opoldne čevljarna Gec iz Rojana in čevljarna Pirc, ulica Settefontane.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico so v tednu za našega dijaka darovali iz III. okraja: Marija Mahne 100, Angela Konič 100, Tereza Živec 100, Štefanija Kufersin 50, Marija Trampuž 40, Agnese Marjon 20, Marija Mezgec 50, N. N. 50, Just Kocman 100, Franc Bizjak 50, Medvešček 50, Anton Cesar 400, Karel Križon 60, Slavica Kuret 100, ičorka Lipovec 100, Danilo Tavčar 100, Požar Mai-ija 100, Emilja Cesar 200, Marica Škabar 100, Dušan 400, Neža Tomšič 200, Franc Tomšič 100, Stanko Cesar 100. Anton Švara 100, Anton Gregori 100, Pesseta 50. Žerjal 100, Justina Pelussa 50, Sava Pahor 200, Pina 30, Kozlovič 50, Ida Babič 'O. Štefanija Babič 1000, Mario Slavec 100, Cervani 200, Siškovič 170, Lukovec 200, Bavčar 100, Peterka 50, Birsa 100, Prelog 250, Franc Kukanja 150, Amalija Luksa 200, Karlo Fonda 50, Krevatin 50, Ivančič 100, Kai-el Križman 100, Mikulis 500, Franc Žiberna 50.
Iz Ricmanj: Božo Čibej 500, Mario Pctaros 200, Rozalija Komar 200, Boris Berdon 200, Antonija Fabris 100, Milka Berdon 100, Ana Kuret 100, Marija Santin 50, Drea Pregare 200, Josip Hrvatič 300, Sikst Kuret 200, Zora Pregare 100, Lej Rihard 100, Marija Kjuder 100, Marija Berdon 100, Marta Berdon 50, N. N. 50, Marija Švara 100, Amalija Kuret 50, Vida Zuljan 100, Josipa Žerjal 100, Marija Senica 100, Marcela Vatovec 200, Ernesta Dobrila 200, Viola Zuljan 100, Albin Turko 200, N. N. 300, K. M. 150, Antonija Kuret 300, Andrej Pregare 250, Elivija Komar 100, Stane Klabjan 00, Stefan Berdon 50.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 29. novembra 1949 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo jih je 10 in porok jž bilo 7.
Poročili s o se: tesar Budicii! Silvano in gospodinja Paliaga Angela, šofer Stemberger Giuseppe in gospodinja Milavec Ivana, drogerist Carli Alessan-dro in gospodinja Tomadin MaiMja, mehanik Bednarsič Viktor in gospodinja Grossin-ger Bnina, mornar Rismondo Bruno in gospodinja Gregori Dianella. uradnik Pieri Nicolo in uradnica Benedetti Nerina, brigadir karabinerjev Giuliam Antonio in gospodinja Depar,-gher Laura.
Umrli so: 90-Ietna Stuparič Faustina, vd. Antonič. 80-letni Marcon Andrea, 75-letna Fonda Ana, por. Pettirosso, 64-letna Godas Luigia, vd. Anto-nini, 62-letni Garantipo Romano, 73-letni Venni Giuseppe, 79-letni Handler Giuseppe, 62-letna Valerio Vendramina, vd. Tarabon, 56-letni Tulisso Beniamino, 54-ietni De Mar-chi Ottavio.
Nočna služba lekarn
De Leitenburg, trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel. 29.690; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo.
Delavstvo tovarne Gaslini v protestni stavki zaradi nenadne smrti svojega delovnega tovariša
Uslužbenci TELVE še niso dosegli uresničitve svojih zahtev - Vodstvo CRDA namerora odpustiti z dela delavce, ki so prekoračili starostno dobo 65 let- Pogajanja za rešitev spora sodarjev pivovarne Dreher
Včeraj so stopili v protestno
stavko delavci tovarne Gaslini; vzrok stavke je sledeč:
V ponedeljek jc delovni nadzornik v tovarni Gaslini zalotil delavca Prinčiča iz ul. San Marco 45, ko je kadil cigareto v oddelku, kjer je kajenje strogo prepovedano. Zagrozil mu je, da bo proti njemu postopal po vseh pravilih, ki jih predvideva pravilnik tovarne ter da bo predlagal za njegov prestopek najstroijo kazen. Vodstvo tovarne Gaslini, ki je bilo o prestopku delavca Prinčiča tudi obveščeno je proti vsem pravilom sklenilo odpustiti nesrečneža z dela.
Cim se je razširila ta vest med ostalim delavstvom, so se zbrali člani tovarniškega odboru ter odšli k vodstvu tovarne, kjer so zahtevali, da se ukrep o odpustu takoj prekliče. Poudarili ao, da predvidevajo pravila tovarne za tak prestopek samo denarni) kazen, ali v najslabšem primeru začasni odpust, nikakor pa ne odpust z dela, kar bi pomenilo le prestrogo kazen. Vsi upravičeni protesti ogorčenega delav. stva pa niso mogli omajati trdosrčnosti vodstva tovarne Gaflini, ki ni odstopilo od svojega prvotnega sklepa.
Vest o odpustu z dela je vplivala zelo porazno na ubogega Prinčiča, kateremu jp v popoldanskih urah postalo slabo. Njegovi delovni tovariši so sicer takoj poklicali rešilni av. to. Na žalost pa je lahko službujoči zdravnik ugotovil samo smrtPrinčiča, katerega je ukrep o odpustu tako težko prizadel, da je zaradi razburjenja nastopila možganska kap.
Ni čuda, če so torej vsi njegovi delovni tovariši stopili v protestno stavko, s katero so hoteli pokazati vsej javnosti kako postopajo delodajalci s svojimi uslužbenci in kakšne so lahko posledice tako krivičnih ukrepov in odredb. Včeraj zvečer so sc sestali \ ul. Im-
briani predstavniki delavcev tovarne Gaslini. da bi i-azprav-ljali o položaju, ki je nastal po žalostnem dogodku v tovarni sami. Na tem sestanku so pokazali vsi navzoči svojo pripravljenost nadaljevati s čim bolj ostro protestno stavko, ki bodi tako opomin vsem delodajalcem, katerih nečloveško postopanje s svojimi uslužbenci je prekoračilo že vse meje.
Stavka uslužbencev TELVE se še vedno nadaljuje. Kljub poizkusom sindikalnih predstavnikov, da bi bil dosežen ugoden sporazum, hi bilo mogoče rešiti perečega vprašanja, do katerega ima vodstvo TELVE še vedno neizpremc-njeno zadržanje.
Tudi med delavstvom CRDA vlada veliko i-azburjenje in ogoi-čenje. Razširila se je nam-reč vest, da namerava vodstvo Združenih ladjedelnic odpustiti z dela precejšnje itevilo svojih uslužbencev, ki so že prekoračili stax-ostno dobo 65 let. Clu-ni tovarniških odborov so takoj odšli k vodstvu ladjedelnic, da bi protesth-ali proti uveljavitvi takega ukrepa. Vodstvo je na upravičene proteste odgovorilo, da zaenkrat ne namerava odpustiti vseh delavcev, ki so prekoračili določeno starostno dobo, temveč, da bo tokrat odpustilo samo 68 delavcev, nekaj uradnikov in nekaj delavk, ki niso poglavarji družine. Predstavniki tovariških odborov so izjavili, da bodo’ pristalj na odpust z dela starejših delavcev edinole v primeru, da bi ti prejeli takšno podporo, ki bi jim zagotovila človeka dostojno življenje. Pogajanja za rešitev tega vprašanja se še vedno nadaljujejo.
Na sedežu združenja indu-strijcev so sp včeraj zjutraj vršila pogajanja za rešitev spornega vprašanja sodarjev,
zaposlenih v pivovarni Dreher, ki vodijo že več dni odločno protestno stavko. Pogajanja na Žalost niso privedla do zaželenega uspeha, zato se bo verjetno stavka še nadaljevala. Delavci pivovarne spremljajo s simpatijo borbo svojih delovnih tovarišev ter so izi-azili trdno voljo pomagati jim v tej borbi, če bi to bodoči položaj zahteval.
Zaloga lesa v plamenih
Včeraj okrog 12 se je vnela na skladišču lesa pod Skednjem lopa Alfreda Vinklerja. Čuvaj Josip Milošnu, ki se je v onem trenutku za kratek čas oddaljil od lope, jc ob vrnitvi ugotovil, da so plameni uničili že del strehe in pod njo naloženega lesa. Gasilci ki so takoj prišli na mesto, so kmalu zadi-ušili ogenj. Stroški še niso ugotovljeni in trenutno se tudi ne ve, ali je bila lopa zavarovana.
Smrtna nesreča britanskega vojaka
V zgodnjih urah 28. novem-brp so našli na področju Milj utopljenega britanskega vojaka George Kirk-a South Lancashi-re Regimer.t-a. Preiskava je dognala, da je postal vojak žrlev nesreče.
S1.0 IH l\i S K 0 Ul /IHII11 l\l o
gi.rdai.iSC
ga Tržaško »zemlje
Danes 30. t. m. ob 20. uri gostovanje
v Marezigah
z igro Mire Pucove
Ogenj in pepel
Jutri l. decembra ob *
uri gostovanje
v Šmarjah
z igro Mire Pucove
Ogenj in peprt
Gledališče Verdi
Za četrtek napovedana Pjjjjj
stava VVagnerjeve opere •*'__ stan in Izolda« je zaradi lezni pevke preložena na boto. Kljub temu pa bo N predstava in sicer , »L «Cai-men» po izredno zniž*®^ cenah.
KB na irti® pri Sv. Ani
Uprava občinskega lišča pri Sv. Ani obvešča, bo v najkrajšem času priPj^ ljen za nove pokope P7°s XXXIII na II oddelku, kJ«r h posmrtni ostanki P°*co*>an0. od 25. oktobra 1939 do 28 vembra 1939. Kdor bi h? ^ posmrtne ostanke Prene?.. ^ drog grob, se mora obrni«
22. decembra t. 1. na odsek pokopališča v ul. Teatro S'- ’ III, soba 43. Po tem bo več dovoljen prekop.
A
Prav tako naj svojci 00 . ga roka dvignejo Pogr, znake pokopanih sicer ostan jo last občine.
»I RADIO II* JUGOSL CONE TRST*
(Oddaja na srednjih valo3! 240 m ali 1250 kc)
SREDA 30. 11. 1949
6.30: Jutranja glasba. Poročila v ital. in objava reda. 7.00: Napoved časa
6.45;
SP0* . po-
VU V, O*-a—
ročila v slov. in objava spe,, da. -7.15: Jutranja glasba. l*y Igra veseli • kvintet. JA Skladbe za violino in KM* 12.45: Poročila v ital. in f va sporeda. 13.C0: Napove® sa - poročila v slov. in emg sporeda. 13.15: Iz romaj® glasbene zakladnice. 1343ncC‘. spodarsiki pregled v slofc pt'
Iz opernega sveta. 14/® ital. gled tiska in poročila vo0f°' po-
14.45: Pregled ‘tiska i<\ P'
čila v slov. 17.30: Aktualna litična vprašanja. 17.45: V £0-orkestralna glasba. 18 * jjjsk'
Ji,
morna glasba. 18.45: obzornik v slov. 19.00: ‘“povoje na harmoniki. 19.l5‘ , ja-čila v ital. 19.30: NapoVf, gin. sa - poročila v slov. 1^- cclfU-dikalna ura v ital. 20.00: ^ or. inann: Koncert za čelo 1 []ato kester v a-molu op. 1“’: od-lahka glasba. 20.45: ibr*} lomki v ital. 21.15: ItaldT.V* narodne pesmi. 21.30: / jpgo-orkester. 22.00: Življenj® slovanskih narodov v uVer' 22.20: Brahms: Tragična , m. tura. 22.35: Ritmična 23.00: Zadnja poročila doV-23.05: Zadnja poročil8 v «3.15; 23.10: Objava sporeda- " ^a-Večerne melodije. 23-)U-ključek.
