«. stnilta. i nmm.»mm* ». mn* ml III. Ml. .Slovenski Narod" TClfa p» p#*ttt b kra?« trfvfe Avttro-Ognte: M NemčTo- *bM> skupa] naprej. • K 60;- ceio leio uprcj . .' . . K 65-Mrt ieta . ■"..*" 15 — M Ameriko tn vss drcge đtide: .* mesec . .... 5 50 ćelo leto naprej . . . . K 7O- <£r**anjem tfede taserttov se naj priloži za odgovor doptente« sli ma»ki Fpr»TnUtr# (spodaj, pritilčje, icvo>. &aaflmi »l'ca «. 5, tttelen 41 to. Izfcftfa) VMk ŠRm SVCAOTg IbBBIMMbI flBdkrflt !■ pFMBlfcfta Insenti se mbnajo po ponihlj— pii—w si star 1 mm vtook tex S4 mm Urok prostor: enkrit po 12vfa. dvaknt pollfk, trfkrat po 10vi«. PoftUno (caaJc prostor) 30 vin.t porte bi ttkvtie (enak prostor) 20 vtn*rjev. Pri v«ej!h tMCRiltb po dogom«. ■svi sarstefu nj ptsfJej« sarsiarM rctas fs^ §>• ■sjHsmfti "Vi Na sasM »issuac aarttbe brez »+slatv« 4mr)i se ■* s^reas slkaksr »žiraU. „Naroda* Tiskara««« telefon ŠL 90. »Slovenski Narod- velja ▼ Ljubljani i dostavljen aa dom ali Cc se bodi poaj; cek> leto naprej . . . . K 58*— I četrt leta oaprej . • . . K 1S — pol leta ......29"— | na mesec . . . . . K 5'— Posamezna itevilka velja 30 vinarjev. Dopisi aaj se franklrajo. Rokopisi se nevračaja ^ Cr«4aiaiTS>t *maDm*m slioi *U 5 (v L nadstr. levo), teidlon II. 94 8 itiGDlj itu}\[ mi Franci o io Inlieiio Srao?. Mm, Siovsncev. (Ta clanek fe bil obžavlien v naši včerajsnji francoski posebni izdaji.) Vedno smo udivlicno gl.\!a!i na oni zapad, odkoder je pred dobrim stolci-jem vsej Evropi vzniknila ideja libcrte, egalitć, fraternite. ** Nočemo se spominjati drugih ve-likanov najkulturnejšesa svetovnega naroda, mož. ki jih štciemo med tvorce onc^a dela civilizacije, ki je najbolji in nam po duhu in srcu na.bliž.u, omenjamo samo Napoleona, ki je s svojimi zmagovitimi lecrijami prvikrat strl nemško ccsarsko srednieevropsko pozicijo in zapaclncmu deln Jug^slova-nov, Slovencem in Hrvatom v Iliriji in Dalmaciji dal svobodo, prvikrat po dol-gih stoletjih ncTv.sko-laškc sužiiosti, ki nam je vzc!a vse. ramo ne narod-n l' g a ponosa in narodne zavesti, ne čuta časti in ne ču.a hvale ž n o s t i. Danes leži ponovno strt vsenom-s-ti imperijalizam. Alzacija-Lorena, ne-knč ugrabljena iz osrria hrancvoskc, je povrn.cm. Z novo ncizrnor.io s!ivo je prikrit ves narod, ki je po Dćba^hu do-živel veliko in siavno vsta'enje. i\\ ua. JtigrVovani. kar romeni isto. kakor vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci skupaj, stojimo pred ruševi-nami svoje pretcklosti. i mi ozarjeni od slave, in se pripravljamo na to, da pričnemo z delom na zeraJbi nove, velike in bogate Jujroslavije. Pole.ir ideelnih skupnosti, potesr bratstva orožja in razun tivalezn^sti nas veže na Francijo interes, ki ga hočemo povrniti. da nostnne mcdse-bojen. Interes je, ki daje vsem idcel-nim simnatijam temelj in vedno novo vsporibudo. Nemčija fe pobita, toda ne uniJena. TOmi'i'onski narod bo iznova pojkušal zc.sesti sedaj izcrubT'ene pozicije. Že se-daj skuša preprečiti izvedbo mirovnih posrojev. Nobenecra dvoma ni, da se bo netrški narod iz Nemčiie in Avstrije združil, ker ne more nobena.sila preprečiti ideje narodnejra jedinstva in ker poineni n;ejrovo raztr5Tanje s^rno gojenje iredente. To velja za njo, za nas, za vse. Toda takšen zedinkni nem*ki narod ne srne postati iznova imperi.iaPsti-čcn. A impcrijnlirem še ni ubit. Na;e! si je ćelo zaveznikov. Ncmlija sili ra jus:. Poprei je to povedala v £er>lih »Drano: nach Si'den«. »Bcrlin-Basdad« in »Brucke zur Adria«, — sećaj, ko jej je Antanta ob žrtev polni in vodilni udeležbi Francije zar-rla to pot pri Carigradu in Solunu, želi Nemčija dobiti nov izhod na jadransko in sredozemno morje, — želi Trst Ker ve. da Ka ne more dobiti polivično, želi p dobiti ekonomski. Išče zaveznikov in iih je na^la. Italija, ki nima s Trstom nohemh vezi; ki je imela samo 2 *>• tržaske uvozne in izvozne tonaže; ki more do Trsta le preko ootrcanega kaosa Ja-i;oslav:ie, hoće imeti Trst politična da bo s tem ovladala ves eksoort in import bivše Avstrije. to je sedaj ce!e južne Nemčije. Da bo češka in ju^askv vanska trgovina v tem slučaju iskala dniRih tih od n ih in izhodnih potov, je jasno. Ker Italija nima niti do.olj kapitala, niti dovolj dobrili orjeanizatorjev za tako velike naloge, nima pa tuđi ni lesa. ni premota, ni železa, a vse te stvari ima Nemčija, ki ie že sedaj i^oJ avstrijsko egido imela v Trstu moćno pozicijo, je ja^no. da bo »italiunski Trst* samo mesto z la^kimi barvaTii, toda nemskisn kapitalom, nem>ko industrijo, nemskirn eksportom, nemško ekspanzijo na jug. v sreJozerroio m->rie in preko njecra v Arliipcln.^. v Malo A?;ja V Carigradu zatvoriena vrata se v italijanskein Trstu otvarjajo Nem-cem na novo... Da ima Italija res to tendenco po-msfrnti Ncmčiii. razviđimo iz njene po-l't;ke. ki zahteva za ItalijD Trst, ReVo. L'tlir?.c;lo. Istro. Goriško in južni del Kranjske zemlje, kicr žive Lahi samo v rckotjrih mestih in kler tvori jusroslo-vnifki žfvelj 95 *> sku^nesra prebival-stva na sklenjenem teritoriju, in da zahteva ražen tesra skupno mejo Italije z Nemško Avstrije ra ne sa^o to, da znhteva tuđi. naj Belnk. Muribor in ćelo Ce!;e rriDadejo nemški Avstriji, zato, da bo imela os:eurjno direktno želez-niš!:o z\ezo na Trst! Skupaj z Nemčijo bo Italija pofcr-kusila osvojiti si ne semo Jadran, am-pak ves !ztoc"e i dcl sredozemnima rr.or-ja in ta lac francais pretvoriti v mare italip.no ter vzeti skupno z Nemci v | svok rofee .^o^nodarsko prodiranje ne f samo v Jn^oslavifo. ampak na ćeli Balkan in v Mrilo Azivi. V prvi vrsti jrre tu za vitalne interese Francije. Brcz Sred3z?mn?za mor-ja Frnnclin m ve!esi!a nrvena reda. Jugoslavija je po prirodi za Rnsijo relativno najboeatejša zemlia Evrope. Vodn'h sil imnmo veČ ko NorvKka. lesa nam raste po prasumah. živi! bi pod dobro ormariizncifo in s sredstvi industrije nridobli konice; nri nas ie mesta za. nebroj Itilometrov železnlce. nri nas treba graditi kanale in ceste in .ivismiti srozd tvornisklh dim ni kov. dvigniti pre-mojr, železo. baker in dr?!^c kovine, Ici j;h krije naša ^nida. Sami ne borno mojrli ustvariti velike industrije. Kn!iko pclje za narod tvornicariev. inženi^jev in rentie-ev. za zdravi, štedljivi in pod-ietni francoski narod, ki rnu hoćemo biti dobri učenci in sotnidniki! JuTor-laviia bo najbolji francoski cdjemalec, njen verni učtnec. bo polje, na katerem bo francoski podjetnik mo-ffel razviti svoje kulturno delo. bo tuđi zvesta in trdna straža oa vratih od zapada na iztok. da ne bo teh vrat nikdar već vlomila mka oborožene.ara ropana. Tn švicarskim časopisom. V principu čisto nedolčna akcija! Za sefa bureau-a je bil ^ostavljen znani prof. Borgese* iz kromov »Cor-rierc dela Sera«. njemu $o bili pride-Icni ^ospodje: Granella, Flcsch, Caprin, Vercese in še nekateri drugi. Ti gro-srotlje so kazali nenavadno zanimanje z?. jtifc'oslovansko vprašanje v vseh nie-Kovih posnmeznostih. a povsod in pri vsaki priliki nabasati, da so najboliši prijatelji jb.tosV; ar^kejer* naroda in da z vsem i močmi skušaio pripotnoči k prisrčnemu juproslovansko - italijanske-mit dogovoru. Poiskali so si v to svr-ho naiožjih stikov z raznimi jugoslo-vanskimi emigranti, od nalvišjih do nai-ni/irh, kakor pač ^laFi izraz. Posebno zanimivo je, da nišo zametavali niti j vseuči1i?rC!ri dijakov in raznih drnenh | Preprostih liudi. tcmveč so ćelo iskali njihovo družbo, jih vabili k sebi. neka-terim ćelo dali službo v svojem uradu in se prav no demokratično spusčnii z n.'imi v velike politične pocrovore. To je dotičnikom. ki jim dr»tedaj še nihče rn" r^svetil M:c pozornosti, seveda silno laskalo. Kmaln Fe je stvori! okoli itn-1ijanskefl:r> presbiroa večji krojsr. ki je, kakor je to pač neizbezno, končno za-čcl raspravljati tud i o intrrnih insroslo-varskih vpr?.Šar.'ih. It-^Iijani so se spo-čttka skromno, pozneie živo udeleže-vali teh debat. dajoč svoje nasvete za lečenre raznih Juoroslovanskih bolečin. f'ri vsem tem pa so skrbno r>3slušali, kaj se crovori. Po^ledice teh rtalijp.nsko - iu?ro*Jo-vanskih r??.lovorov so se kmilu pokazale. Med švicarske JajrosTovane je bila vržena iskra razdora, ki je skoro postala baklja požara. Del lirvatov in par * Zadnjič je bilo to ime pomotoma zapisano Bonrhese. Srbov z morda kakim Slovencem so začeli republikansko gibanje s federali-stičnimi, da, celo senaratističnimi ten-dencamj. Dcjstvo, da je isto agitacijo denarno podpira! tuđi Nikob. Pcrrović-Njcgoš. je sumo se povećalo njeno intenzivnost. Ozračje ie v 2cnevi postajalo prav neznosno. kmalu se je okužil vzduh tuđi drugod, kakor v Parizu, kjer je nova kuga nalctela na že pripravljena in dolpro časa pripravljana tla. Italijanski emisarji so mogli z zadovoljstvom poročati o usponu svojemu dirigentu v Rimu. Ker se je poskus obnese! v malem, je Sonnino sklenil preiti k glavncnu de-lu svojega nacrta. Teren v tuiini ie bil že pripravljen, kužna bolezen Je divjala v jugoslovanskih vrstah. Sedaj je bilo potrebne okužiti še jugoslovanski narod v domovini. Govorilo se jj, da je bil »talijanski nacrt ta-ie: kupiti z denar-jem gotove več ali manj važne politike, ravnotciko pa tucJI man] Domcmbne osebe. Dotični izvoijenci bi imeli na-slednja opravila: delati nered v SMS, majati disciplino, izzivati krvave do-;roc!ke, ščnv.iti Hrvate na Srbe in Slovence, a Srbe na Hrvate itd.. agitirati ra republiko in fedemcijo. ako že ne za popolno razbitje države. Kako bi usluž-benci Italije to izvajaii, to bi bila njihova stvar. Ćulo se je rudi, da je potrebni đe-nar v te svrhe pripravljen in da so bili razposlani erofsarii. AH je kdo in kdo ie ta den?.r sprelel v Jugoslaviji, ie tež-ko dognati, pač pa vidimo °.emtertja onjave, ki popotnoma spadajo v okvir Sonninovega nacrta. Ako stvarniki teh sumlj. poj^vnv nišo plačnni od 5k>n'iina. je njih gten se v toliko teži?, ker nećejo oškodovati italijanske «4fiavne blagajne za po vscj pravici prislužene de-narje. Pnnicosto ■ ntosiovand! iinn u Ugljeni 16. februarja je Ljubljana imela pr-vič po svoji osvoboditvi priložnost, da pozdravi v svoji sredi odlične goste velikega franeosk^ga naroda, ki je vedno iniel za sebe najtoplejšc simpatije vseh Jugo_slovanov. Bil je to obenem elan praznične posvetit ve »rraneosko-slovcnske organizacije«. Ta organizacija, karakterističen poiav nove dobe svoboue. bo broz "dvoir^a izpolnjevala pri nas jako važno nalogo čim večjega tuđi duhovnoga spoznan ja obeh nacij. ki sta posvetili svojo politično zavezo na bojnem polju. Ta nadvse potrebna organiraciia je plod vztrajn-cga dela števila odličnih Slovencev in Slovenk, predvsem pa neutradnih naših dragih francosk'h prijateljev, £O3pe M a r g u -e r i t e Mcurviilc in gospoda L u -c i e n a C h. M e u r v i 11 e. ki sta, slučajno pregnanu v belo Ljubijano, našla tu toribče uspešnega in potrebnesa dela. Otvoritvena posvstitev »Franco-sko - slovenske organizacije« se je priredila v nedeljo zjutraj ob 11. s posebno matinejo v ljubijanskem narodnera gledališču. Vsi prostori gledilišča so ttli napolnjeni. Navzoči so bili vsi naj-uglcdnejši ljubljanski krpgi, nadalje de-želna vlada, g. župan in odlični krogi vseh treh slovenskih strank, več je šte-vilo srbskih oficirjev, med njimi na5 priljubljeni general Krsto Smiljanić. Naj-ve^jo radost in pozornost pa je vzbu-dila prisotnost naših odličnih franeoskih gostov: k^. Vaulanda. kapitana gene-ralnc^a štaba iztočne zavezniške ar-madc, poro-čnika Je^ra de .Vayerh >f-fena. odposlanca generalnega stana iztočne vojske ter Dr. Gastona Reverdi-na. gencralštabnega zdravnika te ar-niade. Svečanost je otvori! orkester z »marscillaiso«. ki jo je celo občinst\fo poslu^aio stoje. Po nj ej so sledile na-vdusene ovacije franenskim gostom in franeoskemu narodu. Gospod dr. Fran Nuvak je iz gledališke lože pozdravi! navzoće odlične franeoske zastopnike v slovenskem in potem v franeoskem jeziku nekako sledeče; Preteklo je preko sto let odkar so franeoske legije vprvić prinesle našemu narodu svobodo. Aii težka usoda je hotela, da je ta srečna doba trpela le kra-tek čas. Vendar se sponi in iz teh dni ni izbrisal v nas in naše oči so bile vedno vprte na zapad in naše srce je čutilo s j Francijo. V te? vojni smo takoj spozna-j li. da se plemeniti francoski narod bori » ne samo za svobodo svojo, temveč za svobodo sveta, torej tuđi za prostost slovensko, jugoslovansko. Slavi v vzneSenih besedah junaske čine repre-magliive franeoske vojske in njeno slavno zmago nad nemškim barbarstvom. Povdarja, da je zmaga Francije bila tuđi naša zmaga. Izraza v imenu celera naroda našo globoko hvalež-nost slavni francoski armadi. Mi pa se nočemo zavodoljiri samo s političnimi zvezami. temveč hoćemo !meti duševni koridor med nami in fran-coskim narodom! Iznaša pomen organizacije, ki je bila osnovana v ta namen in ki se danes svečano otvarja. Nato je dr. Novak v franeoskem delu svojega govora §e enkrat izrazil našo zahvalo in občudovanje slavni fran.vojski in je končai: Mi vidimovVa-hi prisotnosti zanimanje, ki ga ima za nas vrhovni zapoveJnik franeoske iztočne vojske in simpatije ćele Francije. Zi.hval.uiioć se Vam za pos2t, izraža-nio nndo. da bodo zvoze med našim in franeoskim narodom ostale vedno ni očne in prisrčne. Zivela franeoska vojska, živela Francija! Govora dr. Novake, ki je opozoril tuđi na to, da ravno od Francije priča-kujemo močno porfioč* za pravično ure-ditev naSih meja. Je sledilo burno odobravanje celesra abčinstva in navdušeni kiici Franciji in gostom. Gospod pod-predsednik je prečital brzojavko generala Franchet d? Espereya in dr. Koro-šca. nakar je povzel besedo %, Jean de 0 smrt!, izđaiolclb in posmrlniCuH. Pravijo. da Efijalta sploh ni bilo. Morebiti se boste temu čudiii, ampak meni je o tem čisto resno pripovedoval neki klasični filolog. Dasi na kiasLne fiio'oge ne dam mvogo. imam vendar primerno spoštovanje ored njihovo če-stitljivo znanostjo. Razlikaje^n namreč vedno stvar od osebe in tako iimm na-vadno o stvareh boli.se mnenje neoro o Ijudeh. Tcrej aeki klasični filolog mi je pripovedoval, da je neki učeniak, ki je It.meljito brskal po starih knjisrah in ar-hivih. prišel do zakliučka. — da je Eii-jalt — Izmišljena oseba. Se sedaj vem, kako me je takrat preseietilo to raz-odetje. Da bi Efijalta ne bilo! Sjj smo že vendar v ljudski šo!i čitali njegovo ime. Kako smo s preziranjem mislili nanj. Junaški Leonidas je stal s svo-i\nv. ^nartnnci ori Termo^iiah. da bi zabraral barbarskim Perzijanom vnad v !epo grško deželo. Spartanci so se bili kakor levi in morebiti bi bili res razli ili sovražno vojsko, toda tu se je po-jnvil med njimi Efijalt-izdajalec, poka-z*X je Perajanom poc preko «are — i nala^č. MooroČe je bila vse skupaj zmo-ta! In vendar je pesnik K^Hnr postavil Perzijan? 50 obkolUi Spartance in — bitka je bi'a izgubljena. Vsi Spartanci 50 padli in sporrcnik ie pričal še r>oznim rodovom o njih hrabrosti. Ime Efiialt ra je bilo na vt-k^ prokleto. Tako smo so učili. Sedaj ra ti prirTe klasični filolog in pravi: Efijalta ni bilo, ker se ne da dokazati, da je bil res; povest o njeni si razlagamo tako, da so bili Snar-t'?nci vsled nrevelikc moči sovražnikov rrcinagrani in da bi olepšali ta svoj poraz — so si izmislili bajko o rlfiialtu. Talro je torci vprašanjc, ali :e r3fiia!t .cr!oh žive!. Morebiti sploh takcTa člo-\t!isati. Kar se mene tiče — veruiem v Judeža izdajalca. Isto velia slede češkega izdaja!ca Milote, ki je izdal kralja Otokarja v bitki na Moravskem polju, kjer je vsled njegovega izdajalstva zmagal Rudolf Habsburjc nad češkim JcraJiem. — Uče-nlaki si v tem vpraSaiiju §e nlso edini in nekateri trdijo, da MUota ni bil izdajalec. Bitka je bila izgubljena, ker je bila Rudolfova vojska močnejša. Sicer pa, tuđi Će je res Milota zakrivil poraz, \du ton moie dokaza^ da je to steril Miloto za vratarja v slovansko peklo in #a Je imenoval izdajalca vseii izda-jalcev. O, tuđi pesniki so včasih krivični, celo zolo krivični! Tuđi oni se mo-tijo. Kako more biti en ćlovek odgo-voren za ceio četo. ali za celo vojsko. Morebiti je Miloto izdula lastna armađa in sedaj on nosi ime izdajalca__Mo- jeoče, da je bil prevarjen, zapeljan. Kdo je nezmotijiv? In vendar jaz verujem tuđi v Milotovo izdafalstvo. Tuđi Kosovske bitke si ni moi?d srbski narod dru.^ače razlagati, kakor z izdajalstvorn. Ni si mo^el misliti, da bi bila propadla junaška Lazarjeva vojska, ko bi ne bilo domaćega izdajalca-hi narodni pesnik je našel njegovo ime in ga je ovekovcćil. Zgodovina pa nam kaže Vuka Brankoviča kot junaka, ki je izpolnil svojo dolžnost. Vse izdajal-stvo je torej samo fantastična izmišljotina, ki nima stvarne podlage. Izdajal-tvo se da tuđi različno razlagati, posebno po smrtL Izdajalstvo se iia tuđi opravičevati... Ker se po znanem iatinskem pregovoru o mrtvih baje ne srne pisati resnica -~ ampak samo dobro, borao pisali po Susteršičcvi smrti n. pr. tako: V svojih mladih letih je bil idealen človek. Pripravljal se je na to, da postane voditelj svojega naroda. In res Je postal. Posvetil mu je vse svoje delo. Celih pfetindvajset let ga je vodiL listvaril je politično organizacijo, ka-kršne dotlej slovenski narod ni imel. Bil ie načelnik stranke in dcžclni glavar. | državni poslanec, predsednfk posojil-I niče itd. itd. itd. Žal, da ju na konec postal žrtev avstrijskega sistema, dal se ie zapeljati. ker je preveč verjel v svoj ideaj. Vsi smo zmotljivi. Irnel pa ie tuđi pri tem svoje zasluge, ker se je slovenski narod tem bolj krepko oprijel svoje vodilne misli in je zmagal... itd. ... Tako bodo morda pisali in še mnego več, kaj ti tuđi izdajalci imajo svoje prijatelje. Kdo je brez njih? Pravični Aristid jih je imel morebiti manj, nego izdajalski Pauzanija. Pa Grki so bili vsaj v tem oziru pošteni. Pauzanijo so živega zazidali v svetišće. kamor je bil pobegnil. Njegova lastna mati je pri-nesla kamen; poginil je od lakote. In ga nišo nič opravičevali. Pri nas pa lahko žive izdajaici sredi med nami in mirno opravijajo svoje opravilo, doklcr sami ne spoznajo, da je čas oditi. In sele potem... Kaj pa potem? Namesto, da bi priznali resnico in jo izročili potomstvu v svarilen zgled, pišemo posmrtnice po latinskih pregovorih. Kako Di izgledal Grk, ki bi opravičeval Eiijalta? Kakšen bi bil kristijan, ki bi slavil Judeža? Kako bi Ceh zagovarjal Miloto? Pa to so, recimo, #davne, davne zgodovinske bajke. Mi pa'vemo, kaj se je godilo pred naštmi iasnimi očmi. Čemu torej govorimo o ztnotah in prevarah tam, kjer so zavest in zlobnost in volja ali pohlep tirale v izdajalstvo? Sodba božja se iz-vršnje počasi — a gotovo. —L. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD- *k 17. fttmvjto ltl». 41. ftcv. Maverfioffen v imenu odličnih franco-skih gostov: Zahvalu* se je s toplimi be-sedami priredite!jem današnjega dne. pozdravil je generala Smiljanica, gg. predsednika in podpredsednika vlade, gospo dr. Tavčarjevo, g. dr. Novaka, svoje sonarodnjake, gospo in gospoda Meurvilla, vse prisotnc ter ćeli iugo-slovanski narod. V daljšem. jako lepo izvedenem govoru, ki ga je često pre-kinilo burno odobravanje občinstva. Je S[. de Maverhoffen izrazit svoje simpatije celemu jugoslovanskemu naroda. Čegar krasne lastnosti je najprej spoznal pri naših srbskih bratiti, ter občudova-nje žilavi in nadvse simpatični slovenski veji jugoslovanskega naroda, ki Jo danes prvič spoznava. Naglaša. da se ie FrancUa vedno, posebno pa še v tej vojni globoko zavedala. da je niena naloga bramba civilizacije, svobode sveta in zaščita narodov. ki jih hočejo tmičiti močneiši sosedje. Zcleč najboljši prospeh in procvit našemu ujeđinjcne-mu troimenemu narodu, izraza pre-pričanje, da bosta francoski in jugoslo-vanski narod ozko zvezana šla po skupnem potu, ki mora voditi k realizaciji vecjejca in boljšega človeštva, k zaSčirl človečanskih pravic, k pravici in k slogi narodov. Burno, neprekidno odobravanje ob-činstva in navdušeni klici Francije so pokazali, da je većina občinsrva dobro razumela govornika in da je govoril Iz srca rudi nam, ki nismo zmožni jezika, ker danes čuti in misli ves narod jednako. Na vzporedu matineje so razven »lparseljeze« bili še: Živa slika *Fran-cija in Slovenija«, franeoske pesmi: pe-la gdčna. Ctrila Medvedova, na klavir-ju spremi jal g. M. Škrjanc; Chopin: »Nocturne« in Smetana: »Iz domovine«, solo za gosli, ijrral g. R. Zika. na klavirju spremljal g. Ravnik; Viktor Hu-so: *Vest« in Ed. Haraucourt: *Opo-roka«, deklamirala gdčna. Sančcva: Massenet: Peseni o Ossijanu iz o^cre »Werther«, pel £. Stepno\vski, Živa s'i-ka: »Francija osvoboditeljiea imlih narodov« in končno »Lepa naša domovina«. Ves program ie bil izveden jako pohvalno. Dovolj ie, ako rečemo, da so vsi sodeluioči izvedli svoio na!oe;o tako, da smo zastopnikom veli-k e g a in v tem oziru razvaje-nega naroda podali neka i, kar služi nam pred njimi v čast Gosti tuđi nišo Stedili s priznanjem in ho še posebej naglaSaM pravilno izgovarjavo. dobro izvedbo in veliko umetniško sposobnost izvaiaio*ih. Ob-činstvo je opetovano prirefalo spontane ovacije in datalo duška svojemu na-vđušenju in globokemu prijateljskemti Čustvu, ki veže naš ujedinjeni narod z velikim narodom Francije. Matineji je sledi! ob 1. uri popoldne obed v tkzv. srebrni dvorani hotela Union, opremljeni z vsem potrebnim tako, kakor to odgovarja dobremu .^lasu hotelirja £• Fiale. Poleg franc. gostov so se udeležili naš gen. g. Krsto Smilja-nić, odičen s komanderskim križem franeoske legion d* Innneur, predsed-nik deželne vlade g. dr. Breic in pod-predsednik deželne vlade g. dr. Zerjav, ljubljanski župan s. dr. Ivan Tavčar jn podžupan g. dr. K. Triller ter dame in gg. člani odbora francosko-slovenske organizacije, od katerih omenjamo po-sebei veležaslužna gospo in gospoda Meurville. začetnika in pospeševalca organizacije. Po obedu se je razvil s franeoskimi gosti obširen informativen razgovor in zabava ter je g. de Maver-hoficn, ki je član društva francoskHi pi-sateljev, deklamiral s uprav umetni-škim povdarkom dve francoski pesmi, jedno od Victorja Huga. Zvečer so odlični gostie prisostvovali predstavi Massenetove opere *Manon« v posebni loži. v presledkih obiskzili intendanta g. Govekarja in ravnatelja orkestra gosp. Rukavino, se podali na oder in se raz-govarjnli z gg. režiserjem, solisti in zborovodiem. Gospod de Maverhoifen je izrazil posebno veselje, da je prva opera, v kateri on prisostvuie na naših* tleh, baš Massenetova, ki je bil njegov prijatelj, vsi gostje so pa še posebej in opetovano izrazili svoje udivljenje nad izvanredno in nepričakovano uspelo izvedbo opere in sicer toliko y p r i z o -ritve same. kolikor izvajanja vseh solistov. osobito sdč. T h a 1 e r j e v e. ter vodje orkestra in zbora, Iz-rečno so povdarjali, da jih je izvrstna ka kov ost ansambla in vsa izvedba uprav priietno presenetila in da smo Slovenci na svoje gledališče lahko po-nosnt Ta pohvala je vredna toliko več, ker ne prihaja samo od vljudnih .eostov, marveč tuđi od strokovnjaka '^. de Mayerliotiena. ki nas ni mogel pre-tivahti. Danes odpotuiejo gost je zopet v Zagreb, odnosno Beograd. Hočeio se pa skoro vrnitL Tako so začeli ožii franeosko - jugoslovanski kulturni sti-IcL odnosno franeosko - slovenski od-nošaji, kajti te je treba sedaj gojiti v prvi vrsti. Srbski del troimenega naroda je kulturno že od nckdaj orijentiran na iapad in je že dolgo ne samo politično, ampak tuđi kulturno član Antante in francoski pobratim. Hrvatski in slovenski del naroda moramo to postati isto-iako, vsled tega so se daj potrebni kar jiajbolj ozki in pospešeni hr\'atsko-fran-coski in slovensko - francoski odnošaji y okvirja franeosko - jugoslovanskega prijateljstva in zavezništva. To ie tuđi namen organizacije, in to veljaj rudi me-sto odgovora nekoliko neinformirane-mu piscu, sicer dobro miSljencga članka »Bodimo čisti« v naši sobotni šte-vilki. Sicer je pa na ustanovnem zboru organizacije g. dr. Krejči ta namen organizacije dovoli jasno očrtal in izrečno iiaglasil, da je in da hočc biti franeosko* slovenska organizacija del franeosko-jugoslovanske. Istotako ie treba kar naiodločneje zavnriti vse nejpravičene p^orlcc. da se omejuje organizacija Ie na ožii krog. Nasprotno želi in tuMera* va organizacija razširiti medsebojno franeosko - Jugoslovansko spoznavanje kar najbolj in Prancozom pokasati. da sn.o pravi demokrat je, toda d a I c n a -ša demokracija nčenka velike iraneoske kulture tuđi v družabnem oziru. Ce bi ne bili za to merodajni še drugi za stvar samo važni razlogi, zadostuj ta da Francozi pač zaslužilo od naše strani toliko pozornosti. Občevanje ž njimt bo tuđi o$ebno zbližalo kroge vseh treh slovenskih strank. tako vsaj upamo, in nas pckazalo pred velikim svetom v luči. ki odgovarja na§i gospodarski, politični in književno - umetniški kultal. Položaj na KsKeni. Zagreb. 15. iebr. 1919. Kdor redno čita hrvatske liste in z vnemo zasleduje potek hrvatske politike v novejšem času. ne more zlahka najti pravega cilja, za katerim stremilo brezbrojne politične stranke in strančice, gospodarske in literarne struje in osebne ambicije vodimih ?noŽ. Tuđi pri velikih naroJih se pojav-Ijpjo težki in nudi notranji boji in spori, katerih torišče sta časopisje in parlament; dočim je pa cilj recimo vnanje politike jasen in umeven vsakenu dr-žavl.ianu in se bije boj prav z-a prav za metodo, po kateri bi bilo najlažje in z najmanjšinn stro^ki in napori ino-goče doseči vsern skupni in vsem razumljivi cilj, tes:a na hrvatski po'ifiVl ne opazujemo: ne vidimo ne skirr.vga cilja, ne posebnih, izrazitih colt :n:h me-tad. ampak samo razdrapanost in raz-mršenost — vsak vleče na svojo stran in od vseh strjnk poudarjana dobrobit naroda obstoii samo na papirju ... O v z r o k i h tega polava ie te'ko pisati in jih osvetliti do zadnje? * keci staja nekje zadaj notica. da se ie osnovalo hrvatsko akcijsko druStvo sa lesii eksport preko Reke. Ciani tega društva so pristni Hrvatje iz Hice: Feuer-stein, Feucrzeog, reuervehr! In bosrve knšen Peuer še. Mogoče Je bil samo slučaj, da se je ravno Ukrat začela borba za Trst in za Peko In sicer tišti Stadij, ko se je mnogo hrvatskih tetov za-vzemalo samo za Reko... Zveza ni težka: Za gotove kroge, kl so ie od nckdaj tesno navezani na svoje kompanjone v Budimpešti, bt bilo cek> gm<-no. če M Imeli ▼ svof* rokah nekakiea tr^ovski Monopot m mk saori fcreifc^H MTnt... t Tate Mga gMpgJ>wiiwi ▼ PpHtto ta kdo rnaTKHni noštJfifh 0* dl je v svoti pošteni kratkovMooitlM-sedk) mi Io vabof v toaai zvtn % io točko i« mm aprava na Hrvatskem Kakite pro-hranjevalae težave ste v Slove iltf vča-sih imeli * Zagrebom, o lem so pisali te dragi Odkod te teiave? Stvar ttoji na Hrvatske« slično, kakor tvojćas v Oa-Ikiji. Tam so vladati trQe: veleposestnik uradnik In žid. Slabo plaćani nmđnik-šlahčič a« ni moirel dolco ustav U a ti vabljiveimi mamonu in hrvatski iradnlk tuđi ne, slasti tišti ne. kl so se naučiH korupcije v dobri mazaronskl soli 1 ransoortna dovoljenja so bila lep vir dr hodkov in naiveč so plaCali Feuer-stcinK Peuerzeugl in f*eoerwehri — ali je čudno, da ta aljjanca se daies drži in da se ii skomina po starem medvoj-nem režimu, ko Je denar sam letel na kup? Ne vemo. kako bodo te vrstlce vpli-vale tu ali tam; prepričan in uverien pa je lahlco vsak. da nam jih ne diktira ne mržnja in ne osebno sovraštvo do veleposestva in najmani kakšna animoz-nost do uradništva. Napisane so s^mo z ozirom na to. da se tuđi hrvatski krojd enkrat zavedo, kdo jih hoče voditi in kam. Ce to spoznalo, bodo lažje naSIi srmi sebe in obrnll' hrbet vsem. ki nod p I a^ćem Hrvatstva dela'O samo Škodo niim, narodu In državni. Demokratično či^čenje na Hrvatskem je naravnost narodna potreba. Ako se ne provede kinalu. se bo dosedanja desorganizacrja šc noglobila. Prvi mesci osvoDolene Poiisbe. . vmtm » ai l^a 1900 do 1910 priraste 25-9%, Kntaov pa 4-1%. Židovsko preblval-ttvo |e dotle poljski mflrprtzoavtlo u svoi matertmki jetft. ŽMIe predstav-Utlo pribttfno 10% vteta prebivalstva. Sokrlvd* ta posni avstrlHke vlade. Sredi oktobra te je ukrajinska Rada t povtUttvom avstrijske voitke dogovorila o premestirvi rusinskih čet v Lvov, da bi vojaško amsedle to davno metlo. Ukvidacijtka komisija v Krakovi ie prestregla depešo vojnega mi-nistrstva. Id ukazuje, v Lvov posla-slati vse vojake rusinske narodnosti z vseh koncev monarhije. Depeša je shra-njena v aktih komisije. So-Jelovanje enega nadvojvode (Viljema Habsburškega) ni dvomno. V ostalem pa opirajo ukrajinski voditelji sami v svojem proglasu noljskemu prebival-stvu svoje zahteve glede tega dela de-žcle na cesarski manifest z dne 16. oktobra 1918 in na odredbo avstrij-ske vlade. Vse to je lc izvaianje pogodbe, sklenjene v Brestu - Litovskem, iz-vajanje tainega paragrafa o delltvi Galicije. Klj-jb temu je ^alBki guverner general I1uyn zajfotovfl grofa Skarbka« člr.na likvidacijske komisije v Krakovu, telefonski, v noči 1. novembra, da bo zakoniti red v Lovovu respektiran, ter ga je pozvaJ. začeti pogajanja z Rusini. Udeležba Nemcov pri vojaškem udarcu je dovoll dokazana po sledečih aktih, najefenih med papirji ncmškcga konzula v I. vovu. M Heinze;a: 1. Ukrajinski vojaikf kor. dolnčen. da bi branil Gal'cijo. ki ie dobila ime Gonta, je bil organiziran ob sođ^lovaniu nemškega konzula. Imena 40 ukrajinskih oficlr-iev, povelmikov oddelkom kor vi II slugu na fronti In so prodaJaH fl-vila nm oderalld način. Zato |e bilo ne-mirov« obrnlenili orotl njim ravno tako v Londona in v Prankforta kakor na Ogrskein In Ceslcem. V Oilicijl so bili ti nemiri ie bolj tunliivi in boli uteme-lieni kakor drvgle. Tukal ie bilo Zidom vsled čisto posebnih oxirov dunajske vMi *>m*t hUin» ottntt teko 4n- leč od fronte m tržiti na nedop'isten način. Njih veliko število, 873 000 — izmed onih, Id delajo, Jih je 80% v trgovini — je dalo fidovskemu vpra^aniu na Polj-skem ie posebno težo in Adom važnost ki Jo človek z zapada pojmi Ie s tefavo, V Istočni Galiciji je bil položaj najnračaejši; zakaj v tem delu dežele je Mio pri zadnjem Uudskem štetju na-štetih 659 706 2idov (124 % vsega prebivalstva); zlastl glavno mesto je trpelo: tam je bilo 57387 Izraelttov, t j. 27-8%. Lvov Je bil od davnih dob toleran-ten in je videl svojo slavo y tem, da ]e v dobi vojn zoper Tatare in Kozake emjeo iČitil vse svoje grajaie in da ni hotel Židov i zr oči ti Kozakom. Samo sedaj pod vplivom vojne, k) se Ie v poedinih fazah odigravala med zidovjem mesta samega. so se odnošaji med poljskim in židovskim prebivalstvom po-polnoma pokvarili. Došle so Zidje \z-ja\ ljali, da so Poliaki irraelitske vere. Toda v hipu najtežjem za Poljake, so se 2idje proglasili za neutralne. In kakšna ie bila njih nentralnost? Ukrajinski list *Ukrajinskoe Slovo« z dne 2. nov. 1918 pravi lepo: »Židis postopajo skladno z Ukrajinci.« V oficijelnem ukrajinskom komunikeju z dne 15. nov. čitamo: »... Sovražnik (t. i. Poliaki) je naletel na hup odpor židovske milice.« V noti, poslani Wilsonu, izjavlja ukrajinska Rada. da se 2idje vsi do zadnjega šte-jcjo k Ukrajincem in da hočejo biti državljani Zapadne ukrajinske republike« (*Kurjer Lwowski« z dne S. dec.) Židje nišo nroti temu protestirali... Odbor poljskih strank je vzel na znanje njih izjava da so neutralni in da se je židovska milica ustvarila Ie za varnost židovskemu delu mesta.., In vendar je dne 23. novembra komandant mesta in okrožja lvovskega moral konstatirati, da se tekom trotedenskih bojev za Lvov znsten del Židovskega prebivalstva ne samo ni držal neutralno, ampak se je Često poljski vojski ustavi jal z orožjem, da so Zidje z zased streljali na Poljake, Jih polivali z vrelo vodo. metari sekire na straže itd. Podrobnih dokazov za vse to je dosti. Vesti o teh dogodkih so se naravno razširile v vrstan poljske armade In y mestu ter so izzvale sploš-no ogorčenje. Nevarnost za Židovsko prebivalstvo pa je nastala sele. ko so se Ukrajinci umaknili v židovski odde-lek mesta. Med tem se je bil razvil banditizem. Od začetka novembra se je Meščanska straža zaman borila proti roparjem, rekrutiranim iz dezerter-Jev avstriiske armade, ki so najčešče bili v uniformi, imeli razne znake in krive papirje ter bili oboroženL Bilo je toliko organiziranih banditov s puškami in revolverji. da so se v borbah za posest Centralnega kolodvora polastili kolodvora in odtod streljali na obe armadi (poljsko in ukrajinsko); poljski In ukrajinski poveljnik sta proti njim pc slala vsak po eno stotnijo. Vsakdo je lahko prišel do unifonn in do orožja, ker so se najrazllčnejSI Ijudje prijavljali kot prostovoljci: poljski poveljnik Je razdelil 1000 pu5k na Dr. samo med Že-lezničarje. Mnogi izmed njih so Imeli ie svoje račune poravnati z Žldi, a vendar nišo čuvali niti predmetov katoltškega verstva, na pr. posvečenih posod ter so plenili tuđi po katoliških hi§ah. Za tolovaje, tatove po pokliču, za dezer-terje in za vso sodrgo je priSel dolgo pričakovani čas, ko so se sovražnosti prenesb v del mesta Zolkiewski, kJer so si ukrajinske čete delale pot iz Lvo-va. Med 1500 banditi, ki se Jih Je posre-čilo dobiti. Uh je 60 % grško-katoliSke vere, 10 % Izrael i tov. Treba ie torej konstatirati, da so zeto ohlapna obre-kovanja (kleveta) proti Poljakom. če§T potiske oblasti so organizirale »pogrom« so Jlm vodo zaprle itd. Zid dr. Adelt ceni v »Neue Freie Presse« židovske žrtve na 200, kar je pretirano, (uradno se je dognalo, da je v bolnici za 2ide v onih treh dneh, ko je baje bil »pogrom« proti 2idom, 2U 22. in 23. novembra, umrlo 22 ljudi za ranami in da je poleg teh bilo še 13 ranjencev v bol ništa oskrbi — torej 35 žrtev) a priznava, da je poljska vojska v bojih v Židovskih delih mesta izgubila 240 mož. Boljševi-zem in ban ditsrva sta si nadela masko nas proti a me-1 »razredi«, verstvi in narodi. Ni Poljaka, ki bi ne obsoial rloči-nov, toda tuđi ni Poljaka, ki bi dovolil žaliti ob tej priliki poljski narod, obdol-žujoč ga zločinov, ki jih ni kriv. A. Choloniewski je sestavit posebno spomenico kot odgovor Zidom, ki so začeli pravo kampanjo proti Poljski pod pretvezo tobožnjih »pogro-niov«. Protižidovskih izgredov ie bilo po vsej Evropi, (na pr. L 1917 na Ho-landskem), toda židovska kampanja jim dnigje ne daje važnosti; Ie dogodki na Poljskem se jl zde strasni. Zidje pra-vijo, da so Poljak! že več let v svojem časopisi u šuntali proti njim. To »šunta-nje« pa je obstalo Ie v tem. da so čas« niki z veseljem pozdravljali kakega Poljaka« ki je otvoril svojo trgovino in se torej odtegntt židovskemu vplivu. Vzroki protižidovskih nemirov, v katerih pa so trpcll istotako kristijani, so razno vrstni: vojna, nesposobna in zlo-Činska uprava avstrijska, lakota. demoralizacija, razpad stare državne tvorbe gnetrdnost novih državnih tvorb. dje so v veliki meri krivi zla, ki ga je prinesla vojna: odernštvo z živilL ki je v habsburški državi posebno cvelo, so na Poljskem uganjali Ziije, ki so si v svojih organizaciiah znali nakoničiti silno blaga. V židovskih ulicah poljskih mest je bilo najti skladišča z maso skri-tegm blaga in žlvil. Zloglasne dunajske centrale* ki so pod zasčito voJaSke oblasti smele robo v polj'ibnl me *l nako-povati so omogočale židovsko oderu-itvo; na Poljskem so zastopali centrale povsem Zidje, Mržnja proti centralam se je prenesla na Ziđe, zlasti v nbDžnih slojih. Mnogo nevolje je prouzročilo ludi deistvo, da se Je toliko Shrfl fe 41 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne i7. tebruarja 1919. Stran 8. Poljske izvazalo na Prusko, hi to iz- važanje so vodili 2idje. Židie so letali po poljski vaseh, dajalt fantastične ce-ne za živila, ki so potetn v tisočih in ti-soeih vagonov šla na Ncmsko pod kri-vimi označbami, dočim so ljudic v naših me«tih umirali. Socialist Dašinski je 28. novembra švedskemu socialistu Brantincru brzojavil. da so pogromi bili namerjeni proti oderuštvu in zato za-denejo, kakor zalihom povsod. tuđi *ne-doižne«. 