Hossetti. 16.30: »Poroka * potk'
na zadeva«, Margaret \VOOCi.	jim	"
Escelsior. 16.00:	,*ZgŽ3inlMč,
jc v Evropi«. Artur b jniH* Penice. 16.30: »Dolina iVr-..,-Franehot Tone, Miša, • »polv.
16.00:
!#
Fllodrammatlco. io.«-v ,, me«, Grcer Garson m chufn.	,	s«)W**l
Adua. 15.00: «Maskota “ cev#	-
Alabarda. 14.30: «Hamlew' renče Olivier. .	f0"
Armonia. 15.30:	»Ljubezen
ničlo«, Sonja Heoic.	^0j£i>"
Azzurro. 16.00: »Veseli Oliver Hardy In Belvedere. 16.00:	»Masce«
C. Bennett, 13. Cabot- j |f Garibaldi. 14.00: »Na *reu‘ j ki«, Errol Flynn.	gr«
Ideale. 15.30:	«ZboEOin
way», J. Payne, A. r J
Romero.	. v Sir
Imperij. 15.45: »Vrni se pelj«, Carlo Lombardo,
bara.	j»ni"
Italia. 15.30: »Ameriške z c Peggy Ann Garner. ,, cjdf Kino ob inorju. 15.00.
F. Gtacchetti.	\i	OL
Marconi. 15.30: (toarovr. ,fp3rj^ Massimo. 16.00: »Vesela s Stan In Olio. _ v
Stan in ono.	...	v	v
Novo Cine. 15.00: »Neurja »allji«. Hlchard Co^!lveit) L le on. 15.00: »Beg o prav jd su«, Tereza VVriRht, D ,.
odi
id«1'
ven.	,	...	„	Fi,a'
Hadio. 15.30: »Škandal
s£!
Venezla. »Fantom«, Mar	g.
no.	... zdo»'
Viale. 14.30: »Gadje g«	-
de Havilland.	sern
Vittorla. 17.00: »Našel	v
do», Tv ran ne	pt0zi-
Vlttorio Veneto. ^^apada/to]e
petek »Zavalevalci zav <Vr»l;
Kino v Nabrettnl. Dane	g.
zlato«.	u	llf	volka*>
Kino Skedenj: »Krik Flynn.
Žrebanje srečK
Državne razredne loterije bo od 7. do 31. decembra t. 1-Izžrebanih bo 40 000 dobitkov in TRI PREMIJ E:
300.000 in 200.000 din	r
STe&fe
600.000, Srečke lahko naročite po poiti
JUGOREKLAM - KOLEKTURA SREČK
50. novembra 1949
ISTRSKI DNEVNIK
}0DRUŽN1CA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTi 301a • I.; - TEL. 70 OBČNI ZBOR HRVATSK1H PROSVETNIH DRUŠTEV V BUJAH
SV. ANTON
se razvija in raste in ni več daleč dan
jobo v Bujščini zacvetela z vsem sijajem prerojena hrvatsfta kultura
__________________________
/pregledu števila pevskih. jTOu je v tekočem letu raz-J™« ustanovitev šestih novih. Ritih zborov. Tako šteje seji Podzveza 22 pevskih zbo-
* ki so skoraj vsi nastopa-velikem festivalu v Bu-
J Prav tako je nastopil na ^valu tudi mešani zbor na-P® žaščite, učiteljev in dija-” hrvatske gimnazije, ki je jj, 80 članov. Skupno je na “^šlu nastopilo 297 pevcev. Jkvski zbor 70 članov je na* vil tudi na Festivalu kul-^ umetniških društev Hr-B*e v Zagrebu. Ta pevski jj*Je bil sestavljen Iz članov S^ll društev »Bratstvo« iz Sčev, «Hrvatska zvezda« i u«terade, in «Ante Babič#
1 tJuj.
Pevski zbori imajo mož-» Večjega razvoja. Zato je "'eza sklenila v ta namen i -Obiti s tečaji domač ka-rJTa tečaj, ki bi trajal tri in katerega bi obisko-15 izmed najboljših pev-bi dal potrebne pomoči u Prof, Markovu, k; je do 3 Vodil skoro vse petje sam. Jplt) deluje v vsem okraju rdb: V Materadi, Kmetih, Fplu. Novi vasi, Babičih, Režiji
n Montovetu skupno
* V Marušičih. Skupno šteje-
godbe 90 članov, od kari} je na festivalu nastopilo I v teku leta so bile godbe aktivne posebno v pri-za prvi maj in Festi-
"®t>e so za Bujičino folklor-■•kupine, ki so se začele raz-L"li V zadnjem času. Prva ta-^ skhpina je t>iia ustanovlje-l V okviru prosvetnega dru-
ij. »Naža Sloga« iz Jjbs 8 članov, ki so tudi na-na Festivalu v Bujah, tako so skupno s pevskim imeli veliko čast, da so hr}Pili ob drugem kongresu v Izoli pred veliko !'co ljudstva, ki je navdu-tjij Vzklikala kongresu, Par-t111 ljudski oblasti.
lij*
I ket^ke največja nagrada 1 dj > ni bilo težko naporov, lis; ° uvedli v naša društva ne-»l-^tovega: izvajanje ljudskih v narodnih nošah. Ni I? bilo težko vaditi se zgodaj lfruj s£li pa kasno zvečer sre-Ptejvečjega dela. Čutili so, j^.le to nekaj njihovega, neti, kar jih veže na brate v TT.
,^vtri prosvetnih društev se MBklora pričela širiti tudi ljudstvom. — Tako je pit Kaštelu sestavljena pio-folklorna skupina in v |U*«kt gimnaziji v Bujah di-folklorna skupina. Obe a udi nastopili na festivalu, ^.bia judi na turneji po Ljud-jj.fepubliki Hrvatski. bbi t*fcih skupin je v o* k u Prosvetnih društev 16. Te L(, nt' so v tem letu dale 41 l Vrnili prireditev. Najbolj T?*® ie bila diletantska "®a «Ijipa» iz Kaštela, ki je 11 Prireditev. Takoj za to bif.j Viju« iz Kmetov, ki je kinja 8 Prireditev in »Lina Za-. s petimi nastopi.
^ 'lUetantske skupine bodo It ? veliko pripomogle, da se gJfrVatski jezik v Bujščini V^fjeval.
b v ®rr,i tečaji so zelo velita Jnosti in ena velikih na-W®K>*vetnih društev je, da (ttv člane vzpodbujajo k obi-0Latliu. Preteklo leto je bilo , ra)u 30 takih tečajev, kate-°biska!o S00 tečajnikov. 1*1(1, ^ečernim tečajem pa ob IjJVČltu ni bil dan tisti po-k '6«, kot bi ga moral imeti. W "Hi znani uspehi neka-bi služili kot napotilo Lsu>llrn. Bilo je nekaj pri-da so učitelji hodili v blatu po šest, sedem iL™lcč poučevati. Tako iz Stolklo tov. Perhat Dušan, iz ie Vukadinovič Nevenka, \ . Medežije Crnobori Anton.
Požrtvovalnost, ki jo je j. Poudariti. Po drugi str a naj bi nepismeni in tudi f znajo slabo čitati '-a
Babičev
'Se bila za te mladince in
zumeli, kaj vse se jim danes nudi brezplačno. Včasih smo imeli priložnost slišati kakega starejšega človeka, ki je dejal: «Ne vem koliko bi dal, če bi sam znal napisati ali prečitati pismo.« Danes zato ni potreba niq plačati. Samo malo trdne volje in vztrajnost; se zahteva. Zimski čas je kot nalašč primeren za take tečaje, zato naj bi vse organizacije pomagale pri tem velikem kulturnem delu.
Kultura je merilo vrednosti človeka m naroda
Prav tako važna kot tečaj so ljudska predavanja, s katerimi se na zelo učinkovit način posreduje znanje tudi že pismenim ljudem. Naša prosvetna društvg so imela do sedaj že 73 takih poučnih predavanj in 13 komemoracij ob smrti velikega pesnika Vladimirja Nazora.
Malo težavno je za precejšnje število naših ljudi čitanje knjig in časopisov v hrvat-skem jeziku, kar je posledica najbolj surovega zatiranja, kar ga zgodovina zaznamuje. Prav zato pa imajo naša prosvetna društva v svojih knjižnicah bogato izbiro vsakovrstnih knjig, tudi lažje razumevanje.
Na velikem festivalu je bilo prikazano koliko smo še napravili za dvig kulture v Bujščini. To je bil prikaz naše kulture, kj je dvignil zavest vseh naših ljudi in vzbudil odobravanje visokih gostov iz Trsta in Zagreba. Dobri go bili na tem festivalu naši pevski zbori, godbe in folklorne skupine. Nad vse pa je uspel nastop pevskega zbora, godbe in folklorne skupine pod vodstvom prof. Markova, kj je predvajal finale iz opere «Ero s onoga svijeta«, in to brez vsake napake ali P°-mote. To je v ponos vsem Hrvatom Bujščine.
Na tem festivalu smo videli nastopati tudi naše dijake iz učiteljišča v Puli. Ti so ves teden nastopali po naših vaseh. Pokazali so, da sq izbrali častni naslov ljudskih učiteljev in že sedaj pričeli z vzvišenim in plemenitim delom širjenja kulture med svoje ljudi. To bodo prvi domači učitelji, prva delovna inteligenca — svobodnih Hrvatov Bujščine!
Sklepi in obveze
Glavna naloga naših prosvetnih društev ie dviganje narodne zavesti v naših ljudeh-Prav tako je naloga vseh članov, da delajo na to, da bodo vsi otroci hrvatskih staršev obiskovali hrvatske šole. Na tem polju je potrebno delali zavestno, požrtvovalno in z vso ljubeznijo. Prav tako je potrebno, da se z našimi ljudmi govori v domačem jeziku, ker smo si to pravico priborili v težki borbi.
Naša prosvetna društva naJ širijo med svoje člane pravo, napredno kulturo, ki črpa iz so. cialistične kulture naše matične zemlje Jugoslavije, od katere smo zaradi volje do miru upravno ločeni, nikoli pa duševno. Vzgajajo naj novega človeka, človeka kolektivnega duha, graditelja in preobrače-valca družbe in prirode, človeka obdelovalnih zadrug, neustrašenega borca za resnico proti vsem imperialističnim in
informbirojevskim lažem. Vzgajajo naj ponosnega človeka, ki je raztrgal vezi suženjstva, in gre ponosno boljšim dnem naproti. Pri tem s svojimi močnimi in zdravimi rokami daje dnevno poudarka v gradnji zadružnih domov, šol, mostov, cest in ustanavljanju obdeloval-valnih zadrug — resnici katero zastopa, za katero se bori in se bo tudi nadalje boril.
Se eno veliko nalogo naj vršijo naša prosvetna društva. U-trjujejo in širijo naj duh bratstva z italijansko in slovensko kulturo, ki je porok mirnega sožitja med ljudstvi na tem o-zemlju.
ToparHi in tov ar • ce. Ob zaključku tega poročila se moram dotakniti še slovenske kulture v Trstu, ki se bori z italijanskimi šovinisti, anglo-ame-riško upravo in vsemi ostanki fašizma za svoje osnovne pravice in za svoj obstanek. Poznani so napadi na slovenska društva še iz prejšnjih let. Najbolj groba kršitev takih pravic pa se je dogodila prav zadnje čase z zatvori.tvijq 22 razredov slovenskih šol. To spominja na dobo, ko je fašizem požigal in zapiral slovenske in hrvatske šole. To so metode, katere obsoja ves demokratični in kulturni svet. Mislim, da izražam čustva vseh naših Hrvatov, če povem, da bratje Slovenci v Trstu lahko računajo na vso našo moralno pomoč. Tem reakcionarjem in fašistom so se pridružili še tržaški ko-minformisti, ki prav tako napadajo slovenska društva in slovenske demokrate. Ko so pred časom napadli tov. Švaro in njegovega sina, ko sta se vračala domov, so sami pokazali kaj so in kaj hočejo: likvidirati v Trstu vse kar je slovenskega in demokratičnega in priključiti Trst Italiji. Tako smo vsaj spoznali te »interna-cionaliste« a la Bidovec, ki je v imenu SHPZ pozival naša društva na nekakšen »kongres«. Toda pri naših društvih ni dobil rodovitnega terena in ga niti ne bo dobil, ker naša prosvetna društva poznajo samo eno pot: Pot resnice in zvestobe svojemu narodu — in ne pot laži in izdaje.