2idje so bili vedno avstrij-skc.cra mišljenja, samo da nišo hoteli za Avstrijo na fronti umirati, rajši so doma za njo — živeli na stroške dru^ega prebivalstva. HBKSai {85 r u Mosiiare. Maribor. 16. febrnarja, (Lj. kor. u.) Danes dopoldne je bil tukaj velik ljudski shod, ki se £a je udele/ilo mnojro-btcvilno občinstvo obojena spola ter vseli slojev in strank. Shod je otvoril dr. Sernec, ki je podal v svojem vrovo-tu med drugim kratek pregled statistike ponemćevanja Maribora in njegove sa vpliva na slovrensko ljudstvo. V poslanje rn zasebnom l.iudskem štetju I. 1910 se je naštelo v Mariboru kfjub deset-letja trajajoči germanizaciji se 11.000 Slovencev, med tem ko šteje ves mariborski sodni okraj glasom rurn.ske statistike 44.000 Slovencev in 28.000 Nemcev. ZmCilno je tuđi, da je imel mariborski okraj skozi 50 let slovenske zastoonike. Ne more biti torej dvoma o deistvu. da so nemške zahteve po Mariboru, ki leži še poleg te^a v ćisfo slo-venskem ozemlju, brez vsake stvarne pudlage. Urednik 2ebot je narisal ob-eir.stvu jasno sliko o trplienju in* kri-žih štirih še neosvoboienih de!ovr našega naroda v zasedenem Primorju, Bcncški. Koroški in Prekmurju. Občin-stvo je z velikim zanimanjem sledilo govoru in živahno pritrjevalo izvaja-njem govornika ter ogorčeno obsoialo sramotno in kulturnoga naroda nevred-no postopanje napram našim rođakom, ki se še nahajaio pod tujim jarmom. Med splošnim odobravanjem je bila koncem shoda spreieta resolaciia: 1. Mariborski Slovenci vsch strank, zbra« ni na ljudskem shodu v Mariboru, protestiralo z vsem ogorčenjem proti itali-janskemu imperijalizmu, ki nam hoče v odkritem nasprotiu z Wilsonovimi načeli o samoodločbi narodov iz trga ti nr.Mepši del slovenskega ozeml;2, ki mora ostati nedeliivi in sestavni del krnljestva SHS. 2. Mariborski Slovenci izjavljaio pred vsem svetom, da ie na-č-n. kakor si hoeejo predočiti razlieni faktorji mnenie ljudstva na Koroskem. popolnoma zerešeii, ker so N:mci ćela stoletja, zlasti pa v zadnjih 50 lefih S takim nasiljem pritiskali na avtohtono slovensko prebivalstvo. da je popolno-ma zbegano. Zavedni so zbežali. drugi Da se upravičeno bo.?e masčevania Nemcev, zato so morah prisilno hliniti čuvstva, ki iih v srcu nimalo. Koroška je zibelka Slovencev. Na Koroškcm so imeli Slovenci svojo državo, na kntero so morali nemški Habsbtiržani priseči. Koroska je še mnoeo bMi danes nai-odlićnejši del kraljestva SHS. 3. Mariborski Slovenci zahtevaio z vso odloč-nost.io. da se ozemlie ocrrskih Slovencev zasede po našem vojaštvu in se z 'ruži z ostalim slovenskim ozeml.iem kakor to ondnfno prebivafstvo želi. Obenem izreka želio, da prouči tamošnje raz-inere komisija istih ententnih držav, v katerih področie spada Oerrskn. — Sliod je bil zaključen s petjem narodne himne »Lera naša domovina«. Maribor, 16. febrmrja. (Lj. k^r. n.) Na danasniem ljudsfcem shodu je urednik 2ebot izrekel v imenu zbrane^ra ob-čii stva generalu Ma;stni in njegovi vojski glob^ko zahvalo za njegovo uspešno delovanie za narodni btagor. Na to je vse občinstvo priredilo narod-nemu generalu prisrčne ovaciie. Po sklepu shoda se je zhrala pred Narodnim domom mnngoStevilna množicn. ki je generala Maistra pri odliodu iz Ni-rodne.cra doma pozdravila z burnimi živio-klici in pesnijo »Lepa naša domovina«. ŽelezniiMl $M o ttf-praua stonovcnlsRe Spđs. Liubliana, 15- febr- Zveza inerosloranslvih železničar-iev ie danes srovorila prnv enerffi^no o nuini potrebi, da se odnrr.vi stano-vaniska beda Voina nam ie prine^la mnojro zla, voina nnm ie dala tuđi sta-novanisko bedo- Vse delo v prorvit Iviubliane ie vstavil.i voina in Fedai čn-tirno bridko zastanke- Tuđi stanovani-ska beda spada semkai« Shod v Mestnem domu tc bil velik-Obsežna dvorana v--a do Ina. Temperamentno sta eovorila oba srovornik«. Predsednik Deržič ie noudarial da tako. kaJvor ie sedai crlede stanovani. ne more in ne srne ostatL ker eioer do-irineio crrnoino stalni nn.meščenei- Shod ima nanien povedati vladi, da utena stanovaniska naredba ni zadostna. m da stanovanja dobivalo tieti. ki ponniaio premoe. sladkor in stotake in dotične anonee so dokaz, da so stanovania ta. Eli one stranke, ki so iib naiboli potrebne, iih ne dobe Tako prebivalo ze-lezničarske družine, ki so bile evakuirane 12- ianuaria in so prispele v Liub-iiano. se vedno na kolodvoru v železni-e-kih Tozovih Zlasti so iim ori srcu u nesrečneži. Zveza ie predložila svoi čas že tozadevno spomenico^ prosila, nai se napravi konee neznosnim razme-ram, ali čitali so v iavnosti prame na eno in druffo stran srovorilo se ie o liu-maniteti itd. na žahtevo. da nai se ođ-straniio oni. *i ne spadaio v Ju«rosla-viio.Ize-ovora o humaniteti ne prmozna-vamo Stvar ie taka da vladni ukrem koristijo onim. ki so nas poprei zatirali-Vlada ie poklicalla uradnike in* dnug* iiMiw6ftwwfi. Ali ni iim podtrbeU w trebnih stanovani- Ka nođlMi narodne naredbe se doeaiaio slučaii. da državni nariieščenci in niihove Žene leUio okoli, £O čitaio iiprazniena stanovanjla na m»-jristratni deski. toda ko prideio tia. ali-^no: ie že oddano- Kličeio vlado, da i© oo3ti eradov in kopaHšč, kamor nai 8« umakneio oni. ki bo orosili za spreiem v 1usoslovan.qko državo da naredi i o prostor druirim. ki za svoie službovanje nuino potrebuieio stanovani- Očita se nara ćelo bolišerizem. aliiavnost naa pozna- Zelezni^arii so resili domovino propada, zavedaio .-e svoiih dolžnosti. nocoio pa tuđi svoi ih pravu- in polneca VT»ost*»vania svoiesra polozaia- (Živahno odobravanie-) Drugi irovornik ie bil K u n ti i k ki io poudaril takoi da v prvi vrsti so zavzemaio za on^. ki še vedno zmrzuie- , jo po železniških vozovih- ^e'ezničarii. i CJ so. storili -vedno svoio dolžnn«t za-ntevaio svoie pravice. Vpoštevaio raz-mere- Zato so si bili ustanovili stano-vaniski odsek. da bi si pomagali, ali za-man- Obliube po bile priiazne. vladno naredbo so smatrali za korak nanrei v odpravo bedr». ali do?aia se to. da so nioraio danes krenko or-lasati proti ve-rižnikom s stanovauii Naivečia sramota za te verižnike in one hi£ne no.-est-nike ki se hočeio okoristiti s sednniimi razmerami! In menrln po imeli srluvno besedo pri oni naredbi hišni lastniki; ti seveda si ie ne bo tolm u ili v ^voio škodo- Od etrpni vlrdc troba kontrole Na maL'is*ratni d*sk? ie čitol lfi zabe-liež.enih stanovnni Vse ie ol>»etel ali vsa so bila oddana nekarera že pred tremi tedni. dnicra prei^nii dan. pred r>ol ure. Drn«ri din so bUa n:i deski se v&x ona stpnov nia zapisana in zor»et fO liudie hodili zarana popraeevat no stanovaniib* Gosnodio nri sooiialnern skrbstvu ?e ierraio 7. liudstvora No smo biti i>rvo politika in zudnie sotMialno skrbstvo- Skraini čr»s ie. da se nekai ukrene. zato apeliramo na vs>o merod?n-ne faktorie. da nam' z deianii pokažeio dp. nam hočeio res nomaernti- S tnierod-ci ven! (Burno odobravanio-1) Nemri in Italiiani izcaniaio nnše Hudi mi na si redimo kaco na svoiih prsih Anelira na 1 h*uI">liMnsko nrehival^tvo in hišne no-se>tniko nai arrodo na roko železničar-iom. shod na nai bo momento priznde-Mjn faktariem. nai se nikir ne icraio ž niimi- Hočenio pa šo zaupati in še en-krat pocrkati da se naSn mi/eriia spravi s sveta-_ Celokunna deželna vlada nit se pobriea za to in izdo ukrene n?»m v iiriloir in ne verižnikom« (2ivahno odobravanie ) Rrsoluriia. Pročita io tovariš Skrianefi: Na iavnem shoda Zveze iuiroslo-van-kih že.leznicariev dne l.">- svečana 101? v Mestnem domu v Liubljani zbra-| ni žolesnrrnrii in tiru^i sloii liublinn-skeira prebivalstva nnTV>(iločneiše Prote-etiraio nroti načinn kako se rešuie ^ta-novnni^ka boda v LiuHiiani- Po rnzsulu avsiriiske armade naravno narnsli do-tok liudstva v slovensko nresiolico. do-sebno državnih uslužbencev. katere ie klicala domovina po kreiraniu raznih o^redniih nradov na niibova mesta. ie moral iraeti po .£tiriinpolletni voint za po^ledico občutno pomanikafiie eta-novani Po neMetih Drošniah in nosr Ueo-vore tuicev proti odnovedi stanovani (stan- delov) ie obravnavati nairi^oroz-neiše Naknndn^ pro.^nia za domovinsko pravico v LiuHliani no srne bili novod. da so odpoved stnnov^nia umak ne« Nezaposlenim tukcem, ki iih ne ere noši-liati čez m<^io. nai ^e nnknže bivali??e na dežoli- V to svrho nni se zasežeio vsi errrdovi nemškth crraisčakov v Slo-veniii in n^i se za.<=er!eio s PtranVami. ki nif-o rok Ti eno vez ■•me na T>inV»!inno« — Po7ivliairjo de/rlno vlndo. nai odredi n«*mudoTna vse potrebno da z-^čne Ftrnovapi>Vi ur^d v n^ikrai^em čnsu poslovati, ker eicer pade ypa odgovornost zi\ evenhi^lne no-lcdice n^d^line-ua zavlačevnnia na >sto- — Revolucija ie bilo sosrlaFno spreieta. Snrpvoi! i!o dožeine vlade- Imnoniral ie snrevod Zveze iu5ro-slovanskih /elczničanev- Okoli 30o stanovanjih toliko ljudi, ki so morda pravi'no policijsko zglašenu nikdar pa nišo dokazali, kak posel imalo tu. Izdati bi bilo treba za vse stranke posebne pole. v katerih bi morale poleg drugega irkazati 1.) domovinstvo in 2.) posel vsake posamične osebe, — V to svrho bi morale priložiti domovinske izkaze, potrJilo o zaposlenosti kakor, obrtni list potrdilo delođajalca, dokaz o plačilu davka L dr. Predvsem pa bi bik> treba natančno dofočitu kdo ima sploh pravico bivati v občini in kdo ne. Ce bi se pri . oddaji teh poj in dokazilnih listin pokazali dvomljivi ali cek> sumilivi slu-4čaji. naj bi se uvedle policijske poiz-vedbe, ker bi občina sama, oziroma stanovaniski nrad brez pol:ciiskega aparata tega ne mogel izvršiti. Vsi taki slnčaji aaj bi se prcpoščali v presolo a to •tfanovflcai luMiiUi. Iser smb £e tuđi naibofl veshri uradniki, ne bi mogli določiti. kdo ima tukaj kako opravilo ali ne. Tako bi se oolovili posebno tišti verižniki, ki delajo tukaj kupčije. ne da bi imeli priglašeno kako obrt, ali sploh pravico bivati v občini. — Da je to nujno potrebno, nam dokazni ej o po-sebno dosedanje občinske odpovedi. V občini živil gotovo već sto rodbin in nekai tisoč oseb. ki tu sploh nimajo ničesar iskati. Vkllub temu je bilo odpo-vedanih komaj 100 stanDvanj, bodisi, ker nemski hišni Rospodani ne zgia.se svojih somišljenikov, ki tu žive brez vsake potrebe, med tem, !:o se drugi zopet noccjo a!i r.e smejo zameriti, pred r vsem pa ker iim te dolžnosti d^sedaj narcdlia niti ne nalag.-. Ker občina sama tuđi še dolgo ne bode mo?:la izste-diti vsch. ki bi se morali izseliti. bode treba pričcii- z občno revizijo vseh v Ljubi.>ani bivaiočih strank, katero delo pa mora izvršiti Ie poseben za to ustanovljen stanovaniski urad. Končno šc nekaj. Veliko je strank, ki iw:i}n na deždi ali kje drugrje svoja s;*.novanja ali celo posestva. vendar pa radi rodbirLske^a slavarja. ki ima tu. čc tuđi ne absolutno potrebno opravilo, biva ce!a rodbina v občini. S tem se Ie po ntpotrebnem obremenhije mestno anro-vizacHo in pa peninožuje Ftanovanjsko beđo. kar je treba na vsak način pre-prečiti, ker je prav gotovo, da s:lede sianovan*" še na'rranj par let ne bode dosti boljše. Tuđi v tem oziru bi bilo treba jasnosti, zak^j radi ene osebe živi tu cc!a ro-ibina ali celo sorodstvo. Ktlor rima v občini ničesar opraviti in kdor ni tu potrsben ali kd.ir lahko drutrje živi. naj* se izse!i. da dobe stanovanja tišti, ki so iih resnično potrebni, ki pa ne morejo nbcevjti za preskrbo stanovani po 500 K nagrade ali celo dajatl živila. Kakor se -e doseglo z rajonira-njom, da dobi vsaka os?ba svoja živila. ravno tuko bi se dulo doseli, da dobi vsnkdo vsaj za sjlo streho. Gotovo pa je. da bi se s tem vsaj nastaniti v člo-ve$ka sfnnovanja naimanj tišti, ki se-ć?] vsled pnrr^njkania stanovanT ^re-zebajo po raznih skladiščih. T. R. Bo] P?SuV!ci! Smrt u!i! 1% Rn^iie vrniv§i ee voini viefniT:i so prinesli par Flučaiev v na.ših kraiih nopoznane nalfzliive bolezni. peca-viče — neniško Flooktvphus — v Liubliano in Maribor Ta bolezen ?e od-likuie r>o tem. da dobi bolnik 4 do 6- dan izpuščaie do životu in rokah ler nosrah. te_r da se bolezen zelo razpase v kraiih. kier ie nmosro nesnasre in mrčesa, pred veem uši- Ki>r ie torei nmazanost doma, tnm ie kotišre pesravice« Ker bi s© utesilila ta nalezliivka tuđi Dri na.3 razpasti. ie na mestu. da te narod ot>ozori. kako se ie ubrani- Bolezni se nnlezes samo. e« te T>iČi us ki se ie s pikom na pesavičnem bol-niku okužila- I)voino ie mocroče: đa ima bolnik uši in če te uši diciio. ali Da. da se tvo^ ie uši. ki iih morda nosiš s »eboi. riri bolniku oknžiio in s pikom prineso bolezen tebi- Trena možnost ie tuđi ta. da dobiš oknieno uš potom stvari, ki so prišle z bolnikom v neposredno dotiko. kakor obleka perilo. Dostelina oprava. kožuhi. nostelinaki itd- Z ušjo istovetna ie niena zaleca. s n i i d a. ki ?e drži na laseh in kooi-nah po teletu ter na perihi in obleki, in iz katere se y par dneh izkoti uš- Ntiinevarncisa io bela ali i?vantna us. pa tuđi elavna in osramna uš nai-brž ništa brez krivde, tako da moramo računati z vsemi tremi enako. če hoče-mo doseći uspeh t. i- onemoeočiti raz-sirienie peeavice* Pomnimo torei. da nevar-nosti ni. kier ni uši! NasrTašani Da. da ie ena sama us dovoli. da bolezen raznese. da. samo en pik ene oku* ženo uši zadostuie, da oboliš na pesa-vici* Pocroj razširienia pejravice ie torei uš Zato se ta bolozen ne rnzširia tako hitro, kot n- pr* španska influenca, katere povzročiteli ere naibrž po zraku da torei nisi nikier varen pred niim Pri poeavici ie drurrace: v t v o i i m o-ci ie. da se bolezni nbraniS in primerno zagrabiš njeno raznašalko uš Boi proti peca vi ci se potemtakem zeosti v boi proti uši in crnidi* Bojno sredstvo pa ie snnara! Ce tor^i sam nimaš uži in v svoiem poslu nikdar ne priđeš v dotiko ž niimi. si lahko brez skrbi Kdor pa ima neprl-ietno možnost. da se nalezo ssmo ene uši, ie v nevamosti. da oboli. Ce ie ta uš imela priliko, da se ie na pecravičnom holaiku okužila Oirroženi so p« K tejptakem liudie. ki imeio opravka z ušivci in ušivkami: zdravniki. učitelji, duhovniki. voiaki. liudie po zaporih in skupnih ležiščih ter taki. katerih poklič iim nalacra đolznost, pečati ee s Ftvar-mi. katerih se drže uši in cmiide. kakor perice frizerii. prekunčevalci starih oblek in cuni in podobno- Kako torei so vari em o uši, oz. jih uničimo z gni?dami vred? Uši in crniide se držo na elavi. na brkih in bradi, na kocinah pod pazđuho in osramntu. na kocinah po prsili, roknh ter noffah. na Der»ltu zlasti na sraici in TkSL spodniih hlaoah. na maicab in dru-scem odelu. zlasti kožuhih. ter sploh na obleki, pokrivalu in obuči, na postelj-nem perilu in posfelini opravi sploK na posteliniakih od koder zlezeio v spra-nie. posteliah in tleh itd- Tu fe treba zairrabiti to eolazen z mo5no in veseo roko. ter io u n i č i t i in ne samo pre-enati. ker eo parno preamana povrne, oz. f=nravi na druge, odkoder te zopet o(fro>a-f TTnicenie u5i jin nienih laičic. cniđ — razusevanie — ie torej dvoino: na človeku samem in njegovem odelu oz* ležišču- V navadnih časih Ie med našim liudstvom toliko enacre. da 90 ušive rodbine ali njeni elani izieme- Edino berači, ki spe dane« tu iutri drucie. potepn-hi In podobni liudie. so tvorili pri nas p^ed voisko stan ušivcev- Ce se ie kdai kmk Solsld otrok nalezel usL 00 si znale slovenske matere, dobro namatati: oteok* so ortri«le t*r » t vrKo^oda in milom dobro umile* To se ie ponovilo nekai krati in uspeh ia bil popolen. Voiska pa ie s ĐomanU&miem in splo§no razrvanostio tuđi tu razmere temeliito predruera£ilr„- Izmcd rjlliionov. ki smo služili ▼ voiski in ne imeli te sreće, da bi bili doma ali veđno na istem mestu. ea menda ni eneca, ki ne bi bil vsaj enkrat preeanial teh 'laze^ih eo-stov rudi s sebe Zlasti na Poliekem smo imeli vsak čas priliko prlreiati ali glodati take dirke- In ko se ie 1. 1915, pesrarica po Poliskem in ra Balkanu silno razpasla. ie postala us in firniida predmet premnosim >p'?om in kniisram, tako da smelo trdim. da ga ni bitia — tuđi nainežnoišeca ne — o katerem bi bilo naiti toliko rasprar. kot ravno o umazani uži- Boi proti uši. ki ?c io v tabori^oih in voinih okonih neznansko razploiila. ie klical nairnzboriteise duhove na in-napki mejdan v katerera ie bila ui te-meiiito poražena, čemur ie nailepši dokaz deisivo. da so ie po sa vica in nieno razširienie Donolnoma zaiezilo. Ker sem rudi sam -imel nepriliko. da sem se okužil na peca vici. ki me ie nrav pošteno mi kasti 1 a. sem se po ozdravlieniu uvrstil med nierte navdn-šone zatiralce in sem r»ar»ovedal u5i in njeni zalecri brezobsirai boi> V enidemski bolniri nr Polislcem. ki sem io vodil vn svoii bolezni, smo delali silno temeliito in dosesrli usneh. da nismo iineli nri tisočih bolnikov niti ene okužbo med wlravni5kim in strož-niškim Ooobiem- Toda o tem na dnierem mestu- I^u nai navedem samo ukrepa. ki iih priporočr.m vsakomur v privatnom živliemu- Ker se uši in cmiide drže la«. brk in brade, ko^in pod pazduho. na prsih, osramnin ter rokrth in noerah. ie naiboli-se in edino znnesliivo. do imamo opravka e ze!o velikim usivcem, da era od to-iuena do nožnih T>aloev obriiemo ali vsci kar moči na kratko ostrižomo. vee kocinske odnadlcc zmočemo v osrenj. obrite^a. oz- cptrižrnca, z vročo vodo Tn. milom dobro okoplieino in mu damo popolnoma sveže perilo obleko. pokrivalo ia obučo. v katerera ni sicnirno nobene uši- S toni ie človek kot oseba raz-ušen in. če tuđi ie na poeavici bolan, popolnoma nič ne varen, čo ne priđe uš od drucod nnni Perilo. rluhe in đrusre stvari, ki Um prekuha ne škodi, dobro prokuhamo, kot ie to že itak pri slovenskih raate-rah navacl?.- Drusa ie z obleko pokrivali itd-. ki ne proneso prekuhe brez škode Za te imanio pri na« peM. v katerih po?eio našo mamice kruh Tako peo zakurimo tako moćno, kot za peko kruha- Potem, ko io peć doroli razsrreta. io dobro očistimo, da v.e ostane niti trohica žeria-vice, pepela in ST>loh nobena iskra, od katere bi se mosla obleka vneti ali vžsratL V tako ot*is5eno pe5 položimo na dno radi večie vamosti še par desk ter na nio zmetemo narahlo zavite stvari, ki iih hoćemo razušiti Če potetsr pe5 zapremo in pustimo obleko v niei dobre pol ure. so sitnimo vse u§i in eniide zatrte, ker iih vročina nad »to stopim', ki vlada v peči, popolnoma unići. Tako smo razušili polecr ciovelca samesra tuđi nieeovo životno in posteli-no obleko v kotlu. ter obleko oz- pokrivalo v peci- Preostala nam še kožuho-vina obuća in vse stvari, ki so iz nsnia, crumiia itd. in ki ne preneso vročine. ne da bi se pokvarile, ter postelja in bivali sce- Za vse to imamo sisrurno sredstvo v 595 karbolovi raztoplini. ki io lahko dobimo v vsaki lekarni za raz-meroma mal denar. ali pa si jo sami nrinravimo. 'e kupimo nerazredčeno kar bo lovo kislino* S karbolovo kislino istoveten is lizol- Od ene&a ali druceera vzamemo navadno kupico do vrha ter 1o pomešamo z vodo. ki io mora biti dobra dva litra, da nastane h% raztoplina-(Ne z roko v razredčeno se mani v ne-razredeeno raztoplino. ker se ožere koža!) S to raztopino do dobra poškropimo in omočimo vse ušive stvari, ki ž niimi ne moremo v kotel ali oeč« Z isto raztopino tuđi dobro namažemo postelj-nak. za stike njeeovih delov. poškropimo tla. stene in strop, ter pazimo ored vsem na šoranie ki nudiio ušem dobro skrivališče- Slamo iz slamnic pa naiboliše da iztresemo na prosto in za-žeremo. slamnice same pa prekuhamo. če smo vse opisano i na človeku f nje*rovem tjoHItl obleki. pokrivalo in obuči ter ležisču in stanovanju, temeliito izvršili, srno ušivo golazen zatrli ter s tem odvrnili od sebe in od drusrih nevamost peca viče- Da ie to res. 90 dosmali zdravniki. ki so k tako razuše-; nim pesravičnim bolnikom deli v posteli druce bolnike — eden zdravnik Ie celo siim šel spat k bolniku — ne da bi se bilo komurkoli količkai pripetilo- Cistost. čistost in zopet čistost —' to je veČ kot pol zdravia! Dr. Mirko Černic. Beseđe deželnl ulađl. Marsikatera pametna misel se je tekom kratkih mesecev sprožila v na- . sem časopisju. VenUar pa pogrešam eno: da bi se govorilo tuđi o naši, lahko rečemo, majhni industriji, kakv ii je spraviti surovine in kako ji ie osigurati obstoi s tem, da se izloči vsaka nezdrava konkurenca. Jaz sem posestnik mlina na vodno silo, ki je v mojem okraju največja. Vsled tega sem seveda interesiran na tem, kako se v bod oče zajamči našemu srednjemu mlinarstvu — velikega mi Slovenci tako nimamo preveč — pri-meren zaslužek in s tem obstoj. Iz polemike dr. Tavčarja s »Rečjo S. H. S. sem posnel da mu ie šio v glavnem za to, da dobimo iz Hrvaške moko; za-dovoljil bi se seveda tuđi z žitom. To stališče je za moža, ki se bavi s prehrano * prebivalstva, razumljiva ker mu zre v prvi vrsti za hiter efekt in ta je, da čimprei zadovolji lačne želodce. Za nas mlinar je pa to stališče ne more biti edino merodajno, ker živimo o svojem delu. Končno škođnje izkljačni qyoz moke celemu narodnemu ifOspodarslviL Že pred vojno je stala naSa srednja industrija, osobito mlinarstvo, na slabih nocah. V&M podjctalklao đoiril Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD\ tec 17 ttrnaija ltlf. «1 štev. seveda lepe dobiČke, za srednjega in • malega pa se je skrbelo le tedaj, ko sa ] ie potrebovaia za davke, Toda tuđi to ! razmerje se mora Dri nas predruga- < čitL I Mlinar ie moral in mora ime ti po- , sestvo, veliko poslopje, precej kapitaia, stroj e, ki so poceni in gonilno moć, i Ogrski, posebno budimpeštanski mlini , SO/ pred vojnv razvijali veliko konku- j renco; poceni so kupovali, naraviiost špekulirali so ter mnogokrat blago kar ponujalL česar naši mlini nišo mogli storitiTStevilni agentje so pekom vsi-ljevali mak os ciljem 3 do 6, ćelo do 9 mesecev; obrtnik je postal na ta način špekulant ter izgubil mnoiiokrat vse premoženje in potesnul s seboj tuđi marsikaterega srednjega mlinarja, ki mu je moral ravno tako zaupati kakor velemlin. Takšna konkurenca je škodljiva, nezdrava, je bolezen na telesu našega narodnega gospodarstva in se mora v bodoče brezpoKojno onemoso-Citi. Med vojno smo se navadili na ta-koišnje plačilo; to je edino prav, ker ie xdravo in tako mora tuđi ostati. Zdaj pa se nam ponujajo skoro iste razmere. V Zagrebu so stotine špek^-lantov. predvsem Židov, ustanoviti se namerava žitna borza in kdo bo tam imel glavno besedo, to si že toliko mislimo. Namesto budimpeštanske židovske konkurence bomo imeli zasrrebško židovsko konkurenco. ki ne bo n\č bolj-3a. Žita nam ne bodo dajaii, ternvec predvsem moko. S tem bomo trpeli mi ta tuđi splošnost. Ali bomo uspeli v slučaju sodnijskih pravd, je tuđi vpraisan-je, morda bodo razmere takšne kakor poprej na Ogrskem. kjer ie samo domaćin dobil vse pravde. Mi ne bomo imeli dela in naši obrati bodo eleloma stali. NeŠemu gospodarstvu bodo primanjkovali po-stranski izdelki mlinske obrti, predvsem otrob'u ali pa si jih bomo kupovali za dras denar tam, kjer moko. Nadalje bomo morali zaprrebskim in drugim mlinom pošiljati premoć, ker de-lujejo po veČini s paro. Naši mlini pa, ležeći ob vodi ali z električnim pogonom, bvdo stali.Končno pa je mletje na parnih mlinih nekoliko dražje od one-ga na vodnih. Izguba bode torej čemera. Temu se da odpomoči le na ta način, da se uvaža v naše, slovenske kra-je, kamor bomo morali 5e za nedoc'o-den čas uvažati živila, predvsem žito in ne moka. S tem okreoirno prvič na-šo domačo mlinsko industrijo, dn-icrič prihranimo otrobe, tretiič premoć ter znižamo ceno moke. Izlccimo pa tuđi nereelno koi'kurenco. kar bo za naš obrt pomenilo ozdravliersfe. Potrebno pa še ie, da se rajonirajo mlinski okoliši, đa se prideli vsakemu srednjemu in velemlinu primemo števiTo odiernal-cev moke, pekov. podietij itd., seveda pod kontrolo. S tem bi spet odradio lepo Stevilo nosredovalcev. ager tov, ki so moko le dražili. Tako si jaz pređstavliam varstvo naSesra mlinarstva. Predla^am ta iz-vaiania merodajnim frktorjem naSe deželne vlade v romisfek. In £e neVm! Ko se bode odiočevalo o uvezu živil. naj se skličeio k tenri f mlinski stro-fcovrnaki, rni 5e pri odiokih r»a£e vi^de ne srleda eđinole na hiter, htneri efekt temveč tnđi na to. da se snr?viio interesi prehrane — v tem sl^čaiu — v sklad z interesi dotiče fndMstrfie fn kakor sem nok^zal. r"di z interesi našega gospodarstva sploh. __________________________V. J. Politične vest!. »LIBERALCI PROTI LJUDSTVU«. »Naša stranka zahteva. da se skliče Državno veče in pokrajinski zbor, »Na-red« se temu protivit. V tem tonu govori »Naprej«. Zraven še pravi, da »li-bcralci« delajo pasivno resistenco vse-povsod in da se to še naibolj vidi v stanovanjskem vprašanju itd. Tako polemizira list, ki misli o sebi, da je naj-bolj demokratičen. najboli modcren in naibolj resen. Nam je odkrito žal, da moramo ponovno konstatirati, da je takšna polemika sicer morda uspešna za zavaianje in hujskanje, da je pa nepoštena. OBLIKA POLIT1ŠKE BORBE PRI NAS. Kakor znano, so se vceraj in danes vršila v Sarajevu posve tovan ja delega-tov vseh jugoslovanskih demokratičnih strank in skupin o ustanovitvi enotne stranke. Jasno je, da ima ta ustanovitev svoj politični pomen in namen in da znači neko opasnost za druge stranke, j ki so mnogo manje in ki že v svojih pro- i eramih, še bolj pa po svojih vodilnih osebab in po smereh svojega politične-ga udejstvovanja, pa tuđi po svoji organizaciji ne bodo imele v novi državi sličnega pomena in ki bodo vsled pomanjkanja enotneca programa in volje izvrševale eventualni takšni program, brez tistega vpliva, ki bi jim po številu danes še utegnil pripadati. DoČim se na jugoslovanskem zapadu in iztoku, kakor tuđi v Dalmaciji in Bosni politične prilike vendarle dovolj naglo bliža-jo kristalizaciji, o Banovini žal ne mo-remo trditi sličnega. Politična borba, ki se vodi največ po listih in pa za ku-Iisami« tuđi temu primerno izgleda. Na dnevnem redu so sumničenja, podtika-vanja in polemike, ki iih pri nas v tei meri več ni. Take iziemc moramo tuđi doma sprorj izrezati in najbolji elementi vseh treh strank Imajo dolžnost v lastnem delokrojcu oazi« na eistost Upamo, da priđe v doiflednem času tuđi v Banovini do teca. sai Je politični raz-voi sedai mnosro hitreii in imajo zlasti Hueostovanskl demokratje na HrvaSkem SSto^t te volio, provreti rtsoo svoi del te ne lahke naloge. Ne da bi hoteli polemizirati brez potrebe, pribijemo za danes samo enega od najboli kričečih slučajev iz zadnjih dni. Zagrešil ga je zagrebški vObzor«, nekdaj vodilno napredno glasilo v narodni borbi« danes list, ki je velik samo po format« in resen samo po svoji strasti in želji, da razdre, kjer le more edinstveno prepri-čanie in da fcticava posebnosti hrvatstva, ne kulturnih ali narodopisnih posebnosti, marveč politični separatizem. Seveda je ta list brezvplivnih malkon-tentov takoj začel napadati ujedinjenie jugoslovanskih detnokratov v eno veliko stranko, in sicer z jako uspešnim, pa prav nič častnim sredstvom obre-kovanja. Očita onim hrvatskim demokratom, ki zapuste bivso koalicijo, koritarstvo in trdi, da hočeio sedaj vsi jugoslovanski demokrati h kontom. Ta terminus tehnicus je sicer, kakor rečeno, zelo popularen, V interesu naše stranke same je popoina čistost. Ne želimo, da bi med svojimi pristaši šte!i ljudi, ki se jim taksen očitek srne za-bmsiti v lice Vsled tee^i pozivUemo »Obzor«, da * am one korirarje, ki ho-čeio !zmed hrvatskih demnkratov nri-stopiti k sts oritvi naše velike stra ^ke, imenuie, in da iznese dokaze za njihove čine. Ako tesa ne stori, nam ne bo motici napraviti usluge ki si to želimo, pač pa bo mora! vtakniti v žep ono sodbo, ki io nekvalificirano obnašanje zasluži. Kraltevlns Srbcy, rlrvatov in S'ovsncsv. Frajico^ki li-ti o bivauiiT prestolo-na^Iednika Aleksandra v Parim. 3po-£r r a rl. 10- febrnaria- F^ri^ki list >T.e Journal< nižo ob T>riliki l>ivaniH na5e-ca urestolonat-lednika v Parizu štedite: Nikoinur bi =e ne smelo prirediti t-i-iaineišeera ^proTprna. kakor rrprerf*n-tantu liudstva. ki ie "Kilo r*rvi In arlavni zinai^ovalec centralnih držav. ki ie nri-ne^lo take žrtve ua oltlar domovine, ki ie. nv da bi klonilo, nreneslo vse t*ro-zote inva^iie in ki ima še ta pon^s. da ni pripravliep.o samo umjeti, ^m^.ii; Ki ie 5e celo odloženo nunr&m v^en nriv ti^iiikom zastavici svoio s)1^. da ur**?-niči idc-"o svoicua niedinienia- Mi c6"*n-duiemo vse one. ki se bore za skupno stvar, a nihf-e se ni boril za to «t\ar hrabreie. kot iunaško srb&!;o liuds^vo^ — -Le PeLit JourriR!< oišo: V Dar dnovih se ie izvršila zmasa in o-voVoiitev kra^fevino Sr^iie ki s»p io dvi-^r.i ^re-'li med množiro svoiih sovra^nikov Bolsrarov. Turkov. S'emrev in Madž^v rov na zTna2:os!a\-no sta!iš?e Srb^T*o Iiuf!styo ie oeir>lo zve.^to svoii historirni naloci tn svoii tradiciionaini hrabriti ki mu daie moralično veličino, tako. da se ie odloćila mirovna konferona iii-znari tri ni eno zastonnike- K občulova-niu. ki ie sDloŠno. se ie Dridražilo LT.Tdi veliko spostovanie. ki po>tavHa to de-žo!o v eno vrsto z nnivečiimi đrž^va-mi- — >Le Rodpc!< ciče: Prestolom-elednik ie o«!tn.i ena nafboli simpatičnih ose^nosti volikc voine- Pri sv^icm Imdst^a si ie priđobil mnosro pornilar-nošri. ki se ie nreneela radi na Franci-io kipr se ie boi tetra malena ljudstva ob naši str?ni za.sledovftl ~ Vikiiira 7a-nimaniem iu nciživahnei'iiiii simnati-iami. Wi!so'.:ov trs v Beogradu. 3eo:rud. 15. februarja. (Lj. k. u.) .T:^nslav. tisk. ur. poro-a: Občinski cdbor ie iirenoval trt; pred železnfško postajo po \Vtl50nu, pred-sedniku Zedinjenifa držav. General Maister. Maribor. 15. febro-arja. (Lj. k. u.) Gen&ral Maister ie Dreiel od županstva tr^a 2aica v imer.u prebiva!-stva tr^a. Gasilncga društva. Sokola, Cital-nice in Dran^atić^c^a društva pozdravno brzojavko, istotako od 53 scvernlh obćln. Koro^ke pro^e. LlubljansVi dapi^ni urad poroča 2 dne 15. fe'on-arja: Iz Amerike došla živila se imajo transportirali na Češko po progi Trst - Jesenice - Podro-ščica - Beljak. Tik sevemn od predora ori Pod roščići so se vršili še pred kratki:n težVi boji in je ncmška artiljerija pro«o poškodovala. Promet po tei prosi je it skoro dva meseca ostavljen. Dasi }e tam sedai premirje, se proza ni bila popravila, ne Ie zato, ker se boji ute^nejo začeti vsak hip in je potem prodor v nevarno^ti. arnpa^ tuđi zato. ker so Nemci že t r i i n d v a i -? etkrat krpili premirje s strcljaniem in napadi. Kljub temu so Ju?os!ovani, ko ie (tali i a. ki ima v oblasti Trbtž, \t nezr?n;h razlogov odklnnila transporte po par kito-metrov dalj^i, toda tavoj uporabni varilarttl Jesenice - Trbiž - BeljaV, čiro so izvedeli. da sre za transporte Čeiio - Slovakom, proco popravci, izpostavliajoč živl'enjc delavcev nevarnosfi. Danes ie prosa Trst-Jesenice - Podroščica - BcMak na razp^-la?o. Nra veliko prc^enečenje se ie izVazato. da vlakov *e ni to pa ne zaradi tesra, ker r\ bila orofca nd^rta. amoak zato, ker Italija ni dala v Trstu na razoolajro loko-notiv. Nova krSenfa premirja. Ljubila-n a, 16. februarta. (Ljub kore?D. w.> Urad-no se pnroča: Dne 14 februaria ob 6. zve-čer so Nemci s -streljanjem kr^li prcmfrie nri UdicI in ob tstem fa«n tuđi pri Rako-Iali. Dne 15. februar i a ob Vi 2. 7 Hitra i so f?a-padli s 5trojnicami rta^c postoianke nri Dr>-brivaM. Ob 2. popoldne pa so strcl'alf pri Potočah. — V v^eh primerfli smo odnovo-rili s topni*T?im otmlem. Na naSi strani Je cn ranjenec Zaradi porcnM^ d^sođ^nv je vln?en protest pri nemški deželni vladi v Cc-Iovcu. RazsođISče med LaM In Jif5?w?ov?nr? Budimpešta, 15. februaria. (L1i?!1. kor. urad.) Cflasom čeho - slova§kew tiskovne-ea urada Javlia brez?i?tia hrzoiavVa \t Pariza: JuR^^lovanl so stavili mirovi?! kfmfe-renci predtos. ral se doTočftev mej med Parsodi naj Wllson. Ta zadeva š> ni ođ-Iočena. Laff. T ipblianfsk d«^«s«f u*-ađ iw>ro^a 7. dne 15 februar*«: ?*s»'»tanf fn »♦a!*»»««M !?c#f iJIHIn ve«^. da so 9W**r1 nn »o«HH 7aln^ pri LfnW'->f? nan»-frii $ ne*™t»**■*« In "H m^jiH. Ura«fno OO #1rav«Vf #!M»!H f-nr?(!wa rn^Vava '• WV 71n iol v Zadm y šolsken let« 1*18/19. (Ljab. koresp. urad.) Od dalmatinske** doptaie-ga urada smo preieU nastopne podatk«, U jasno govore o iugoslovanskem značaju Zadra. Hrv. ljud lole 1016 očeocev. Učitelji sče 70 učeocev. Srednje Sole 469 učen-cev. — Itall. Ifud. Sole 564 učencev. Itali-janske srednje sole 157 učencev. Realka z italijanskim učnim jezikom 181 učencev. — Oponiba; Zaradi odredbe italilanske okupacijske oblasti so se sole v Zadru otvorile dne 16. decembra 191& Zasebna ženska reafna gimnazija, v katero se je vpt-»alo 44 učenk, in žensko učiteliišče, v ka-tero se ie vpisalo 32 učenk, se ništa mogli otvoriti zaradi zaprek okupacijskih oblasti. Iz istih vzrokov se tuđi ni otvorit hrvatski trgovski tečaj, ki ga ie lansko leto oose-čalo 50 učencev iu učenk. — Na podlagi navedenih podatkov znašd število jugoslo-vanske folske mladine 1576 proti 881 ita-liianske šolske mladine. neodre!eng domovina. Izsredi iu prefeni Dri demonstraei-iraliicnf>ko Dalmaoiioc in katere ro koncale zelo fclaverno. s trvavimi nre* tprti 3 proti demon?* ran-i đelavcu in ž^n-hknini. ki novelo niti slišati o italiian^ki Paliniulii iz eir*»b.ii prod novo vnino z JucroFlavlio- (O tem io iSlov. Narod< uoro?.Hl v don??u \r, Rima pred 5 dnevi Dominik ie bil orivirlei*. tcera >snrete-ma<- Od 12 clalmntin«ki!i >odre^encevc iih ie 4 ostalo v firenški bolnici . . •) Z jcaseđene^a or*>mlia. Knes Schonbur sr - Waldeu-b t» r sr kateri ima okrosr Snežnika na Kotraniskem velika DO-^^stva, ie nanro&il italiinnske oblasti ta ital tiržavlianstvo- Istof-asno ie nrosil. da bi ItsliiaDi za-edli mdi ostalo polovico meuovetra posestva, ki leži to^tran de-uiarkaeiiake crie! Da Driđobe deco ua »voio stran se Italiiani poslužuieio vsakoea sredstva- Opaža se. da oo^tooruo scnlai v vpoih Uraiih t>o Klcrlor:i mrtodit Otrofcft šakalo voiaki pred golskitn DOsloDiom po kcmčnnPTn rou'-n iih '/bereio v ska-pin^. pelieio v kuhinie in iih tam nasi-tT;.> pri tem r>a iih učiio itnliianeko in siJtf.> vz?«:Mki;it ^Eviva I* Ilnliac. Na Trnovom^ (Gorisko) 30 are-tirali posc-tnike: t'*-rabt\. Penin£r;iria in Avtiia. ker ?o našli nri niih orožie katcvo bo ouMili v niih hi?ah avstriiskj voiaki ne da bi zato oni vedeli V .^f^iknnu nri treovcu Jusn po r?.;r'i I' -^ani a^eiUfm^kc evotilko in .0 ie z^doBtovr»io. da ?o napravili pri nictzit hieno preickuvo ter sa, odsmali v Zdpor- V G r c a r i u 10 kmet. vruivši f:e irmov nasel v svoii liiši nekai ročnih Tr^nat. Nr.zncail ie to av^triiskirn voi^.-''om in pcTieio ^^ii it«lii"»^?kitn. "NTn-ce ?e vrt ni zrn^nil zp to- Ko ie Pri.^To italnartsko voir?kvo v Grarnr. po na^li nri rriern te roone firran<*te- KtiuH ugovoreni in onravičilom. da 1o popolnoma nedolžen. Ia bil ol^soien na 18 (osem-n^jsfH ir:^=ccev iečr?- Na pr>sts.ii Volčisdraira ie nc-lzi žclPTnifar v B^^ovnru % drur'm roke!: »To mora ostati Jusrnslaviu!« Sli-'i! ip to hc?ede n^Vi Itnliiart ki vr\ in ove- ženska Tuđi žcl^zničnrie stroso Hrt!;inni rafor^io dvomifi o usp©; hu svo»ih imi>«rii^«i?ti?r.ih znhtev. V •radni^rn Ča.