Veseli smo pogledali v bodočnost. Ko vidimo gradnje naših šol, gimnazije, zadružnih domov, ustanavljanje obdelovalnih zadrug, ki so delovna šola naših kmetov in socialistične preobrazbe vasi, smo lahko zadovoljni. Prav tako smo veseli naših najmlajših, ki bodo kmalu prevzeli svoja mesta kot vzgojitelji naših ljudi. Vse se razvija in raste in ni daleč dan, ko bo tudi v Bujščini zacvetela z vsem sijajem — prerojena hrvatska kultura.«
Sledila je živa diskusija, v kateri je dvajset delegatov še podčrtalo važnost ojačenja in razširjenja kulturnega delovanja. Izvoljen je bil tudi nov odbor Podzveze SHPZ, katerega predsednik je tov. Benulič Franc, podpredsednik Kraljevič Petar, tajnik Sraj Josip in blagajnik Venci Ivan in še osem članov. Poleg tega je bil izvoljen še delovni odbor osmih Članov, v katerem ima vsak član posebno nalogo dela na kulturnem prosvetnem polju.
Prečitana in odobrena je bila tudi zaključna resolucija.
sa novim osobinama i novim duhom. Hrvatski narod kremi o je novim putem bratske surad-nje sa slovenskim narodom i progresivnim snagama talijan-skog naroda, le je stvoreno ta-kvo jedinstvo, k oje ni jedna sila na svijetu nije kadra da u-ništi.
Hrvatski narod Bujštine, koji se opet našao van granica svoje domovine, shvatit je da ne može razvijati svoju kulturu, bez čvrste veze sa kulturom snopa naroda, koji poslije pobjeda nad fašizmom uspješno izgra-djuje socializem.
Narodna vlast, ko ja je rezultat pobjede narodno oslobodi-lačke borbe, pomagala je svim snagama i materialnim sred-sivima kulturno j prosvjetno u-zdizanje hrvatskog naroda na Bujštini, za razlik« od anglo-američke vojne uprave u zoni «A» Blobodnog Teritorija Trsta, koja svim sredstvima guši i spriječava razvitak narodne kulture i prosvjete, bratskog nam slovenačkog naroda.
U poslijednje vrijeme anglo-američ koj voj noj upravi pridružili su se i renegati slovenačkog naroda na čelu sa Bidovcem kao i ostali kominformisti, koji se s anglo-američkom vojnom upravom takmiče u tom anti-demolzratskom i antikulturnom
radu. Očiti primjer toga sra-motnog djelovanja jest neovla-šteno i protivzakonito prisvajanja imena SHPZ, kad je sv i-
ma poznato, da ni jedno Hrvat-sko društvo nije prešlo na stra-
nu razbijača jedinstva demokratskih masa i svakog kultur-nog jvogresivnog djelovanja.
Hrvatska kultura razvijat če se i dalje u duhu bratstva svlh triju narodnosti na ovom teritoriju, naroiito u tjesnoj sa-radnji sa naprednom slovenač-kom i talijanskom kulturom.
Svaka kultura se može razvijati samo u miru, samo treba da bude sve prosvjetno djelo-vatije usmjereno k učvrščen ju mira, a konkretni oblik te težnje je najdoslednija borba za jednakovravnost naroda.
Potrebno je mobilizirati sne sile za očuvanje i dalje razvijanje hrvatske i slovenačke kulture.
Pcdsavez hrvatskih prosvjet-nih društava dat če i u buduče svu svoju moralnu pomoč i po-dršku demokratskim Slovenci-ma i Talijanima na STT-u u borbi za nacionalna i kulturna prava slovenačkog naroda, u borbi za ravnopravnost jezika, za esiguranje materialnih osnova za razvoj kulture i prosvjete, te za jednakopravnost slo-venačkih škola sa talijanskim skalama, za demokratizacijii školstva.
Prosvjetni radnici u našoj zoni STT-a svim silama podupirat če napore narodne vlasli za pot-puno uništenje nepismenosti za daljnje uzdizanje hrvatskog | školstva i pojaiat če i razv:t.i masovni kulturni i prosvjetni | rad medju hrvatskim narodom,
da se konačno izbrisu posljed:-ce dvadesetpetgodišnjeg nacio-nalnog, sccijalnop i kulturneg zatiranja.
Podsavez nastojat če svim snagama, da hrvatska prosvjet-na društava stalnim i sistematskim radom vrše tla polju kut turno prosvjetnog i nacional-nog uzdizanja, najaktivnije dje-iovanje, povezavši se najužc sa svim- masovnim organizacijama te tako pruie največu pomoč našim prosvjetnim radnicima na selu.
Poziv upnikom in dolžnikom
Prejeli smo od oddelka za notranje zadeve IOLO naslednje:
ulstrski okrožni ljudski odbor, oddelek za notranje zadeve in oskrbo, poziva upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje obveznosti do 10. decembra 1049. Vse obveznosti po lem roku ne bodo upoštevane. vs.= terjatve pa bomo prijavili merodajnemu forumu«.
Z
Kinopredsfave v Istrskem okrožju
V KOPRU — Novi kino: 30. novembra in 1. decembra: »pustolovščina na Pacifiku«.
V IZOLI — Kino Odeon: 30. novembra in 1. decembra: «Cas beži«.
V PIRANU — Kino Tartini: 30. novembra in 1. decembra: ((Komedija se je končala«.
V naši vasi smo na predve--čer imeli v dvorani Ljudskega uoma proslavo VI obletnice zasedanja AVNOJ-a. Dvorana ja bila zelo lepo okrašena. Po stenah so bili napisi na čast tov. Titu in Republiki.
Domača gedba je otvorila slovesnost z narodno himno, nakar je tov. Turk, okrožni in okrajni delegat govoril o pomenu 29. novembra. Spomnil se je tudi vseh padlih za novo Jugoslavijo in pozval navzoče na petminutni molk. Za tem je tov. učitelj podal referat o 29. novembru, katerega so vsi navzoči, ki jih je bilo nad 270, poslušali z velikim zanimanjem. Pri tem so se tudi spomnili na velikega borca general-lajtnanta Staneta Rozmana, kateremu so pionirji zapeli njegovo pesem:	Komandant
Stane.
Po končanem sporedu je krajevna ljudika oblast postregla brezplačno vsem pionirjem, ki jih je bilo na proslavi 70, in ostalim s pijačo.
Na praznik pa so odšle v Koper tri delegacije:	pionirska,
ASIZZ, in množičnih organizacij. Vse tri so odnesle s seboj tudi bogate darove, katere je ljudstvo zelo rado zbralo prostovoljno.
Danes zvečer bo krajevna ZPP in ljudska oblast povabila vse vdove, matere in sirote padlih in večerjo. Prišla bo tudi domača gedba in jim igrala borbene in narodne pesmi. Tako bomo pokazali, da ng pozabljamo na njihove padle, ki so vse dali za svobodo.
Naše ljudstvo se prav ob takih priložnostih pokaže z dejanji in delom, da je pot, ki jo hodi pravilna. Tako tudi daje odgovor vsem obrekovalcem, ki bi radi uničili pridobitve naše velike osvobodilne borbe.
ni bilo jasno za kaj gre. V prihodnje bo potrebno vsdeti koko so izvršili aktivisti svoje delo med ljudmi — tistih vasi. kjer je bil uspeh 100 odst. in to prenest; na ostale baze.
Dekani
Buje
Šest baz SIAU
je že 100-odstotno doseglo obveze in gospodarski program
Pri delih za izboljšanje življenja je ljudstvo nekaterih vasi našega okraja razumelo zakaj je potrebno, da sodeluje s prostovoljno udeležbo pri gradnji in obnovi. Ni je vasi, ki ne bi bila napravila svojega načrta in v ta namen vključila vse najbolj potrebne objekte. Med temi je bila v prvi vrsti gradnja zadružnih domov, popravljanje cest, napeljava vode, kanalizacija in drugo.
Potrebno je povedati, da so ta načrt dosegle 100 odst. naslednje baze: Umag, Picudo, Sv. Lovrenc, Grožnjan, Kostanjica in NZ v Bujah. Nekaj manj so dosegle baze Sv. Marija na Krasu, Seget in Novi grad, ki so izpolnile načrt 95 odst. Manj aktivne so bile nekatere druge baze, med temi tudi Buje same, ki so načrt dosegle fvle za 40 odst. Momjan je dosegel do sedaj 65 odst. Nekaj baz po ni doseglo niti tretjine sprejetih obvez. Najbrže je bilo na takih krajih izvršenega premalo političnega dela, da ljudem
m proslava oblelnice smili S. Giepmča
Zelo veliko zanimanje je vzbudila v naši vasi razstava fotografij o gradnji socializma v Jugoslaviji. Razstavo je obiskalo 850 ljudi, ki so živo komentirali ob ogledovanju fotografij delo za izgradnjo socializma. Nemogoče je, da bi človek ob obisku tako živih dokazov velikih naporov in gradenj, zanikal stvarnost, ki jo lahko sreča na vsakem koraku. Ta stvarnost sq tudi novi ljudje, ki vse to gradijo, da bodo res imeli tisto, ki so jim nekdaj zanikali vsi, in kar jim tudi danes zanikajo od tani, kjer bi tega ne smeli.
Ob tej priliki smo proslavili tudi 43. obletnico smrti Simona Gregorčiča. Po govoru je bila krajša kulturna predstava. Razstava kot tudi spominska proslava sta zapustili velik vtis in odobravanje.
n'
lil
ipjimoi^ki duemih /
d* O ]	R 1	[ s:	K. 1	[ 1	D ]	IN	:	E V 1	N	r ]	[:	K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1										-n.	; TEL. 11-32	
ZAPODITE SLOVENCE,
pa bo odpravljena brezposelnost
l*o logiki ponedeljkovega pisca je izdajale« tisti, ki ostane zvest svojemu ljudstvu iu jeziku
izono gioanii
Zaključna resolucija Podzveze SHPZ v Bujah
Hrvatska kultura na Bujštini, kao i u ostaloj Istri radja-
la se i jačala u neprestanim borbama sa auslro-ugarskim i italijanskim imperijalističkim težnjama. U loj teškoj borbi zalog uspjeha bile su radničke i scljaike mase, koje su. sačtnja-vale veči dio hrvatskog stanov-ništva. Borba na ekonomskom polju bila je usko povezana sa nacionalnom borbom, što joj je dalo opčl narodni značaj ; re-I volucionarnu osobirtu.
Hrvatski žival) najusjsešnije je branijo svoja nacionalna i socialna prava na prosvjetnom polju, preko svojih prosvjetnih društava.
Ta borba još se više poostrila za vrijeme fašističkog ter o-ra, koji nije birao sredstava, da uništi hrvatski prosvjetni rad i njegov progresivni smjer.
Iz ovili ruševina u toku na rodno-oslobodilačke borbe izrasla je nova hrvatska kultura,
Pomčdeljski modrijan goričke kronike se je zopet oglasil v svojem videmskem tedniku, kjer daje lekcije iz dr-žavoznansiva in navodila, kako je treba ravnati s Slovenci, ki se drznejo zahtevati enakopravnost s tisto višjo raso, katera ima čast, da šteje tudi njega med svoje prste, Med drugim pravi v zadavi slovenskih profesorjev:
«In cesto je problem dobro namerjenih brc v zadek tistih ljudi, ki se jim zdi, da so zaščiteni po neki krivi razlagi predpisov in amnestij, ki obstojajo samo v domišljiji sovražnikov domovine«,
Nato nasvetuje čistko v go-riški birokraciji, med goriškim uredništvom, v goriš kih združenjih, ki naj se iznebijo smrdečih ostankov (sic!) slavo-komunizma. Na ta način je ta «brihtna» butica rešila problem brezposelnosti in bi sploh mnogo bolje izhajali, če bi vse tiste, ki so si želeli Jugoslavijo, spremili do meje in jih poslali na ono stran.