^ri se or»,'«ža v itali'ianskcm r.ason!r.iu vc-ino boli nekaka nervoza in dvorn v dop^elf^vost itniii^npVih &6pira<*n Časopisi fiku^m'o tolažiti na rse nnčine n^huirsliano lindstvo s tem. da vodno in £zr,^r\m< italn^n^ke armada ki ie bsie nriboli-e poroetvo. da pripoznMo rnverniki niihovc brez-morno težnio- Z^n^rnivo io da priDOznn rMo eden n^irad'kn^n^'^ih listov >T/ idea nazionalcc. da fg AVITfod v svoiih idf^iah ne strinia z italiianskim prosrra-mom, airpnk ie mnenia, da Raliiani ?lf)ho FTiokulirair* 3 svr)».T»T nnoTv«!noni-Rtičnimi namorarni ker ei p tem onemo-f'očiio razvoi evoie treovine nanram Jusroslavui in orJalini državom, ki 5O nasi-nle na razvt'i-1 h ^taro Avstrii^. Slovenske obrne wi aa^edeno osciniic. Kakor že znano eo ee tuđi slovenske občine v nezasedenem deln Slo-veniio ^koro enosrla^no pridružile s svoiimi iziavami nastonti strank in ohrin iz znsf-d^neea ozemlia- Izroed 31 občin Velikovekeffa okrnia na Koro-Scuola elementare< V soli nai bi eo poučevalo v italiiau&čini. toda pouk se ne vrši. ker nihče ne prihaia v solo. Pred sol-fekim vhodom Btoti dan na dan straža z nasaienim bodaiom* l\idi cola v Prva-Čini ie za prt a, ravno tako drugftd Za vurojo oaroda. Me&to šolske za pouka nudi i a narodu bolisecra in temo ljiteiše^a vžitka Po ceii deželi prireiaio iavne pleše in veselice, zahtevaio od duhovnikov, da priporočaio te pleše raz nrižnice dckleta pa vabiio osebno ter iih vodiio iz oddaltenih va&i z ay-tomobili. Ti plesi treiaio ćele noči. in navzoče napaiaio z vinom in likerii V neki va^i na Krasu so silili narod k udeležbi z errožnio. da odvzameio sicer v&em le tri timaciie in potne liste, da po-bero niihovinj čtarišem živino iz hle-va. in da zapro trsrovcem oodietia Xa zabavi strežeio važkim dekletom čast-niki osebno z likerii. slašcicami in z vinom >Chiaiiti«- V neki druari vaši so priredili otreško zabavo, katere so &© prvič udeležile ntkaiere vlačiice. in ker iim to ni zadostovalo. to Drineliali se-boi tržaško prostitutke, s katerimi so usrani a i i svoie Skandalozne šale v pričo otrok- Ko ie nekdo interveniraJL so mu zanTozilii z zarorom* Eporazione- fCišdenie.l Nače lepe bole va6i v zasedenem ozemliu, v kato-rih etoletja ni prebival nikdar Italiian, kikor le miraoi/rvde kot ffost ali dela-vec. nosiio danes čisto italiianski imena, tako. da bi iih lastni otroci komai ^ spoznrli. ŽeloFtni so ti kraii s svoiimi epakedranimi imeni. Tuioc nai bi dobil na ta način vtis. da hodi po Čisto italiianski zemlu katero &o kraniski pre-kuočcvalci in kroeniarii poslovenilL Divača Divaca se imenuie danes Divao-ciano Dutovlie - Ehittoliano. Gorian-pko - Goriano. Semnolai - St Peiaeerio. PrvaČ:na - Prevarciano. katera Ima svoi >Corso Vittorio Emanuele«. Mon-tesDino (Dornbern^) ima svoi >Coreo Oberdank<- Podmelec se imenuie Pio-dimelzfj, Renentabor - Monruoino, Volčiadrarra - Valvolcinna, Dobravlie-Dobrasrlie. RnTcek - Recchio, Prestranek* Prest&ncJro. Goraie Ležeče - L»e-ecria-no. nađ&lie Kilovče - Montefreddo. Trnovo - Bistrica - Torrenova Bisterza. Prešnica - Potrcio Istriano itd- Xaš narod pa kliub temn vztraia. ie zavoden In zvest in nobeno na^ilie niti provara ne bo v etanu, vstvariti t«k?»i res itf»lii**n?;V»? dežele- Za gospodarsko povzđijro dežele* Ker pritiska po Krasu in hriboviu hn-da zima in bnria. odnašaio italiianski voiski drva deske in csrraie kmetom od hiš. po Krajnu pa pekaio od krala borove nasade, ter ei kurilo z niitni. Drobna dreve^a x>orabiio na ta način, eli pa za fvoie telefonske napeliave. debeleiSa pa odvAžaio r dolcrih vlakih v Italiio po večkrat na dan- Delo. rar»o; feto od Benečanov. kateri eo opustošili ves Kras. nadaliuieio. tako da bo v krntkem trud mnorih desetletii nnieen In bodo bnria in viharli ođne3li se oni oatarek zejnlie iz kratkih dolini©- Aretarii^- Italiljani aretiraio vse vprrk. Odpeliali eo voditelie daleč tia v Italiio. sedai prihaia na vrsto nnv pror,to lindstvo- Zapiraio v?e vprek. c»Ttib veled izmi^lienih nrep^opVov. dru> pih brez ^'saUesra vzroka,. Na Cerklian-^krrn ie že nnd 20 osoh aretiranih. y Dombercm rela vrsta fantov in mož. dnieod ravno tako S temi reveži pol-nijo rr-r^ške zanore. kler iih zapiraio. r»e da bi vodili natančno kontrolo, tako da f** marpikateri reveS izirubi' Prevare. Ustmeno. v šolah. v nra-dih in celo potom rar.crlasov varalo liudrtvo z najrazlicneišimi poročili Enkrat da ie v Jujroslaviii revoluciia. da io iukai nered, lakota in nemir drucič zopet da ^o se Jntroslovani z Ttaliiani pobotali. in da eo ?c že odrekli zasedenesra ozomlia. To ie naistraS-nciša pre^skiišm'a za narod, katori ni-ma nobenih č^sorisov na razpolairo in nikdar ne ve koliko ie resnice na teh vesteh- Kakor strasno to liudstvo trpi ravno radi tcera. ie spoznati na obunnih klicih. kateri prihaiaio vedno iz zase-donesra ozerrlia in pozivliaio in rotiio vse. nai bodo složni in trdnL in nai se ne isrraio tako lahkomiselno z usodo svojih bratov Naitežie obonti narod vesti o drznih nfiritaciiah raznih ele-mentov v paši deželi. o lahkomiselnem politiziranju pri nae in zla^ti v Hrvatski- NaSe izdajice' V snlošnem lahko mirno rečemo, da i© naš narod v zase-denem ozemliu zaveden in da vztraia kljub vsemu pritisku- Vendar ie med ni i mi nekai slučaiev, ka terih ne eme-mo zamolčati- Izdaiice. kateri so ee že. prodali z dušo in teletom. 6O nekateri vpUvneiši možie. kateri dane« s pomoč-io Italiianov ekušalo doseči srećo. — So to predvsem žunan Ukmar v Avberiu na Krasu- On ie denunciral dva svoja 8ovaščana. katera so vsled tega odoeliali y zapore- Vsak teden prireia večerie italiianskim častnikom. Na teh večeriah se pooiva do iutra- Ako družbi zmanika tobaka. si pomasa s tem. da ere z oborožetiimi voiaki osebno od hiše do hi§e kier budi domaće fante iz spania. iih oropa tobaka in era prinasa Lahom Enak niemu ie neki V i d r i h. kateri Drodaia svoie hčere italiianskim častnikom. Divažki denuncijant le Viktor M&saioa. kateri ima že veo žrtov na vesti Med to družbo spada skoro ie župan Pavlica v Rihombenru- Naši ielesnfSarfi. Zelezni^aiie. Va-teri bo Se oetali v zasedenem ozemliu. precaniaio na ta način, da iih prikrai-šnieio nri plačah in dokladah. če pa probilo sa premestitev aĐ odpuetUev. iih kratkotnalo odrmste b nalocom. da moralo takoi odltl i družino i* deiele-Obene« % odpuatitriio dobe Ae potno doToHenie- Dmci ielesnićmiil moraio isvraerati naravnost airaSno *hižbo- Od niih »i»hteva*o se^tdnevno ahiibo, kateri b! sledil samo 24 nrni poČUek* Ce te službe nočeio izvrševnti. Hm izroče v niaarniie T»rinrf»vlieni votni ttot proti Če ne odidelo v danem Um roku zlepa. iih kratkomalo odpelieio karabinorii na Ix postoiiiske okolice ne nam poroča da Lahi zelo skrb no čuvaio cozde kneza Windidchfrraetza. Ako kdo ne* opravičeno seka v teh eozdih. mora plaćati teiko jrlobo. Knezovim paznikom dodeliuieio vojake za stražo- Državne ffozde. kateri so danee last naše države SHS. pa puste brez varstva, nasprotno naravnost pospešuieio. da neuko liudstvo eeka svoievolino kier in kar boce ter uničujc celo mlado nasade. Državna Kozdarska poelopia so povečini izrona-na in uničena- 6koda ie do danes že naravnost ocrromna. Sploh ie opažati, da Lahi poepešuieio boliaevizem med liud-etvom Tuđi 8voboda- Cerkev sicer Hali i ani na Goriekem še nišo zaprli. toda med mazo postavi io vedno oboroženo vojake, kateri stoie sredi cerkve in nadzoruioio liudstvo. par pa iih nad-zoruio duhovnika v zakristriii. Kakor že znano, so zahtevali celo od s^p.0; žeskegra dekana, da mora predložiti svoje pridiere pred nastopom ▼ cen- 2UTO- Francozi na Reki proti Lahom. >Gazzetta di Venezia< hvali v poročilu z Reke tamoSnio italiiansko voiaštv^. ki se kliub veem sistematičnim provo-kaciiam blobetave in brutalne nmnUine takozvanih osaovateliev iueoslovanske neodvisnooti vede baie popolnoma korektno- List se razburia nad tem. da su Italiiani pkoro popolnoma osamlieni fn da jim voiactvo nekeara zavezniškeija naroda, ki ic doživel v Italiii iasen dokaz pobratimstva latinskega plemena (Francozi). niihove naJoee ne olaisa-Tetra lažniivetra obrekovania iialiian-skecra lista, ki imenuie jucroslovansko intelieenco rooarsko druhal. pač ni treba izpodbiiati. vsekakor pa ie zani-mivo priznanje, da lastni zavezniki ni-maio razume van i a za italijanske >Odrc-žitelte< Lahi proti Srbiji. Italijanom je skraj-no nepriietno, da zavzemajo državniku kakor v zadnjem času ministrski predsednlk Protić in PaŠIć, edino pravilno stallšče: niti p«di Jugoslovanske zemlje tuicenL Italtjani bi radi vi del i. da bi Srbila in njeni držav-niki zašto pa li, — po laSkem načela: sacro ejjoisrno — le svoje seoaratistične Interese. Slovence pa prepustiti lastni nsodi. Ta nada je izginila in od tod besni napadi na Srbijo In niene državnike, kakor jih vidimo posebno v »Corriere df Ttalia«, ki xre tako daleč, da ohdolžuje Srbijo, da je nehvaležna proti Italiji, svoii »reSiteljicU. ko ie vendar splošno znano, kdo je pusti! na ceđllu Srbi-io leta 1915. Lahi sa koroške Nemoe> Znano ie. đa simpatiziraio Italiiani s koroškimi Nemci in da podDiraio niihove težnie na škodo Jucroslaviie- To ie razvidno ztasti iz Članka >Gazzette del Ponolo«. v katerem se naerlaša potreba naložiih 6tikov Italiie s Koroško. tuđi v slučatu. da bi se združila z Nemčijo- Jusroslova-ni skušaio se vriniti med Italiiane in Nemee. ker hooeio e tem one prisiliti. da bi iim plaćali >mostninoc- Radi teea zahtevaio predvsem ekononnčni pa tuđi politični in militarični oziri, da meii Italiia neposredno z Nemci. kaiti nai-huiši sovražnik bode vedno Juzosla-viia- Labi o rasporiš med JiurosloTant Množilo se članki v laškfh časopisih, ki po-ndarjaio z izrednim zadovoljstvom in še večio fantazijo razpore, ki so baie nastali med Jugoslovani radi ustavne oblike nove države, Zlasti s© Širijo tuđi tenđencijozne laži glede Slovenije, kier, kakor pravi »Sc-coloa, ni človeka, ki bi ne bil za republike: s silo svojih bajonetov mora srbska armada vbijati Slovencem smisel za centrali-zem in Karagiorgleviće. S takimi eorostas-nimi lažmi se tola*ijo Italiiani, ko vidijo, da jim tuđi vse niehovc spletke ne poraa-sajo ničesar. Lahi priznavajo sand nesoosotmost laSklh nradov ▼ zasedenem oremUtt. *Se-coloc kritizira slabo in nesposobno npravo ItaUjanskih uradov v zasedenem ozemljiL Posebno poštni in železni§ki promet ne prenese kritike; vozni red ie popolnoma neznan, poštni promet skraino nemaren io nepravilen. Plače se uradnikom izplaoiielo vedno naknadno in se jim časih neopravi-čeno zadržuiejo. Zato pa so Italiiant uvedii takol zelo strofo cenzuro ne samo časopi-Sff\* ampak tuđi zasebnih sišem. — Zopet nov dokaz blasodejneKa dela italijanskita »odrešiteljev«, tem cenejši, ker ga sam ita-liianski list priznava. LraSko eaitAni^ie o incoslovanski propairandi r Parizu. V dolsrih č^nT'vi se baviio laški časopisi z caslužnim de-lom iueoslovanskih zaetonnikov pri mirovni konferenci v Parizu- Neizmereu srd in vsa sovražnost italiianskesra plemena proti Jusroslovanom in niiho-vim pravilnim asniraciiam se zrcali v teh poročilih. >U Giomale d'Italiac pravi, da se iusroslovanski zastonnikl v svrho svoie propagande postužuieio razlirnih zviiač in spletk. Posebno osoba Wilsonova iim mora pomasrati nri niihovih balkansko-naivnih myi-nevrih in pri raziirianiu lažniivih in izmišlienih vesti- Jugoslovani unaio eo vedno. 4a se ^m k° nosrečilo s po-mocio Wileona in Amerike ovreči in razveliaviti londonsko posrodbo. ker ta velesila tega pakta ni podnisala- Ražen anramentov pristno balk narave si iz-mišliuieio &e drnere. kakor n- pr*. da bi so vstvarila v Jadranskem moriu dru-sra Alzaciia, če bi se ueodilo italiiari-skim z ah te vam, ali pa celo arroze z voi-no. pri čemur ponižuieio italiiansko armado. >čes. da ni napravila ničesar. nima nikakeea pomena in mora podleći iusro8lovanskcmu meču-c — Amerikanci, ki so vedno dobro informirani, poznaio še predobro velikanski razlo-ček med italiiansko armado in med siromašnim! podrtin&mi slovensko-hrvat-sketra dela nekdanie avatriiske voiake in vedo tndi. đa eo to le prazne erož-nie- >G^ornale d1 Italia« se tolažl. cee. da italiianska stvar stoii dobro, da so Amerikanci priiatctii It^Hianov in da ori koneni rešitvi ne bodo odi oca li ftta-tiftti&ni razloai. amnak politični, god-ialni. seosrafi^ni in zeodovinskL ki vsi eovore za italiiansko stvar* — Kakor se zdi. Italiiani nišo tako trdno ore-nri&ini o Uftnežno^H svoiih imneriiali-etienih teženi- — Be^nost ■ katero no* ročalo o iusroslovanski propagandi, ie nalboHši doVam. kako Hm ie nepriietno Ker ne n»1defo pravičnih razlo^ov sa svoie nasilno nostonanie in srole ne-sramne sahteve. satekaio ae k paova-niu. sadniema in nalelabeema are«- &»«&»»... 4l. StCT« »HUJVfcNSiU NAHULT ćm 17 fcbntaga 1919 Stran 5. Tajne poroto zavezaftor ctode fe» goslovansken ozsnifla hi Amerika Da opn- sča Italijane polagoma prejinja gotovost in brezskrbnost glede uspeSnosti njibovUl imperijalističnih teženj. je razvidno iz neka te rih člankov v laSkih časoplsih. v kate-rih pripravJjaja seveda zelo oprezno, na eventualen preobrat v jadranskera problemu- »Secolo« pravi, da Italijani ne smejo pričakovati. da se bo njihovim željam kar uko ziadko ustreelo. Wilson in Amerikand splofa priznavajo tajne pogodbe zavezn&ov, ^klenjene brez ud&Iežitve Alerike. Ie v toliko, v kolikor se strinjajo s 14. točkamf W11sonovimi; v kolikor se pa ne vjemajo l njimi, so brez vsake veljavc fn jih NVilson ne bo priznaL Zavezniki pa so se, kar Je Tiajvažnejše, zavezali, da bodo sklepali mir edinole na podlaci 14. točk Wilsonovih. Slovanskl svet. Masarvk o bodočoostL Bern, 15. fe- bruarja. (Ljub. koresp. urad.) Ćeho - slo-vaški tiskovni urad poroča: Predsednik Masarvk je izjavri zastopniku Hsta »Tempsc rastoono: Dunaj dobiva mnogo žlvit, Pra-za pa skoro nič. Transportno vprašanje se mora reSitl kar naihltreje, da se prepreci lakota, ki |o boljševik* fzrabljajo proti vladi in proti Antant!. Germanizam ocroža Fran-ciio in Češko. To so dokazali Ebertovi h Scheidemannovi govori. Nemci si priza-devajo na bernskem socijalistfčncm kongresu kakor prei, da bi opravičili Nemčijo in zaselalf razdor med antanto. Schefde-mannova vlada te ravnotako nevarna, ka-kor vlada cesarja Viljema. Nemci se nfso pohelfSall. Smatrajo se za nepremazane in rtadnljujeio svojo prooaffando in ilojaliteto. \a Dunaju so izemali jugoslovanske dija-ke, v Pragi se pa upajo zahtevati svoje uzurpirane privfletfje na Husovi visoki >'.!?. Za prfklooitev NemsTcc A vs trite k Nemčlil se morajo zahtevati teritorijalne kornpenraclie. N'e zadnstuje, če premašimo rvoje snvražnike voi^SVo. preorečiti moramo nfihovo tradicijonalno teženje proti vzhndn. TsmWL Wilso.no vo notovar'e. Brest, 16. fe- bruarja. LaJia *Geors:e \VasVn7tonc ie da-nes ob 11. u "i 15 rr»NrTt • ^-edsednikom W?fsonr»TTi na krov-ti rdolnla v AmeriVo. Američki parf*ki nosfanfk ndmrtffen. vV a s h i n £ t o n. 16. februarja. Reuterjev ':r3'l poroda, ćr\ je Ti*^drr"irTi; Wfl*on nred-yf\] a"ieri^emu državremu svetu prošnjo 7i odpustitev ameriškeca poslanika v Parfzn. Za red hi orehrano. 2 e n e v a, 15. fe-hntarfa. (T.lub. koresp arad ) Ceho - slova-7"i tiskovni urad ooroča: SemVaj Je niislo ** *rećo več" kot 30 ameriSVih preJiranjeval-r'h rađ^ornfkov. H nadil»n?e?o potnvanje '• NemČijo in sploh biv?e osrednje države* -a prevramelo organizacijo za nadzorstva merf^'fn dohav zfvil. MedzaveznfSka komika t Trst«. Dn-i ^ j, 15. febraaria. (Liub. koresp. nrađ.) n^asom Čeho - stovafke^a tiskov. tirada po-roča »Fremde^hlatt«: V Trsro em. V prvem je pojasnil stališče Nemčije, ^■1 je pripravljena, dati na razpolasanje emško trgovinsko brodovje za dobavo 21-vil drugim državam kakor rudi Nemčlji. V đrugem na Focha naslovljenem pismn si Srzberger pridrzuje v imenu Nemčije konč-no odobritev ali odklonltev pogojev in r-lavlja več nemških protizahtev. med njlmi °dpustitev nem?kih vojnih vjetnikov. vzdr-'.evanje prometa in dr. Foch Je odsovortl v soboto Trvečer na nemSke protizahteve na-^topno: »Besedilo dogovora. Id Vam Je bil včeraj dostavljen, Je bilo odobreno po vlad-ih zastopnikih zavezniških in asociiranm -ržav. Ne morem ga ne izpremeniti, ne raz-Mriti.« Potidariati je treba, da Ie bil ob raz-pravi glede posrojev za premirje v Parizu navzoč rudi Wi1son. Norl pokoji. VVeimar, 15. febniarja. 'U. k. n.) Glasom Duu. kor. nrada poroča Wn!ff: Pogodba o podaljšanja premlria Zebnje nastopne določbe: I. Nemci mora io opustiti vsafro ofenzivno gibanje zoper frl!ake m njihove Ćete ne smelo prekoračiti crte, ki teče od niske meie zanadno mirno Luisenfefda. zapadno mfmo Gros*-nendorfa. fužno milo BidgoŠča (Bromberg). ■^everno mimo Szubfna, severno mirnoft' * na. južno mimo Samoczyna, t«*no 2JJ? Cnodzieszena (Ffolmar). vzhodno mirna C^amikova. zanadno mfmo Biale, ztpađno ^i*no Mic-dTichoda (Blmbaom) zaoadno ^irno Bencztna. zanadno mimo Weflstetna. •ev^mo mimo Lisse k slesico - rnslrt mejL 2. Premf^fe se podališa na nedoločen rok, fri ^e lahVo od*>ove na tri đrtf. 3. Irvrše-\rm?e Drei Ac^cc ftaw po^agi: K *•- »II. da Je Srbila predlagala, naj se njen nesoglasjc z Italijo glede državnih mej I Jadranske obaJi. vštevii Reko, predio; pravorcka razsodišća. pripominja »Pet Parisien«, da so srbski delegati razpravlji li o tei stvari z \Vilsonom tn Clemeaceat jem. List pojasnjuje stalUče Srbije fai Itali Je tako-le: Srbija se brani priznati metode ki Je bila doslei za ureditev teritorijalni vpraSanj običaina, v kateri ifira Italija vin go sodnika. Srbtja je mnenja, da se moraj ta!;o kočijlva vprašanja. kakor ic ono U dranske obali, izročiti v razsodbo na vsa ! način Ie neodvisnim drfavam, kl bodo se , uile brez uredsodkov. Italija pa je mnenj* da ni povoda, da bi samo zaradi srbski1 zahtev delali kako iziemo. Rltrcle! Rotterdain, 15. februarja. (Lj. k. u. Cehoslov. tlsk. urad poroča: Lloyd Georgi je včeraj v poslanski zbornici naznanik d. bo predhodnl mir skl^ijen najkasneje kon cem meseca aprila. Nato se bo razveljavih tudi blokada osrednjih držav. Iz Avstrife, Mad!arskef Nemčije« TurSke. Freklip izkiinčema nenem^th dt-takov iz duaaiskih visokih šol. Dunal 1^- februaria. Zas'oDniki nenemških di-Takov so se z^lasili v petek drueič nri državnernu kancf»!ariu dr- Renneriu. ki iim ie nodnl na-lcJnio izlavo: Izkliuči-tev nenernških ditakov iz đunaiakih vf-Fokih £ol io že nreklicana. Krktorati po^ameznih visokih šol so žo dobili to« zadevna navodila Tudi izkliuMtev tu-^oslovanskih diiakov zaradi docrodVov v Mariboru se io epremenila v toliko. da so slovenski diiaki izkliureni samo za tekoči seroe^^er in da se lahko vr>i-šeio zopet v prihodniem semcPtru- U*sta-novil se bo do visokih £olah poseben dijažki odsek v te svrhe Da ee odno-tnore Domanikaniu u^nih sil. se bo^lo nastavljali novi profesori!- Ker so se-danji prostori po*ameznih visokih šol že prema ih ni se bodo v urne svrhe priredila razna iavna poslonia- (Iz kromov visokošolskih profesoriev se ie izvedlo da ie dal inicijativo za izkliur;tf*v ne-nernžkih. zlasti na iu^osiovr.nrkih diiakov predstoinik vi?okošo!ske pisarne dr- pl- Blumaner ^fonrenave-' Pred volitvami. Dunaj. 15. februarja. (Ljub. koresp. urad.) Ceho - slovaSki tiskovni urad poroča: Za danes, jutri fn po-jutriSnjem ie bila zaradi volitev izdana ab-solutna prepoved. točiti alVoholnc pitale. Volitv© v Vemški Av*triii. Teror proti C«hon> D a n a i 16. febru?»ria-Včerai in danes ie dosegla voli'na aci-taoiia svoi višek. Ta aeitaciia ima ro-Dolnoma amerikansko lice Po zr.^ku letajo letala. ki meceio na mesto velike množine voli Inih Ietekov* Po mestu ko-raka'O eodbe z no piši Po v.-?eh cestah. zlasti pa notranieni mesni švisraio avfo-mobili. ki trosiio letake Po kinema'o-jrrafih se kp.žeio liste karidida* jv posa-me^nih strank- Po zrunaniih okraiih ge voziio veliki špedieiiski vorovi. v knfe-rih kažeio icralci žive slike Dolittfne tendence- Pri postilni >Zum ertinen Tor< eo naslikali na leseno steno žip-nika. ki poliubuie svoio kuhprico. pod sliko Da stoii nanis: Kršćanski oociia-listi ne rabilo reforme zakona! Komunisti in rdefi eardi-ti eo izdali oklic da na i se nfihovi i>risAasi *olitev ne udeleže- Orožie nositi ie Drenovedano vsera voiakom in ci vi liskom* > >\ 11 -deutschos T&«rblatt<: ee pritožtiie. da velia ta odredba e?vo var-nostne oblasti izdale stroee odredhe Po celem Kiziem AvstriiRkem ie voia-štvo ia Doliciia prinraviiena, Vsa zaba-vališča v pratrn =0 zanrta- — V neka-terih okr^T'h i> nrišlo do krvavih spr>-oadov s Čehi Tako so y nekem okrain navalili n<5mški soriinlni demokrati na elane če-keira volilneca komiteia Pri tem sta bila dva češka eociialno demo-kraška voditelia težko raniena- Protokol o teh nasilstvih se ie sestavil pri češko - elovaškem poslaništvu. ker ie r»oliriia odklonila komp^tenco — Vge-nemski večrT-nik >Penu^>Hk< poroč* <*a ie čeSko - klerikalno droStvo >Ciril-Metodc izdalo na češke žene in đekleta. posebno sluskinie oklir;. v katerem iih poziva da nai voliio n^w»?=^'* kršć^n=ko sociialne kandidate- — Dano«? ie vlada? po Dnnaiu mir- Do eedai in voliio od L142-149 vođinih unravičenrov in upravičenk 800-000 o=eb. to ie 10% vseh upravičencev- KonstitnHiorjalna narodna skunščina bo šteU 255 nosl^n-cev. od kateri h od nade 170 na Nemsko Avstriio ostalih 85 na na sedai ?eške d^žrlc 19- t- m- se bo vršila prva se*a le skun-^ine pri kateri bodo že izvo-Iieni Doslanri nominirali teh 85 t>oslf*n-r^vjz nemških delov Češke. Moravske in žleziie Ihinai 1S- fe^ru^ri«- (TA- kor- nrO Čehosl- ti>k- nrrid poroea: Vol'Tno ribanje na Ehinaia ie dosesrlo vrhune*. Socialni demokratie so imeli ves dan po vseh ulicah izorevode. katerih eo ?e udelezili skupin« na koniih. koles«H?; tovorni avtomobili in srodbe Vsi so bili rdeče dekorirani V notranTem mestu ie bil izprevod katereea se ie ndefezilo približno 2000 voiakov liadske obraro-be in Rdeče carde Klicali fo: >Zivio boliševizem. živela internacionala. žl-veli šnartakovci!« Vzklikali so zooer župana dr- Wei&skirrhrerta in zoper meščanske stranke« Veciih soopadov ni bilo. Zvečer ie letal letalec nad rae-stom in Ie metal eocialno - demokratične vol i Ine oklice Liudska obramba bo intri ves dan prioravliena- Prostori strank so bili ves dan DrenaTK»lnieni. Dunai 15- februari a- (X4- kor- ur-l Čehosl- tisk- nrad noroća: Na več m^-stih so bili večii izirredi oroti dnnai-skim Cehom- Ceekeea soeialno - demo-kratičneea zannnika Bruesaa ie nana-del socialnodemokratični nemški tovariš v Mddlinsu pri Dunafn se je dogodilo nekaf sličnera. če*kera sannnilra. ki ie od hiše do hi$e ari ti ral sa češVe ! kandidate so nanadli in težko ranili | CeSke vol Une oklice so odstranili. Iz mnorih rostilnJc so iztiraU eefike co* sta- Za intri se t>ričakuieio fsrredi- Dvmai 16. febrnaria (IA- kor nr> Ceboslov- tisk- nrad poročar: CeelrhB Toliioeni »e et^vliflio nri ninainifb to-Htrah v Narodno sknn^Cino velike «a-nreke- V 16- in 17- okrafu fOttffkrlnjr In . Hernate) nimalo češke vtaelffilee no*—* J > akimi dokumenti. Jra takoi izkliućiio od 1 volitve. Danea populdne te peišlo v 21, i okraiu (Floridsdorf) do velikih prete-t pov med donajsko druhalio in Ćchi - Tam ao imeli češki voditelii več arita^ * ctiakih lokalov, katare ie druhal nasko- - čila in Dobila vsa okna Na zahtevo po-. nlicna aruhali eo morali te prostore sa« 1 preti- Oddelek Dunaiske narodne - obrarobe je naskočil ćeške volilce k na-) sajenimi baioneti- Češke voliice so raz- cmaii- Kašteli so več ranlencev. Dunai-i ska Doliciia ie odklonila inier\^eneiio- Težave s prometom ¥ Avstrlji. Du-. naj, 15. iebruarja. (Ljub. koresp. ur.) Cc-1 ho - slovaški tisko\Tii urad ooroča: Ravnateljstvo južn© želernice opozarja, da ne more odslej naprej vsledneto^nega in neza-, dostnega dovoza prerroga jamčiti za reden promet ua svojih progah. Potniki naj s tem 1 računajo, da se bo v pdhodniih dneh edea 1 ali druti vlak moral ustaviti, Če bo pa potrebno, tudi več vlakov. Preprečena zarota. B e r 0 1 i n, 15. februarja. (Ljub. koresp. urad.) Ceho - slo-vaški tiskovni ura.đ Doroča: Vsled areta-cije Radeka se je posrećilo včeraj §e ?e«t vodij Spartakovcev v Berlinu vlovlti. Tudi dva ruska vlađna knmisarja sovjetske vlade, ki sta obijala Radeka 2 novim revnlu-cijonamim gradivom, so zasrlL Na podlaci rnohi!f'aciJskih načrtov Snartakovcev v Nemčiii, Ki so iih našli pri Radeku, se bi Irrtcl izvršiti izbruh SDartakovske revolucije Istočasrjo v 2S nemških mestih. V tret-icm tednu meseca marca bi se Imele v nemških veliVih mestih najorei nanasti vse vola^nice. V Berlinu so i^eli nakTipfčcne zalome municije in bomb; oblasti sedaj pre-iskuje'o vsa sVrivall?Ča. Tuđi po!?Kus. L u if a n o, 15. februarja. (Ljub. korc^D. urad ) Ol.i^om Čeho - slo-vašVesja tiskovneea urada poroča »Secofo«: Mladntnrki v Caricadu so v svrho izbolj-^anja finanx^ec:a nn|nj»afa ooiTVu«5all antnn-tf rn en mfliion funtov 5terlini Mirenski dolini odprta nova pot pot do splošne ^o-i spodarske blasrinje ter sociialne srečc v okvir ju naše mlade narodne države. Glede uvedbe električne centrale ter uporabe vodnih sil, ima predavatelj I pred oČrni zlasti dva faktorja, ki se mo-! rata upoštevati; to sta tehnična mož-; nost nanclfave splo^i ter z srosoodarske-; ^a stališča investicija glavnice in nje i rentabiliteta. Mirna dosega pri vaši Glinku 24 ms na sekundo, pri Bistrici Martinji vaši) 51 m*, pri Dulah 71 tns ob veliki vodi, ob plirveiši vodi na vseh treh krnjih T08 m*. 3'06 in 5'05 m*. Padec narašča relativno proti izlivu v Savo ter prehaja iz 1*9 pri Olinku na 4*5 proti izHvu v Savo. Pri Kalcu. malo pred izlivom v Savo, naj se Mirna za-jezi ter napravi eventualno tudi prekop, kjer se naj postavi električna centrala za produkcijo električne eneržije, ki reprezentira moč 324 konjskih sil ter raz-svetljuje 24.000 Žarnic. Uporaba elektrike naj služi posebno mali obrti, poljc-delskim napravam, velekapital pa se naj izloči od te uporabe, da se more ugoditi vsem Željam malih stanov. Ob Savi. pri Kompolju so istotako vodne sile. ki bi donaSale 4000 do 5000 konjskih sil. Pri tej napravi oa bi prišla v poštev tudi Sevnica in Boštanj. Električna razsvctliava in nje uporaba v gospodarskem življu rodovitne Mirenske dolino je perece vprašanje za vse kroze in vlada mora iti na roko pripravi jalnemu delu. ki naj se prične kar najprej. Vzporedno s prvim vpraSanjem koalizira železnica Trebnje - St. Janž, podaljšana od krivulje ob Hinji pri Tr-žišču, kjer naj se postavi kolodvor kot križišče : prosra naj ide po levem brezu idilične Mirne proti Sevnici. Vpo-stavitev te komaj 12 km dolsre prose je velikanskeza pomena ne samo za Mirensko dolino, ampak tudi za Južno Štajersko, da, ćelo za Belo Krajino. Razdalja železnice Ljubljana - Zidani most - Zagreb znaša 139 km, Ljubljana-Trebnje - Sevnica - Zagreb bi znašala 148 kin, Ljubljana - Novo mesto - Karlovac - Zagreb pa ćelo 214 km. Meje Sotle, Gorjancev in Kolpe so proste. Naša deželna produkcija ima odorto pot do novih dobaviteljev. V območju državnih železnic pa se da ta kratka, 12 km dolga proga hitreje spojiti, ker nima nikakega oviralneza faktorja. Do sedaj so po tova li Mirenci čez Karlovac v Zagreb, poslej bodo na novi kratki progi prihranili celih 105 km. Tudi okolica novomeška, kočevska bi rlbniška kna no tej poti dokai bliže do nalili novih kulturnih tn državnih posestrtm- I skih središč Zagreba hi Beograda. | Gotovo tma Miretiska dolina vse poroje, da čhn prei adefstvi ote nacrta že 2 ozirom na oremogovno žikx vodno silo. bogastvo na lesa ter cve-toče poiiedel5tvo hi živinoreio. Obce sanhnivo snov predavanja Ie naša domovina, svobodna narodna država, spojena v eno vez od Triglava do Balkana ter od Soče do Vardarja, Takoj po predavanju se je otvorila debata, potem se je konstituiral pri-| pravljalni odbor v svrho takojšnjega I dela za uresničenje obeh načrtov, šestoj eč iz vseh stanov šentjanške, trži-ške, mokronoSke. šentruoertske, tre-beljske in mirenske občine. —IL CENE MANUFAKTURNOMU BLAGU. V Pragi so po infonnacijah trgov-skega ministrstva trgovci z manufakturnim blagom svoječasiio nabavili ve-i like zaloge po zmernih cenah. Zadržavali pa so blago v času največjega pomanjkanja in s tem navili cene do ho-rendnih višin ter posoešili toliko pomanjkanje blaga, kolikor splošno dra-ginjo. Trgovci soloh nišo hoteli prodati nobeneza kosa, ako nišo imeli 100 do 200 •/• dobička. N^stal je med nji-mi nekakšen kartel* ki je temelji! na sporazumu, da so se navijale cene od dneva do dneva. Trgovci nišo več kakor v mi/n em času reflektirali na Širok trg, nišo se brisali za to, da prodajo mnogo no zmernih cenah, amuak samo za to, da prodajo malo pa to kolikor mofroče drago. Tkanina in drugo blago, ki je pred vojno stalo 10 K, je poskočilo ćelo na 200 do 300 K. To se pa ni zgodilo samo v Praši . . . Spomenica, ki io je izdelala komisija pri tr-jrovskem mnistrstvu v Praci pravi, da bi se bilo dalo odpomoči temu početju le ta na način, da bi bila vlada sama prodaiala manufakturno blago po zmernih cenah. Iz raznih razlogov pa je bilo to neizvedliivo. Položaj se ie bil tako Doostril. da je ljudstvo Doseglo po samonomoči. Pričetkom revolucije ie prebivalstvo v Prasri naskočilo razne prodajalne in zaloge z manufakturnim blagom. Nemiri so bili sicer povsod vdušeni. toda trgovci so se le zbali ljudske osvete in znižali cene na primerneišo nizino. Blasro, ki je v oktobru še stalo 200 K, se v Pragi dobi sedaj za 40 do 50 K, nar dobrih čevljev po 100 K itd. Se bolj drastično so se razvijale cene v Plzniu. Pred nekaj tedni je v Plznfti zopet naskočilo prebivalstvo prodajalne z manufakturnim blagom, posebno židovske. Posledica Je bila, da so cene padle na 30 do 50 K. Sedaj se dobi v Plznju dobro bla*o za obleke po 40 K. Pisec teh vrst ie kuni! pred 9 dnevi v Plznju kapo za 13 K, ki bi v Ljubljani stala jrotovo 50 K, srajca in spodnje hlače skupaj se dobe v Plznju za 30 K L t d, V Linču je bil znan pogrom na prodajalne. Posledica te*a je, da ie blago, ki je pred 7. februarjem stalo 200 K, 9. febniarja stalo 35 do 40 K, svilnato blairo za žensko obleko 40 K, čevlii 80 K, klobuki 25 K itd. Ko so se v Prajd in Linču mase ljudstva navalite na trgovine, se je to zgodilo v neurejenih razmerah in v času oz. na krajih, kjer ni nikake vlade, V Pragi je prišlo do konstituiranja močne vlade in armade še le po teh dogodkih, v nemški Avstriji je pa vse v razsulu in se tamošnje razmere z na-šimi sploh primerjati ne dajo. Tudi pri nas vkljub obilnim slučajem nepravilnosti trgovcem ni bilo moeoče nakopi-čiti tako ogromnih zalos. Tudi je treba priznati, da so cene v Ljubljani padle, če tudi se še drže nad dovoljeno mero. Se nekaj višje so cene v drajrih naših mestih in po deželi. V Zagrebu, kjer zemaljska vlada radi razdrapanih tamošnjih prilik ni imela mnos:o uspeha, je poverjenik za trerovino, kakor je sicer bil jako nespreten, imel v tem vprašanju srečno roko. Dal ie natanč-ro preicrlednti in uradoma inventarizi-- :i vse zalocre ter prisilil prodaialce, da so prođaiali konsumentu po maksi-malriih cenah, ki so jih trsrovci morali držati razvidne na posebnem lepaku v trgovini sami. Ta naredba se je v Zagrebu obnesla že zato. ker konjunktura sedni ni več ona kakor začetkom vojne. Kdor bi sedaj ne hotel nrodajati do maksimalnih cenah, amnak bi hotel blago zadržati še nadalje, ali ga po-skriti. se iznostavi nevajnosti. da ga v treh do šestih mesecih snloh ne bo mo-gel več prodati, ker bo do takrat tu že dovoli inozemskega blasra boljega !n po cenah, ki bodo naibrže samo 30 •/• viš»e od cen iz leta 1914. Takšna naredba bo postala zakon, čim se sesta-ne Državno Veče, in vsi oblastveni or-?ani bodo ob obili podnorl fojpujočeea [)bčin.stva na novo preeleđovali zalome, ki se bodo na to morale razprodati 30 oblastveno določenih zmernih ce-lah. V komisijah. kl bodo pri pregle-Jovalnem uradu dodeliene, bodo za-stopniki konsumentov in trgovcev. V nteresu treovcev samfh pa bo, da se ^danjega blaga iznebe. oredno se na5 tg napolni z uvoznim blagom, ki je za las že pripravljeno. Mirna ureditev eh vprašani in zadovoljitev upraviče-lih zahtev širokih konsumentskih kro-rov je pa vsekakor jedino uspešno sredstvo, da se prepreci nastanek in iirjenje boljševizma in da se razbur-rane razmere zopet uravnajo v nor-naln! tir. Ali mi io naviianie een? Nobena »otrebš^ina ne sme v prost promet kai-i. 6e priđe, ie takoi še enkrat drnžia PriroTci. ki so kupili oč Jueoslovanske nilarne milo kg po 4 K 50 v (komad 100 gramov 90 v'J. nrod»iaio to gedal tek^teri ks po 10 K! (komad 200 gr« f K!) Kudi. da bodei opran ali te nai »a mrčeS nieda. Ali re^ ne Kode od ni- • :oder nobene pomoli? (Ponavllamo. 1 :akor že tolikokrat: Nai vendar priza- 1 teti ki pozna slučaj iz izkustva in ne < amo po coTorici stvar Driiavi! Z sa- < •vlianiem po eaaooisfa ni nikomur i »omaeano«) j Ffrael to flsotaale. Dan a I, 15. fe- < irnaiia. flinh. koresp. nrad.) Ceho - sto- < alki tl^ovni arad Doroča: Včera] noool- i —Ja.bfl ori državnem tajniku ga flnanec i . I nikom dr. Urbanom, državnim tajnikom dr. l I LJchtom, guvemerjem avstro - ocrske ban* 1 ke baronom Orubcrjem, generalnim UJni-' \ kom Rappom ter zastopnlkl đupajsklli 1 bank. Razpravljall so o napovedanem U-' gosanju bankovcev v ceho - slovaškl drža-1 vi ter o odredbah nemško - avstrijske dr-1 žave. Poudarjalo se je, da naj ncmško-avstrijska država ne priCne prva x ilseosa-■ nlem. temveč naj ukrene potrebne korake samo v obrambo. Razpravljall so nato o morebitni zatvoritvi nemško - avstrijske meje. o nadzorstvu potniSkega prometa. Definitivnih sklepov ni bilo. Kurs krone v inorenistviH CufiK 16- fcbniaria* Kronski kurs te đoseeel v inozemstvu razno visokosti. tako notira dunaiski kronski kurs 25*75. bn-dimpe§tanski 25*85 in praSki 26'25 cen; timov- Na ta način ie dosegel praćki kurs krone 2% ažiia. Zdravje. Dr. Bogdan Dere, Dojenčok, njega ic- govanje In prehrana. Knjiga »O dojenčku« hi morala biti časovno ena prvih knjls, kar jih je izšlo v slovenskem jeziku. A dasi se ponašamo Slovenci z jako bogato literaturo, je dr. DerČcv >D o j e n č e k< vendar !e prva knjiga te vrste. Pač — početnik naše novodobne književnosti, Valentin Vodnik, ki je imel zdravo oko za praktične potrebe svojega naroda, je bistrovid-no epazi! zevaioćo vrzel v tej panosi ljudske izobrazbe in ji skušal odpomoči s svo-jim »likom za babice«. V koliko vcćH meri pa so tozadevno potrebne poduka ti-sočere naše matere, kl jim je poverjena vzvišena naloga vzrejati In telesno vsajati bodočo moč in bogastvo našega naroda — naš zarod. — Novorojenček v hiši! — To je dogodek, tako srečen in radostipom, a tudi tako resen in važeru da podeli mladi družini povsem novo obilježje in vsebin«. Težke naloge in resne skrbi nalaza pred-vsem mladi neuki mamici. Kako iskreno si želi v teh časih resnega, zaupljivega sve-tovalca! — Eva ga ji sedaj sedaj v dr. Derčevi kn jigi! Kako ravnati z než-nim liubljencem od prvega trenotka, ko zaeleda luč sveta, kako povijati dojenčka, skrbeti za njegovo telesno snago, varovati ga nalczljivin botezni, kako In kedaj mu podajati hrane, bodisi naravno ali umetno, kako mu pripravljati kopeM — v teh in ne-štetih drugih vprašanjih bo na?la mlada mar! točnega in strokovnjaSkega pojasnila. Posebno lepa in temelfita ooglavja so posvećena dojenju, do j kam inumet-nemu hranjenju. Tudi b o I e z n i do-ienčka so obdelane v posebnem poglav]u. Stevilne praVtične- tabele o rasti, težf, prehrani dmenčka povečujejo vrednost priču-iočega dela. Knjigo je spisal strokovnjak Specijalist za otroSko higijeno, dr. Bogdan Deri, zato se JI vseoovsođi pozna, dn Je pisana iz prakse. Točnost ter nazornost slocra in strokovnJaSTca ra-nesljivost jo dičilo vseskozL — 2^ato % »DojcnČkom* v vsako slovensko h!So! Vestno prebiranie njegovih navođ!l In njih točno vpoStevanje mora v našem naroda roditi tisočeren sad. Kultura. Peter Bczrnč: Šl«zk« pumi, Preval Fr. AIbrebt Pravkar je izSel v založbl Slov. Socijalne Matice ▼ Ljubljani prevod »Slezkih pesmU Petra Bezručaz lepim posvetflom avtor-jevim in izčrpnim predgovorom prof. dr. V. Martineka. Občinstvo opozarjamo na to knjigo, ki bi morala postati duSevna last vsakega slovenskega človeka, kot Je 2e davno prešla v meso in kri naroda češke-mu. Bezruč je eden najkrepkejJih evropskih pesnikov, ZariSče njegove samobitna pesmi tvori jo nacijonatno - socijalne borbe na spomem ozemlju čeSko - polisko-nemškem. Fužino» plavži, rudokopi, to je Bezručev milje, nasilno potujčevanje s strani oholih Nemcev in Pollakov, beda teb zatiranih sedemdcsettisoč. ko se s trudom j še vzdr?ujejo na površju. Je slžć njegove ! pesmi. Strašna je ta pesem, kakor iz ognje-! nih globin zemlje prlvrela, zato zblča duSo učitelja s takšnim neodoljivim, krutim ča-rom, da Je ne pozabiš nlkoli več. V t©J pesmi vidiš: to ni literatura, to je življenje, to je krčevft krik tistega, ki v posfednjl uri, umirajoč nasflne smrti, bruhne svojo bol ta svoj cdnor v svet. Zato je Bezručeva pe-sem tako naSa, tako slovenska, čltajoč to stihe, se ti zdi, da govori pesnik o naSem zatiranju, naši bedi in boli, n a 5 e m tiso^letnem umiranju. In najsi smo danes s\'obodni, nam