Možakar pa Zna bili tudi milostljiv in bi odpustil vsem Ustim, ki bi želeli ostati v Italiji ter bi jim milostno odka-zal bivališče po italijanskih zaporih, «ki so edino vredno bivališče za izdajalce in odpadnike».
Zelo enostavna stvar kaj ne! Zapodite vse Slovence preko meje, ali jih pa potaknite F° zloglasnih italijanskih ječah, Pa bo Goricg postala aitalia-nissimav, izginila bo brezposelnost in morda bo ostalo še kakšno mesto za tista pristne Goričane, ki prihajajo iz Sicilije in iz drugih krajev tb-Vlcga juga. Le kako, da se ni tega spomnil Mussolini, dri bi na ta način postala ze leta 1942 tudi Ljubljana z vso Primorsko in večjim delom Kranjske dežele italianissima.
In kakšna krasna logika! Kdo so izdajalci in odpadniki? Mi, ki smo barbari in ne nosimo pečata visoke modrijanove kulture, bi pač mislili in rekli, da je odpadnik in izdajalec tisti, ki zataji svoj je-'zik in svoj narod, ki potegne s tujim zatiralcem proti lastnim bratom in proti svojemu ljudstvu. Na srečo pa je tu mož, ki nas pouči, da temu ni tako (ker drugače bi bil morda tudi on in njegovi prijatelji med odpadniki).
Odpadniki in izdajalci so baš tisti (tako nas uči), ki so se dosledno borili za svoje pravice in za pravice svojega ljudstva. Kaj so ti ljudjc izdali, ali od česa ro cdpadii nam sicer ta veleum ne pove. ker je verjetno to tako vzvišena stvar, da bi je mi z našimi barbarskimi možgani ne megli razumeti. Tako je in mir besedi! Cntdere, obbedire e combattere!
Pri tem je postranska in nepomembna stvar, č: se vrže na cesto take rodbine Goričanov, ki so tu morda že tisoč ali več
Jutri zouet tajna seia svetnikov
Občinski svetniki se bodo jutri zvečer ob 18. uri zopet zbrali na privatno sejo v županski hiši, kjer jim bo dr. Poterzio nadaljeval svoje predavanje o goriški prosti coni. Na zadnji seji pretekli petek namreč ni popolnoma obdelal tega vprašanja. Obenem bo pri tem zasedanju odgovoril tudi na vprašanja, ki mu jih bedo morebitno stavili občinski svetniki.
DENARNICO JE IZGUBIL
Včeraj je prijavil na goriški policiji 31-letni Gizzarelli Ivan s Travnika U. 62, da je izgubil denarnico, v kateri je imel 200 lir in osebne dokumente
let. Zanje zakoni ne veljajo, kakor tudi ne slovesne obljube in zaklinjanje italijanskih diplomatov, ki so obljubljali goriškim in beneškim Slovencem raj na zemlji, če bodo ostali pod Italijo. To- so samo obljube po navodilih očeta Macchiavellija; takih obljub pa ljudje višje rase niso dolžni izpolnjevati in zato proč s Slovenci. Pogitiejo naj od lakote, ali pa naj pustijo svoj dem in odidejo. Sreča, da po padcu nacifašizma ni usoda človeštva več v rokah takih ljudi. Da pa bo ta dobrotnik človeštva pomirjen mu povemo tudi, da smo trdno prepričani, da tudi v bodoče ne bodo nikoli več odločali o usodi zatiranih ljudstev taki izrodki.
ur
Nameščenci pri pokrajinskem uradu zg delo in pri državni gozdni upravi v Gorici so 'začeli le dni z mezdnim gibanjem, ker niso bile upoštevane nekatere njihove zahteve in predvsem, ker niso prejeli nagrade «Corbino».
Zaradi tega so poslali gori-škemu prefektu in v vednost zakladnemu ministrstvu posebno spomenico, v kateri se pritožujejo, da še sedaj niso prejeli nagrade Corbino, čeprav so v enaki meri upravičeni do nje, kakor tisti, ki so jo že prejeli. Smatrajo, da je to krivda zakladnega ministrstva in ga pozivajo, naj ukrene vse potnebno za takojšnje izplačilo. V nasprotnem primeru, pravi spomenica, bodo nameščenci prisiljeni začet i z mezdnim gibanjem.
Pogreb zavedne žene
V ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah je za vedno zatisnila oči Vera VVinkler, soproga našega občinskega svetnika Alfreda VVinklerja. Pokojnica je
bila vseskozi zavedna slovenska žena in je dolgo let službovala kot učiteljica po raznih krajib Slovenskega Primorja. Poleg tega pa je bila njena glavna skrb, da bi dala čim boljšo vzgojo svojim petim otrokom, da bi lahko čimbolj koristili svojemu narodu in sebi. Ze nekaj časa jo je mučila zavratna bolezen, ki ji je v njenem 60. letu pretrgala nit življenja.
Pogreb je bil strogo družinski včeraj popoldne ob 15.30 iz hiš • v Katerinijevi ul. na glavno mestno pokopališče. Pokojnici želimo v našem in v imenu vseh zavednih goriškib Slovencev miren počitek, žalujoči družini pa iskreno sožalje.
IZPITI ZA KINOOPERATERJE
V drugi polovici meseca decembra bodo v Gorici izpiti za ugotovitev tehnične sposobnosti kabinskjh kinooperalorjev. Kraj izpitov in natančnejši datum besta še naknadno objavljena.
Zainteresirani se zaradi predložitve prošenj in potrebnih dokumentov lahko obrnejo na svoje županstvo ali pa na krajevno orožniško poveljstvo.
Vlomilcev obisk
Včeraj se je javila na kvesturi 37-letna Ana Degrassi, begunka iz Rovinja, ki stanuje v Gorici v ul. Faiti št. 40. Na policiji je povedala, da je vdrl v njeni odsotnosti v stanovanje neznan vlomilec in ji odnesel iz nekega predala zlato verižico in še nekaj drugih dragocenosti v skupni vrednosti 5000 lir. Za vlomilcem ni bilo nobenega sledu in ga bo težko najti.
Danes seja občinskega odbora
Ta teden ne bo običajne seje občinskega upravnega odbora v četrtek, ampak danes oh isti uri. Na dnevnem redu je med drugim razprava o izplačilu trinajste plače občinskim delavcem in uradnikom ter povišanje družinske doklade delavcem. Ponovno bodo razpravljali tudi o oddaji v najem bivše vojašnice v Standrežu finančnim stražnikom, o kupoprodaji občinskih zemljišč, o vodstvu otroških vrtcev in drugih manjših problemih občinske uprave.
Pevci izPodflorev tržaškem radiu
Na povabilo vodstva radia jugoslovanske cone Trsta se je pevski zbor podgorskega prosvetnega društva «Podgora» odločil, da bo po radiu zapel nekaj narodnih in umetnih slovenskih pesmi. V nedeljo zjutraj se je 27 pevcev odpeljalo z vlakom v Trst, odkoder jih je poseben avtobus odpeljal dalje v Koper, kamor so prišli okrog 11.30.
Člani radijske druži ne v Kopru so poste zelo prisrčno sprejeli In jm odpeljali v studio, kjer so imeli kmalu po prihodu poskusen nastop. Pri tej vaji je bil navzoč tudi znani slovenski komponist Vasilij Mirk, ki se je na splošno izrekel zelo pohvalno o zboru. Eclino basi so bili malo prešibki, ker je več pevcev basistov zaradi enega ali drugega vzroka moralo ostati doma.
Po kosilu, kjer so v veseli družbi podgorski pevci zapeli nekaj naših pesmi, so se popoldne odpeljali v Šmarje, kjer so si najprej ogledali novo šolsko poslopje, o katerem smo v našem listu že pisali prejšnji mesec in objavili tudi sliko. Ko so gledali lepe in zračne učilnice, so se spomnili na naše šole na Goriškem in na težave, s katerimi se mora boriti, med tem ko imajo tako Slovenci kot Italijani v jugoslovanskem delu STO-ja vse možne šolske olajšave in popolno enakopravnost. Tam ne vprašujejo, ali ima otrok italijansko ali slovensko ime, in je merodajna le volja staršev in otrok samih pri odločitvi za eno ali drugo šolo.
Iz šole so krenili naši pevci v zadružni dom, kjer je v tistem času priredita domača
Sum   ...............................................................
ttijj c Je nekoliko pomolčal. J*vic yi so se mu naJeč'|e,
N** Je iztisnil brado, da
l^vi. kaPU« P°tu' ozrl se u V lp 0	vojakih	pa kriknil,
r4h i	izbruhnil	ves srd in
Si*u! so onemeli, Iztok je Hi 1,1 z divjim hrepe-t'0n°vll:
JU)4
tNbea01 NikJer mlru Pre(*
*,% a rt|ikom! Ce splmi
ki	če	potujem, se
ubi	pred	noge kakor
K bj , Prtd gospodarja. Kalu ho« s svojim nerešče-bjieu-0111 Prek sedem voda! n*letlm nanj, ko sem
«Hadovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod tiči. Takoj udarimo za njim!»
«Prepozno! Da ste ine poslušali snoči, bi visel Tunjuš danes na kolu. In to bi bilo za marsikoga zelo koristno.* »Očka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!*
Vojaki so si že stiskali Jer-menje za pasom in goreli od poželenja.
•Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno kožo, to si zapomnite. Samo če bi bili poslušali mene, bi bili morda odrli z njega nocoj dve: prva Tunjuš, druga trdnjava.*
Iztoku se Je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki mu ni ugovora, je zahteval od starca:
«Ne ubijaj časa! Govori, kar sem vprašal.*
Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ali ustrašil se je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabavljico.
•Tjakaj,« Je pokazal z roko, •proti zatonu sem jahal snoči. Kon j se je pasel gredč, jaz sem kimal v sedlu in si izmišljal lepo pesem. Nazadnje sem morda celo zaspal. Ne hvalim se, da rad jaham; pa če sem že v sedlu, potem sedim, kakor bi bil eden, to se pravi, oba eno, konj in Jaz. Kar moj serec za-rezgeta; odprem oči, pogledam, žolč se mi je razlil v tem hipu po žilah, da sem videl vse zeleno. Zakaj naravnost v obraz sem pogledal — Tunju-šu. Pri ognju je sedel in z njim morda še pet ali šest Hunov. Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezgetal. Pograbila me je toliko jeza, da sem planil iz sedla in hotel nad Tunjuša. Ali zopet ni bilo ne noža ne meča ne bodala za pasom. To pot pa je bila mola jeza in moj pogum — moja rešitev. Huni so šinili kvišku, zajezdili in se zadreviii za mojim konjem, ki se je bržkone splašil Tunjuševega obraza.
Tema je bila tolika, da niso razločili, je li konj prazen ali ni. Slo je po stepi tokate, tokate, jaz pa po trebuhu v praprot in robidovje.Do zore sem tiča! v grmu na pol živ, na pol mrtev, in Huni sc niso vrnili. Morda me še sedaj love. Toda jaz sem jih ukanil in ukanil jih je konj: zakaj modrost ga je obšla, odkar je nosil mene.«
«Za njimi!* se je glasilo kratko povelje Iztokovo.
Nihče ni več poslušal godca, ki je godrnjal, se jezil, tožil o žeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pijače.
Minili sta dve uri.
Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih tračanskih vrancih. Za njimi je šla dolga vrsta natovorjenih konj. Iztok je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali orožje, ki ga je bila velika zaloga: oklepov, šlemov, sulic, kopij, mečev, strelic in lokov, prač in svinčenega želoda. Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se šibili. Odgnali so s seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo treba tovoriti na konje žita za hrano. Ko je odšel zadnji tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup sena in odjezdil.
Kmalu se je dvignil gost oblak dima iznad strehe — prodrli so plameni, trdnjavica je gorela.
Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene, da so gnali zaplenjeno živino. Sodil je, da je čisto varen pred pogonom iz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil, da poišče Tunjuša.
•Radovan, ti ostaneš pri tovorih? Poglej na volih visijo polni mehovi.*
•Ne rečem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker greš nad Tunjuša, grem s teboi. Nočem biti brez deleža ob smrti tega kravjerepnika!*
«Cast, čast!* so vzklikali vojaki Radovanu.