je ta knjiga najdragocenejSI izraz na^Ih težkih horb v orete-klosti In resen opomin za bodočnost. Zato jo mora poznati vsaJc Slovenec. Knjiga se dobi v vseh slovenskih Icnjl-sramah. Naročfla sprelema tudi »Slovenska Socifalna Matica« v Ljubljani, poštni pre-dal 9\. Cena 7 kron. KonČno opozarjamo, đa se začasno obrača na upravništvo »Demokra-ciie« in »Slov. Socijalno Matico« !e nlsmenlm potom, in sicer na naslov Ljubljana, poštni predat 91 ia ne več Uubljana. Kolodvorska ulica 5. »Manon*. Massenetova >Manonc i<| predvčeraišniim pri r>rvi leto§nii urjri-zoritvi s evoio rafinirano-pikanfno irn strumentpciio s slarlko. a nikoli slađ-kavo liriko v pevskih nartiiah is s si-iafno stoDnievfinimi finali izevala viTiar-no priznanie- Skrbno nroučena in okn»-no režirana, ie morala dočeci kar nai-lepsi nsr>eh. katere^a pta bila v prvi vrsti deležna srospodiC-na Thalerieva kot Manon in crosnod D r v o t a kot Grietuc- Gospodična Thalerieva ie prvič na slovenpkern odru nastomla y vodilni onerni vloei- Iz skromne začetnice Dozneiše subretke so ie arosoođio-na Thalerieva razvila ▼ znamenito oue-ristinio; za to io usposablta nien iasni erlas. ki se brez nanora vzDenja ▼ nai-višie leže ter ie zađosti močan, đa ore-vladu i e tuđi orkeatrski fortissimo; vrhu tega ie. dasi časih malo rezen. ore-Doien s toplino in rrnožen subtilnih nians, ki 8« Doiavljaio tako v straetnl zvenečnosti kakor v irine^em šeoera-Gospodična Thalerieva ie bila ves re-c«r rjriknrjna Đoiava. ki le orenriceral-no oblikovala nestalni značai Manonin; r-nknnna ie bila tem boli ker se to odlikovala z izbranim! toaletami Obcinstvo Io ie do vsakem dei^niu Som-no uriklicalo ored ramoo. oreiela le pa radi ćelo koDo dm sročenih cveti5aih aariL — Gospod Drvo ta. priznanl operni nmetnik. ie bil imenJtno ori sin« su* Niocov mehki. toda kreoko zveiu^l orwn se le blestei v izraziti leooti sla-■tt t ttobiMMkih viMfik. ** li W Stran ©. „SLOVENSKI NAKOU*, oda dirieront Rukavina in režiser Marek pokazati na odru. kier sta ob frenetičnem ploskaniu preiela vsak po en lovorov venec —n— Program za opero »Manon«. Kakor za »Onjesjina«, Je Izdalo Narodno tledališče tuđi za »Manono« ličen program, ki obsesa osobje v operi.vsebino libretta, kratko ka-rakterizacijo glasbe in biografično skico Massenetovo. Take programe izdajaio vsa boljša gledaliSČa in bo dobrodošel tuđi na-šemn občinstvti zaradi laijeca razumevan-}a in nžlvanja tega bisera franeoske operne umetnostl. Program stane 1 K Pozor, abonent je! 2e opetovano je probilo gledališko ravnateljstvo, naj bi abonentje dajali svoje lože in sedeže bla-jrajni na razpolago, ako so sami zadržani ndeležin* se predstave. Prošnja ie bila za nekatere zaman. Lože in sedeži ostajaio prazni, Ijudje pa ne dobe vstopnic. To je brezbrižnost, ki ni hvale vredna. Kdor ni-H. smisla za dramo ali kdor sam ne utesne priti, na? podari svoj prostor znancem, prijateljem ali dijakom in diiakln'am! Če pa podariti noče, naj pusti, da mu blagajna prostor proda! A ne oušCajte. da zija po jeledališču praznota, kl vpliva skrajno ne-prijetno na gledalce in igralce! KJe Ie orkestralni materijal Izvirne pantomime »Možlček«? Gospod dr. Josip Ipavic Je izrocil Narodnemu glcdališču v Ljubljani svojo pantomimo »Možiček* v nprizoritev. Ker frcamo zdaj prvič tuđi balet zlasti 3 prve plesalce, je letos prvič možno uprizoriti »Možičla« pravilno in točno po intenefjah skladateljevi^. Toda orkestralni materijal je — izeinil! Skladatelj trdit da je v Trstu pri Dramatičnom društvu, a na naSo prošnjo nam je tr/asko Dramatično društvo sporočilo. da v Trstu materijala >Možičkovesa« ni, Obraćamo se torej na vsa slovemska društva, nai blago-volijo takoj pregledati svoje arhive in nam omenieni materijal nemudoma vrniti. — Arhivar Narodnega gledališča v Ljubljani. Dramaturg. Ravnateljstvo gledali ?ke-j?a konsorcija Je imenovalo srosrooda Pavla Oolia, pesnika in pisatelja, za dramaturga ▼ dramskom gledališcu. Repertoar Narođnega gledališta. Da-ites v ponedeljek, dne 17. t m. v dramsVem bnrka ». . . . ulica Stev. 15« za »A«, operno ostane zaprto. — V torek. dne 18. t m. v opernem opereta »Mamselle NHouche« za »A«. V sredo. 19. t. m. v dramskem Jur-čičeva tragedija »Tugomer« izven abone-menta, v opemem opera »Manon« za »C«. JnrčiČ - LevjtfkOT »Tugomerc v dramskem gledališču se je Ijcral v peteV zvečer z deloma novo, ugodneiSo zasedbo nlog. Ulogo Mestislava je prevzel g. R. Železnfk, kl je ustvaril zanfmfv Hp. ??a-dalfa pa z- L- DaneS. Tragedija se i^ra zdaj prav dobro, doseza velLk učlnek ter žanje obče priznanje. Naša drama t Mariboru m CcUa. Prve dni meseca marca gostuje na?a d-a-tna v glavnih dveh mestih slovenske ?ta« ierske ter se-uprizorita CanVarjev »Jakob Rudac in NnšiČev »Svet«. Poskrbljeno je. da bos+a predsta\1 vzoml. Vseblna januarske^a zverka >L]ab-Hanskcjra Zvona«: Fran AlVecht: 5Vriv-nostni hip. Janko Glaser: Večerna pesem. dr. Ivan Tavčar: Vfso?ka kronika. Otcn 2unančtč: Bolnik. Anton Loboda: O na^m notrar.jepolitičnem stanin. I^o Hrudcn: Ljuba\~na pesem, Milan PiKjeli: Crni nan-ter, Pasruškin: Voja^Vi vlak, Tcro Grnden: Poletna noč. Janko Olaser: To/ba, dr. Tv. Lah: Valentin Vodnik, Listek in obšircn pregled. »Plamen«. Primit? smo 3. broj p^lu-mesečnika za sve kulturne orobi em e, Sto jra pokrenuge Miroslav Kricža I Au?«jst Cesarec sa Međetfm sad^aTpm: M. Krlc-ža: Veliki petak 1910. fKarlu LiebVnechtrJ u spomen). — M t eh ©lan teci o Bno^arroti. — A. Cestrec: Pobeda dn^e. — Zidinle novoga doma, — T, Gorenčević: Cn^toval Colon. — Lahuđja pesma Karla TJebVnechta. — »Plamen« Izlazi svakoj: 1. I 1*. u me^ecn na naimarne 40 strana. Pofncodfšnla pretplata 20 K. Po:edfnl bmi 2 K. Uredništvo i uprava: Zairreb, Tltca 7/T. CankaH^v ve^er Tirirt*«!? Namdiia JSitalnica v Kmnin v »oboto. dne 22 t m- ob pol 0- nri zvečer Na R-noreHn ho hc&ovot (e dr Ivan Pre^liV deMa-madie iz >Erotikec fea- Hermin« Vn-lenčičeva') in recitariie pi<3atelievih del (es pesnik* Oton Zur»!iii?i^ in Frnn AlbrechtV Čisti dohirek večera ie na-menien skladu za spomenik naše era nai-večjeea pisatelja. PohraiinshB in dnevne vesti. Posebno izdanje. V čast odličnim franeoskim rostom smo včerai priredili v fr&ncoskem iezikn posebno izdanie / >Slov. Naroda«, ki prinaŠa v debelem tisku pozdrav Slovencev eroetom na io-sroslovanski zemlii in nadim zavezni-kom- Clanki v naćem izdanm so na-slednii: 1- >O bodočih odnoSaiih med Franciio in kralievino Srbov. Hrvatov in Slovencevc, ki sa prinačamo đanos na avodnem meetu v slovenakem orisi- ' naln. nadalie članek: Na straži frlei >SIovenski Narode st- ST) • > Istina ali koma mora pripasti zasedeno osemli#< s kratko statistiko prebi v&lstva nm Go-riškem. v Trstn. Istri Dalmadii in No-lraniskem: dali© o ekonomi Snem in politi čnem pomena Trsta in članek: Koro-ški Slovenci svoiim osvobođitelienv Končno prinasamo brzoiavko zapove-duiočeea generala franeoske Istočna armade Franchet,d* Espereva franco-sko - slovenski ortranizaciii in po«drar-ni brzoiaT drla Koro sca- — Razren nas j# ptlNdtt taUlM toi^Hr *&**+> • neec posebno lsdanie odnosa© Ie dei niesroveifa redneea nedeliskeca isdania priobčil v franeoskem ieziku slede&a članke: >Zaupanie< — Vzpored mati-neie* — Pozdravna pesem. spesnil z- L C- Meurville- — >Slovenci na Koro-škem<. — >Vesti iz okupiraneea ozem-lia«. — >Nemci in mic- — »Slovenske zemlie onstran Mure<- — >Istra iuco-slovanaka zemlia<- — Prevod Greeor-cičeve pesmi >Moio srčno kri 6kropite< in dve uradni brzoiavki o kršitvi pre^ miria s strani Nemcev na naši severm meli- Zahvala orednistva* Da ie naša ne-deliska franeoska številka mo^la pra-vočasno in tako uspešno iziti so omo-eočili s svoiim požrtvovalnim delora era- Marsiierite Nfeurvillova. ki ie v naši redakciii do 4 ure ziutrai sodelovala pri prevaianiu odno-no Sfilizirani« teksta, in srsr. kapitan Fran Wi!fan. dr Vi-liem Kreiči in nrof Vladislav Fabina-čic ki so se trudili do zore Za to redko požrtvovalnost in pomoč izreka uredništvo dami in crospodom ^voie občudo's a-nie in n^i^oo^eio zahvalo« Pozdravni braoiavki« Zapovednik franco-ke i^'oone firma de general Franchet d* Esnerev ie r»o-lal franoo-sko - slovenski oreranizaciii brzoiavko: >Zahvaliuiem ?e Vam za irraze ndnno-sti. ki io občutite nanrarn Franji i i prvohortlki r>raya in svobode ter Vam iz srca želim nsibol^i uspehe — Mini-»trski podr»red=ednik dr Anton Koro-šec ieposlal orsranizaciii Bledeoo brzoiavko: >Franco^ki n^rod ie bil ir-vftnreclna nomoe JupT»^lovHnom v nii-hovo osvohoienie in uiedimenie in n^m prozi avoio nomoć tildi n^d nrcl'n»'^ r-nimi poerai-inii za mir- T"ko n»>^Tno ^ii-di. d?\ do^o/emo ne#'TT>'>ni2:n|Tio finmovino ft nodnoro nažih ve'ikih nrii-tAliev Pozdravi iam fran^osko - p'oven-'ko or°"a-nizaciio v Liubliani in ii želim naiho-liesra n^neH«-^ Oreani«ation franco - slo^^ne* Včni tec^ii or^niz '-lie so že kon?fi'u-irani in elani v kurre norazdelioni-Clanl n?ii hlnfrovoliia dvi^^'ti v torek in rpihodniib dneh v orsrftni7npn«Vi ni-sarni svoie člin^e i7ka7n»po iz Vnte-rih ie razvidna ndelitev v kurze- Obieđ-nem fe nla^ati me^e^no (M*>norino ro 10 K- Teo^i' se nr'r'no re te dni V«*» potrebrie informiciif* d \e> or^antr^oii-ska pisama ki ie odprta od 9 do 12 in od Y»* do 6 Tehniki nadalieva*-V Sfnd'ia- Ministar - no^lnnik Iv^n Hrihr»r ie Hrro-iavil noverieni^tM.! z^ nk in Vin^o^^c+i^. nni cro^o iufo^^ovRrt-Vi tpf>niki nn ^e-ško tehniko v Brno in da ie stnrei5*m tehnikom dovođeno položiti letos izpite v np^^kem fp^iVu- Prote«t ^Sloven«:^* V-»fto#* nmH Tt»1»iinom k» so i>*«ilno zfee*11! «'o-vensko ozeml'e- Orihor >551oven;=l--f> Mn-tioe< v T.niMi^ni ^o* rp^r^^^ritnpt nrve slovenske knlhirne inc+Unrnp o^o^n T>ro***=tira profi 7*»«"**H«m*n nno vrtovih in T»f>H?Vi ne r>o=^onr» ptro^V no z.n^'ona (? .^12V 7^^^^^ oWS*>rp cr> veli"1© p«mo z*» le*o 191.S Irot ir-»e»na. ker ie bITo o^oinc'ro no ?"cr»ni=iti nn-T>afno nnnrono in k nrpotn^-nrn Tf>ne-liano- V hodor-p cr» ho pro^i vP^^nmnr ki bi po-ku^il sro^'ti tob^'-n« t^^*1^** no-fon-Oo zonot ptro^n no § 312 doh« knz 7nk- ki đoinoa i\r> i«» no n^oT>rr»vi-ČPTl'*^h iroin-nf) tnn*»r-nfi |»p«;fl!ri^ iTrnv^fi in uniziti in n^T**** tr»*n <*for:^a V»«r-no-vati z den^rno *»lo^o v \7r^^^] rn'nvv'np do dvakr?»*?io no+ro'n?nc k! hi od**ovnr-iftla PTin'"' *v"nO7'n? ciirovo*^^ trv^"^r»r«»»^ listovi a Pri tem se ie vroštevnlo ttidi korer»?nf> te7i:Tni T>o?r>ii a rpndpr ir n^nfn^nn nad'olinvanif? ^tndii pi^'n+^M^Tn v=-<»h pfro^c izvzeTnSJ %' vinn-^^-r^-^-r«? r'*~n. V^t*1* tip\ v tom d^ prr-o ni li p^ve^^n? r\fi £i-vinoTdravni''^'^ v^^o^o Solo r«^ "Hun-ni. Ta ?nla pe od?ii"iT»o r»o svn-i^ carini. Ffi'-rtih r»rofo^oriih in ). N^v boliri doV"»z 7.n fo ie. d-*> ie ta čo'i ph-j prenove«^'»li n^d^lnif* ftK!-i*nvBm> Rlo-vnnom- Ko ie no^neie n*»i5n vlf»d^ nocr«-dovfj!« ro Tinelitl? nnir»r»niQ V^n^im t^ko da ic b:l omn"O'I;'»i) cifl^rn V"^'*n 30 plov^n^Virn cT^i*otrl-if»TTi rncl tr»Tr» Vo nas ie crvi 400- Po.eVneili po n^'*^r.»Ji* neTn^V^n^^nomTni c-in^of^iii qp f?m rm-ndnoma OTiemo^o^ili vnipi na VTi*>!Vf>h in v inSoratoriiih tnko d° bi z'^i^ili ni vpnk n^^in epTnp?*PT — Po^noi*» co čr>-svi slu^ntelii v so^l^siu z ri^o^'ovnn-pkimi zaprocili pvoio vl«do '1^ bi nct-»-novila nrovizorii ž»vino^drnv-n?5Vf» v\-soke 5r>l^! kier bi mo^li pbiJ->*A!ii kj cio vsled vo^ne no većini zembili 4 leta. resiti tekovi zimski in nribodnii iMni rp-mester- Ustnnovil pp ?e ^i^er t^k nrovi-zorif a enmo za prve 4 s^mestrp: a mi dnisri ,tmo ostnii na cedilji« — Poznoi** Fino se mi glovon^ki Rbi^^tpln 7nv^M za Švico A v Sv;co ie tež^o nr:ti in r*» se priđe treba imeti k^vriio 12 0OO K. katere nobpden od nns nim^- — Rndii imamo se reVni nr»pnif» n«i PoM»\ke Ker ni bilo v I^vovn do sedni r"di voinib razmer predavani in Ver PoH^V? foto-vo ne bodo donn«tili dn bi zbunili nii-hovi sltišatelii zimski semester bi mo«?li postati tildi mi ter« deležni Znto prosimo nuino oašo v!«do da posredni© brzoiavrio za nas 30 «lovensVib ela^a-teliev živinozdravniške stroke z veC kot Mirimi semestri pri Poli^kib da Fe nam om otoci za sedal tam nndalfev^nie študii- (Vse to notom časonisla? Ali ni med 30 živfnozdravniškimi dilaki no-bene?ra. ki bi se v imenu oet«lib onrnil na vlado sam in s potrebnim točnim materijalom. Nikier na eelem sveta se podobne stvari ne opravliaio potom 6a-sopisiaO JaconlovajKika komralana acefi-tara (volaski poverjenik) na Danaia ie spo ročila sledeče: VoiaSkl pisarnl konzularne affenture đobalaio za dn-naisko Pensionsliaaidatar ra«li*ne proinie za izplae>ranie invaHcMrib in drurib pokoinin Za seđai isvla^iHe no-kojnine Se vedno oznadeni orađ- Ker pa te ta zelo zaposlen se rešoieio poe%-mezne orošnie Ie poČasI in knkor prlde-io na rrsto- Te nroffnfe nn\ omafitfo prosilci takoi kfikor tuVe fn* nr- nroftnia za lzplačanle invalidske nokoinine za mtfsee september in oktober 1918) in Mentori rvoiaska pisana) Dual I Seilerstatte 30- V prošniah nai bodo navedeni eledeei podatki: 1. natanžno ime; 2- roistno leto in dan (£e ie Ie moeoče): 3- pristotnost ter sedanie bivalisče nro-silca: 4 čas, za kateri prosi dotični po-koinino: 5.) vrsta naprodene nristoibine (pokoinina, invalidnina, vzdrževalnina za sirote itd): 6.) številka izkaznice rBurbauszue-Nr eJagom zadnieea kupona) in voiaško povelistvo. katero ma ie priznalo pokoinino itd. nadalie even-tuelno kontrolna številka ter številka zneska in lista od voi* inval hiše na Dunatu (ti podatki so važni); 7- opaz-ka- Prošnja nai bo pisana tako. da ostane na niei še dovoli nrostora za rešitev pri likvidaturi- Voiaška intendanGa za Sloveniio v LiubHani orinominia še k temu. da ie ravno v?led prevelike zaposlenosti dunai-ke likvidature poslala k temu uradu i>ar strokoviiih uradni-kov. ki bodo nomaeali reševati ffornie poročUo voiaške^a poverienika na Du-naiu da bodo rešene niihove vloere prei iD 1 ^fo- Pred^edn^štvo deželne vlade za ; Sloveniio nozivlia vse i u r i s t e s no- I litiono ali dniiro upravno prakso, od-vetniske in notarske konciniiente in .-r»^oli rtbsoivir ne inri^fe ki bi želfli v-fo iti v službo dn^Vne vlnde v tei ali drn^i s'roki d^ vlore svoie primerno o'«'-'" r"Mr»ne nro.^nie z nnvedbo svoiih 70M prf nred^edniživu deželne vlade za Šio- ^iio- X* n^lov ravn»*eli*tva državnih ž*»'e^^ic ST'S. Hvflle^.ni smo poverie- , n'\\\ in ravn»»*pM«tvu za uneliivo o-eb- i n^^a vla1"« od T.MibM ne do Borovnice Ali ono i-rr/nin im mo že- Ta vlak ni-ira no'rne zve^e z dru^imi vlfki Za 7intrRi 'e pre in ?e titmv. da rre vlak iz 1 in Min ne oVro«? 7 uro: tr>da zve^er ie dnio"> P^d bi se i" 'i°1 na Horeni-sko ali Doloni^l^o — pa ti vlaki so ravno odšli Knm -^edpi? Iskat r>re-nof-i^č — ki iib ie tn'-'o tožVn dobiti in op dra^n pof Ali bi go n^ motrio tt*. vlak tako nrirod'ti. da ^»i nr:r«l v I iut>liTPO nrru] o''hoiJom drugih vl-l*ov? S^i bi ne bilo nohon'h tež^'or- O^^in^tvu bi pa v mnopen) o^ini nilo nnm^ino posebno f^r""ovoem in on'n I' »mfio nuine onr«v- I ko — a časn m^'o Prosimo er- poverie- • tiik.** «n r^vn^^Hstvo! Fridi K I i r o v i M^riii Wi r sr 1 e r i e-v i. Mariii W e r s n e n> v i in Albini R a m o v 5 e v i ie nod^Hl noverienik za uk >n no^ocaatie n*»Glnv nro^ecoric« Vnh'io «e vsi stavi^lii zidarski in tepvormočia vbde SH9. Prnti dr^?ilcem in t'1in*"n'"r'rn SC noJcfrr^io nn^t0"!. M^*"xa»iii. ce imnio ^""t^^'H v nnrov^ra-r?;«:^^*^ n'-adti na P^T|nn<:kT ce«;fi M(, l-'nr rinb'io tim-P ?■*' -^▼"i'-e ^T |r»AC«\ Onlrv*^ tfn ff-i^ tO t m,5 črknmi M noV"n«p l-„;;xi^p o"*»*oTnr» r»n^r^!T^ q r»i^f| |ih«*np p1'r>;Jp TTr^H-»^ »trp Hn^ol-^np f>^ **. <1n I"? i^> r.rvno'^*»e Ofi 3. do ^ ttr**, Cforp ;„i-~.r-»?"*> t*> mf**O *rt r»e- ^.ot?-,,^^ v^v-if hitro d^be stranke nove i'Vnmtre. : Kd^ izmed vnivših se voV-ov M vedel Val povedati o Francu SencnačniV, podde^etnm. ki Je slu7i1 pri 26. lov. bat. in postal zadnje poročilo Iz OalicHe 5e 1 1914. Btasnhntna ohvestila nal se DošMejo na mater vdnvo Jero 5ene?:aCnik pri Novi cerkvf v Snckf pri Celju. Vltadno se proro^i nieeov naslov nie^ovemn iW?o-tn Naslov se aiari: Cetovodla A Bra*-tn« V stotniia tržaškeffa p^oolka. Maribor- Osetta. Irl ie vrela na VniJ^nro-▼em trrn ir fena de*arnfcf>* nrinHfim 100 K in i*k*:mfco od vfvtne rveve In veČ dni9ih li<:tVov ^e m-o*! rta vrtie takt* na imravn *S1nv. V^roda«. ker Ie ***•»?» fn trfie z Nemčiio. Na ta način se postavlja l?ust;mo, da se bo Nemčija na tak ^oliufiv način oovečala, potem bomo stali lepeza dne pred jeo-tovo činienico. ki bo zadala naši mirovni no!it;ki hud udarec. Pmski impert-alizem bo do?H Avstri'o in se bo tako okrenil. da otecrne Dostati resna nevar-nost za Cvropo in sverovni mir. Pnisa-štvo bo vzevelo v novi obliki in *ni naj to nrusa^tvo redimo! (Primari pisanje la?.kesra ča*?o^isia!) LIGA NAROOOV BO SPRV\ OME-JENA NA ALHRANCE. • Genevc, 16. febrnaria. Francosko časorisle slavi deistvo, da bo ostala li-sra na^odov snrva omeienn Te na ^liiran-ce kot velik triumf politike Clemen-ceaua. ESTONCf, LITVANCI. LET.fE IN UKRAJINCI PRI PICHONU. Geneve, 16. februaria. Deles^atje rT«*oncev. Litvn^ev in Ukrajincev so b?li včerai nri Pichonu. kateremn so ^Vii^no ra^lo/?;li svnie želje in zahteve. Ot-ltiibili so mu. rJa so vo!:ni skupno naston^ri proti bol'ševizrmi. ki se ne-varno ?iri po niihovih deželah. >TEMPS« IN RE^KO VPRASAN.IE. Geneve. 16. 'februaria. Cl \n re^ke dele^adle Antoni ie nr^občil dols: Članek v »Tcmns« o reSkern vpra^anju. Z veliko vnemo zastopa zi'itevo, da se mora Peka prikloniti Italiii. CVredno nova potreba na^e nrorncrnnde.l SmiNICI V PARI7U, Geneve, 16. febniarja. Danes !c do-spcla v Parz de!ecracHa Pomunov iz Z:»!e^ia. OcJetricijo vodi znani romun-ski politik Vaida. ZAPRTI FLAMCL Genevc, 16. febni?