•Toda brez orožja si, očka!* •Ukana je za deset mečev!* •Torej naprej!*
Iztok je izpodbodel konjiča, na cesti se je dvignil prah, tovori so zaostali. ■
Mehka trava jc gorela v zahajajočem soncu. Sloveni so prebrodili prostrane stepe na levo in na desno ob cesti. Sledili so hunske konje. Toda sledovi so bili zmešani, križali so se na sever in na jug.
«Ušel jc, sentjavec!* je momljal Radovan poten in truden
Iztok je odposlal po cesti pet vojakov, da so šli tovornikom naproti. Sam pa je iskal prostora za prenočevanje. Gost hrastov gozdič blizu ceste ga je mikal. Krenili so proti njemu. Zdelanim konjem so pustili povodce na vratovih. Nič niso govorili; trud in spanec sta jih zmagovala. Le Radovan je sam sebi popeval in zibal z glavo. Štiri čutare si je bil obesil ob sedlo, ko so šli iz trdnjave. Sedaj so bingljale prazne ob konju in zato je godec prepeval in pozabljal, da je truden.
•Tukajle,* je •izpregovoril Iztok. Trava v senci ni požgana od sonca; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam da gozd, da si privoščimo vola.* Vojaki so sneli noge iz stre-menov, nekaj jih je že poskočilo na tla.
V tem trenutku pa zahrešči Radovan s tako strašnim glasom, da je vztrepetal mozeg po kosteh:
•Udri, Iztok, udri! Tunjuša!* Izza hrastja je zavel rdeč plašč.
Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v travo, v
Iztokovi roki je blisnii meč, nožnice vojakov so zarožljale.
Tunjušev konj je obstal kakor vkopan. Iztokov se je vzpel in zacepetal.
Srečalo se je dvoje strašnih pogledov iz oči dveh junakov.
•Umri!* je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu. Toda Tunjušev konj je odskočil kakor mačka, zamah je žvižgnil po zraku; preden se je okre-nil Iztokov zadrvljeni konj, je sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč:
•Lok, lok, lok!*
Iz gošče so pomolili še štirje konji glave in sami od sebe zdirjali za Tunjtišem. Jezdeci so se vsi v diru na sedlih iz-prevrgli, napeli loke in sprožili v obraz preganjajočim Slo-venom zastrupljene strelice. Iztok je naglo uvidel, da je pogon brezuspešen. Nizki in trudni konji bi nikdar ne dosegli Hunov. Slovene pa lahko rani strelica in za najmanjšo prasko — neizogibna smrt. Pridržal je konja in z majhnim ščitom na komolcu prestre-gal strelice, dokler so ga dosegale.
(Nadaljevanje sledi)
istrska mladina ples za novoletno jelko. Mladina je povabila goriške goste k sebi, da so tudi tam zapeli nekaj pesmi in se malQ zavrteli. Cas je kaj hitro potekel in treba Se je bilo vrniti v Koper za nastop v radiu, ki je bil napovedan ob 18.15, pri oddaji za podeželje.
Pod vodstvom svojega priznanega pevovodje Dorija so podgorski pevci zapeli osem pesmi. Najprej, je mešani zbor zapel Adamičevo «Vsi so prihajali« in Devovo «Sccej moj sel«. Moški zbor je nato podal Druzovičevo «Oj ta vojaški boben« in Devovo »Barčica«. Njemu je sledil ženski zbor s «Slovenska zemlja« in «2abe» od Venturinija, za zaključek pa je zopet nastopil mešani zbor s pesmima »Po polju beli bobnar gre« (Ostro-uška) in «Ognjeni vlak« (Dev-čič). Vasilij Mirk je pevcem izrekel še posebno hvalo zato, ker so se upali zapeti ((Ognjeni vlak«, ki je po njegovem mnenju zelo težka pesem, zlasti za podeželske zbore. No pa so naši vrli Podgorci tudi to skušnjo dobro prestali.
Le malo časa jim Je ostalo po radijskem koncertu, da so ga lahko prebili v družbi istrskih prijateljev , in goriških znancev, ki so jih tam srečali. Pred odhodom so pri večerji zapeli še nekaj pesmi in poklonili honorar, ki jim ga je radijska uprava izplačala za petje, v korist novoletne jelke v Kopru in v Šmarjah.
Pri povratku z večernim tržaškim vlakom so naši; pevci bili priča nezgodi, ko je vlak iztiril pri Miramaru, ker se je nasip verjetno zaradi dežja podal. Na srečo ni bilo med njimi nobenega ranjenega in so ohranili najboljše razpoloženje do doma ter pripovedovali svojcem in prijateljem doma o lepih vtisih, ki so jih prinesli s svojega pevskega izleta. Želeli bi še več nastopov teh naših pevcev, pa ne samo drugod, ampak tudi doma in jim želimo, da bi kmalu in dobro premagali vse ovire, ki jim jih pri tem stavijo na pot.
Splošen oretfled šoferskih izkaznic
Opozarjamo vhet lastnike začasnih šoferskih izkaznic, da bo pokrajinska komisija za pregled šoferskih izkaznic, ki ima svoj sedež v ul. Oberdan 20,' pregledovala danes 20. t. m. 'od 9. ure dalje začasne šoferske izkaznice, na katerih je. označeno, da zapadejo 4. oktobra 1949.
Prizadeti se marajo osebno predstaviti omenjeni komisiji in prinesti s seboj predpisano zdravniško spričevalo, izdano od železniškega zdravstvenega inšpektorja gli od vojaškega službujočega zdravnika, ali od kakšnega drugega zdravnika s podpisom, overovljenim od župana.
Oni, katerih izkainiae so bile po letu 1943 pregledane in katerih redne izkaznice tretje stopnje so bile izdane v kolonijah, morajo predložiti potrdilo o kontrolnem šofira-nju.
Obenem opozarjamo vse tiste imetnike začasnih izkaznic, ki sa zapadle že pred omenjenim rokom, pa jih še niso predložili, dg naj se prijavijo k pregledu, da ne bo zadnje dni prevelikega navala, kar bi povzročilo, da bi ne mogli dokončati celotnega pregleda do 31. decembra t. I. kakor je določeno. ——
NATEČAJ ZA UPRAVNE URADNIKE
Uradni list od 18. t. ra. prinaša med drugim odlok od 15.9. t. 1. glede podaljšanja roka za vložitev prošenj in udeležbo natečaja za tri mesta praktikantov pri notranji civilni upravi. Natečaj velja samo za državne uslužbence. Udeležijo se ga lahko stalni državni uradniki iste ali nižje položajne skupine. Rok za predložitev prošenj zapade 30 dni po objavi v uradnem listu. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v kabinetnem uradu na prefekturi.
KINO
VERDI, Opera «Boheme».
VITTORIA, 17: »Razbiti malik«, M. Morgan.
CENTRALE, 17: «Dekle s Pete ceste«, G. Rogers.
MODERNO, 17: «Zmajev zarod«, K, Hepburn.
EDEN, 17: «Vitez z masko«, A; Louise,
La relazione del comp. E. Laurenti alla conferenza deli’Unione Antifascista Italo-slava di domenica
m n mcosimi e mmminus.
In questo momento deli' offensiva generale contro la fratellanza italo-slava e neccessario il rafforzamento di questa affinche diventi piu forte che mai e con cio la spina dorsale deli'Unione Antifascista Italo-slava, che deve diventare un'organizzazione forte e salda sotto la guida del Partito comunista del Territorio di Trieste
Compagne e compagni, Vodierna conferenza del-VUAIS rappresenta un avveni-mento di non comune impor-tanza p er il movimento democratico popolare del Territorio di Trieste. Rappresenta una tappa concreta della nostra lot. ta. Sancisce un dato di fatto e dimostra come la posizione di principio assunta, e difesa, dai conibattenti piu conseguenti dopo la mai abbastanza depre-cata risoluzione dell’U.1., abbia inevitabilmenfe avuto i merita-ti successi e, do po il periodo di c risi, il movimento popolare Triestino stia allargando sempre piu la base per l’ulte-riore rafforzamento della lotta contro Vimperialismo ed i suoi agenti, siano essi palesi od oc-culti, coscienti od incoscienti.
Basi e principi deli' U.A.I.S.
E’ necessario dopo guesta premessa, fare urianalisi del susseguirsi degli avvenimenti, in guesto periodo cosi ricco di insegnamenti ed esperienze, analisi che sancisca i principi fondamentali ai di fuori dei guali 1’UAIS non puo e non ha motiva di esistere. Principi fon-damentali che oggi vengono ne. gati e nascosti dai social patrioti cominformisti, i guali per il raggiungimento dei loro piani non si peritano di rinnega-re e vilipendere quanto di piu glorioso ha al su o attivo l’e-roica lotta dei lavoratori ita-liani e slavi del nostro Territorio.
Pertanto volendo fare una analisi obiettiva dobbiamo ri-spondere alle seguenti doman-de; cosa in effetti rappresenta VUAIS? guali le sue basi? i suoi principi?
L’UAIS rappresenta il risul-tato della lotta popolare con-dotta dai lavoratori italiani e slavi della Regione Giulia. Lotta conseguente, aspra, che inevitabilmente. data la sua es-senza, ha colmato il fosso esi-stente fra le nazionalita gui conviventi; attraverso la guale il popolo lavoratore ha creato Vunitd di tutte le forze progres-siste. Unita reale e non formale in quanto non creata artifi-cialmente al vertice, ma con* cretamente, realrnenie, alla base, sulla piattaforma della fratellanza ialo-slava,
Proprio in cio sta Vessenza progressista delVUAls e dimostra come il problema dell’u-nita e della fratellanza italo-slava sia stato giuslamente im-postato e di conseguenza ri-solto proprio dalla lotta delle larghe masse, Vespressione po-litica ed organizzativa delle guali e proprio VUAIS. Quel-VUAIS che tfroprio per essere il frutto della Lotta di libera-zione ha il compito di essere il continuatore instancabile della stessa,	.
Possiamo ancora aggiugere che VUAIS e forma specifica del Fronte Popolare. Rappresenta cioe un Fronte Popolare vivo ed efficente, veramente tale perche unisce alla base tutte le forze Progressive ita-liane e slave, intellettuali e manuali, della citta e della campagna che hanno tre v ato Vunitd proprio sulla base di lotta dura e gloriosa come guella condotta contro i hazi-fascisti. Fronte Popolare inol-tre, nel guale il P. C. ha sa-puto, con la sua guida provata e sicura, con la sua esperienza, con la abnegazione dei suoi menibri, con la sua attivita in-slancabile, aeguistarsi la fidu-cia delle larghe masse e con-durre le stesse vittoriose alla meta. Differenza sostanziale dungue tra VUAIS ed il CLN, che non puo assolutamente essere un Fronte Popolare in guanto rappresenta solamente un’uninone, al vertice, di vari partiti % guali conservano i loro programmi e le loro ideolo-gie che sono discordanti. Inevitabilmente dungue un simile raggruppamento non puo altro che rappresentare un'unione momentanea sotto un minimo comune denominatore. Nel caso spccifico delVltalia, le forze de-mocratiche unite nel P. C. Ita-liano, pur dando il maggiore, se non addirittura Vunico, contri-buito alla lotta hanno visto la propria direzione impaniarsi nello opportunismo e Perdere la prospetliva, nella ricerca del c ompromesso e delVunita a qualsiasi conto con la borghe-sia reazionaria. Da guesto possiamo constatare che, pur sop-portando lutto il peso della lot-ta, esso P. C. I., al tavolino si e provato costantemente in mi-nerranza ed ha aiutato la bor-ghesia a crearsi una verginita, come lo ha dimostrato il corso della Lotta della Resistenza in Italia ed il successivo susseguirsi degli avvenimenti fino ad oggi. VUAIS e ben lontana dalVessere e dal rappresentare
; lutto cio. L’UAIs ha rappresen. tato, e rappresenta, Vunitd con. creta alla base dei lavoratori italiani e slavi fratemamente uniti nella lotta conseguente contro gli occupatori e la rea-zione traditrice interna, serva fedele di quest’ultimi.
Dopo la grande vittoria, guando le forze delVimperiali-smo in appoggio alla reazione locale tentavano di strappare al popolo lavoratore le congui-s te della sua eroica lotta, VUAIS figlia della lotta, con-guista maggiore della stessa, ha tenuto organizzato il popolo nella sua epica lotta politica, conosciuta ed a mmirata dal mondo intero. Vinfausta Riso-luzione delVU.I. ha stroncato questa lotta, ha disgregato gue-sta nostra UAIS, magnifico, possente ed a mmirato Fronte Popolare. Attraverso la depre-cata risoluzione delVU.I. le /or. ze scioviniste ed antiprogressi-ste nascoste, ma operanti, in seno alVUAIS, hanno p reso forza e vigore facendo alla rea. zione il dono piu bello ed ina-spettato,- la rottura del movimento unitario piopolare.
II comp. Laurenti ha poi menzionato la nostra posizione riguardo la risoluzione delVU.I. subito dopo la sua pubblicazio-ne ed ha accennato come i scio-vinisti vidaliani hanno portato l conflitto nelle organizzazio-ni di massa ed hanno voluto dare al nostro movimento un’altra linea sconvolgendo co-sj tutta la linea elementare in tutte le guestioni. Ha inoltre accennato alla passivizzazione delle masse di grande utilita alVimperialismo.
Questa la tragica ma reale situazione trova espressione nelle cifre proprio in occasione delle elezioni comunali dove — di fronte ai 100.000 e piu iserit. ti alVUAIS nella zona A prima della risoluzione delVU.I. — tra noi ed i cominformisti abbia-mo raccolto meno di 50.000 vo-ti. E guesto poi, per colmo di ironia, i cominformisti chiama-no strepitosa vittoria.
L' U.A.I.S ed i cominformisti
Vediamo ora concretamente, sulla base dei fatti che tutti co-nosccmo, che hanno vissuto, e v.ivono, gi orno p er giorno, la funzione antiprogressista e na-zionalistica che i cominformisti svolgono da noi. Per far cio dobbiamo partire immediata-mente con una constatazione: essi nel corso della realizzazio-ne dei loro progetti cozzano contro Oli ostacoli costit uiti dalle caric organizzazioni de-mocratiche popolari. Prima tra di esse, proprio perche la piu importante, la piu conosciuta, la piu c ara al cuore dei lavoratori: VUAIS. Proprio per guesto, perche conoscono Vinfluen-za che le varie organizzazioni, e VUAIS in particolare, eserci-tano nelle masse, i cominformisti le stanno liquidando. VUGA non si sente piu. VUDAIS compare nelle grandi occasioni. Essa si e praticamente trasfor-mata nelle cellule femminili del Partito social-patriota co-miriformista. DelVUAlS ormai estete una direzione formale, sulla carta, che ogni giualtanto si ja viva con un comunicato. DelVUAIS essi usano come di una riserva da tirar fuori al momento di bisogno per con-fondere le idee. Per dare, come nel car,o delle elezioni comunali, lo zuccherino ai cosid-detti upoveri villici» dei dintor-ni, i guali logicamente, essen-do slavi, e come- tali non ap-partengono alla razza eletta: Vitaliana, ma ad una inferiore non possono opere il privile-gi o, riservato agli eletti, di an-dare alle elezioni sotto Vinse-gna del loro cosiddetto Partito comunista. Questo in effetti si-gnifica Valteggiamento comin-formista in merit o.
Puo VUAIS continuare a sus-sirtere per svolgere un'azione cosh degradante come guetla assegnaUde dai cominformisti? Certamente no. Le sue origini, la sua gloriosa tradizione, la sua influenza nelle masse — anche se in gualehe occasione, come p. es. nelle elezioni ha giovato ad essi — costituisce un impedimento, un ostacolo alla funzione revisionistica, li-quidatrice e sciovinistica dei cominformisti. Per essi VUAIS non puo esistere se non altro per it fatto stesso che rappresenta 1’espressione organizzativa di una lotta crolca e gloriosa della guale e stata, ed e, sini-bolo. Per il fatto stesso che es-sendo stata il Fronte Popolare che ha unito le masse nella ri-voluzione, non pub esserlo nel periodo della controrivoluzio-ne verso la guale si sono in-camminati i cominformisti. E-saminiamo un po’ piu dettaglia tamente guanto accennato. In primo luogo analizziamo l’at-teggiamento dei cominformisti nei confronti della fratellanza
italo-slava. Abbiamo g id cisto come il metodo di discussione portato da Vidali e soci nel P. C. e nelle organizzazioni di massa metteva in perico lo Vunitd del Fronte popolare e del P.C. stesso. Non solo, ma mette va in pericolo Vunitd proprio sul settore piu delicato, piu ne-vrclgico, sulla Questio-ne nazio-nale. Non solo, ma i cominformisti hanno volutamente indi-rizzata la lotta, relativa, alla discussione, in senso nazionale. C hi non accettava la risoluzione dello U. I. diventava imme-d.iatamente uno «s’ciavo» indi-pe-ndentemente dalla sua nazio-nalita. Da guesto primo passo at secondo: «s'ciavi ar.de a Lu-biana» la strada e stata molto bre ve. E c osi di seguito. Lo sciovinismo italiano che cova-va in petto a molti a c era tro-vato modo di esplodere sotto lo avallo della Risoluzione dello Ufficio Informazioni.
A costcrro si sono uniti i tra-ditori Sloveni i guali hanno immediatamente chinato vergo-gnosamente il capo dinanzi al strapotere dei primi senza dire mai nemmeno una parola di protesta, contro le infamie com-messe dai cominformisti a dan-no degli Sloveni. Qualchc esem-pio che caratterizza il modo di pensare e vedere Vatteggiamen-tc dei primi e dei secondi. Ancora prima del comparire della Risoluzione famigerata, in una riunione della Direzione del Centro di cultura popolare iialiana gualcuno, nel corso della discussione, aveva accennato alVincendio del «Balkan». Immediatamente il prof. Ferlan, logicamente oggi acceso cominformista, indignato aveva troncato gridando: tmon parla-re di guel covo di nazionalistis.
Vediamo dungue che gid due anni fa il prof. Ferlan teneva lo stesso atteggiamento che hanno tenuto aleuni giorni fa, al Consiglio Comunale, i neo-fascisti italiani, nel sentir par-lare delVincendio del itBalkan«. Concretamente V atteggiamento del prof. Ferlan significa: «i fa-scisti hanno fatto bene a bru-ciare il «Balkan» assieme a co-loro che vi erano dentro. Tan-to era un covo di nazionalisti! E’ bravo il prof. Ferlan, inter-nazionalista tutto d'un pezzo. Pensare che Lenin e Stalin,
I con i loro seritti c i hanno sempre insegnato che ogni lotta centro 1'opprcssione nazionale ariche se nella stessa si mani-festano dei sentimenti naziona-lističi v.a aiutata ed appoggia-ta da ogni onesto democratico.
Nel campo dei cosiddetti sin-ternazionalisti sloveni» ne vediamo delle piu belle ancora: in seno al Consiglio conmnale Košuta, il guale parla stentata-mente Vitaliano — logicamen-
dell'UAlS del TLT
PRESJDENTE Petronio Bortolo.
VICEPRESIDENTI Babič Branko, Medica Ermi-nio, Reschitz Alma.
SEGRET AR IO POLITICO Stoka Franc.
SEGRETARIO ORGANIZZATIVO Laurenti Eugenio.
MEMBRI Beltram Julij, dr. Dekleva Josip, Gorjan Anton, dr. Kukanja Angel, Luxa Giordano, Rupena Franc, Boltar Edoardo, Smuc Roman, Jakomin Valerij, Molinari Giuseppe, Filippi Francesca, Ce-bohin Lojzka.
te non e in obbtigo di conoscer-lo perche sloveno — non ha il coraggio di prendere la parola nella propria madre lingua e si fa ridere e motteggiare dai consiglieri fascisti perche non ha ung perfetta pronuncia ita-liana. Gli altri consiglieri cominformisti sloveni in quell'occasione minacciano che la pros-sima volta parlera-nno in sloveno. Molte prossime volte seno gid passate ma Vunico che ha usato del suo naturale dirit-to di parlare la propria madre lingua e il ubabicianon Dekleva. Questo, mentre U cosiddetto edifensore della cultura slo-vena» Bidovec, china vergo-gnosamente il capo e tace. E’ c hiaro a tutti che c ib non significa affatto fratellanza ita-Ic-slava. Ma significa proprio il contrario. La fratellanza italo-slava presuppone rispetto reci-
proco dei due gruppi etnici, rispetto reciproco dei diritti na-zionali, lotta comune, contro chiungue minacci il libero uso dei diritti nazionali. Su guesto base e sorta VUAIS. Derogare da guesta linea significa rom-p ere la fratellanza italo-slava, significa rompere VUAIS. Proprio guesto i cominformisti hanno fatto e continuano a far-lo. Concretamente esaminiamo ora come, proprio nelle espres-sioni piu palesi dei fatti, fan-no quest’opera di distruzione.
Presso i cominformisti non esisle assolutamente il concetto della lotta in difesa dei diritti nazionali e culturali degli sloveni. Al contrario estete inve-ce il principio di negare tali diritti agli sloveni. E’ cliiaro che a parole i cominformisti non si esprimono in guesto modo. Anzi usano tante belle parole. Sono specialisti in guesta che e la caratteristica dei parolai e dei demagoghi. Ma non sono le parole, sono i fatti che contano. E sulla base di guesfi vediamo la grande inter-nacionalista slovena Bernetič Maria — Marina —- elaborare una nuova teoria sulla g uestio-ne nazionale, in base alla guale ogni logica e naturale azione degli sloveni in difesa dei propri diritti diventa provoca-zione, sciovinismo e cosi Via. I cominformisti attingono a plene mani nella geniale teoria della cmmalata di sciovinismo italiano, Marina. Comunicati, preše di posizione, ufficiali e non uf-ficiali del Partito social-sciovi-nista cominformista conferma-no guesto. Ogni azione degli sloveni, la piu leggittima la piu naturale, la piu spontanea, se-condo Vidali e soci, diventa immediatamente provocazione, offesa al sentimenta degli ita-lianissimi, . cominformisti o fascisti, non conta. Per costoro perfino andare ad assistere ad una rappresentazione culturale slovena diventa provocazione.
L'oratore ha menzionato anche il vergognoso comporta-mento dei cominformisti a Muggia con in testa il loro sin-daco Pacco, il guale ha pro-niesso at prefetto Palutan di non permettere mai piu Vuso d.ella lingua slovena nel Consiglio comunale di Muggia.
«Vergognoso passato»
E’ stato precedentemente ac-1 ccnnato che VUAIS e il risul-tato di una lotta conseguente-mente progressista. Non solo, ma e il simbolo della stessa, rappresenta Vunitd delle masse e la loro lotta. Per i cominformisti tutte guestc cose sono tanto care come il fumo negli occhi. Per loro la, lotta e stata un er r or e. Le vittorie congui-state nella lotta, un vergogno-so assato. La vittoria suite belce nazifasciste e la conseguente conguista del potere, un /ur-to. 1 cominformisti rinnegano il periodo piu glorioso del popolo lavoratore. Rinnegano il periodo nel guale finalmente, dopo sofferenze innenarrabili, il nostro popolo lavoratore ha fatto i conti con i diretti re-sponsabiti di Auschu>itz, di Dachau, degli altri innumeri cam-pi detla morte, della Risiera, di via Ghega, di via d'Azeglio ecc.