*ria. Vodio beljnj-skih erermanofilov. Flamca Bormsa, so zaprli. K^val je rrotibeljn'iske zarote v zvezi 7 Nemci. da bi se Flamci priklopili k Nemčiji. Telefonska porotfla *Slov. Naroda* iz Zatreba. BOLGARSKA GROZODEJSFVA V ZASEDENI SRBIJU Beograd, 17. febrdarja. Našli so se novi dokumenti, ki kažejo. kako so Bol-*ari kruto nastopali napram srbskcmii prebivalsrvu v zasedeni Srbiji. Iz teh dokumentov je razvidno, da so bolfcar-ske oblasti prepovedale prebivalsrvu rabo srbskeea jezika, da je bilo bol carskim vojakom dovoljeno plenjenie po srbskih mestih in vaseh in da je bila določena smrtna kazen za one, ki so poskusali uteči. CASTNI OBCANL Beograd, 17. februarja. Mesto Krn-Sevac Je imenovalo Lk>yd GeDrgeja, ClemenceanSa in Lansinga za svoje častne obćane. BOUSEVISKO ZBOROVANJE V ZAGREBU. ZasrdN 17. februarja. Včerai se ie vršilo v Zagrebn zborovanje socijaJno-demokratične stranko, odnosno one struje te stranke, Id nagiba na boljševi-Sko stran. Prcdaval je njen voditelj dr. Padosević o revoluciji in boljševizmu. Primrrhl ie francosko in rusko revolucijo ter zagovarjal boliievizeai, CiKar ideie se bodo stasom* raširile p6 ce-tem svet«, poseban ker aastaM boltte- virem čisti marksistični projeram. (V Rusiji ta marksizem ni posebno čist... Kaj gre vse na Marxov račun!) »VERSK1 SEPARATIZEM.« Beograd. 17. februarja. »Epoha« napada v današnjem članku »Verski se-paratizem« one političarje, ki so bili mnenja, da naj se muslimani posebej centralizirajo v enotni organizaciji. »Epoha« pristavlja, da mora biti ideal vseh pravih Jugoslovanov združitev vseh muslimanskih, pravoslavnih in ka-toliških politikov v skupine, pri katerih ne bo odločeval verski m^^JLent. ampak gospodarsko in strankarsko mišljenje, Poročila ljubljanske sa korespondenčnega mada. IZID NEMŠKIH VOLITEV. Dunaj, 17. februarja- Izid volitev v narodno skupščino je uspeh socijalnih demokratov. Od 43 dunajskih manda-tov so doslei dobili socijalni demokrati .30. — V voliinem okraju Linč sta bila izvoliena dva socijalna demokrata, en ncmški liberalec in en kršćanski socija-lec. — V Solnogradu je dobila od 20.323 oddanih glasov socijalno - demokratična stranka 6653, zveza demokratskih meščanskih stanov 5461. nemška i delavska stranka 2859. zveza svobod-njaških kmetov 131 in krščanski socijalisti 5299 Klasov. — Po dosedaniih volilnih izidih na Štaierskem so zma-gali socijalni demokrati in krščanski socijalisti. Dunaj. 17. februaria. Do sednj še ne končnoveliavno dormanl izid volitev ; na Dunaju je: Izvoljenih je 31 sociial-nih demokratov. 11 kršćanskih sociia-listov, 3 nemški nacijonalci, 2 meščan-ska demokrata. 1 Čeh in 1 židovski na-ciionalec. Med izvoljeniml ie 6 žensk. PODALJŠANO PREMIRJE PODPISANO. Berofln, 16. februarja. (Ljtib. kor. urad.) Glasom dunaj. koresp. urada po-roča Wolffov urad iz Trierja: Popod-ba clede podaljŠanja premirja je bila danes ob pol 7. zvečer podpisana v sa-i lonskem vozu maršala Foclia. VEROLOMNI NEMCI. Maribor, 17. februaria. (Ljub. kor. urad.) Včeraj je emureški župan dr. Schormann dal poklicati župana občinc Ščavnice. Župan se ni hotel odzvati po-zivu; ?el je pa tja odhamik, ki je po-tem sklical sejo občinske^a odbora in povcdal. da mu je dr. Schormann in bare rudi dr. Kamniker naročil, naj takoj začno nabirati Dodnise za prikiopi-tev obČine ^čavnice k Nemški Avstnti, j zakaj ta občina bi bila gospodarsko i uničena, ako bo Mura državna meja. Nato so v se*f res sklenili, noblrnti pod-pise in fih jeli §e tišti dan resnično na-b!rat?. Pristojne oblasti so odredile vse ; potrebno, da se prenreči vsako vmeša-vanje v na5e "otranie zadeve. (Pripom- j ba. ObČina Sčavmca je v Slovenskih fcorteah nrlb!ižno 12 km insro - vzhodno od Cmureka, ob cesti, ki vodi v Ljutom er.) Izdajatefi in odsrovornl urednik: Valentin Kooitar. Lastnfna in tisk »Narodne tlskame«. Poslano. S posebnim zadovolistvom beležiirso spremembo, ki se ie. fevršila v ravnatelh • skem mestu restavracije »Union«. Bivši I ravnatelj je z mikroskopično majhnimi por- cijami in strašnimi cenami tzkoriščal ne;;a-vadne razmere in polnil svoje žepe na škodo gostov, vsled česar se je njihovo šte-vilo zelo skrčilo. Pred kratkim je pa prevzel vodstvo znani J. Fiala, bivši restav-rater pri »i^ožN. kamor smo zahajali tru-moma vsled dobre kuhinje. Tnkoj pri pre-vzema restavracije »Union« ie dokazal, * đa je v zadnjem času la Se napredovah da f stoji na višku kuhinjske ume-tnosti, da je ! mojster v svoji stroki. s katerim se v Lju'i-: Hanl nihče ne more kosati. Porcije so se povečale, cene pa nasprotno znižale. Naravna posledica je, da se lepi restavracij-ski prostoH »Union* xopet oolnijo, da se vračalo stalna omizia, ker dobra in obilna kuhinja Se vedno vleče. Kdor hoče dobro, dostl. oknsno fn po cen! jesti ter piti zraven kozarec izvrst-nec:a vina, ta prihaja v restavracijo » Union c. __________ Več costov. • Za vsebino te?a sniaa ie uredništvo odsrovorno. kolikor doloca zakon. Grcn^ica »Pranz Josef« povzroči teme-liito očiščenie prebavilnesra kanala in labkotno izpraznenie brez bolečin- 40. §tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. fctmufja 1919. Stran 7, Stanf« vio« |« amaaate Podružnica v Ljubljani • Jaadla Mit ■ IIMMHii Bbmdoa K 80,000000-—* Češka Indnstrljalna banka Stritarjeva ulica St 9. Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsabovrstne bančne transakcijo. Vsaborrstne bančne transakcijo. '$, LNbljana. 2162 i: telmitne razeUse &%?£?£: Mov Naroda 205/ iiveisan letol w\mi\i "*££ : nudbe pod .Pošlo «dja 20W na upr Sov. Naroda. 20t>0 Iiihm IiiP-ra z vrtom sc kJ!)i v orudbe ^od .Bijlo'2034* na up*av. 5jov. Naroda. 2034 ;f -ne meta pod r-^o^- ml pogo.l v voi -4:.TOvainid v Mariboru. 2070 " ~ydr! ffntrf •'* ^nko o*r"g° ume* 10 listani ijiHJJ gnoi?n za t a\n k kucsm zamenjam ,r oblač'lmm blagom Porvjdbe na poštn oredal št. 27. 2 45 ■Milina umi Dcsfe] ^fS r ena se kupi. C nierc ronudbe 2 aveđho cene ^nd .Postelja* sa mesno ^isamo AL MateliC, Lja^ljaaa, K«a~ tn?5Qi tr; 3 1. 1969 Y'fhnfV samskf, voja^ic prost, li-i:j j-ićil", vežban v gospeđ^rstvTi ter v trgovini, tSčc slnTbe, naj afe kjc na ka-"•: -ti graščfnskcni ve'epose stvu, *M pri !-<*ii trgovini. Naslov pove apr. S!. Kala. 2068 WJ I!Tlttfl¥ IR. !fb^oVC si okrogeJ *'i rezan. Crne za les n^'o- >n v va«?on se naj narnjnijo r* V, Sc1 jicttf, parna žaga za državnim ko- ?ch oromf Ljubljani. 2*M8 f :.7-;iif9 Pridna in poštena, se Cts ^ulUid, k obiteU od 4oseb Plača, ■-d'ia n postopanje jako dobro. Na- dd službe *ak j, «*itni stroSkl rovr- eni — Naslov: Olga pL Jattć, Zarrefc. : ca 131a. 2073 Vnr'n'ifi^t s substituo'Jsko pravico, ililltPJbul, ki je 2e dve leti samo. a ino vodii odvetniško pikamo, f%c> < 1. majnikoro mesta. Ponudbe s po-, ■ i pod «Ha*lji? aela?ce/2Q53a na upr xov. Naroda. 2053 li il UluUlilS išće mebtovano a'i ne-^t:!ovano stanovanje r 2 »li 3 sobami, e.entue'no proti za meni za enako veliko, n stanovanje na Dunajti, kier odda !iM:o ludi premog In razna Živila. Po-;;:dbe v.a upravu. SI. Naroda pod 5 fro \nsk''h okupani-sklh ćetah. 4. Motebitrri prcdlogi. 2Oi7 Rhnr k dvem» konjem« at »frelaie UlflJEl Tab^ it. 2. 2049 IfrOfll&lirS z ^^momati rloKo •• itlcueilia proda za ^ 0 K. Tuđi nrka slik je jstotarn na prodaj Kje, nove upr. Slov Naroda. 2050 Posudbe na Kiaftič. «•?• alica iiev. 7 2i51 Sniin »nriia vr5* tudi ^us^ p* * ^ NliJlB fillljt1 Skh-is!nv vojiS^'n- prost *tče primerne f'užbe. Ponu *be na u| .Slov. Nadoda' pod ,a;njig«»©đ}a'2«5«" Iz?risao leni c?$:5T3i"a ^S?- £ nudb* pod .Po«ilov,id;a-C3W* na n«r«v .Slover^kega Naroda*. 2060 ZalaTBJK' oSrt S.^T/r'.UTe. neo A dre' Frcloaj, kovaikl mo« aiar, V. kalka. ^2( ffniaVj ^ mescev sprega, tamenjar-^IlijuaUL, za lovsko t b eko. event lov kko puSko ali Hago za lov»ko oblek* Cen-eoe ponadbe na uprav Sloven skega Nproda pod .Utec 5^?&40a. ..Utfadi in" ««Tttnk^p^ .»menjam s potiubn m b agom. P; ■»irene ponudb? n^ u^ravmštvo Slov Naroda pod .ZV03 2041". 2011 f!«9««fM k»t«ra je živda več !et n Ar Ul-J'la, gl-H-t^, d3;c noduk v >■-^le^'ii Vpr?*« sc vss'< dan od 11. do 12. rre pri R. Heinrichci, Resl^e^a ccsm §1 1, L nad str. 185Č UnM aaarat .Ja" 10?'4nkr • B»"»ckhau«o/ !ek^ kon, 14. izr^i Hi i .Wett3l]ondMrrFch^":»" *e takoj rrods, ! Zg!-?^ti se -e 1a do 18. L in. rriSze-'.-l, De'arnska ulica 8. " £006 fVftftant meS^anske, rotem stTOf^e f JMlllClII iole v dobi 3 let z zHo dobrim uspehom, i5če rrim^f --e službe. NastOD takoi. Cenin* pontidbe n ucrav Slov Nar. 2 pogoji pod pTeh-alk I2/2045-. 204 »uf ftBfl ft^ie. XArs-vatd e«j i46« za ro-rirav1:an:e s>b pr.it: do-bremu plac..u 10 dobri »"-arf, ki je v HI5i. Prednost ima ista, Wt sovo * fko. Vpr«^a te pri Josjb ler^aano ? LJ«l»t*aaf P*fjas';a c 17. 2CA VUm z 8—10 sobam', velikim vrtorr lllu, in poteg nekai polja tn tavni-kov aii pa m^nj^e posestvo ge tako kuof v gotovini al? pa vzam0 ▼ najem. Bled alt ebližje Novejr^ me ta imat? nrednost. Pismene t>onudb? na uprav Slov. Nar. pod .Pole* vrta 1680\ 79ftriiil9 in P0^1""* ossba prosi k*-UlliCaijiTfl ke?a gr>^f)odi brrx svoteev, V.i itna dm ?r, katwet?a bi lahko d«l pr n?f no v Gospodu zaspa!. Truplo r»na »zurjen t PL.d p » d vrr^voru. .'.smene ronudbe na upravn ^l«o *^ . N.^oda pod .OlTett'lita p ^rea 1765*, narodna trgnu] Anton intim Po.iwct«tk»» S . $*aier-fc.i ra?nl>V"i ajca do u&c< no mnntno tba. n 5 1 in ~«-ost n** se fi zato zanoju.. do? 'ejo, ker so l. precei dragi «97« Naznanilo!!! U^if^-n si nas »snti 5? ob'instvu da set! rafel o«e^no izvr5*»vati a %bno 7'->?F<«ko obrt Ce«*o nrInterna* Andrei Jager9 Trnovski pristan 16. 1021 Z uaSDnn sfel^nlne in flAlHAl«MiilA na ožene nj Du- porcsioninc n„u d,',c 30 lametastih ru! ^ Schenker-Gottejmann Donaj (Wirn) I' Taborstrasse 10. i 3h0k 7SC!|I7Dh se nudi spretnm in zsne 1 ivi?n kal- cGitenem po cbno invalidom kot po- stranski z: «luf^V. O 'asi se je pi ooravi S'ov. Naroda. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Pr«vo ruaiano doacao« nilO jn PF'jflj* 1 kiio^Tam K 10— Pri naro^bi I * rl olaćl. VpraSa se v Narodni Tiskam!. Preprotoloicl ~*m iwr dote csnovnlh o kremi, masti in trakovi li za Čevlj% fcTah ter mnogih množmsk'h ced^te tih gretis in f anko tak »i od Eksportne trgovinp Ad(»r, Ze'iel A Ca, Da •*a| (Wi«?>) ii. r.đCeratraaaa 06 Vcrsevd Abt 4. 1951 Javna dražba Na EHzabetni cesti št 8/1, dc^no, se bo prodajalo v srode« dvo 19. t. m. ob davali mri doaaldaa tim javni dražbi psliia i] olro^e Mi Kupci se vabtfo. 20o^ Rukav a rirta ** r*«^i«io v po^mn ne DaHlld Bila rfetre tn vagone, kako« tudl na d robno klanu, od 500 kg na ore i i te ^ ^Hvlja o oo"ubno ludi na £W>m. 6*.'T» C « «if, Oaieajika cc^tt 115. r-»■ laa fcr*d iko ucfodrtimi po«r<*ji Vstop n » mo2-nos« Mkoi. PonuuOC p^d .5»JV/I987* na upr. SI. Nar. 19d7 Ijfaro9na| i knjigama | v £jub!jani prelernova ulica štev. 7. ■ f priporoča ' ki"c«m$W, koncephii, doku- mentm, minisfrski ntsemski, ovihu in banani papir ; ncete s plseasklm mltbm. v v*eh veUlroat li, ^rtatte * eno afi i dvema kolonama, vezane ▼ papir. platno ali poiusnje. ^iemalne knjižice p0^^"1 Zalaga šolskih zvezkov in risank. ZavRke za nra9e ▼ Tseii veiikostih — Velika Izber ----- tr*«*a «i««rnltktb f»ofr«%#«lv. fT^zftnlkev, naraa, pareaoncov, rađlrk, kameo^kov, taallo • aoafa, čraflla Itd. Jarve za lole In nmetnfke —. Ra?9le9itice —— Dotrrailoske. humoristične, trmet nlike vteb vrst od na7 rt"mV5"ill rn^dprno, ob-toječe »z 3 dLutJ7a (C, sob m pr t k!-n, se zam -na ia iedn-ko 2 si b. Ponudbe pnd -Jedaf'io'2074* na upr Slov. Naroda K, -M na diobno tn debelo ter sveli j'iu Mjktf razooSi «i to^no prot pr Iplačiiu trgovina Martin Šatier, Ko-»Irce. 10c 8 I V 13 v ve*ffm kra'u na Ša'»r li^UH:id Skem ali Kran skem, dooro vrt-jana, nb ž It :n ci, se vzaTie v n a i f m. Ce-;. "orudbe pod .Trirofrv Sv, M 'clavž pn Ormožo. 1^4*5 VAffnjE za kovanie konj in vozov se tiUlu. lit*. — Hrana in stanova nje evtnt. y h»5i Plača ro do dogovoru Oslabiti se je na Centi oa Kodcljefo G 1968 ttonftW!!8 2"~3 50b s kun?nio i5-điflJUffOliJti mirna stanka tren eseb. -amesto denrr»a di fndi živež. Ponudbe pod „Žlvež/1954" na uprav i-Stvo Slov. Naroda. 1 54 MU* 10 kg mila »D^b« K 30*— po-1:11 i U, štljam po povzetju poSmine prosto ter franko zaboj tk Pri od temu več orig natnth zabojev popust Da'je nudim tudi veCjo množ no zelo 'lobreca ma§Čubnega milr. ter n*d (.0 hekto bra'-tO'ih sodov Tvrdka A. KaSIsfi. Ljobijiaa, Karlorska cesta 15. *fTnin c'nsa ali 'ovsketra čuvsja Uillll 5.U3C spiejme 36 let star slo-^enskp"^ in nemSkega ter ltalijanske-^a Je-.*a zmožen moški. PnSel je "avkar od vojakov, pod'astn k. poro-.cn, ima eno hčerko. Nastop s i. ali 15. marcem, gr1 tudi izven Liub ja-ne. Naslon A. ZapioćJć, Celanka cesta St 82 Sp. Siika. 2016 Mifffoj* omare, miže, spalni divan. UL|llwD6j • postei;a z opravo, nočna omanca, pisatna mita, krasno vlofena starinska omarca stoli, ogledala, ie-"Tnt servis (A t-WlenV pitstne ma,o-.!.-.£. kranjske avbe. veČ oeri'a, obleke podobe (sta;inske) in drj?e starinske reCi, v soboto, ronedeliek m torek (22, 4, 25, t m.) od 1<».-12. Hop. In od 2. do 5. pon. Konfresoi tre. 8/U. 2027 flhiBra spiejmera takoj v trgo >ino t UlcDUl raeianim blagom, Itaa TMawr, Brezice. 1^9 jn~niti ^rodajam 50 hl, 33 stopi nj, 1 / lqiu,Z a 19 K Zaloga fganja te v /.agrebu. Naslov pove upfavnlStvo SUjv. Naroda. 1933 3 Mm i fiflielii li renta fr Kran! ftlstom. SriS^ra^ 'emenskih prrilćev — mm >ra>da, ^oljanska c, . 5. 2017 firnfo h!» T originalnih zaboj ih k alcn Ifljll 1440 komad3v proda po 64 viia'jev 1 komad pri osebnena prevzemaniu ali pUčilo naprej Eai. Sao-paaz. Kopitec Sp. Štajerska. 1434 Huni «g celeletntke rer*? »D r Kamof« RUPI IZ in »Socialistische Monatine-ft^<. Ponudbe z navedbo cc*ie na Narodno socijalao zvezo t Ljabljaai, Karodai doai. 1941 P^-A-f'/a na Sn. ^tajerskem bli.ro žel. ; i&iiiJ postaje ob glavni cesti in sicer hiš^, klet. njiva, travrfk ter nekoliko o—•» iw> Bjaa^ Stritavfava lllica StoV« 2* *^HI ssf*»—rwi tow* «,o«o^oo^ hrow.Ttn PoslovsJnica avstrljsk« driavne rasredn« lotorlie. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu* Sarajevu, Gorici« Celiu in Mariboru« W Sprejema "Va - 1 Kupuj« in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev. valut vloge na knjižice in teko« račun ,_» . '" f0*0*^«««..,- _ __________proti ujodnemu obre»tov»n!u._____ || ^^F^ VSS KOVfSIDO KRCPITC. ^^^1 | Razna hišna oprana ^ za jedflnico, spalnico in kuhinjo se proda ma Većneta pota it. 235. Več se poizve istotam. 2032 Pri Hranfskl d»telnl popratnici •, a. aWeln* ilvi'a*sk« ta renta« zavaroTalatfce v Ljubi ani, Marje Terezije cesta št. 12. U. d >bij > U vpeljani potovalni uradniki stalno mesto pod najugodnejšimi pokoji. 2014 Kranjska đažeina o drain c* n. a. det; hie ne $ !•>• Iq t*m strese lavarovalclce * Linbl]anlT Marije Terezi e cesta št. 12, U. sprejme več izvežbanih potovalnih uradnikov proti visoki stalni plači in proviziju 2015 najboljše navodflo (receptV. kako se nanravi dobra do-m?i n;:i"a po eenl; kskor vino, riblzljevo »-Ino, verniat, fabol4*!l*ln hi*a**..«rec* Vsak ga lahko doma pije. — Proti piačil : K 6— na moi «i?s'ov pošiijam \sak«rnui vsa natančna navod la (Rec.) 1980 Odprite oćl: fb*| ~ ' B->gsf sasfnte^s! Naslov: kemičen lab^r^tor! VINSKA KLET P 17. Pošla: £ ore j. i. S?od. Štajers o v velikosti 47X6"' cm pnporoča KaroTJna fcnji&Erna o Ljubljani. Cena v knjigarni K. 15" -, v tidem ovoju po pošti *£ 16*59« Mesarska tefllnice laitnega isdelka lota v zalogl Ivrđk« Rfišfll lit 39 MffFlhnrn n Grajska ulica Stev. 28. — Tovarna vsakovrsinih tehtnit — Cenc zmerne. — Popravila toino in ceno. Pazif toMi maiion v Iniini. Lfu%i?aifti pozivlja vse u^adnike oziroma uradnice v tuj'tii, ki so do sedaj bili nameščeni pri delavskih zavarovalnicah zoper nezgode v prejšnji Avstriji, da se javijo pismeno ali osebno naikasneje do 25. februarja t. 1. pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgoda v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so imeli pri dose-danjih zavodih. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo več moglo ozirati. 2043 I Dmetnlšhe, Đolfralinske. lloblianske io im I RAZGLEDNICE I aa debelo in đrobno se dobe po zmernih cenah I I u Harodni hnjisarni vuranj I ' I [ti h bi mi^ v?| a dm afetnm tinrti li na n jbotj pn.mctnem kr^j« za 400CVO K. Naplačila se zahteva polovico, ostane k po dogov ru. Pusredo alci izklj.ifeni. Re ne ponudbe sprejera* upravuištvo lis*a Siov. Naroda pod .trgovca htia 1821." 1821 Za graščine se išče kuharica, ki se obenem razume tud na druga hišna opravila. Pogoji znanje slovenskega in ncmškega jezika ter dobra spr ćevala. Ponudbe naj se pošlje|o na oskrbniStvo: (jraićtn* 8trans8«n«rg poftti •<>*mlf«1iol ••#«■!• il«|trska). 2071 V^ak^^a državi ann knljevine SHS do'žnost je, di se zanfma za javna v prazan a. Demokratsko glasilo za kulturo, politiko, gospodarstvo in socijalni* via^anja je polmes"č k „RAZMAH". Ta revlia zaćne Izhaiati v februar i u in bo prinaSata prlspevke mjboljSih sit mlade mgostovrifiske d mokra ske generac je Rad' dr^etnje p^pirja In visok h t sk»rskih str škov bo*no tiskali 1c toliko izvod >v .RAZMAHA" knlk »r b » prMiSen-h naroćnikov. Zato prosimo, daše naroćniki b^ez odloga, oglasijo. Kot no'rnesečnik bo stal .RAZMAH" do konca teko'e?* 1 ta 25 K. Naroćila sprejema Tl-tkovaa xa4rsiff^ v L mMjaaL Mmšnm m\:c^ • ________________________1794 Odvetnik i Vttf Kukovec je spet odprl svojo plsnrno o Celja vlastni hiSivSolski ul It 21, (prejslov gimnazija). Razpis služb. Vodstro tatara« iela*s*t lavanvrntaf«« uper ■•» icrođs in itć^tnrra oMtfi p«ko|aios%9fla Mttta la a«-rreštoaoe v Ifabljaal raspisala 10 Besi u poBoine nraiiike ol valute Prejemki in napredovanja po doseđanjih st a tu tih, kar pa ni slab-$e, kakor pri državnih pomožnih uradnikih. Predpogoj dovSena meščanska ali ^rpovska šola, nižje srednje sole oziroma tem ena-kotnema službena praksa. Razun tega se želi znanje slovenske stenografi je in strojepisja. Pri sicer enakih prosilcih imajo vojni invalidi prednost. — Nekolkovane prošnje opremljene z domovinskim listom, s šolskimi izpričevali, z dokazili dosedanjega službovanja, uradnim potrdilom o invalidnosti, z zdravniškim in spri-čevalom nravnosti je vložiti najkasneje do SO. t. iju pri Tad-9iwm traraflh sa^adav v L