I cominformisti rinnegano non solo guesto ma pure il successivo glorioso periodo, durante il guale ad ogni tentativo del fascismo di rialzare il capo, ad ogni tentativo delVimperiali-smo di misconoscere i nostri diritti, ad ogni tentativo della reazione sfruttatrice italiana di annullare Ig nostra vittoria, da 100 a 200.000 lavoratori ingua-drati e possenti facevano trc-mar di paura gli uni e gli altri costrrngendoli a correre a tapparsi in casa,
Tutto questo per i cominformisti e vergognoso passato. Per loro invece, il glorioso pre-sente e rappresentato dai consiglieri comunali cominformisti di Trieste i quali supplici, prostati, pregano i rappresen-tanti della reazione italiana di concedere loro due posti nella Giunta comunale. II glorioso presente, secondo loro, e rappresentato dal muggesano PACCO, cominformista feroce, il quale umile e contrito prega il democristiano Palutan di essere buono e perdonargli la gra-ve colpa di non essere interve-nuto con sufficente energia contro uno slavo che pariava nella sua lingua. Glorioso presente e rappresentato da fatti come quelli nei quali 1’avv. Po-gassi, il dott. Bidovec, il prof. Ferlan e ditta bella, di fronte ai consiglieri fascisti rinnegano la vittoria del popolo lavoratore e scindono la propria azione da quel glorioso periodo.
E’ chiaro che tutto Vatteggia-mento, la linea politica dei cominformisti co ntrasta decisa-mente con Vessenza progressista delVUAIS. Pertanto VUAIS
rappresenta Vostacolo maggiore nelVapplicazione della loro linea politica che tende alVan-nessione pura e semplice di tutto il TLT alVItalia. La ri-chiesta del Governatore con la prospettiva di una soluzione migliore in un prossimo futu-ro significa proprio guesto. Gid sul loro giornalc VUnita di Milano gridano che la zona «B» e stata rubata alVItalia e cosi via. E’ venuto cioe finalmente il tempo per i cosidet-ti «internazionalisti» italiani di Trieste, dei guali ci siamo occupati alVinizio, di rappaci-ficarsi con VURSS perche guesta non appoggia piu Vunione di Trieste alla Jugoslavia, ma anzi c’e la prospettiva che la URSS con la sua dimostrata fobia antijugoslava si compor-ti con Trieste cosi come si e comportata con la Carinzia. Giurtgendo cioe alVassurdo di tener conto, essa Unione Sovie-tica, solamente dei propri in-teressi, e non della volonta dei carinziani espressa con la lotta di liberazione condotta a ftanco dei popoli della Jugoslavia per il proprio diritto di essere uniti alla madre patria. Rlnnegando cosi i diritti che il popolo della Carinzia si era conquistati col sangue e ven-dendo la Carinzia al Vimperialismo occidentale per 150 mi-lioni di dollari. Ebbene noi di-ciamo che non vogliamo essere merce da baratto, non vogliamo essere venduti per una x somma di dollari.
Sard bene esaminare un po’ piu profondamente la questio-ne del TLT. II TLT e stato formata per mezzo di un com-promesso. Anche se cio non rappresentava la volonta del popolo lavoratore, noi abbiamo accettato il TLT in primo luogo perche allora cio era necessario per la conservazionc della pace. Secondariamente perche nel TLT malgrado lo Sta-tuto esisteva la possibilita di realizzare le rivendicazioni della dcviocrazia. Quali erano guete condizioni; 1) unita e conseguenzialita di lotta delle forze democratiche nel TLT. 2) lotta conseguente delle forze del progresso contro Vimperialismo nel campo internazio-nale.
La nostra parola d’o rdine sulVapplicazione del Trattato di pace rappresentava una parola d'ordine concreta di lotta contro Vimperialismo che gid dalVinizio era contrario a tale I applicazione. Nel medesimo I tempo tale parola d'ordine
smascherava gli imperialisti che attraverso la do Urina di Truman, del piano Marshall ecc. di fatto cercavano di an-nientare il TLT. Questa parola d’ordine rappreentava inoltre una piattaforma politica pratica di lotta e dava una propettiva concreta e reale alle forze democratiche nel campo locale e nel campo intema-zionale che seguiva la lotta delle ofrze democratiche trie-sti con particolare interesse e simpatia.
La situazione di oggi
Quale invece e la situazione di oggi?
1) Nel campo locale per mezzo dei cominformisti e stato rotto il fronte unitario di lotta; non solo, ma i cominformisti non difendono il territorio, vogliono una usoluzione mi-glioren.
2) Nel campo internazionale invece di una lotta conseguente e di una mobilitazione delle forze democratiche per la difesa delle posizioni della de-mocrazia, a causa della politica di aleuni dirigenti della URSS vienc adottata la politica del mercanteggiamento (vedi Carinzia, Grecia).
E’ chiaro che in queste cir-costanze le condizioni essenzia-li per la realizzazione del Trattato di pace attualmeDte non esistono piu. Piu specilicata-mente ancora oggi possiamo de-finire la situazione esistente nel modo seguente;
1) Come e noto gli imperialisti hanno liquidato praticamente il TLT la reazione italiana gli appoggia incondizio-natamente ed i cominformisti anche;
2) II governo dell’URSS vuo-le il Governatore che a suo tempo proponevano gli Anglo-americani, unicamente perche essendosi posta sulla via della rinuncia, vorrebbero ricavare qualche cosa in cambio della propria adesionc alla liquida-zione del TLT. L’URSS caldeg-gia oggi la nomina di un simile Governatore unicamente per poter inserirsi piu profondamente nel baratto stesso del quale oggi e un po’ lontana dato che una parte del TLT cioe la zona nB» fc liberata dal-rimperialismo e percio non e vendibile. L’a!tra parte invece, cioe la zona «A» b in possesso degli Anglo-americani e pertanto commerciabile soltanto per loro.
I rappresentanti del governo delVURSS alVONU chiedono la nemina di un Governatore tale che sia disposto ad unifica-re le due zone per poi liguida-re tutto il TLT. Liguidazione che avverrebbe logicamente attraverso un accordo tra il go-vemo delVURSS e gli imperialisti occidentali sulla base di un mercato simile a guello della Carinzia che danneggerebbe le cfrze democratiche locali e la Jugoslavia socialista. Tale soluzione e una soluzione imperialista, senza principi, della guestione di Trieste e come tale noi la avversiamo. Quale e invece la nostra posizione di fronte alla situazione accenna-ta? La nostra posizione nella situazione odiema non puo es-ser che guella epressa nella parola d'ordine: via con gli ac-cordi imperialisti, vogliamo lo accordo tra i due popoli. Cen guesta parola d’ordine noi ini-ziamo una lotta conseguente contro ro'"~o che calr.esta.no i r ostri diritti che prep rano un m-ercato imperialista e che non vogliono Vaccordo tra i popoli della Jugoslavia ed il popolo italiano nelVinteresse reciproco loro e nostro.
II principio esposto non rappresenta una novita, Gid nel passato noi abbiamo pošto il principio che Trieste deve di-venire non il pomo della di-scordia ma il ponte di unione tra Vltalia e la Jugoslavia. Su questa posizione rimaniarno oggi piu che mai. Ed e percio che indichiamo come il problema del TLT deve essere risol-to sulla base cioe di accordi diretti tra i due popoli. Sulla base di accordi che tengano conto della situazione particolare, delle condizioni specifiche esistenti e della convivenza nella nostra zona di tre nazionalita. Accordo soprattutto che estrometta ogm baratto imperialista tra le Grandi potenze.
II comp. Laurenti ha guindi analizzato la situazione della U.A.I.S. nella zona B del Territorio di Trieste.
Oggi, proprio a causa della situazione determinatasi a Trieste in seguito alla Risolu-zicne delVU.I. e per opera dei vidalisti, VUAIS e piu necessa-ria che mai Ueroica lotta condotta dalla Jugoslavia socialista contro le calunnie e le mi-nacce del dirigenti cominformisti ha ormai b en chiarita le rispettive posizioni nelVambito internazionale. La funzione an-tipropressista dei cominformisti locali ed esteri e. in misu-ra notevole, gia chiara a lar• ghi stratti popolari. Di fronte a guesta situazione VUAIS deve ritomare ad essere V organizzazione unitaria, prrogressi-sta del passato: deve ritomare ad essere il nostro gliorieso Fronte pooplare guidato dal PC il guale con la sua abnegazione. con la sua dimostrata capacita ha saputo congui-starsi la simpatia delle larghe masse e la funzione dirigente delle stesse. La fratellanza italo-slava, cioe la nostra maggiore conquista della lotta di liberazione deve essere la base sicura ed efficiente delVunita della nostra pmpolazione. La fratellanza italo-slava deve essere intesa nel suo significato, non dev’essere intesa al modo cominformista e prrecisamente come soprafazione delVelemen-to italiano su guello slavo. De-v'essere pošto rimedio proprio a tale sciovinista politica dei cominformisti, la guale ha dato un serio colpo alla fratellanza.
Due facce del medesimo problema
Nel campo sloveno ad esem-pio ci sono delle tendence che assolutamente non sono positi-ve. Nulla di grave o di deci-samente compromettentc; ma dobbiamo constatare che esisle fra gli sloveni un sentimento di diffldenza verso i democra-tici italiani. Constatato guesto dobbiamo chicderci: e giustifi-c ato tale sentimento? Certa-mente no! Sebbene sia com-prensibile, non d giustificato.
Vediamo piu concretamente. Vatteggiamnto dl molti elementi del campo democratico italiano e stato, come abbiamo visto nel corso della presente relazione, di vero tradimento nel confronti degli slavi op-pressi. Questo s'intende dalla Risoluzione delVU.I. ad oggi. Su costoro grava la responsabi-lita della diffidenza degli sloveni verso i democratici italiani in generale. Gli sloveni pero de cono tener presente che la popolazione democratica italiana non e complice degli elementi cominformisti inerimina-ti. Essa anzi, al pari deli sloveni, d stata ingannata. Messa a guesto punto la guestione, dobbiamo tenerpresente di una j altra cosa ancora.
j II sentimento di diffidenza denunciato non e del tutto spontaneo, ma e una manovra abile, guanto pericolcsa dei nazionalisti sloveni della «Demokratska zvezan. Tale manovra va denunciata e combattuta con tute le nostre forze in guanto tende al pari delle ma-novre dei nazional-sciovinisti cominformisti. a minare la fratellanza italo-slava.
Nella lotta contro Vimperial lismo e la reazione sfruttatrice italiana, per il raggiungimento dei diritti sociali e nazionali dela popolazione lavo-ratrice dobbiamo tenere in massimo conto il fattore della fratellanza e delVunita. italo-slava. Per il ruolo veramente decisivo che la stessa riveste nel corso dela lotta, tutte le forze del regresso sono mobili-tate nel senso della rottura sul terreno nazionale. Nel passato, ed ancor oggi, la cricca sfruttatrice e dominatrice ha sem-pre fatto lega sul sentimento nazionale dei popoli per poter-li manovrare a piacimento, secondo i propri scopi e vantag-gi. Concretamente gui da noi. dove in un teritorio cosi pic-colo convivono tre nazionalita. abbiamo una scuola ed una esperienza non comuni. Date le condizioni oggettive esisten-ti gui da noi, gualungue strada battuta al di fuori di guella della fratellanza italo • slava non puo che ricondurre al tri-ste passato. La gual cosa significa annullamento ccmpleto e tradimento della nostra dura lotta passata. Percorrere una qualsiasj strada al di fuori della fratellanza italo-slava significa porsi nella ccndizione di dover ricomniciare tutto da capo. Oggi, guando le eseure forze neofasiste — gongolanti per Vindebolimento avvenuto nel campo democratico a causa delVazicne antiprogressista dei cominformisti — conducono una vergognosa politica snazio-nalizzatrice nei confronti degli slavi, spetta a quest’ullimi la mobilitazione totale e la lotta senza compromessi in difesa dei propri diritti. Non solo, ma pari lotta e pari mobilitazione, spetta pure ai democratici italiani strettamente uniti ai fra-telli slavi. II problema di una nazionalita i pure il problema delle altre ovungue ma specifi-catamente da noi, Voppressione nazionale non e scindibile dal-Vappressione sociale. Esso problema presenta due faccie del medesimo problema. Percio la lotta contro Voppressore, o nel caso nostro contro gli oppres-seri, cioe Vimperialismo ameri-cano e la borghesia sfruttatrice italiana — e lotta comune a tutti i lavoratori, siano essi della citta o delta campagna, italiani o slavi, intellettuali, o manuali. Se gualcuno pensa che il problema delVoppressione nazionale sia cosa che ri-guarda unicamente gli slavi, costui e in errore. Che Vof-fessiva. della reazione al potere gui da noi sia sempre per prima cosa lanciata contro gli slavi, siamo d’accordo; ma siamo pure convinti che tale atteggiamento non rappresenta sc non il primo aspetto della guestione. II secondo aspetto, guello delVoppressione sociale, se non addirittura contemporaneamen-te. Pertanto tutti i lavoratori debbono essere vigili sulla guestione, tenendo sempre presente che non e libero un popolo che opprime un altro popolo. Percio la lotta in difesa del principio delVuguaglianza dei popoli deve essere costante, si-stematica, diuturna.
I nostri compiti
Percio in queste condizioni, in gueste circcstanze, e piu che mai indispensabile la rtorga-nizzazione delVUAIS, il rafforzamento dei Comitati esistenti e la creazione dei nuovi, ove non ne esistono. E’ necessario cioe che dal vertice alla base VUAIS sia in tutto organizzato, attivo e unito. E’ necessa-ria, in base alle esperienze passate la riccstruzione del nostro glorioso Fronte popolare. E' necessario, in guesto periodo di offensiva generale contro la fratellanza italo-slava che guesta si rafforzi c piu solida che mai, costituisca Vossatura principala delVUAIS. E’ necessario piu che mai, un’UAlS salda, possente ed organizzata che fermamente guidata dal nostro PC nel guale i democratici italiani e slavi ripongono la massima fiducia, lotti senza compromessi contro le nuove forme di nazionalismo introdot-le nel campo democratico dai cominformisti sotto Vegida della mai abbastanza deprecata Risoluzione delVU.I.
Thoti letim Ut
inf orm biroje vcev
L’ OZNA opera indistur-bata per ia citta e nel circondario
Alla Redazione
del nPrimorski dnevnik»
Via. Montecchi 6', III P-Trieste
Con preghiera di pubblica-re integralmente guesta mia lettera, ringraziando anteci-patav rente.
NelVarticolo apparso sul giornale «11 Lavoratore», or-gano della locale agenzia cominformista, in data 28 c. m., in prima pagina ed inti-tolato «L’OZNA opera indi-sturbata nella citta e nel circondario«, si fa accenno al mio nome, ed esattamente nel seguente trafiletto:
«ln pieno giorno vengono sparati aleuni colpi di pištola contro Vab itazione di tale Marchesichv.
Piu avanti si accenna che proprio con guesta azione VOZNA inizio la sua attivita terroristica dopo una relativa pausa che risalirebbe al caso Uršič.
Contro guesta bassa specu-lazione politica dei cominformisti locali denuncio la sub-dola manovra di tali elementi, i guali vogliono farmi pas-sare come presunta vittima delVOZNA, credendo in guesto modo di distogliermi dalla lotta conseguente contro i calunniato-ri e falsificatori della verita.
O forse cercando di ren-dermi complice alle loro bas-se speculazioni?
F.to Marchesich Giovanni (Giordano)
Zopet OZNA
V tržaškem kominformistič-nem tisku opažamo, da je zadnje dni že vsaka druga beseda OZNA. Najnovejši «slučaj» je «okupacija» devinske postaje, ki «je trajala eno uro in pol» in o kateri je neki železničarski uslužbenec na postaji po imenu Anton Žigon (ril Lavo-rateren mu pravi Antonio Si-goni) povedal cel roman. Seveda razen njega ni nihče nič videl in nič slišal o treh oboroženih možeh, od katerih je seveda eden nosil na hrbtu na-hrbtnik v katerem je bila nujno radijska oddajna postaja. Ves promet pa se je vršil redno, vlaki so prihajali in odhajali, potniki prav tako. Toda posta, ja je bila «okupirana» celo uro in pol, a napadalci so odšli seveda v smeri proti jugoslovanski meji. Jasna stvar: OZNA.
Naš dopisnik se je napotil v Devin in vprašal tam omenjenega Žigona, katerega sta-novanje je stražila policija, kaj je prav za prav na stvari. Žigon je ponovil pravljico o treh oboroženih neznancih, dodal pa je, da dopisniku «L’Unita» ni prau nič omenii, kam so neznanci odšli in je celo zanikal, da bi prišli iz Jugoslavije ter končno dodal, da je dopisnik «L’Unita» po pogovoru dejal:	«OZNA in
marcia».
Iz pogovol-a z domačini je naš dopisnik izvedel, da prevladuje mnenje, da je Žigon zaspal ter je zaradi tega Pozabil registrirali prihod vlakov ter tudi voznih listkov nekaterim ženskam ni izdal: da bi opravičil to svojo malomarnost, si je icmislil pravljico o treh oboroženih neznancih. Izvedel je tudi iz verodostojnih virov, da se je Žigon pri dosedanjem opravljanju službe že pokazal nevestnega ter je ob neki priliki, ker je zaspal, moral vlak stati celih 19 minut.
Ponedeljski «11 Lacoratore«
javlja, da je policija baje aretirala.	JZ,
nedeljek bo najbrž toren zapisal, da je vsa.. in ška civilna policija kraPto malo v službi OZNA-e. .
Ubogi čitatelji komin/or™ stičnega tiska! Kako se smilite!
Sklerotični akrobati
Za akrobatske dtratecije . st ra Judina so jzotrebnt “ no gibčni akrobati, gibj . vztrajni, da zdržijo. ura««* ekshibicije, ki so bile ztal keminformistom. Dokler Jf . treba pokazati bravuro je memu sebi pljuneš v Lit še nekako šlo. a naloge s. pj. dan težje, posebno, ko se IL,
noti«'
blika že razvadila in Jf la bolj zahtevna, ker ni ■	-8
ka in opazi akrobatske niso izvedeni s prav nega ■ skrbnostjo. Tržaški krobati pa kažejo znake ut nosti, človek bi dejal, da se ■ je lotila skleroza in i}l. j. st bi postajajo počasnejši, a ^ jim večkrat spotakne, d® ji publika smeje, njihovi P1
Pa jih prizanesljivo &	„
«No, dečki, pazite, daj, da ne pokvarite predstaven Nedavno smo citati b.,.«#, poročilo in točno konslati da je narodnega heroja lo Ribarja dal ubiti Tito- r teto je nemško letalo_ tn bardiralo letališče baš v jjj* ko sc je pripravljal na u Ivo Lola Ribar. Kako je
nemško letalo vendar ve^jLi-
se voditelj jugoslovanske n ^
dine nahaja baš tam, čej> ^
tega ne sporočil Tito. Dfl> je ubijalec Ribarja in Drugače niti biti ne moje- . ko je nekako stalo zapisa u, «De!u». Toda kako sem se ^ dil, ko poroča zadnje eDel	o
Lolo Ribarja «u&“\
so Iva zelo
sumljivih okolnostih L jj, ga po VSEJ VERJETNO kvidirali sedanji uod-iteljt ^ slavijes. Ono, kar je °'z,not zadnjič absolutno «doKt>~. in če si o tem podvomil, si stal trockist in izdajalec tariata, je sedaj šele stvar VERJETNOSTI. Torej je vendarle še dvom. Za Vl m h ki je prebil drugo svetov” no v daljni Mehiki je s0V pl-bombardiranje ^sumljiva ^ nost)>; vsi tisti pa, ki sine ^ življali borbo od blizu m j priče sto in sto bombam vemo, da je «VSA VE n NOSTn zrasla samo v zlond-Jd ni h kominformisti&nih Pazite akrobati, publika p°s"l pozorna!	. drL\,
Zamislite si sedaj še “jjP še večji salto mortale v 1 in njegovih. Popolnoma J «dokuzano», da so Tito m gova «klika» čisto gentje Gestapa . in	t>
stou. In prav po nalogvEpJ) račun Gestapa in imp^mtr je bilo sklicano AVNOJ a v Jajcu. TH^elf10
hf*
vinsko zasedanje je . , sklepe, ki pomenijo ^ to ?? bet Sovjetski zvezi. ^ ,4zl°'1*
že točno in nedvoumno JMitf li svojim kominforri• j^di* vernikom veliki pismM) novega razodetja, ki se 0!W5?i iz Budimpešte, Sofije,. tri? Bukarešte in Moskve.	(U'
ški verniki temu raZ -Aa l'e’ di verjamejo, sicer jih	Pj
lika kazen izobčenja. ->e	g s
ne razumemo kako vsem tem spraviti v, fl,s kominformisti prOslfw . JC' svojim vodjem Vidalijeri . 0iii lu obletnico AVNOJa, \.Ljj 11 tvorbe, ki so jo pnk11 ^pe4 življenje gestapovski ia, ,5 rialistični agentje zo svojimi sklepi v JaicV’-Sovjetski zvezi udarec z ,qoW v hrbet? Ali je mar to f li) cionarna doslednost; Je. neomajna in brezP°0?3	.
stoba Sovjetski zvezi, -ujtr Nam se vse zdi, da P~.
tržaški kominformističm ^ ,i
bati hudo sklerotični 1 ^ro^" bodo ob svojih lastnih cijah zlomili vrat.
(Nadaljevanje z II. strani.)
zakon le dobrodošel. Sicer niti ta zakon govori popolnoma v prilog gospodu županu, ki je prošnjo za postavitev spomenika zavrnil, kajti med lem ko točka 3. tega zakona predpisuje, da se ne postavljajo spomeniki na javnih prostorih osebam, če od r.jih smrti ni poteklo najmanj 10 let, pa takoj točka 4. istega zakona navaja izjeme, ko se spomenik lahko postavi. Seveda je predstavnik občinskega odbora citiral samo točko 3, točko 4 je moral dodati inteipelant. Pobiti so bili tudi razlogi glede estetičnosti.
Vendar se je polagoma le izkazalo, v katerem grmu tiči zajec, ko je podžupan Visintirj nekaj kral poudaril besedo ((skupina«, (gruppo). Dejal je namreč, da se ne more dovoliti, da bi na javnem prostoru postavljala spomenik ((posamezna skupina«. Občina naj bi torej sklenila, da postavi en sam spomenik za vse žrtve za svobodo. Interpelant (Braun) je nato poudaril, da nima nič proti, če postavi občina večji spomenik. Toda ni mogoče odrekati pravice Skedcnjcem ali pa Opencem in drugim, da si r.e bi za lastne žrtve postavili spomenika v svojem kraju, kajti sicer bi lahko kar pri OZN postavili velik spomenik ter dejali, da služi spominu
žrtev vsega sveta in tofe
gih spomenikov ni treb®-Ko je ing. Visintin P°'}ef
govoril o «skupini» in h f> še župar.- Bartoli Izd8 ’, voi/f boli, da nekoč ni bilo no postaviti Oberda Jjf spomenika na trgu, Je jf popolnoma jasno, da ■’ /' prošnja za postavitev sP ka v Skednju zavrnjena fg4 zato, ker je pač šlo za mT nik žrtvam iz narodno 5jct
dilne borbe. Točno t880 pod' ni povedal ne župan ^i) župan, toda ni treba bi ^cpi' da človek uvidi, da J tako.	vtieg
Daljša diskusija se J gclo'
ko je občinski svetni*■ m
odgovarjal na in!erp(Lven5 i de premeshtve	*
otroškega vrtca iž _. vjIK8jj. Grelo. Sciolis je s s* ni” o katerih je poudar ^ ^ jF skusije, dokazoval. 6a , za ukinjenjc slove škrga otroškega vrt , &.
■	>	i«.
zares prepričij'^®' dokaz»l* 6i zneje interpelant ^z?1' tc-Sciollsu ni irspeto s g ^ tukaj ni filo zo rim naj sc precis ' pot - 0 kot je otroški vrte ^ je ta čimbolj iz mesta, b.šal0, ,, število otrok 'n ( t uk .(,
O diskusiji v
vijo 22 razredov na Csnovnlh šolah P na prvi strani.
'.mirnMKSTVfv HUPA MONTECCHI St 6. III. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefonska številka 83-31. OGLASI- od 8 30-12 in od 13-18 . Te’l 83-51. Cene oglasov; Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca; trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. u oi.	Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dm.
Ode urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-3? - Koper, ul. Battisti J01a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
csečn°
cona 13: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4..)0, me	j|jK*
- Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozem	^ #
6-1-90603.7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska